Psihologija III MK PRINT Comp 2020

Liljana MILEVA
Kiril Kacarski
PSIHOLOGIJA
za zdravstvena struka
2020
Recenzenska komisija:
Prof. d-r Nikola Sofijanov
Prof. Sowa Atanasoska
Prof. Suzana Kuseska
Lektor:
Violeta Jovanovska
Издавач: Министерство за образование и наука за Република ʇʛʘʛʦʣʖМакедонија
Печати: ɶʦʧʁʖʢʞʣʖ, Скопје
Тираж:333
Тираж: 176
Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија

бр. 22-5306/1 од 30.11.2010 година се одобрува употребата на овој учебник.
CIP - Каталогизација во публикација

Национална и универзитетска библиотека “Св. Климент Охридски”, Скопје
159.9(075.3)
МИЛЕВА, Лилјана
Психологија за здравствена струка / Лилјана Милева, Кирил Кацарски.
- [2. изд.]. - Скопје : Министерство за образование и наука на Република Северна
Македонија, 2020. - 224 стр. : илустр. ; 30 см
Библиографија: стр. [222]
ISBN 978-608-226-468-4
1. Кацарски, Кирил [автор]
COBISS.MK-ID 111954186
Liljana Mileva
Kiril Kacarski
PSIHOLOGIJA
ZA ZDRAVSTVENA STRUKA
Do idnite zdravstveni rabotnici,
kako patokaz niz temnite lavirinti
na profesijata so èlba celta da bide
po~esto bleskava!
Dragi u~enici,
So predmetot psihologija za prv pat se sretnuvate vo va{eto

{koluvawe i sigurno se pra{uvate zo{to toj vi e potreben. Ako ste
se sretnale so zborot psiholog i ste razbrale deka e toa ~ovek {to
znae za ~ovekovata du{a, toga{ i psihologijata bi bila nauka {to ja
prou~uva du{ata.
Zanimaweto zdravstven rabotnik {to ste go odbrale ne e ni
malku lesno. Vo svojata rabota }e se sretnuvate so mnogu lu|e zdravi i
bolni i nivnite problemi. So znaewata {to }e gi steknete od
stru~nite predmeti }e moète da dadete potrebna zdravstvena pomo{.
Predmetot psihologija treba da gi nadopolni va{ite stru~ni znaewa
i da sfatite deka ~ovekot ne e samo zbir od organi i sistemi tuku deka
pod vlijanie na bolesta se poremetuva celoto negovo ìveewe,
osobeno negovata du{a.
Znaewata od predmetot psihologija treba da vi pomognat
podobro da se razberete sebe i bolniot, da mu pomognete da se pri-
lagodi na soznanieto za bolesta, da go aktivirate da se zazeme za sop-
stvenoto lekuvawe i da go napravite partner vo procesot na leku-
vaweto.
Sodrìnite vo u~ebnikot odgovaraat na Nastavnata programa
po psihologija za III godina, zdravstvena struka. Toj opfa}a nekoi
osnovni soznanija za ~ovekovoto du{evno zdravje {to }e vi pomognat
vo rabotata. Nekoi sodrìni moèbi se povtoruvaat od drugi pred-
meti, nekoi se obraboteni, poop{irno, {to smetame e va`no za
va{ata idna profesija. Sodrìnite se napi{ani na lesen i razbirliv
stil, prilagoden na va{ata vozrast, za da moète polesno da gi
usvoite i vo idnina da gi primenuvate. Vo sekoj slu~aj od Vas se
o~ekuva da u~ite redovno i so razbirawe, pri {to Ve molime igrajte
ja igrata na ulogi t.e. stavajte se vo uloga na bolen za polesno da ja
sfatite negovata du{a. Veruvame deka na ovoj na~in kaj Vas }e se raz-
viva humanosta i dobrinata, edinstvenoto ne{to {to se mnoì so
delewe, tolku mnogu potrebno za profesijata zdravstven rabotnik.
Od avtorot
PREDMET I GRANKI NA
PSIHOLOGIJATA
9 PSIHOLOGIJATA KAKO NAU^NA I

PRAKTI^NA DISCIPLINA
9 PSIHOLO[KI DISCIPLINI
9 ORGANSKI OSNOVI NA PSIHI^KIOT @IVOT

8 Psihologija
@ivotot & postavuva cel na naukata, naukata mu

go osvetluva patot na ìvotot.
Nikolaj K. Mihajlovski
Itrite lu|e ja preziraat naukata,

priprostite & se voshituvaat, a
mudrite imaat polza od nea.
Bekon
.... Du{ata na ~ovekot sekoga{ boli

posilno od koskite.
B. Gorbatov
Posre}en e najednoli~niot duh vo

zdravo telo, od najmudriot
bole`liv ~ovek.
Xeferson
Zdraviot ~ovek ima stotina èlbi, a

bolniot samo edna - da bide zdrav.
Slovene~ka narodna izreka
Najgolema od site ludosti e da go `rtvuva{ svoeto

zdravje za {to i da bilo: poradi pe~alewe imot, poradi
slava, poradi slast i kratkotrajni uìvawa; s# treba da
mu e podredeno na zdravjeto.
[openhauer
za zdravstvena struka 9
PREDMET I GRANKI NA PSIHOLOGIJATA
[TO E PSIHOLOGIJA?
@elbata na ~ovekot da se razbere sebesi i drugite lu|e verojat-

no e stara kolku {to e staro ~ove{tvoto. ôvekot e svesno bitie {to
gi zadovoluva svoite potrebi vo nadvore{niot svet so drugite lu|e, pa
ima potreba da se razbere sebe si i sopstvenite doìvuvawa, da gi
razbere doìvuvawata na drugite lu|e i da najde na~in da ìvee
poharmoni~no i poubavo. Taka se formirala prakti~nata psihologi-
ja koja egzistirala iljadnici godini pred nau~nata psihologija.
So vekovi lu|eto veruvale deka so nivnoto odnesuvawe rakovo-
dat zvezdi, natprirodni sili, misti~ni zbidnuvawa i sl. i se trudele
da najdat objasnuvawe za tie pojavi. Najdobra ilustracija za dolgiot
razvitok na ovaa nauka e poznatata konstatacija {to ja izrekol
Ebinhaus vo 1907 god. „psihologijata ima kratka istorija, no dolgo
minato“.
Psihologijata dolgo vreme se razvivala vo ramkite na filozo-
fijata (Demokrat, Platon, Aristo-
tel).
Razvitokot na naukite za
~ovekot naprednal kon krajot na XIX
vek, a osobeno vo XX vek. Odvoju-
vaweto na psihologijata od filo-
zofijata se smeta od otvaraweto na
prvata psiholo{ka labarotorija vo
1879 godina, otvorena od Vilhelm
Vunt vo Germanija (sl. br. 1).
Zborot psihologija doa|a od
gr~kite zborovi psiho - du{a i logos -
nauka.
Spored toa psihologijata e nau-
ka za ~ovekovite vnatre{ni doìvu-
vawa i negovite reakcii na nad-
vore{niot svet. Taa go prou~uva
psihi~koto ìveewe i odnesuvawe na
lu|eto od ra|aweto do smrtta.
Sl. br. 1 Vilhelm Vunt
10 Psihologija
ZO[TO SE POTREBNI ZNAEWATA

OD PSIHOLOGIJATA?
Znaewata ni se potrebni za da go razbereme ~ovekot i negovoto

odnesuvawe. Potoa, znaewata ni pomagaat da gi predvidime
~ovekovite doìvuvawa i odnesuvawa, a najva`no, n# u~i kako najdo-
bro da im pomogneme na lu|eto koga imaat telesni i psihi~ki
pote{kotii.
Psihologijata n# u~i deka psihata na bolnite lu|e mnogu se raz-
likuva od psihata na telesno zdravite lu|e. Psihi~koto zdravje kaj
bolnite lu|e mnogu zavisi od teìnata i vidot na telesnata bolest, od
osobinite na bolniot, negovata vozrast, vlijanieto na negovite naj-
bliski kako i od odnesuvaweto na zdravstvenite rabotnici kon niv.
Mnogupati dokaàna vistina e deka ishodot na bolesta e mnogu
zavisen od psihata na bolniot i negovoto odnesuvawe.
Zdravstveniot rabotnik vo svojata rabota se sre}ava so mnogu
problemi na bolniot pri {to }e mu pomognat znaewata od psihologi-
jata. Ovie znaewa go zbogatuvaat likot na eden dobar zdravstven
rabotnik, za{to vo rabotata ne e dovolno samo da sakate da pomognete
tuku treba da znaete i kako.
POIM ZA PSIHA I SVEST
Psiha e svojstvo na visoko organizirana materija koja nastanala

vo opredelen stadium od razvitokot na ìvata materija. Se smeta deka
psiha poseduvaat i ìvotnite i ~ovekot. Taa kaj ìvotnite e prosta
(elementarna) i e razli~na vo zavisnost od razvienosta na nervniot
sistem na organizmot. Deka ìvotnite imaat psiha pokaùva toa {to
i tie imaat emocii (taga, radost), imaat pomnewe i mislewe, no
nivnoto odnesuvawe e opredeleno isklu~ivo od biolo{kite potrebi.
Najvisok oblik na psiha ima ~ovekot i taa se narekuva svest. Svest
ima samo ~ovekot. Postojat brojni definicii koi se obiduvaat da ja
objasnat svesta. Najprifatlivo bi bilo deka svest e zbir na psihi~ki
pojavi vo konkreten moment, so koi ~ovekot go znae svojot identitet,
orientiran e vo vreme i orientiran e vo prostor. So pomo{ na svesta
~ovekot ja razbira realnosta na sopstvenata li~nost, na sredinata
{to go opkruùva, pa spored toa moè da go naso~uva i prilagoduva
svoeto odnesuvawe. Toa zna~i deka ~ovekot misli, percepira, vnima-
va, pameti i dr. odnosno svesta e osnova na koja se nadgraduvaat site
pojavi. Ako na primer treba da utvrdime dali bolniot e vo svest
logi~no bi bilo da go pra{ame: Kako se vika{, kade se nao|a{? i koj

den, mesec ili godina e?
PSIHOLOGIJA I DRUGITE NAUKI ZA ÔVEKOT
Vo sistemot na naukite psihologijata ja vbrojuvame i vo prirod-

ni i vo op{testveni nauki. Kako prirodna nauka taa go prou~uva
~ovekot kako najsovr{eno bitie vo prirodata. Istovremeno e i
op{testvena nauka zatoa {to ~ovekot deluva i opstojuva vo
op{testvoto vo soìvot so drugite lu|e.
Kako prirodna nauka taa e vo tesna vrska so: anatomija,
fiziologija, biologija i dr., a kako op{testvena nauka so: sociologi-
ja, etnografija, filozofija, antropologija i dr.
Psihi~koto i telesnoto kaj ~ovekot se dlaboko povrzani i vli-
jaat edno na drugo. Deka e taka pokaùvaat pove}e dosega{ni soznani-
ja kako na primer:
organski o{tetuvawata na CNS gi naru{uvaat psihi~kite
procesi (na primer mislewe, pomnewe, percepirawe i drugi);
opredeleni psihi~ki procesi se povrzani so odredeni regii vo
mozokot;
razvitokot na psihi~kiot ìvot e tesno povrzan so razvitokot
na CNS;
silnite ~uvstva i doìvuvawa predizvikuvaat telesni
promeni.
GRANKI NA PSIHOLOGIJATA VA@NI ZA ZDRAVSTVE-

NIOT RABOTNIK
Psihologijata ima pove}e granki koi se delat na teoretski i

prakti~ni. Za zdravstvenite rabotnici posebno se va`ni:
1) medicinska psihologija koja treba da ja poznava sekoj
zdravstven rabotnik bez ogled na profilot.
Glavni zada~i na medicinskata psihologija se da gi prou~i:
odnosot na bolniot kon bolesta i odnosot na zdravstveniot
rabotnik kon bolesta na bolniot;
psihi~ki pojavi koi se javuvaat na relacija zdravstven rabot-
nik - bolen i obratno;
psihosomatski reakcii (t.e. psihomatski bolesti kade {to
pri~inata e na psihi~ki plan, a posledicata telesna bolest, na
primer ~ir na èludnikot);
12 Psihologija
somatopsihi~ki reakcii (pri~inata e na telesen plan, a

posledicata na psihi~ki, na primer kancerofobija);
interakcii na bolniot so sredinata.
Ovaa granka na psihologijata se temeli na poznavawe od
op{tata psihologija i psihologija na li~nosta.
2) psihopatologija - nauka koja gi prou~uva psihopatolo{kite
karakteristiki na mentalnite rastrojstva koi obi~no se grupiraat vo
vid na simptomi ili sindromi. Simptomite i sindromite ~esto se
javuvaat kaj mentalnite rastrojstva i vodat poteklo od rastroenite
psihi~ki pojavi;
3) mentalna higiena e granka koja ima mnogu {iroka primena i
se sproveduva na najrazli~ni na~ini: so emisii i spotovi preku medi-
umite, predavawa vo u~ili{tata (protiv pu{eweto, drogata, alko-
holot) do specijalizirani institucii za za{tita na mentalnoto
zdravje na naselenieto.
Zada~ite na mentalnata higiena se:
primarna (preventivna) {to zna~i prezemawe na najrazli~ni
merki za da se so~uva i unapredi mentalnoto zdravje na naselenieto;
sekundarna - rano otkrivawe i lekuvawe na du{evnite bolni;
tercijarna - rehabilitacija i resocijalizacija na ve}e leku-
vanite du{evni bolni.
4) klini~ka psihologija e granka na psihologijata koja se zani-
mava so prou~uvawe i ispituvawe na du{evnite bolni vo dijagnos-
ti~ka i terapevtska smisla. Taa e ponova prakti~na granka na psi-
hologijata koja s# pove}e si go nao|a mestoto vo psihijatriskite
institucii.
Pra{awa za ve`ba (odgovori so DA ili NE).

1. Nekoi lu|e moàt da gi pogodat mislite na drugi lu|e.
2. Visoko ~elo e znak na visoka inteligencija.
3. Samo lu|eto imaat darba da mislat, ìvotnite ne.
4. Odnesuvaweto na ~ovekot e isklu~ivo rezultat na vospituvawe.
5. Deteto se ra|a so mo`nost da razlikuva dobro i lo{o.
6. Koj brzo u~i, brzo zaborava.
7. Kaznuvaweto e najdobar metod za da se nau~i deteto na dobro odnesuvawe.
8. Debelite lu|e se so dobra volja.
9. Site bolni se pla{at od lekar.
10. Preterano u~ewe predizvikuva du{evna bolest.
11. Postarite bolni se pote{ki pacienti od mladite.
12. Lu|eto imaat psiha, ìvotnite ne.
To~nite odgovori se nao|aat na poslednata strana.
ORGANSKI OSNOVI NA PSIHI^KIOT

@IVOT NA ÔVEKOT
NERVEN SISTEM: DELOVI I ZNAÊWE
Nie sekojdnevno ~ekorime, jademe, pi{uvame... Dali ste se

zapra{ale: kako znae levata noga deka treba da se pridviì posle
(ili pred) desnata pri sledniot ~ekor? Kako znaeme koja hrana
moème vedna{ da ja goltneme, a koja treba da ja xvakame? Kako raka-
ta znae koja bukva treba da napi{e na pismenata ili koja ravenka }e
ni pomogne pri re{avawe na odredena matemati~ka zada~a?
Organite i sistemite vo na{eto telo ne rabotat sekoj za sebe
tuku kako edna celina. Niv gi koordinira nervniot sistem. No, ova e
samo edna od mnogute funkcii na nervniot sistem: so negova pomo{
nie gi obrabotuvame drazbite odnadvor (koi gi primaat setilnite
organi: oko, uvo, nos, jazik, koà) kako i drazbite od vnatre{nite
organi. Taka, nie znaeme dali pe~kata koja ja dopirame e ladna ili
vrela, kako i toa dali n# boli zab ili noga. No, dokolku pe~kata e
vrela nie brzo (refleksno, nesvesno) }e ja povle~eme rakata i }e ja
za{titime o{tetuvawa i bolka. Zna~i, i refleksite se del od
funkciite na nervniot sistem. Povisokite nervni funkcii kako {to
se misleweto, pomneweto, u~eweto i drugi isto taka se izvr{uvaat so
pomo{ na nervniot sistem. Zna~i funkciite na nervniot sistem se
mnogubrojni i sloèni.
Osnoven gradeèn element na nervniot sistem e nervnata klet-
ka, odnosno nevron. Toj e sostaven od tri osnovni dela:
1. Telo na kletkata koe moè da bide so razli~na forma i
golemina {to e posebno izrazeno kaj nervnite kletki koi ja gradat
korata na golemiot mozok.
2. Kratki prodolètoci-dendriti koi se pove}e na broj.
Nivnata funkcija e nervniot impuls da go sprovedat od periferijata
kon teloto na kletkata i da ovozmoàt vrska pome|u pove}e nevroni
vo edno podra~je na mozokot
3. Dolg prodolètok-nevrit e eden na broj. Negovata dolìna e
razli~na i moè da dostigne i pove}e od 1 metar. Negovata funkcija e
da ja prenese nervnata drazba (impulsot) od teloto na nevronot kon
periferijata. Taka, preku nevritot drazbata odi kon organite efek-
14 Psihologija
dendrit
Nerven
impuls citoplazma
nevrit Nerven
impuls
jadro
Sl. br. 2 Gradba na nervna kletka
tori (onie organi koi gi izvr{uvaat drazbite). Nevritot moè isto

taka da se povrze so dendritite na druga nervna kletka i da im ja
predade drazbata ponatamu (Sl. br. 2).
Pokraj nevronot vo gradbata na nervnoto tkivo u~estvuvaat i
potpornite kletki (glija-kletki) koi sluàt da obezbedat ishrana i
potpora na nevronite.
Nervnite kletki go so~inuvaat nervnoto tkivo. Nervnoto tkivo
go gradi nervniot sistem. Nervniot sistem e izgraden od nekolku
dela:
Centralen nerven sistem:
- ~erepen mozok koj se nao|a vo ~erepot. Toj se deli na pove}e
delovi od koi najva`ni se: golem mozok, me|umozok, diencefalon
(talamus, hipotalamus), mal mozok i prodolèn mozok.
- ’rbeten mozok koj se nao|a vo centralniot kanal na ’rbetniot
stolb
Periferen nerven sistem koj se sostoi od nervi. Nervite gi
prenesuvaat na periferija drazbite proizvedeni vo centralniot ner-
ven sistem:
- ~erepni nervi koi se dvanaeset para i izleguvaat od ~erepot
- spinalni (’rbetni) nervi koi izleguvaat od ’rbetniot mozok.
Po osnov na funkcijata nervniot sistem se deli na:
Volev nerven sistem e onoj sistem koj rakovodi so dvièwata na
muskulite i koskite (lokomotorniot sistem) - akcii predizvikani i
kontrolirani od na{ata volja: odewe, plivawe, pi{uvawe i dr.
Avtonomen (vegetativen) nerven sistem rakovodi so rabotata na

vnatre{nite organi: srce, beli drobovi, èludnik, creva i dr.
Rabotata na ovie organi e avtonomna t.e. ne e podlo`na na na{ata
volja. Avtonomniot nerven sistem se sostoi od dva dela:
- simpati~en nerven sistem (simpatikus);
- parasimpati~en nerven sistem (parasimpatikus).
Ovie dva dela se so sprotivstaveni funkcii: na pr. simpatiku-
sot (simpati~niot nerven sistem) ja zabrzuva rabotata na srceto dode-
ka parasimpatikusot (parasimpati~niot nerven sistem) ja usporuva.
’RBETEN MOZOK: REFLEKSEN LAK, REFLEKSI
’Rbetniot mozok (medulla spinalis) se nao|a vo centralnata

{uplina na ’rbetniot stolb. Taka e za{titen od potresi pri odewe
kako i od povredi so kosken oklop koj go gradat ’rbetnite pr{leni.
Dodatna za{tita na ’rbetniot mozok mu davaat mozo~nite obvivki
(meningi) kako i mozo~nata te~nost (likvor) koja se nao|a pome|u
obvivkite i samiot ’rbeten mozok. Nadvore{no gledano toa e edna
traka dolga okolu 50 santimetri koja zavr{uva so kon~esta tvorba. Na
popre~en presek ’rbetniot mozok e izgraden od dva dela:
- Bela supstanca koja e sostavena od spomenatite aksoni na
centralnite i perifernite nevroni t.n. nervni pati{ta na ’rbetniot
mozok.
- Siva supstanca koja se nao|a vo centarot na ’rbetniot mozok.
Taa ima oblik na peperutka so
ra{ireni krilja. Na nea razliku-
vame tri dela koi gi narekuvame Bela Belamasa
masa Medulla spinalis
rogovi od koi izleguvaat soodvet-
ni nervni vlakna: Sivamasa
Siva masa
Pia mater
- Preden rog kade se
smesteni perifernite motorni cerebrospinalis
Arachnoidea
nevroni, koi davaat motorni
nervni vlakna. Impulsite koi se
Dura mater
prenesuvaat preku ovie vlakna Nervus spinalis
predizvikuvaat refleksni muskul-
ni dvièwa.
- Sreden rog koj dava vege-
tativni nervni vlakna koi vlegu-
Sl. br. 3 Gradba na ’rbeten
vaat vo sostav na vegetativniot ner-
mozok
ven sistem.
16 Psihologija
- Zaden rog koj dava senzitivni nervni vlakna. Preku ovie

nervni vlakna patuvaat impulsi od periferijata (kade se nao|aat
razni receptori, telca koi gi primaat drazbite) kon centarot t.e. kon
’rbetniot mozok (Sl. br. 3).
Od ’rbetniot mozok izleguvaat ’rbetni nervi. Vo niv ima senzi-
tivni,motorni a vo nekoi od niv i vegetativni vlakna.
Aktivnosta na ’rbetniot mozok se gleda najdobro preku reflek-
site. Refleksite se reakcii na organizmot na razni drazbi (nad-
vore{ni i vnatre{ni). Ovie reakcii se odvivaat bez u~estvo na
na{ata volja zatoa gi narekuvame i bezuslovni refleksi. Refleksna e
reakcijata na stesnuvawe na zenicata koga okoto }e bide osvetleno so
silna svetlina: stesnetata zenica ja namaluva koli~inata na svetli-
nata koja navleguva vo okoto. Refleksno e i vcrvuvaweto na liceto
koga oddedna{ sme zasrameni ili naluteni. Taka moème da go objas-
nime i refleksnoto povlekuvawe na rakata koga sme doprele èòk
ili ostar predmet.
ÊREPEN MOZOK
êrepniot mozok se nao|a vo koskenata kapsula koja se narekuva

~erep. Osven ~erepot, ~erepniot mozok go {titat od nadvore{ni
o{tetuvawa i trite mozo~ni obvivki kako i mozo~nata te~nost
(likvor).
Komisura Siva
supstanca
Frontalen
lobus Bela
supstanca
Hipotalamus
Hipofiza Mezencefalon
Mozo~no
steblo Pons
Komisura Mal mozok
Sl. br. 4 êrepen mozok ’Rbeten mozok

êrepniot mozok e najvaèn del na nervniot sistem. Negovi

glavni delovi se: zaden mozok, sreden mozok i preden mozok.
Zadniot mozok go so~inuvaat prodolèniot mozok (medulla
oblongata) i maliot mozok (cere bellum). Vo prodolèniot mozok se
nao|aat centrite za regulirawe na rabotata na di{eweto i rabotata
na srceto. Maliot mozok e centar za odrùvawe na ramnoteàta, uso-
glasuvawe na dvièwata i odrùvawe na napnatosta na muskulite.
@ivotnite, na primer, na koi im e otstranet maliot mozok ne se vo
sostojba da odrùvaat ramnoteà, a muskulite im stanuvaat labavi i
neelasti~ni.
Vo sredniot mozok se nao|aat jadra va`ni za funkcioniraweto
na nervniot sistem i na organizmot vo celost. Tuka se nao|a i osobeno
zna~aen del retikularna formacija. Taa gi aktivira muskulite, gi
kontrolira avtomatiziranite dvièwa i deluva na aktivnosta na
mozo~nata kora. Ako dojde do o{tetuvawe na del od retikularnata
formacija vo sredniot mozok, se zako~uva aktivnosta na celiot
mozok, ~ovekot stanuva neosetliv na drazbi i zapa|a vo dlabok son.
Denes se znae deka budnosta i aktivnosta na ~ovekot vo golema
mera zavisat od aktivnosta na retikularnata formacija.
Najvaèn del na mozokot e predniot mozok. Nego go so~inuvaat
dva dela: me|umozok i golem mozok. Me|umozokot go ~inat talamusot i
hipotalamusot. Talamusot e mesto kade {to se sobiraat aferentnite
nervi i ponatamu se {irat nervni impulsi kon mozo~nata kora ili do
efektornite centri. Hipotalamusot e centar za kontrola na mnogu
reakcii vo digestivniot sistem i ima va`na uloga vo emocionalnoto
reagirawe. Toj gi povrzuva i usoglasuva telesnite funkcii karakter-
isti~ni za emocionalnoto odnesuvawe (sl. br. 4).
Izgraden e od: siva masa (supstanca) i bela masa (supstanca).
Siva supstanca koja se nao|a na povr{inata na mozokot. Vo
dlabo~inata na golemiot mozok (vo belata masa) delovi od sivata sup-
stanca formiraat t.n. supkortikalni ganglii. Korata na golemiot
mozok e nabrana, pa taka na povr{inata na golemiot mozok razliku-
vame pove}e nabori i vdlabnatini. Korata e podelena na pove}e zoni
koi imaat razni funkcii:
- motorna zona e del na mozokot od koja trgnuvaat site volevi
dvièwa.
- senzitivna zona e delot na mozokot kade pristigaat i kade se
obrabotuvaat site impulsi koi doa|aat od perifernite receptori. So
pomo{ na ovoj del od mozokot nie razlikuvame dali sme doprele drvo
18 Psihologija
ili kamen i dali rakata ni e vla`na od morska voda ili od maslo za

son~awe.
- asocijativna zona e delot na mozokot koj gi prima drazbite od
organite na setilata: oko, uvo, nos i jazik. Ima pove}e vakvi zoni ras-
poredeni niz korata na mozokot: vidnata zona se nao|a vo tilniot del
na mozokot, slu{nata zona vo temporalniot del i dr.
Korata na mozokot e sedi{te i na t.n. visoki nervni funkcii
kako na pr. mislewe, rasuduvawe, govor i sl. Nekoi od ovie aktivnos-
ti se odvivaat vo to~no odredeni delovi na mozo~nata kora koi gi
narekuvame mozo~ni centri: taka znaeme deka centarot za govor se
nao|a na levata strana na mozokot, vo ~elniot del.
Bela supstanca se nao|a pod sivata supstanca. Nea ja so~inuvaat
mnogubrojni nervni pati{ta koi odat od korata kon periferijata i
obratno. Vo nea se vklu~eni taka nare~enite asocijativni pati{ta
koi gi prenesuvaat informaciite.
Ispituvawata na Robert Orn{tajn ukaùvaat deka levata
strana na mozokot (hemisfera) prete`no e zadolèna za mentalni
aktivnosti (matematika, jazik, logika, analiza, pi{uvawe) dodeka
desnata strana mozokot (hemisfera) za manuelnite ve{tini i ori-
entacija vo prostorot (umetnost, muzika, percepcija na boi, prostor,
fantazija). Za da moè podobro da se adaptira na prirodnata sredina
~ovekot reagira so refleksi: bezuslovni i uslovni. Bezuslovnite
refleksi se realiziraat so pomo{ na ’rbetniot mozok. Sposobnosta
za sozdavawe uslovni refleksi e posebno izrazena kaj ~ove~kiot
mozok. Taa sposobnost mu pomognala na ~ovekot vo tekot na evoluci-
jata da opstane, no se smeta deka istata sposobnost bila osnova za raz-
vivawe na visokite nervni funkcii koi se karakteristi~ni samo za
~ovekot.
VEGETATIVEN NERVEN SISTEM: FUNKCII
Rabotata na vnatre{nite organi se odviva bez vlijanie na

na{ata volja: nie ne moème po èlba da ja zgolemime brzinata so
koja hranata }e pomine niz èludnikot ili visinata na krvniot pri-
tisok. Pri~ina za toa e vegetativniot (avtonomniot) nerven sistem
koj ja kontrolira rabotata na vnatre{nite organi.
Vegetativniot nerven sistem se sostoi od dva dela:
Simpati~en nerven sistem koj voglavno ja stimulira rabotata
na vnatre{nite organi: pod negovo dejstvo, na primer, se zabrzuva
rabotata na srceto i se {irat di{nite pati{ta ovozmoùvaj}i po-
zabrzan protok na vozduh vo belite drobovi. Toj e rasporeden vo oblik

na dva niza od jazli na dvete strani od ’rbetniot stolb. Jazlite se
narekuvaat ganglii i se vo vrska so ’rbetniot mozok. Od gangliite kon
soodvetnite organi trgnuvaat nervni vlakna.
Parasimpati~en nerven sistem koj ima sprotivno dejstvo na
simpati~niot nerven sistem. Toj, na primer, gi usporuva di{eweto i
rabotata na srceto. Nervnite vlakna na ovoj del na nervniot sistem vo
najgolem del poteknuvaat od desetiot ~erepen nerv koj e nare~en u{te
i nerv-skitnik poradi negoviot dolg pat (zapo~nuva vo ~erepot, a
zavr{uva vo stomakot).
Simpati~nite i parasimpati~nite vlakna okolu organite
formiraat nervni spletovi t.n. pleksusi. Silnoto i nenadejno
nadraznuvawe na ovie pleksusi moè da dovede do privremen prekin
na rabotata na ovie organi. Moèbi ste imale prilika da vidite (na
fudbalski ili bokserski natprevar) kako posle silen udar vo prede-
lot na stomakot ili gradite doa|a do gubewe na svesta i pa|awe na
pogodenite sportisti. Toa se slu~uva zatoa {to vegetativnite plek-
susi na srceto i stomakot se mo{ne razvieni i osetlivi na nad-
vore{ni drazbi. Vakvite udari, iako naj~esto predizvikuvaat samo
privremeno gubewe na svesta, moè da bidat i mnogu opasni i da dove-
dat do smrt.
Psihi~ki stres e zaedni~ko ime za niza na poremetuvawa koi se
javuvaat posle silni emocii: strav, bes, taga, radost. U{te od najstari
vremiwa se znaelo za efektot na emociite vrz organizmot („mi pukna
òl~kata od maka“, „mi zastana srceto od strav“). Sedi{teto na
emociite e mozokot. Silnite nenadejni emocii moàt da go o{tetat i
nervniot sistem („spobudale od radost“) kako i drugite organi na
teloto.
@LEZDI SO VNATRE[NO LAÊWE
@lezdite so vnatre{no la~ewe la~at specijalni materii koi gi

narekuvame hormoni. Hormonite se specifi~ni materii koi, vo mali
koli~ini, deluvaat na specifi~ni kletki i predizvikuvaat speci-
fi~ni efekti. Toa zna~i deka sekoj hormon ima grupa na kletki na
koja deluva. Zna~i sekoj hormon ima „svoja“ kletka na koja deluva t.n.
„celna kletka“. Kako hormonot ja prepoznava kletkata na koja da delu-
va? Sekoja celna kletka ima posebno mesto na kleto~nata membrana na
koja hormonot se vrzuva. Toa mesto se narekuva receptor. Sekoj recep-
20 Psihologija
Sl. br. 5 @lezdi so vnatre{no la~ewe tor e graden za „svojot“

hormon. Dokolku recep-
torot poradi nekoja
pri~ina se uni{ti, celna-
ta kletka i hormonot ne
moàt da se „prepoznaat“
Hipofiza pa efektot na hormonot
izostanuva. @lezdite gi
[titna izla~uvaat svoite hormoni
`lezda direktno vo krvta pa zatoa
i se narekuvaat „so vna-
tre{no la~ewe“.
@lezdi so vnatre{-
no la~ewe se: hipofiza,
tireoidna ({titna) `lez-
Nadbubre`na da, paratireoidni `lezdi,
`lezda timus, pankreas, nad-
Pankreas
bubre`na `lezda, polovi
`lezdi (jajnici kaj è-
nite, testesi kaj maìte)
(sl. br. 5).
Jajnici
Hipofizata se nao|a
Testisi
na bazata na mozokot,vo
koskeno vdlabnuvawe koe
se vika tursko sedlo. Taa
ima forma i golemina na
zrno gra{ok. So posebna petelka e povrzana so mozokot odnosno so
eden negov del koj se narekuva hipotalamus. Taa se sostoi od tri dela
koi gi narekuvame rezeni: preden rezen, sreden (svrzuva~ki) del i
zaden rezen. Sekoj od ovie delovi na hipofizata la~i svoi hormoni.
a. Predniot rezen gi la~i hormonite:
- STH (somatotropen hormon) e hormonot za rast;
- TSH (tireostimulira~ki hormon) ja stimulira {titnata
`lezda da raboti;
- ACTH (adrenokortokotropen hormon) deluva vrz nadbubre`-
nata `lezda i ja pottiknuva na rabota;
- prolaktin e hormon koj deluva vrz mle~nite `lezdi i gi sti-
mulira da proizveduvaat mleko;
- LH (luteinizara~ki hormon) go stimulira jajnikot da proizve-
duva jajni kletki. Ulogata na pottiknuva~ na proizvodstvo na sperma-

tozoidi kaj maìte go ima ICSH (interstitial cell stimulating hormone).
b. Sredniot del go la~i MSH (melanostimulira~ki hormon) gi
stimulira kletkite koi proizveduvaat crn pigment melanin (melano-
citi).
v. Zadniot rezen gi la~i
- ADH (antidiureti~en hormon) deluva na bubrezite taka {to ja
potpomaga reapsorpcijata (povtornoto vpivawe) na vodata od bubre-
got vo krvta. Na ovoj na~in se namaluva koli~estvoto na izla~enata
urina;
- oksitocin e hormon koj gi kontrahira (zgr~uva) muskulite na
gravidnata matka. Toj deluva i na izla~uvaweto na mlekoto kaj majka-
ta posle poroduvaweto.
Najvpe~atlivo naru{uvawe na funkcijata na hipofizata e
nanizmot odnosno xuxestiot rast. Toa e posledica na namaleno
la~ewe na hormonot za rast. Ovie lica se so nizok rast, no so skladen
telesen i psihi~ki razvoj. Zgolemenoto la~ewe na ovoj hormon pred
pubertetot predizvikuva gigantizam (xinovski rast): vakvite
li~nosti se visoki i pove}e od dva metra pred da zavr{i periodot na
rast. Dokolku hormonot za rast se la~i vo zgolemeni koli~ini posle
pubertetot odnosno posle zavr{en rast se pojavuva akromegalija (od
gr~kite zborovi akros-periferen del na teloto i megalos-golem):
doa|a do zgolemuvawe na perifernite meki delovi, bradata, jazikot,
dlankite, stapalata i dr. ili do zgolemuvawe na vnatre{nite organi
(napr. hepatomegalija, splankomegalija i sl.).
Tireoidna ({titna) `lezda go la~i hormonot tiroksin.

Tiroksinot deluva na bazalniot metabolizam. Pri namaleno la~ewe
na tiroksinot se javuva miksedemot pri {to ~ovekot e so zbaveni
psihi~ki i fizi~ki reakcii, a na liceto i teloto se gledaat testesti
otoci. Namalenoto la~ewe na tiroksinot za vreme na rastot i razvo-
jot na decata predizvikuva zastoj vo telesniot i psihi~kiot razvitok.
Pri zgolemeno la~ewe na tiroksinot se javuva bolesta na Bazedov
karakterizirana so zabrzano biewe na srceto, ispaknati o~ni jabol-
ka, tresewe na racete i namaluvawe na teìnata.
Pankreasot e `lezda so nadvore{no i so vnatre{no la~ewe.

Glavnite hormoni koi gi la~i se insulinot koj go namaluva nivoto na
{e}erot vo krvta, i glukagonot koj deluva sprotivno od insulinot
odnosno go zgolemuva nivoto na {e}erot vo krvta. Namaleno nivo na
22 Psihologija
insulinot vo krvta e glavna pri~ina za pojava na {e}ernata bolest

(dijabetot).
Nadbubre`nata `lezda e parna `lezda koja se nao|a nad

bubrezite, vo oblik na troagolna kapa. Se sostoi od dva dela: srcevina
(medula) i kora (korteks).
- glaven hormon na srcevinata e adrenalinot. Toj ima
mnogukratno dejstvo na site sistemi vo organizmot. Najizrazeno e
negovoto dejstvo vrz sistemot na krvnata cirkulacija: go zabrzuva
srceto, gi stega krvnite sadovi (vazokonstrikcija) i go zgolemuva
krvniot pritisok. Negovoto la~ewe se zgolemuva pri silni emo-
cionalni vozbuduvawa;
- korata proizveduva pove}e grupi hormoni od koi najva`ni se
hormonite: aldosteron, kortizol, androgeni i estrogeni.
Polovite `lezdi (jajnici kaj ènite, testesi kaj maìte) gi

la~at polovite hormoni.
- kaj maìte testisot go la~i testosteronot. Ovoj hormon poma-
ga da se razvijat ma{kite polovi karakteristiki (rast na penisot,
skrotumot, bradata, musta}ite, prodlabo~uvawe na glasot, proizvod-
stvo na spermatozoidite, rast i razvoj na skeletot i muskulaturata i
dr.);
- kaj ènite jajnikot la~i estrogeni i progesteron. Estrogenite
ja reguliraat menstruacijata kaj ènite kako i pojavata na ènskite
polovi karakteristiki (porast na dojkite, taloèwe na mastite
okolu karlicata, tipi~na vlaknatost na polovite organi i dr.)
Progesteronot deluva zaedno so estrogenite na pojavata na polovite
karakteristiki kaj ènite. Me|utoa, toj e mnogu povaèn pri podgo-
tovka na teloto na ènata za bremenost kako i dol` graviditetot
(bremenosta).
MOZOKOT I PSIHATA
Deka mozokot e sedi{te na psihi~kite procesi se znae odamna.

Pove}eto od avtorite koi se zanimavale so ovaa pra{awe se
soglasuvaat deka amigdalata, edno od t.n. supkortikalni jadra e
najva`niot del za izrazuvawe na emociite. Posle uni{tuvawe na ova
jadro ìvotnite ne iskaùvaat strav soo~eni so situacii koi do-
toga{ kaj niv predizvikuvale strav. Stimulacijata na ovaa jadro so
struja ili so inekcija na stimulira~ki aminokiselini predizvikuva

sosema sprotiven efekt: strav i agitacija na ìvotnoto. Dolgoro~no
stimulirawe na ovaa jadro rezultira so pojava na bolesti inducirani
so stres (kako na pr. ~ir na èludnikot). Ovie zabeleùvawa ne nave-
duvaat na zaklu~ok deka avtonomnite i hormonskite odgovori na
drazbi koi se vodeni od amigdalnoto jadro se odgovorni za pojava na
{tetnite efekti na dolgotrajniot stres.
Istraùvawa sprovedeni na lu|e pokaùvaat sli~ni rezultati:
stimulirawe na razni delovi na mozokot predizvikale kaj pacientite
reakcii na avtonomniot nerven sistem koi naj~esto se asociraat so
strav, no samo pri stimulacija na amigdalata lu|eto kaùvaat deka
navistina po~ustvuvale strav. Leziite na amigdalata, pak, go namalu-
vale emocionalniot odgovor. Interesno e vlijanieto na
orbitofrontalniot korteks (delot na mozo~nata kora nad o~nite
orbiti odnosno ~eloto): informaciite za toa {to se slu~uva vo
okolinata na pacientot i kakvi planovi se kovaat (vo drugite delovi
na frontalnite lobusi na mozokot) se ispra}aat i do amigdalata. Toa
moè da rezultira so razli~ni emocionalni i fiziolo{ki reakcii.
Moèbi najilustrativen e primerot na Fineas Gejx koj se naveduva vo
literaturata (Damazio,1994): toj slu~ajno zadobil povreda na glavata
pri {to mu e o{teten pogolemiot del na orbitofrontalniot korteks.
ôvekot koj dotoga{ be{e rabotliv, seriozen i energi~en stana
detinest, neodgovoren i kon sebe i kon drugi. Toj ne bil sposoben da
pravi i da realizira planirani postapki.
Drug psiholo{ki fenomen koj ima svoja organska osnova vo
nervniot sistem e agresijata (napadot). Dali postojat odredeni
delovi na mozokot, odredeni nevroni koi, dokolku se nadraznat,
predizvikuvaat agresija (napad)? Dali vo mozokot postoi „centar za
agresija“? Dokolku postoi, {to so nego rakovodi i go kontrolira?
Koja e ulogata na hormonite vo agresijata?
Rabotata na pove}e avtori go implicira zaklu~okot deka vo
mozokot postojat nervni centri koi se odgovorni barem za razvivawe
na nekoi vidovi na napad (agresija). Mnogu studii pokaàa deka duri
i ìvotni koi spontano ne projavuvaat agresija (napad) toa }e go
storat ako odredeni regioni na nivniot mozok bidat stimulirani.
Dokolku e taka, koi delovi na mozokot gi kontroliraat odredenite
vidovi napad (agresija)? Napad (agresija) moè najlesno da se predi-
zvika so stimulacija na hipotalamusot. Pritoa, efektite od
aktivnosta na hipotalamusot se pro{iruvaat i niz sredniot mozok.
24 Psihologija
Koi se vlijanijata na hormonite vrz agresijata?

Vrskata pome|u testosteronot i agresivnosta e odamna
zabeleàna: kaj najgolem del od vidovite ma`jacite se poagresivni.
Dokolku tie se kastriraat, agresivnosta se reducira. Edvard vo
svoite eksperimenti utvrdi deka „nevronskite kola“ odgovorni za
agresivno odnesuvawe moàt da se senzibiliziraat i kaj ènkite, so
davawe na testosteron.
Seksualnata agresija e isto taka povrzana so nivoto na testos-
teronot. Vo nekoi zemji se prepora~uva kastracija (ili upotreba na
lekovi so antiandrogeno dejstvo) kaj maì pove}ekratno osuduvani za
seksualni zlostorstva. Vo edna studija, inekcii na testosteron se
aplicirani kaj kastriran ~ovek {to predizvikalo povtorno nasilno
odnesuvawe kaj pacientot.
Drug hormon koj e ispituvan vo vrska so agresivnoto odnesuvawe
e ACTH. Grupa avtori niz serija od eksperimenti dojdoa do zaklu~ok
deka ACTH samiot po sebe ima antiagresiven efekt, no i deka za poja-
vata na ovoj vid agresija e potrebno prisustvoto na hormonot testo-
steron. Agresijata ne se pojavuva bez testosteronot, bez razlika na
toa kolkavo e nivoto na ACTH i glikokortikoidite.
PSIHI^KI PROMENI KAJ HORMONALNI

POREMETUVAWA
Site hormonalni poremetuvawa, porano ili podocna, vo zavis-

nost od stepenot i prirodata na o{tetuvawata, predizvikuvaat
nervno-psihi~ki promeni. So ogled na dirigentskata uloga na
hipofizata koja la~i pove}e hormoni, koi deluvaat stimulativno na
drugite endokrini `lezdi i gi regulira hormonite vo krvta,
psihi~kite promeni pri zaboluvawa na ovaa `lezda se mnogu ~esti.
Promenite se dolàt na zgolemeno, namaleno ili nedovolno la~ewe
na hormonite. Psihi~kite promeni se rezultat na bolesta ili
fizi~kiot hendikep (nizok rast, visok rast, gubitok na sekundarni
polovi belezi, vlaknatost i sl.).
Psihi~kite promeni se odlikuvaat so promeni vo karakterot,
nevroza, razdrazlivost, bessonica, afektivna labilnost (od nemo-
tivirano pla~ewe, do silen bes i nekontrolirano smeewe). Mo`ni se
psihi~ki poremetuvawa vo oblik na psihozi, kako posledica na
fizi~kiot izgled, ili poradi toksi~niot efekt na izla~enite hor-
moni od endokrinite `lezdi.
Dokolku dojde do potpolno uni{tuvawe na hipofiznoto tkivo

poradi povreda, krvarewe, vospalenie ili o{tetuvawe od tumor, nas-
tanuva poliendokrinolo{ko poremetuvawe. Pacientot ja gubi
teìnata, muskulite atrofiraat, koàta se isten~uva, vnatre{nite
organi atrofiraat i im se namaluva funkcijata. Pacientite li~at na
kostur, presvle~en so tenka, bleda koà koja ~esto krvari i lesno se
kine. Ovaa bolest e nare~ena Simonds-ova kaheksija spored avtorot
koj prv ja opi{al. Za sre}a ovaa bolest e mnogu retka.
Pra{awa i zada~i:
1. Nervnata kletka e ista kako site drugi kletki vo organizmot.
(odgovori so da ili ne)
2. Cerebrum i mal mozok e edno isto (odgovori so da ili ne)
3. Levata i desnata hemisfera se sosema ednakvi i vo ni{to ne se
razlikuvaat. (odgovori so da ili ne)
4. Koj go la~i samototropniot hormon?
5. Razmisli: zo{to koga sme mnogu ispla{eni osetuvame deka
nemame plunka vo ustata (suva usta)?
6. Izdvoj gi delovite od nervniot sistem i hormonite koi imaat
uloga vo silnite emocionalni doìvuvawa!
7. Koi hormoni vlijaat na agresivnosta?
OSNOVNI PSIHI^KI POJAVI
9 OSETI I PERCEPCII
9 UÊWE
9 POMNEWE I ZABORAVAWE
9 MISLEWE I INTELIGENCIJA
9 EMOCII
9 MOTIVACIJA
9 INTERESI I STAVOVI
28 Psihologija
Od site dobri raboti znaeweto e najdobro: nikoj ne moè da

go ukrade, nikoj ne moè da go kupi, zatoa {to e neuni{tlivo.
Hitopade{a
Najgolem e toj {to znae deka ne znae.

Lao-Ce
Znaeweto e znaewe duri toga{ koga e steknato so napor na

sopstvenite misli, a ne so pametewe.
Tolstoj
Znaeweto e doblest {to soedinuva dve najubavi

~ove~ki osobini: pravednosta i mo}ta.
Paolo Mandegaza
Prijatelot go zapoznavame duri otkako }e go zagubime.

Italijanska narodna pogovorka
Genijot li~i na sekogo, no nikoj ne li~i na nego.

Balzak
Qubovta nema godini, taa sekoga{ se ra|a,

Paskal
Te sakav i te sakam, pa ako e toa grev go molam

Alah nikoga{ da ne mi gi prosti grevovite.
Mo{in Ibn al Ansari
Pojadokot izedi go sam, ru~ekot podeli go so

prijatelite, a ve~erata daj mu ja na
neprijatelot.
Kineska izreka
OSNOVNI PSIHI^KI POJAVI
POIM ZA PSIHI^KI POJAVI
Psihi~kiot ìvot na ~ovekot e bogat i se odviva preku mnogu

psihi~ki pojavi koi se delat na: psihi~ki procesi (funkcii),
psihi~ki sostojbi i psihi~ki osobini.
PSIHI^KI PROCESI ja ~inat vrskata na ~ovekot so sredi-

nata. Tie nastanuvaat vo ontogenetskiot razvitok (razvitok na
edinkata) pod vlijanie na drazbite i informaciite od sredinata koi
~ovekot gi prima, intelektualno gi obrabotuva i dava soodveten
odgovor. Spored funkcijata {to ja obavuvaat se grupiraat na:
a) soznajni (kognitivni ili intelektualni): oseti, percepcii,
pretstavi, u~ewe, pomnewe, mislewe;
b) emocionalni - gi opfa}aat ~uvstvata, raspoloènijata i
drugi emocionalni doìvuvawa;
v) konativni - gi opfa}aat motivacionite i volevite aktivno-
sti.
PSIHI^KI SOSTOJBI - vo koi spa|aat: zamor, zagreanost,
raseanost, vnimanie, son, spiewe i dr. Psihi~kite sostojbi go opre-
deluvat na~inot, brzinata i odvivaweto na psihi~kite procesi. Na
pr. „ne vnimavav na ~asot i ni{to ne zapametiv“ - zna~i pomneweto
(psihi~ki proces) ne bilo mo`no zatoa {to u~enikot ne vnimaval
(psihi~ka sostojba). Ili „bev izmoren i ne moèv da u~am“- zna~i
zaradi zamor (psihi~ka sostojba) u~enikot ne moèl da nau~i
(psihi~ki proces).
PSIHI^KI OSOBINI - se relativno trajni karakteristiki

na poedinecot kako {to se: karakter, temperament, interesi, stavovi,
sposobnosti i vrednosti.
Vo ìvotot na ~ovekot ovie tri grupi pojavi deluvaat zaedno i
se organizirani vo edna celina nare~ena li~nost. Site ovie pojavi gi
ima kaj site lu|e, no se organizirani na razli~en na~in, deluvaat so
razli~en kvalitet i intenzitet od {to proizleguvaat individualnite
razliki pome|u lu|eto.
30 Psihologija
OSETI I PERCEPCII
POIM ZA DRAZBA I OSET
ôvekot e postojano opkruèn so golem broj drazbi {to proi-

zleguvaat od nadvore{ata sredina (boi, mirisi, zvuci, toplina, stude-
no i dr.), a ponekoga{ drazbite doa|aat i od promenite vo negoviot
organizam (na pr: glad, èd, bolka, odvratnost i dr.). Drazbite dejstvu-
vaat na setilnite organi koi gi primaat i preku aferentnite nervni
pati{ta gi prenesuvaat vo oddelni senzitivni centri vo centralniot
nerven sistem kade {to se pretvara vo fizi~ko-hemiski ekvivalent
nare~en oset. Poznato e deka vo evolucijata na ~ovekot sekoj setilen
organ se prisposobil da prima opredelen vid drazbi (na pr. okoto
samo svetlosni branovi, nosot mirisi i sl.). Osetite se odnesuvaat na
nekoja karakteristika na predmetite i pretstavuvaat subjektiven
odraz na objektivnata stvarnost.
VIDOVI OSETI
Osetite se delat zavisno od potekloto na drazbite i setilnite

organi. Ima nadvore{ni (koi gi primaat setilnite organi smesteni
na nadvore{nosta na organizmot - eksteroceptori (oko, nos, jazik,
koà, uvo) i vnatre{ni (smesteni vo vnatre{nite organi, muskuli,
koski, `lezdi) interoceptori.
NADVORE[NI OSETI
Vidni oseti - nastanuvaat koga vrz okoto dejstvuvaat svetlosni
branovi so branova dolìna od 390-800 milimikroni. Ultra-
violetovite i infracrvenite ne gi osetuvame zatoa {to se nadvor od
ovie granici. Osetot za boja, se formira taka {to predmetot gi vpiva
site svetlosni branovi, ili odbiva del, ili gi odbiva site od
son~eviot spektar.ôvekovoto oko moè da osetuva okolu 180 boi i
desetici iljadnici nivni nijansi. Za idniot zdravstven rabotnik e
va`no da poznava nekoi slepila za boi {to ~esto se sre}avaat kaj po-
pulacijata. Toa se: daltonizam koga ~ovekot ne razlikuva crvena i
zelena boja (po~esta kaj maìte, okolu 7%) i ahromatizam koga
~ovekot s# okolu sebe zabeleùva vo crno-belo sivi nijansi. So ogled
deka ~esto tabletite, test lenti i dr. pomagala se vo boja, bi bilo
gre{ka da davame napatstvija bez da znaeme kakvo e setiloto za boja
kaj bolniot.
Se smeta deka deka vo oblasta na neposrednoto spoznanie okoto

u~estvuva duri so 90% vo zabeleùvawata.
- slu{ni oseti - nastanuvaat koga na uvoto dejstvuvaat zvu~ni
branovi so za~estenost od 16-20000 herci vo sekunda. So osetot za sluh
moème da registrirame tonovi, {umovi, razli~ni glasovi i zborovi,
kako i da ja razlikuvame nivnata ja~ina;
- mirisni oseti - nastanuvaat koga hemiski materii deluvaat
vrz mirisniot receptor. Pove}eto predmeti vo prirodata imaat svoi
mirisi pa zavisno od klasifikacijata na predmetite ima podelba na
mirisite: na pr. cvetni, ovo{ni, za~inski i dr;
- ko`ni oseti - nastanuvaat koga se draznat ko`nite receptori
za: bolka, toplo, ladno, tvrdo, meko i sl. Tie se mnogu va`ni za
~ovekot i imaat za{titna uloga za organizmot zatoa {to go izvestu-
vaat za nadvore{ni {tetni vlijanija;
- oseti za vkus - nastanuvaat pri razloùvawe na materiite {to
gi stavame vo ustata pod vlijanie na plunkata.ôvekot razlikuva
pove}e osnovni vkusovi i nivni kombinacii. Osetite za vkus se va`ni
za ishranata t. e. opstanokot na ~ovekot, opredeluvaat {to smeeme da
jademe, a {to ne smeeme.
VNATRE[NI OSETI
Vnatre{ni oseti - ve}e rekovme deka proizleguvaat od vna-
tre{nite organi i gi ima dva vida:
- organski oseti - {to ne informiraat za sostojbata na organiz-
mot t.e.naru{enata homeostaza (glad, èd, bolka, povra}awe);
- oseti za dvièwe i ramnoteà - n# informiraat za dvièwata
i polo`bata na teloto pri razli~ni aktivnosti. Blagodarenie na niv
~ovekot uspeva za kratko vreme da sovlada golem broj motorni
aktivnosti.
PERCEPCII (zabeleùvawa)
POIM ZA PERCEPCII
Za osetite rekovme deka n# informiraat za poedini karakteri-

stiki na predmetite, a so predmetite vo celina ne zapoznavaat per-
cepciite. Tie se psihi~ki procesi (funkcii) od grupata na intelek-
tualni (kognitivni) psihi~ki procesi.
Percepciite nastanuvaat vrz baza na osetite, no ne se niven
prost zbir, tuku osetite mentalno se prerabotuvaat vo centralniot
32 Psihologija
nerven sistem i zaedno so iskustvoto na ~ovekot go ovozmoùvaat

neposrednoto spoznavawe (zabeleùvawe na predmetot vo celina).
Iskustvoto na ~ovekot go ovozmoùva percipiraweto i pri-
donesuva za pravilna slika na ona {to go zabeleùvame. Na pr. ~ovek
na golema dale~ina izgleda mal, no nie ne velime „zabeleùvam xuxe“
zatoa {to iskustvoto n# u~i deka site predmeti na golema dale~ina
izgledaat mali ili ako se nao|ame vo {uma iskustvoto ne u~i da raz-
likuvame zvuk na motorna pila od zvuk na avtomobil.
Procesot na percepirawe se odlikuva so tri osnovni svojstva:
- perceptivna selekcija - toa zna~i deka na setilata na ~ovekot
vo eden moment dejstvuvaat milioni drazbi. Jasno e deka ~ovekot odbi-
ra na koi drazbi }e go naso~i svoeto vnimanie. Odbiraweto naj~esto
go pravi spored svoite karakteristiki, impresii, silinata na
drazbite i dr. Na pr. zagrièna majka za zdravjeto na svoeto dete gi
zanemaruva site glasovi i {umovi i so vnimanie go slu{a di{eweto
na svoeto dete;
- celosnost na percepcijata- zna~i deka predmetite i pojavite
se sostojat od pove}e elementi, no vo percepcijata tie obrazuvaat
edinstvena celina. Na pr. drvo - koren, steblo, granki, lisja;
- konstantnost na percepcijata - iako predmetite i pojavite
postojano se menuvaat ~ovekot gi imenuva kako nepromenlivi na pr.
zabeleàna trkalezna masa od agol e elipsovidna, no velime
„zabeleùvam trkalezna masa“. Konstantnosta na percepiraweto e
vaèn uslov za opstanokot na ~ovekot vo sredinata.
Poznato e deka na percepiraweto deluvaat pove}e faktori koi
se delat na dve grupi:
NADVORE[NI - koi ja opfa}aat samata fizi~ka organizaci-
ja na drazbite spored bliskost, sli~nost, simetri~nost, kontinuira-
nost i drugi osobini.
VNATRE[NI - ovie faktori imaat golemo zna~ewe vo proce-
sot na percepiraweto:
- fiziolo{kata sostojba na organizmot ima golema uloga vo
selekcijata na drazbite i procesot na percepiraweto. Na pr. glad-
niot ~ovek percepira hrana, èdniot vo pustina „percepira“ oaza so
voda. Pove}e bolesti vlijaat na senzomotornite sposobnosti, namalu-
vaj}i go ili iskrivuvaj}i go percepiraweto;
- funkcijata na setilnite organi isto taka vlijae na percepi-
raweto. Poznato e deka kaj starite lu|e se namaluva sposobnosta na
setilata na pr. za vid, sluh, miris. Promeni na rabotata na setilnite
organi se sre}ava i kaj razli~ni bolni sostojbi kaj ~ovekot;
- iskustvo - ovoj faktor ve}e go nabroivme vo va`ni faktori za

percepiraweto. Predmetite i pojavite koi ve}e bile vo na{eto
porane{no iskustvo gi percepirame pobrzo i podobro od onie so koi
za prv pat se sretnuvame;
- o~ekuvawa - vlijaat na izborot na drazbite i nivnata organi-
zacija vo celina. O~ekuvawata zaedno so porane{noto iskustvo pri-
donesuvaat isti ne{ta lu|eto razli~no da gi percepiraat. O~eku-
vawata se tesno povrzani so potrebite na ~ovekot;
- vnimanie - e vaèn ~initel vo procesot na percepciite.
Kolku pove}e vnimanie naso~uvame kon nekoja pojava tolku e podobra
percepcijata. ôvek koj na svojata rabota ne obrnuva dovolno vni-
manie moè da napravi mnogu gre{ki;
- emocii - nivnoto vlijanie vrz percepiraweto e dvonaso~no.
Intenzivnite negativni emocii (strav, gnev) doveduvaat do deformi-
rano percepirawe. Prijatnite emocii so umeren itenzitet pret-
stavuvaat pogolem uslov na poto~no percepirawe;
- vlijanie na socijalnite uslovi: ovoj faktor najdobro se
prikaùva so primerot na psiholozite Bruner i Gudman. Na dve grupi
deca (edna siroma{ni, drugata bogati ) im pokaàle metalna para i ja
sokrile. Potoa od decata pobarale da ja nacrtaat. Siroma{nite ja
nacrtale mnogu pogolema odo{to bogatite deca.
Na procesot na percepiraweto vlijaat i kulturata, navikite i
obi~aite. Medikamentite (sedativi, trankilizeri, hipnotici),
upotrebata na alkohol, drogi (kokain, meskalni LSD i drugi), golem
zamor, psihi~ki bolesti, truewa na centralniot nerven sistem, nekoi
infektivni bolesti proprateni so visoka temperatura i drugi bolni
sostojbi kaj ~ovekot imaat vlijanie vrz percepiraweto.
Na kraj da spomeneme deka vo procesot na percepiraweto, koe
sekoga{ e proprateno so intelektualni procesi, va`no mesto zazema
i inteligencijata na ~ovekot.
RASTROJSTVA NA PERCEPCIITE
Vo sferata na percepciite se zabeleùvaat tri vida rastrojs-

tva: agnozii, iluzii i halucinacii.
1. AGNOZII
Agnoziite se takvi rastrojstva na percepciite kade {to postoi
nevozmo`nost od prepoznavawe na primenite osetni drazbi, pri {to
se za~uvani perifernite senzorni i aferentnite i eferentnite
nervni pati{ta. Postojat vizuelni (opti~ki), slu{ni (akusti~ki) i
34 Psihologija
dopirni (taktilni) agnozii, koi se javuvaat pri organski o{tetuvawa

na mozokot.
O{tetuvawa na odredeni oblasti na mozo~nata kora moàt da
dovedat do problemi vo precepcijata, posebno na vizuelnata percep-
cija ako o{tetuvaweto e vo tilnata (okcipitalnata) regija. Lu|eto so
vakvi o{tetuvawa imaat t.n. vizualna (vidna) agnozija: tie gledaat
(nivnoto setilo za vid t.e. patot za gledawe ne e naru{en), no ne
razbiraat nitu znaat {to gledaat. Tie ne se vo mo`nost da gi prepoz-
naat sekojdnevnite predmeti (laìca, viqu{ka, }ibrit) samo so
gledawe tuku za da pogodat koi se tie predmeti moraat da gi doprat.
O{tetuvawe na delovi od parietalniot korteks, posebno na
zadnite podra~ja, doveduva do poremetuvawe na prostornata percepci-
ja. Takvo o{tetuvawe e ednostranoto vizuospacijalno (vidno i pros-
torno) zanemaruvawe- pacientot zanemaruva polovina od svetot koj go
opkruùva. Imaj}i predvid deka o{tetuvaweto naj~esto se locira vo
desniot zaden parietalen korteks, pacientot ja zanemaruva realnosta
(predmetite i slu~kite) od negovata leva strana. Taka pacientite se
sudruvaat so predmetite koi se nao|aat na nivnata leva strana, ja
{minkaat samo desnata strana na liceto, ja crtaat samo desnata
strana na crteòt ili go jadat jadeweto samo na desnata strana na
~inijata. Tie moàt da projavat i problemi so ~itaweto zatoa {to go
zanemaruvaat leviot del od odredeni zborovi.
2. ILUZII
Iluziite se takvi rastrojstva na percepciite {to pridonesu-
vaat za pogre{no prepoznavawe na percepiranite predmeti i pojavi.
Zna~i, toa se iskriveni i pogre{ni percepcii na nadvore{ni objek-
ti. Vo normalni sostojbi nastanuvaat koga primenata drazba e pod
silno vlijanie na mo{ne izrazit afekt (osobeno na strav) ili, pak,
silna èlba ili potreba ili, pak, pod dejstvo na nevnimanie ili fan-
tazija.
Iluziite se pogre{ni percepcii na realen stimulus. Vo psi-
hopatologijata, toa naj~esto ozna~uva pogre{no protolkuvan stimu-
lus kako rezultat na nenormalna nadrazlivost na senzornite centri
vo mozo~nata kora kako rezultat na razni procesi (na pr. predozirawe
ili apstinencija od narkotici, li{uvawe od son i sl.). Ovie iluzii,
koi se naj~esto rezultat na naviki, odnesuvawa, sugestii ili nesvesni
motivacii, ~esto se narekuvaat i aktivni iluzii. Pri vakov vid na
iluzii nadvore{nite slu~uvawa moàt da se tolkuvaat so silno
preteruvawe vo svesta na pacientot taka {to na pr. lesnoto ~ukawe na
vrata se tolkuva kako grmotevica.
Pasivnite iluzii se rezultat na nesovr{enostite vo funkcija-

ta na odredeni osetni organi. Tie u{te se narekuvaat „neophodni“,
prirodni zatoa {to ovozmoùvaat funkcionirawe na ~ovekot vo
odredeni situacii. Naj~esto vakvite iluzii se vidni i dopirni
(vizuelni i taktilni) iluzii.
Taka na pr. iako igraniot film
pred nas se proektira vo niza
na isprekinati sliki koi brzo
se smenuvaat na ekranot, pora-
di t.n. tromost na okoto nie ne
gi zabeleùvame prekinite
tuku filmot go percipirame vo
kontinuitet, bez prekini ({to
vo su{tina e opti~ka iluzija).
Golem broj na ednostavni
geometriski figuri nare~eni Sl. br. 6 Geomeriski iluzii
so zaedni~ko ime geometriski
opti~ki iluzii se stvoreni za
da ja demonstriraat i proverat iluzijata vo vizuelnita percepcija.
Kaj iluziite na Miler i Lejer (Müller, Lyer) liniite raspore-
deni kako zraci predizvikuvaat segmentot AB da izgleda podolg od
segmentot CD iako obata segmenta se so ista dolìna. Vo iluzijata na
Ponzo (Ponso) gornata horizontalna linija izgleda podolga od dolna-
ta iako se so ista dolìna (sl. br. 6).
Se ~ini deka dvete èni
na slikata imaat enormni raz-
liki vo nivnata golemina no vo
realnosta tie se so ista visina.
Samata soba e konstruirana
taka da izgleda deka obete èni
se na isto rastojanie od kamer-
ata, no ènata koja se nao|a
levo e podaleku od kamerata.
Vakvata soba se narekuva
Ejmsova soba i go dobila imeto
prema amerikanskiot oftal-
molog Adalbert Ejms (Adalbert
Ames) koj prv ja konstruira. Sl. br. 7 Iluzii, Ejmsova soba
Dokolku gi pogledate
povnimatelno dadenite figuri
36 Psihologija
}e vidite deka vsu{nost tie ne moàt da se konstruiraat vo tri

dimenzii (kako realni objekti).
Kako poseben vid iskriveno percipirawe se t.n. paraidolii,
koi pretstavuvaat iluzii {to nastanuvaat pod dejstvo na fantaz-
mati~ni idei i koi se vo vid na fantasti~ni sliki so prili~na jas-
nost (~ove~ki figuri, koga se percipira neboto, morskiot pesok i
sl.). Karakteristi~no e {to subjektot {to gi doìvuva e svesen deka
tie ne se realnost tuku plod na negovata fantazija.
3. HALUCINACII
Halucinaciite se takvi rastrojstva na percepciite kade {to
postoi percepcija bez drazba. Bolniot gleda predmeti i pojavi, slu{a
glasovi, go ~uvstvuva dopirot, a istovremeno ne postoi vizuelna,
slu{na i dopirna drazba. Ako iluziite i moàt da se sretnat vo nor-
malni uslovi, halucinaciite se sekoga{ psihopatolo{ki fenomen i
rezultat od nekoe psihi~ko rastrojstvo. Za bolniot subjekt tie imaat
karakter na objektivna realnost, pa zatoa toj veruva vo niv i negovo-
to odnesuvawe e vo soglasnost so nivnata sodrìna.
Halucinaciite se la`ni percepcii od strana na site pet seti-
la. Pri halucinaciite ne postoi nadvore{en stimulus pa taka na pr.
osobata „gleda“ ku}a koja vo realnosta ne postoi. Halucinaciite
moàt da se javat vo preodni sostojbi (pome|u sonot i javeto), vo
delirium, pri iscrpuvawe ili pri hipnoza. Naj~esto e zasegnato
setiloto za vid. Silni i dolgotrajni halucinacii se karakteristi~ni
za {izofrenijata: bolniot veruva deka slu{a glas koj mu nareduva ili
go obvinuva za ne{to, a toj reagira pani~no, so pokornost ili vo
samoodbrana. Ne e retko vo vakvi situacii bolniot da se samoubie.
Halucinaciite (kako i iluziite) moàt da bidat predizvikani i od
zemawe na odredeni drogi (meskalin, marihuana, LSD).
Kaj la`nite halucinacii (ili psevdohalucinacii), subjektot e
kriti~en za nivnata realnost, me|utoa i pokraj toa toj gi doìvuva.
Halucinaciite se javuvaat vo sferata na site oseti, pa ottamu
moàt da se podelat na:opti~ki, akusti~ki, taktilni, mirisni, cen-
esteti~ki, gustativni i vestibularni halucinacii.
a) Vizuelni halucinacii
Vizuelnite (ili opti~ki) halucinacii se vizuelni percepcii
bez opti~ka drazba. Naj~esto se sretnuvaat pri akutniot organski psi-
hosindrom, t.e. kaj toksi~ni i infektivni psihozi, kaj {izofenija i
drugi. Moàt da bidat elementarni, vo oblik na iskri, svetkawa i boi
(fotomi) ili, pak, sloèni, koga se haluciniraat sloèni pretstavi,

likovi i sceni.
b) Slu{ni (auditivni) halucinacii
Auditivnite halucinacii se slu{ni percepcii bez postoewe
akusti~ka drazba. Ako vizuelnite halucinacii bea karakteristi~ni
za simptomatskite psihozi, slu{nite halucinacii naj~esto se javu-
vaat kaj t.n. endogeni psihozi, osobeno od {izofreniot krug. Se javu-
vaat vo elementaren oblik, vo vid na {umewe, svirkawe ili, pak,
bu~ewe vo u{ite (akoazmi) i vo sloèn oblik, vo vid na jasni zborovi
ili, pak, celi re~enici (fonemi).
v) Mirisni halucinacii
Mirisnite ili olfaktivnite halucinacii pretstavuvaat
mirisni percepcii bez drazbi od hemiski materii. Naj~esto se javu-
vaat kaj paranoidnata {izofrenija i kako epilepti~en ekvivalent
kaj psihomotornata epilepsija kade {to postoi drazba ili lezija vo
temporalniot lobus.
g) Gustativni halucinacii
Gustativnite halucinacii pretstavuvaat halucinacii na vkusot
bez soodvetna vkusna drazba. Naj~esto se javuvaat zaedno so olfak-
tivnite halucinacii vo ramkite na istite rastrojstva.
d) Cenesteti~ki halucinacii
Cenesteti~kite halucinacii pretstavuvaat percepcii na vna-
tre{niot senzibilitet i se javuvaat vo vid na ~uvstvo na kubewe,
naduenost ili kopawe vo stomakot, polovite organi, gradite ili, pak,
kako ~uvstvo na prisustvo na nekoe tu|o telo vo vnatre{nosta na orga-
nizmot, a bez soodvetna drazba. Ovie halucinacii naj~esto se simptom
na nekoi formi {izofrenija (osobeno paranoidnata).
|) Taktilni halucinacii
Taktilnite ili hapti~ni halucinacii se javuvaat vo vid na
~uvstvo na struewe, ~e{awe, bockawe ili, pak, morni~avewe po
koàta ili sluzokoàta. Naj~esto se javuvaat kaj toksi~nite psihozi,
osobeno kaj delirium tremens i kaj kokainskata psihoza. Se sretnu-
vaat i vo nekoi oblici na {izofrenija.
e)Vestibularni halucinacii
Vestibularnite halucinacii se javuvaat vo vid na ~uvstvo na
vrtoglavica ili rotacisko dvièwe na teloto.
38 Psihologija
OSETI I PERCEPCII
VO RABOTA SO BOLNITE
Sistematsko i sekojdnevno zabeleùvawe na bolnite e edna od
osnovnite zada~i na zdravstveniot rabotnik. Bez zabeleùvaweto ne
e vozmo`no da se registrira simptomatologijata na bolesta, da se
pratat site promeni i voop{to odnesuvaweto na bolniot. Vo
prodolènie }e se zadrìme na nekoi va`ni raboti vo oblasta na
zabeleùvaweto.
Percepcii na bolniot - êsto vo rabotniot proces }e se
pra{uvame so kolkava to~nost bolniot gi opi{uva svoite oseti i
te{kotii. Poradi stravot od bolesta, smestuvaweto vo bolnica,
ishodot od bolesta, naj~esto izjavite na bolnite se silno subjektivno
oboeni. Bolnite mnogu se razlikuvaat po odnos na zabeleùvawe na
svoite simtomi. Nekoi ne gi zabeleùvaat s# dodeka bolesta ne zeme
zamav, drugi pak ne razlikuvaat va`ni i neva`ni promeni kaj sebe.
Morame da vodime smetka za toa deka bolnite imaat razli~ni sposob-
nosti za zabeleùvawe, a i razli~en re~nik da go iskaàt toa {to go
percepiraat kaj sebe (osobeno decata). Treba da znaeme deka ima bolni
koi preteruvaat vo kaùvaweto na simtomite ili pak simuliraat
zaradi nekakva korist. Nekoi bolni za da izbegnat smestuvawe vo bol-
nica svesno gi krijat simptomite.
Op{to za telesnata bolka Pove}eto lu|e (nekoj pove}e, nekoj
pomalku) ja osetile bolesta na sebe. Sekoj simptom na koja bilo
bolest ima vo sebe i ne{to dobro: toa e alarm deka vo organizmot
ne{to ne e kako {to treba i ~ovekot treba da prezeme merki. Ve}e
spomenavme deka telesnoto i du{evnoto se dlaboko povrzani i deka
telesnata bolka deluva na raspoloènieto i vop{to na celokupnoto
odnesuvawe na ~ovekot. Bolnite polesno ja podnesuvaat bolesta ako
personalot e qubezen, trpeliv i pokaè razbirawe za pote{kotiite
na bolniot. Toj treba da mu kaè na bolniot kako }e prote~e bolesta,
dali }e boli, kolku }e boli, {to o~ekuva od nego i sl. Se smeta deka
ako vaka postapi pozitivno }e vlijae na bolniot.
Za bolkata ne postoi objektivno merilo i tolerancijata (pod-
noslivost na bolka) kaj lu|eto e mnogu razli~na. Zdravstvenite rabot-
nici koi se pre~uvstvitelni na bolkite kaj bolnite, po~esto davaat
lekarstva protiv bolki {to moè da bide i {tetno. Od druga strana
bes~uvstvitelnosta kaj istite za bolkite na bolniot e isto taka lo{a
pojava. Treba da se zazeme edna sredina pome|u ovie dve krajnosti, a
pritoa }e pomognat stru~nite znaewa i poznavawata na bolniot kakva

li~nost e.
Koga bi moèl, na nekoj vol{eben na~in, ~ovekot da go promeni
svetot, sigurno bi izbral svet bez bolka. No, toj svet bi imal seriozni
nedostatoci.
Fizi~kata bolka igra va`na uloga vo prilagoduvawe na
li~nosta na fizi~kata sredina, zaradi {to i ostanala selektirana
niz evolucijata na ~ovekot. Bolkata e vaèn znak za opasnost i potre-
ba za prilagoduvawe. Ako ~ovekot ja nemal bolkata, dosega bi izginal
kako poseben vid vo prirodata. Eve eden interesen primer za svet bez
bolka:
Primer br. 1.
Edna 19 godi{na studentka, vrodeno ne~uvstvitelna na bolka,

bila devet meseci ispituvana od grupa lekari i psiholozi na Djuk uni-
verzitet vo Amerika.
Nejzinite roditeli u{te vo ranoto detstvo zabeleàle deka
koga se izgorela ne po~uvstvuvala bolka. Vo tek na ìvotot devoj~eto
imalo mnogu bezbolni izgorenici, posekotini duri i iskr{enici na
koskite. Nikoga{ ne doìveala glavobolka, bolka za vreme na men-
struacija, zabobolka ili bolki vo stomakot.
Na laboratoriskite ispituvawa devoj~eto pokaàlo nedosta-
tok na povr{inska i dlabinska bolka na site drazbi (toplo, ladno,
bockawe i sl.). Fizi~ki, devoj~eto bilo sosema normalno, osven {to
imalo brojni luzni po racete i nozete. Ne postoel nikakov dokaz za
potisnuvawe na doìveana bolka: pod hipnoza devoj~eto dobivalo silna
sugestija deka }e po~uvstvuva bolka, no koga bile primeneti bolni
drazbi, taa ne pokaùvala nikakov znak na doìveana bolka.
Psiholo{kite testovi pokaàle deka devoj~eto e mnogu
inteligentno i normalno po odnos na prilagoduvaweto. Edinstvena
neobi~na crta na nejziniot psiholo{ki portret bila izvesna
ograni~enost vo emocinalnata ~uvstvitelost. Sepak taa te~no i
jasno se iskaùvala i nejziniot re~nik vo vrska so emociite bil bogat
i deskriptiven. Ne postoelo nikakva jasna evidencija deka nedosta-
tokot na doìvuvawe na bolka go ko~el normalniot razvitok na nejzi-
nata li~nost.
Taa nau~ila da koristi drugi „znaci“ za da moè da se prilagodi
na opasnosti od sredinata, no ne sovr{eno: po edna avtomobilska nez-
goda vo koja & bil skr{en sko~niot zglob taa oti{la na igranka, ne
zabeleùvaj}i deka ne{to se slu~ilo se dodeka ne i potekla nogata i ne
40 Psihologija
moèla da go nosi ~evelot.

Kako da gi podobrime sopstvenite percepcii - Glavna zada~a na
zdravstveniot rabotnik e da gi zabeleì promenite kaj bolniot i da
reagira na niv, da znae za bolestite i da vnimava na telesnite
promeni kaj bolniot i istite da gi zabeleùva. Potrebno e postojano
da „ima otvoreni o~i“, da zabeleùva s# i ne smee da se poveduva
isklu~ivo po izjavite na bolniot. Uspe{en }e bide ako umee dobro da
zabeleùva, da tolkuva i da gi selektira izjavite na bolnite.
Objektivnosta na na{eto sopstveno zabeleùvawe }e bide
pouspe{na ako:
- zabeleùvame planski;
- zabeleùvame temelno i od podatocite stvarame kompletna
slika ;
- zaklu~ocite ne gi donesuvame brzo i bez dovolno podatoci;
- vo zabeleùvaweto ne vnesuvame sopstveni èlbi ili li~ni
stavovi za problemot;
- pri zabeleùvaweto sme vistinski zainteresirani;
- imame dovolno stru~no i ìvotno iskustvo za ona {to go rabo-
time;
- se poznavame dobro sebe si;
- imame nekoj so koj }e se posovetuvame vo vrska so ona {to go
zabeleùvame.
Kako }e gi podobrime tu|ite percepcii. So bolnite i nivnite
pridru`nici zboruvame taka {to tie da n# razberat, ne smeeme da mis-
lime deka ona {to nam ni e jasno, jasno im e i na niv. êsto se slu~uva
da bideme pogre{no razbrani. Ne e dovolno ako bolniot potvrdi deka
razbral. Na lu|eto im e pote{ko da priznaat deka ne{to ne razbrale.
Zatoa treba sekoga{ koga davame va`ni napatstvija da proverime
dali bolniot navistina go razbral ona {to sme mu go kaàle.
Nekoi lu|e zboruvaat tivko, nekoi mnogu brzo, nekoi mnogu,
nekoi malku, nekoi koristat zborovi koi bolniot ne gi razbira. Ovie
pojavi ja vlo{uvaat komunikacijata. Celta treba da bide da bideme
razbrani i zatoa na{iot govor treba da bide prilagoden na obrazo-
vanieto i kulturata na bolniot.
Pri priem vo bolnica bolniot e zbunet i izguben. Zatoa e dobro
da go zapoznaeme so ku}niot red na oddelot, so rasporedot na pros-
toriite, so persnalot i da go upatime na kogo da se obrati dokolku
ne{to mu treba.
Vo tek na prestojot vo bolnica treba da se zapoznaeme so sostoj-
bata na setilnite organi na bolniot i drugi osobini na negovata
li~nost. Poznato e deka nekoi bolni koi se pre~ustvitelni i mnogu

„ofkaat“ moàt da vlijaat na ~uvstvata i na ostanatite bolni. Bi
bilo gre{ka ako na primer nautro mu dademe tableti na vozrasen
pacient koj ima slepilo za boi i mu re~eme „nautro }e zeme{ zelena
tableta, a nave~er crvena“.
Silnite ~uvstva na bolniot negativno vlijaat na percepciite
zatoa narodot rekol deka „vo stravot o~ite se golemi“. Razgovorot so
bolnite i dobrata podgotovka za ona {to }e se slu~uva }e pomogne da
se namali stravot.
PERCEPCII NA LICA
Percepiraweto na lica pretstavuva aktiven proces. Vpe~a-

tokot koj go dobivame pri prvata sredba se narekuva prva impresija
koja ~esto pati ne odgovara na osobinite na toj ~ovek. Ponekoga{
vpe~atokot go stvarame vrz baza na momentnoto odnesuvawe, negoviot
fizi~ki izgled ili oblekata. Za da se stvori vistinskata slika za
~ovekot i da se sfati kompletnosta na negovoto odnesuvawe potrebno
e da se poznavaat negovite ~uvstva, motivi, crti na li~nosta i drugi
osobini. Za sinteza na site ovie pojavi potrebno e pove}e vreme.
Prvata impresija vo uslovi na primer vo edna zdravstvena ambulanta
vo ~ija ~ekalna ~ekaat pove}e bolni treba se odnesuva na fizi~kiot
izgled na bolnite (po odnos na bolest). Nezavisno od toa koj e na red,
prednost treba da im se dade na te{ko bolnite. Zatoa zabeleùvame,
boja na liceto, boja na usnite, prinudna polo`ba na teloto, sostojba
na ekstremitetite, di{eweto i drugi simptomi. Eden zdravstven
rabotnik so dobri stru~ni poznavawa i iskustvo „ima oko“ da gi
selektira bolnite u{te vo ~ekalnata i da im pruì pomo{ prvo na
onie na koi vo momentot im e najpotrebna.
VNIMANIE
POIM ZA VNIMANIE
Vnimanieto e psihi~ka sostojba. Bez vnimanieto ne e mo`no

odvivaweto na percepciite.
Ve}e kaàvme deka na ~ovekot od nadvore{nata sredina dejstvu-
vaat mnogu drazbi. Odbiraweto koi drazbi koi gi primime i intelek-
tualno obrabotime go pravime so pomo{ na vnimanieto. Vnimanieto
42 Psihologija
zna~i naso~uvawe i odrùvawe na psihi~kata energija kon opredele-

na cel (predmet, pojava, ~ovek i dr.).
Toa moè da bide:
- aktivno (namerno volevo) na primer koga medicinskata sestra
izveduva nekoja intervencija. Bez ova vnimanie ne moè da se zamisli
trudovata dejnost na ~ovekot;
- pasivno (nenamerno, bezvolno) koe e predizvikano od silni
ili neobi~ni drazbi (na primer ~kripawe na ko~nici od kola i sl.).
Vo sekojdnevnata praktika na ~ovekot aktivnoto i pasivnoto
vnimenie se tesno povrzani i ~esto si gi menuvaatg mestata.
Vnimanieto kaj lu|eto e razli~no i zavisi od potrebite na
~ovekot, interesirawata, vozrasta, obrazovanieto i kulturata.
VNIMANIE KAJ BOLNITE
Koga ~ovekot e bolen, vnimanieto prvo go naso~uva na sebe. Toa
go pravi zatoa {to se ~uvstvuva zagrozen, zatoa {to od nego toa go
baraat zravstvenite rabotnici, pod vlijanie na drugite bolni ili pak
pod vlijanie na rodninite. Naso~uvaweto na vnimanieto na sebe e do
nekoja granica korisno, no ima bolni koi preteruvaat vo ovoj pogled,
ne gi interesira ni{to drugo i odat vo druga krajnost t. e. stanuvaat
egocentri~ni. So toa go naso~uvaat vnimanieto na drugite kon sebe.
Osven na sebe bolnite svoeto vnimanie go naso~uvaat i na
zdravsteniot personal. Nikoj ne gi zabeleùva taka dobro, kako {to
toa go pravat bolnite. Od nivnoto odnesuvawe se trudat da razberat
{to pove}e za sebe.
Bolnite so golemo vnimanie gi proveruvaat stru~nite i
~ove~kite osobini na zdravstvenite rabotnici, otkrivaat pozitivni
i negativni osobini i pome|u sebe razgovaraat za niv. [to pove}e
negativni osobini zabeleùvaat tolku e pomal nivniot avtoritetot i
se razbira opa|a nivoto na sorabotka.
Zdravstveniot rabotnik treba da se trudi da go prenaso~i vni-
manieto na bolniot osobeno koga izveduva nekoja intervencija
(inekcii, prevrski, punkcii i dr.). So odvra}awe na vnimanieto na
bolniot od intervencijata na ne{to drugo go namaluvame stravot i
bolkata. Ako bolkata {to ja doìvuval bolniot pri intervrncijata e
pomala od onaa {to ja o~ekuval, toga{ raste avtoritetot na onoj {to
ja izveduval. Ubavo e da nau~ime deka koga rabotime, izveduvame
intervencii i sl., treba da zboruvame, ponekoga{ kaànata {ega ili
interesen nastan pravat vistinski ~uda.
Zdravstvenite rabotnici treba da se potrudat da go angaìraat
vnimanieto na bolnite, na primer yidovite vo ~ekalnicite vo
zdravstvenite organizacii ne treba da bidat prazni. Dobro e da ima

ubavi sliki so pejzaì, spisanija, revii, posteri, radio, televizija i
sl. (ne se prepora~uvaat sliki na umreni nau~nici zatoa {to deluvaat
ta`no). Na bolni~kite oddelenija treba da se angaìra vnimanieto
na bolnite so sala za radio, televizija, dru{tveni igri, spisanija,
knigi i sl. Izborot na tie sredstva treba da bide spored vozrasta,
polot i vidot na bolesta na bolnite na oddelot.
Pra{awa i zada~i:
1. Koja e razlikata me|u osetite i percepciite vo procesot na
soznanieto?
2. Koi se faktorite koi vlijaat na procesot na percepiraweto?
3. Daj svoi primeri na vnatre{ni faktori koi go opredelile
percepiraweto.
4. Objasni zo{to narodot veli vo stravot „o~ite se pogolemi“.
5. Navedi nekoj prakti~en primer kako bi go prenaso~il vni-
manieto na bolniot vo tek na edna bolna intervencija.
6. Dali e dobro ako pred i vo tek na edna intervencija pove}e

pati povtoruva{ „nema da boli, nema da boli“...
UÊWE
POIM ZA UÊWE
Toa e psihi~ki proces od grupata na intelektualni (soznajni)

psihi~ki procesi. Koga velime u~ewe ne mislime samo na {kolskoto
u~ewe, tuku na eden proces koj prakti~no trae cel ìvot; deteto u~i
da odi, da zboruva, u~i da se odnesuva so lu|eto, u~at i vozrasnite lu|e,
u~at i starite.
U~eweto e psihi~ki proces pri koj nastanuvaat relativno tra-
jni promeni vo odnesuvaweto na edinkite pod vlijanie na nivnata
aktivnost ili steknatoto iskustvo
44 Psihologija
VIDOVI UÊWA
I. Spored toa kako u~ime odnosno dali vo u~eweto koristime
ednostavni ili sloèni psihi~ki pojavi u~ewata moàt da bidat:
1. EDNOSTAVNI UÊWA
A) UÊWE SO USLOVUVAWE - koe se bazira na bezuslovnite
refleksi. Bezuslovnite refleksi se osnovna biolo{ka reakcija na
organizmot i imaat podgotvitelna i odbranbena uloga. Ako na primer
sednuvame na masa da jademe vo ustata se la~i plunka, ako na doen~e mu
ja dopreme ustata, dopirot predizvikuva refleks na cicawe i vo dvata
primera organizmot se podgotvuva da ja primi hranata. Odbranbenata
uloga na bezuslovnite refleksi se objasnuva so sledniot primer: koga
odime na ulica i naedna{ duvne silen veter i nosi pra{ina, avtomat-
ski gi zatvarame o~ite za da se za{titime od pra{ina.
Ruskiot fiziolog Pavlov so negovite eksperimenti so ku~iwa
otkril deka ku~eto la~i plunka i na neutralni drazbi (yvon~e ili
svetlo), koi nemaat nikakva vrska so hranata. Po dolgotrajnoto
ve`bawe hrana-yvon~e-plunka, vo prodolènie se isfrla hranata i se
zabeleùva deka ku~eto nekoe vreme la~i plunka - stvoren e t.n.
Sl. br. 8 U~ewe so uslovuvawe

usloven refleks (sl. br. 8). Ako ovoj refleks ne bide potkrepuvan so
hrana }e nastane gasnewe na istiot. Uslovnite refleksi imaat
zna~ewe i vo u~eweto na emocionalnite reakcii kaj decata, na primer
strav. Po primerot na eksperimentot na Pavlov vo drug eksperiment
nau~nicite go napravile slednoto: na malo dete mu dale da igra so bel
glu{ec. Vo po~etokot na eksperimentot deteto si igralo kako so
sekoja druga igra~ka. Vo prodolènie na eksperimentot sekoga{ koga
deteto }e go pruèlo ra~eto kon glu{ecot se slu{al silen udar na
gong. (so ovaj silen zvuk se predizvikuva bezuslovna reakcija na
strav). Vo prodolènie na eksperimentot se zabeleùva deka deteto
se pla{i od glu{ecot, no toj strav go generalizira (pro{iruva) i kon
drugi krzneni predmeti.
Poznato e deka i strav od inekcija zaradi bolka se povrzuva so
beliot mantil, t.e. deka u~eweto so uslovuvawe ima zna~ewe na emo-
cionalni reakcii kaj decata.
Psiholozite sepak predupreduvaat deka celokupnoto u~ewe kaj
~ovekot ne moème da go svedeme na prosta {ema drazba - reakcija i
deka ne moè eksperimenti praveni so ìvotni doslovno da se prene-
suvaat na lu|eto.
B) MEHANI^KO UÊWE - ili t.n. u~ewe napamet. Ova u~ewe
se postignuva so mnogu povtoruvawa i asocijacii po dopir. Za ova
u~ewe e potreben mnogu trud, a nau~enoto brgu se zaborava.
Zatoa se prepora~uva samo za stranski zborovi, telefonski
broevi, imiwa i adresi. Asocijacii po dopir zna~at slednovo: na
primer: mom~e= vou, zna~i vo povtoruvawata ovie zborovi odat eden
po drug. Ili ako u~ime telefonski broj na pr. 138-195, u~ime deka 1 e
pred 3, 3 po 1, 3 e pred 8,osum po 3 itn.
V) IMITACIJA - Ova u~ewe zna~i deka ~ovekot zabeleùva
kako drugite okolu nego se odnesuvaat, pa i toj go primenuva istiot
oblik na odnesuvawe. Toa e ~est oblik na u~ewe naro~no kaj decata i
mladite. Deteto se odnesuva kako nekoj drug {to mu sluì kako model.
Pri toa go imitira negoviot na~in na rabota, dvièwe, govor, na~in
na oblekuvawe, odnesuvawe i ìveewe. Ova u~ewe e va`no zatoa {to
na ~ovekot mu ovozmoùva bez poseben napor da stekne uspe{ni obli-
ci na odnesuvawe.
2. SLO@ENI UÊWA
- se narekuvaat taka zatoa {to za niv se potrebni posloèni
mentalni funkcii. Vo ovaa grupa spagaat:
46 Psihologija
A) UÊWE PO PAT NA OBIDI I GRE[KI (instrumental-

no uslovuvawe) eksperimenti praveni so ma~ki (Torndajk) ili gluvci
(Skiner) go objasnuvaat ova u~ewe. Gladnite ìvotni se aktivni za da
dojdat do hrana (cel) koja }e ja zadovoli nivnata potreba (glad). Tie
morale da nau~at da pritisnat kop~e {to }e ja otvori vratata na
kafezot, a nadvor e hranata. Pottiknati od gladot vr{ele razli~ni
dvièwa i slu~ajno ìvotnoto go pritiska kop~eto i doa|a do hrana
(cel). So podolgo ve`bawe obidite i gre{kite se namaluvaat, i
ìvotnoto s# polesno doa|a do hrana. Najva`no na~elo na ovaa u~ewe
e deka ìvotnoto pobrzo gi u~i onie reakcii so koi doa|a do zado-
voluvawe na potrebite (glad). Ova u~ewe, za razlika od u~eweto so
uslovuvawe i mehani~koto u~ewe koi baziraat na asocijacii po dopir,
se bazira po pat na pottiknuvawe (nagrada za uspeh). So ovaa u~ewe se
vr{i dresirawe na ìvotni.
Ova u~ewe go ima i kaj ~ovekot. Na primer na prakti~ni ve`bi
koga u~enikot ve`ba nekoja manipulacija. Toj e isto taka motiviran
(potreba da se istakne pred drugarite ili da dobie visoka ocena od
profesorot). Kolku pove}e ve`ba tolku e pouspe{en vo ona {to izve-
duva.
B) UÊWE PO UVIDUVAWE - ovaa u~ewe e najsloèno i go

imame kaj antropoidnite majmuni i ~ovekot. Ovaa u~ewe e blisku do
aktivnoto mislewe i tvore~ko re{avawe na problemot. Ovaa u~ewe
go ispituval Keler so poznatite eksperimenti so antropoidni majmu-
ni (majmun staven vo kafez, vo kafezot rasfrlani kutii, majmunot se
obiduva da ja dofati bananata zaka~ena na tavanot. Obidite mu se
bezuspe{ni s# dodeka ne se seti da gi naredi kutiite edna na druga i
da ja dofati bananata). Majmunot problemot go re{ava so toa {to gi
uvidel odnosite me|u predmetite vo dadenata situacija (sl. br. 9).
Karakteristiki na ova u~ewe se:
- re{enieto „svetnuva“ - doa|a naedna{;
- edna{ re{en problem povtorno se re{ava bez gre{ki;
- re{enieto (uvidot) se koristi i vo drugi sli~ni situacii.
Ova u~ewe e karakteristi~no i za ~ovekot koga se nao|a vo
situacija da re{ava nekoj problem. U~eweto so uviduvawe e mnogu
va`no za ~ovekot. Toa zna~i uviduvawe na odnosite me|u poedini
delovi i stvarawe edna celina. Re{avaweto na problemi po pat na
uviduvawe sodrì elementi na najvisokiot oblik na mislewe -
tvore~ko mislewe.
Sl. br. 9 Po pat na uvid u~at i antropoidnite majmuni
II. Vo zavisnost od toa {to u~ime, u~eweto moè da bide ver-

balno (u~ewe na zborovi) i motorno (u~ewe na dvièwa potrebni za
nekoja aktivnost).
A) VERBALNO - ova u~ewe moè da bide mehani~ko (koga u~ime
na pamet opi{ano vo ednostavnite u~ewa) i u~ewe so razbirawe.
U~eweto so razbirawe e najva`no za u~enikot i ~ovekot zatoa {to
sodrìnite {to gi u~ime na ovoj na~in najdolgo se pametat. Va`no za
ova u~ewe e {to ja barame smislata i povrzanosta na podatocite {to
gi u~ime, istite gi povrzuvame so prethodnite znaewa i voedno
razmisluvame za prakti~na primenlivost na ona {to go u~ime.
U~eweto so razbirawe e mnogu poekonomi~no, odnosno za nego e
potrebno pomalku vreme, moème od sodrìnata da izdvoime va`ni od
pomalku va`ni raboti i vaka steknatite znaewa polesno moème da gi
primenime vo novi situacii. Uspe{nosta pri u~eweto na verbalniot
materijal zavisi od pove}e faktori: smislenost na materijalot,
angaìranost pri u~eweto, motivacija, organizacija na u~ewe i drugo.
48 Psihologija
B) MOTORNO UÊWE - e eden vid mehani~ko u~ewe ~ija cel e

da se nau~at dvièwa potrebni za nekoja aktivnost. Vo ovoj vid u~ewa
spa|aat i u~eweto na naviki, sekojdnevnite aktivnosti na primer:
higienskite naviki, navikite pri oblekuvawe, jadewe i sl. {to zara-
di sekojdnevnoto povtoruvawe stanuvaat „avtomatizirani“.
Motornoto i verbalnoto u~ewe se tesno povrzani. Na pr. ako u~ime da
vozime kola (motorno u~ewe) bez napatstvija od instruktor (verbal-
no) prakti~no ne e mo`no. Za steknuvawe na dobri motorni ve{tini
potrebno e golem broj ve`bi i mnogu povtoruvawa. Motornoto u~ewe
ima golemo zna~ewe vo usvojuvawe na ve{tini i znaewa za izveduvawe
na razli~ni medicinski tehniki koi zdravstveniot rabotnik treba gi
primenuva vo rabota so bolnite.
POMNEWE (MNEZIJA)
POIM ZA POMNEWE
Traeweto na promenite vo nervniot sistem nastanati po pat na

u~eweto gi ozna~uvame kako pomnewe. Toa spa|a vo grupata na
intelektualni psihi~ki procesi i e tesno povrzano ne samo so
u~eweto tuku i so percepciite. Pomneweto zapo~nuva za vreme na per-
cepiraweto koga vo mozokot se sozdavaat t. n. engrami tragi vo
nervniot sistem za ona {to se percepira t.e. registrira. Registri-
ranoto se zadrùva vo engramite i podocna po potreba moè da se
reproducira (povtoruva) ili da se ekforira (da se prenese od potsves-
noto vo svesno). Nau~nite soznanija vo vrska so fiziolo{kite
promeni koi nastanuvaat vo nervnite kletki i nivnite vrski govorat
deka dezoksiribonukleinskata i ribonukleinskata kiselina imaat
ogromna uloga vo procesot na pomneweto. Pomneweto e kompleksen
psihi~ki proces i zavisi od mnogu faktori na pr. smislenost na
materijalot {to se u~i, angaìranost pri u~eweto, prethodnite znae-
wa i drugi osobini na onoj {to u~i. Najvisok oblik na pomneweto e
reprodukcija (povtoruvawe bez prisustvo na predmetot). Repro-
dukcijata zavisi od registriranoto (zapameteno) i od zadrànoto
(retencija) (vidi primer 2 i 3).
Najslab oblik na pomneweto e rekognicija i toa se izveduva vo
prisustvo na predmetot. Na primer: profesorot go pra{uva u~enikot
„koi naru{uvawa na percepciite se javuvaat bez drazbi“? U~enikot ne
e vo sostojba da odgovori. Ako profesorot pra{a: „dali se toa
agnozii, iluzii ili halucinacii“? U~enikot odgovara deka se haluci-
nacii, no no ne e vo sostojba da kaè ni{to pove}e za halucinaciite.
Toa zna~i deka fiziolo{kite promeni {to se odigrale vo nervniot

sistem koga u~enikot u~el za naru{uvaweto na percepciite bile
tolku slabi {to ostavile bledi tragi vo nervniot sistem. Vo vrska so
ova u~enicite se zalaùvaat koga dodeka ja ~itaat lekcijata imaat
vpe~atok deka dobro ja znaat, no toa e samo prepoznavawe. [tom }e ja
zatvorat knigata se gleda deka vpe~atokot e laèn i reprodukcijata
ne e mo`na. Lekcijata e dobro nau~ena samo toga{ koga moè dobro da
se raskaè so zatvoren u~ebnik.
VIDOVI POMNEWE
1. SETILNO POMNEWE - samoto ime kaùva deka pri ovaa

pomnewe drazbite dopiraat do setilnite organi, kratko vreme se
zadrùvaat vo setilnata memorija i potoa se gubat. Se smeta deka ova
pomnewe trae okolu 700 mili sekundi i deka podatocite ne se re-
gistriraat. Ovie drazbi se naj~esto od auditiven ili vizuelen tip. Na
primer: tr~ate, frlate pogled na strana, tamu ima grupa lu|e, no vie
prodolùvate da tr~ate. Ako nekoj ve pra{a dali vidovte grupa lu|e
odgovarate „da“ no ne ste vo sostojba da kaète nitu koi bea nitu
kolku bea.
2. KRATKOTRAJNO POMNEWE - ova pomnewe trae okolu 15
sekundi i se narekuva krstopat na pomneweto, zatoa {to nekoi infor-
macii so povtoruvawe moàt da preminat vo dolgotrajno pomnewe, a
nekoi da se izgubat. Za vreme na kratkotrajnoto pomnewe nastanuvaat
elektrohemiski procesi vo mozokot. Najdobar primer za kratkotra-
jno pomnewe e koga od informacii barame nekoj telefonski broj.
Brojot go pametime dodeka go vrtime i povtoruvame. Dokolku ne go
zapi{eme go zaboravame.
3. DOLGOTRAJNO POMNEWE - vid koj najmnogu mu sluì na
~ovekot t.e. toa e negovata memorija so dolgo traewe i neograni~en
kapacitet. Ova pomnewe se postignuva so golem broj mehani~ki pov-
toruvawa i elaborirawe. Elaborirawe zna~i obrabotka na poda-
tocite za polesno da se smestat vo memoriskiot sistem. Pri elabori-
rawe mnogu pomagaat mnemoni~ni tehniki (tehniki za uspe{no pom-
newe): na prim. Grupirawe na materijalot po blokovi (Mileroviot
magi~en broj sedum t.e. deka prose~no samo sedum nepovrzani podatoci
moàt da bidat naedna{ zadràni vo svesta i se javuva potreba poda-
tocite da se organiziraat ako nivniot broj e pogolem), iznao|awe na
subjektivnio pogodni asocijacii (na prim. Pavlov }e go zapametam po
kom{ijata Pavle), zgolemuvawe na smislenosta na materijalot (na
prim. poimite {to treba da se zapametat da bidat vmetnati vo kratka
50 Psihologija
i interesna prikazna) koristewe na vizuelno i auditivno mislewe

(sozdavawe i koristewe na pretstavi, sliki, zvuci, mirisi, kaseto-
foni, {emi, tabeli i sl.). Za vreme na dolgotrajnoto pomnewe se
pokaàlo deka nastanuva porast na RNK i DNK vo jadrata na nervnite
kletki i deka nivnite molekuli se nositeli na pomneweto i ~uvawe-
to na engramite.
Primer 2.
Eden od mnogu va`nite tekstovi (golemo nasledstvo na psiho-
lo{kata literatura) e tekstot na V.Xems koj se odnesuva na kval-
itativna analiza na procesite na mislewe i pomnewe koj }e go citi-
rame doslovno:
„govorej}i od psiholo{ki aspekt kolku eden fakt (~initel,
zbor) e asociran so pogolem broj drugi ~initeli koi postojat vo
na{ata psiha, pomneweto na toj ~initel }e bide pogolemo. Sekoj
asociran ~initel }e bide nekoj vid zaka~alka za koja se drì i na~in
da se izvle~e ako potone pod povrvninata. Site ~initeli zaedno
pravat eden vid mreà koja e vtkaena vo celokupnoto tkivo na
na{ite misli. Toa povrzuvawe na zborovite edni so drugi e
vsa{nost mislewe za toj ~initel. Sega e jasno zo{to mehani~koto
u~ewe e lo{ na~in na u~ewe. Koga rabotite }e se nau~at za nekolku
~asa, za edna potreba, so edna cel pred sebe (na. pr. da se dobie ocen-
ka), ne moè da se stvorat brojni asociiacii pome|u pojavite.
Nau~enoto napamet brgu se zaborava i ne moè da mu sluì na
~ovekot. Nasproti toa koga istiot materijal se u~i postepeno,
den po den, koga povtorno se pojavuva vo razli~ni kombinacii, koga se
razgleduva od razli~ni aspekti, se povrzuva so razli~ni nadvore{ni
vlijanija, koga po~esto za nego se razmisluva, toj materijal preras-
nuva vo eden sistem so mnogu vrski pome|u sebe, otvoren za novi vrski
i znaewa, stanuva na{ vaèn imot....... se razbira deka vo u~eweto
napamet nema nikakov moralen sram, no toa ne doveduva do sigurni
znaewa koi postojano }e mu sluàt na ~ovekot.“
RASTROJSTVA NA POMNEWETO
Rastrojstvata na pomneweto moàt da se podelat na kvantita-

tivni i kvalitativni.
KVANTITATIVNI RASTROJSTVA
1.Tranzitorna zaboravenost
Tranzitornata zaboravenost e ~esta pojava i kaj zdravi i kaj
bolni lu|e. Vo sostojba na psihofizi~ki zamor ili koga vnimanieto e
naso~eno kon drug pravec, moè da se slu~i vremeno da se zaboravat
odredeni slu~ki. Vo psihopatologijata, ovaa zaboravenost naj~esto se
sretnuva kaj nevroti~nite sostojbi.
Ovoj vid na zaboravenost se javuva ~esto vo situacii koga sil-
nite ~uvstva go ko~at mislovniot tek napr. koga u~enikot odgovara
ne moè da se seti na nau~enata lekcija, poznato kako „ispiten stu-
por“.
2.Amnezii
Amneziite se takvi rastrojstva vo pomneweto kade {to postoi
celosno ili delumno zaboravawe za odredeni doìvuvawa {to se
slu~ile vo minatoto. Spored pri~inite, moàt da bidat organski i
psihogeni, a spored zaboravenosta - retrogradni i anterogradni.
A. Organskite amnezii se rezultat na privremeno ili trajno
o{tetuvawe na mozo~noto tkivo, naj~esto na kraniocerebralni trau-
mi.
a) Kaj retrogradnite amnezii postoi zaboravawe za periodot
pred zagubata na svesta. Dolìnata na nese}avaweto zavisi od
teìnata na mozo~nata povreda. Pri obi~en potres na mozokot, zabo-
ravaweto (amnezijata) e za kratok period pred incidentot i pred
traumata na mozokot. Retrogradnata amnezija potvrduva deka trauma-
ta go naru{ila procesot na zadrùvawe na percepciite i ne dozvo-
lila sozdavawe engrami.
Na primer eden ~ovek odej}i na rabota doìvuva soobra}ajna
nesre}a, pri toa ima povreda na glavata i potres na mozokot. Koga
doa|a pri svest toj ne moè da se seti prvo na samata soobra}ajna
nesre}a t.e. kako taa se slu~ila, ne moè da se seti i na zbidnuvawata
pred nesre}ata, a ponekoga{ i daleku pred toa. Najsilno se izbri{ani
od se}avaweto slu~uvawata neposredno pred nesre}ata.
b) Pri anterogradnite amnezii stanuva zbor za zaboravawe na
odredeni iskustva po povredata na mozokot.
Na primer bolniot doa|a pri svest posle povredata no podocna
52 Psihologija
ne se se}ava na slu~uvawata od prvoto javuvawe na svesta, do sosema

izbistrena svest.
B. Psihogenite amnezii se rezultat na odbranbenite psiho-
lo{ki mehanizmi (potisnuvawe vo potsvesta), so koi liceto se
za{tituva od zapametuvawe na nekoi za nego neprijatni doìvuvawa.
Bidej}i naj~esto se sre}avaat kaj histeri~ni lica, ovie amnezii se
narekuvaat i histeri~ni amnezii.
Organskite retrogradni amnezii imaat golemo zna~ewe, bidej}i
naj~esto nastanuvaat pri povredi vo soobra}ajni incidenti, tepa~ki
ili drugi kriminalni dejstva. Kaj anterogradnite amnezii, moè da se
slu~i, neposredno po incidentot {to ja predizvikal organskata
amnezija, povredeniot da se seti na nekoi nastani {to se slu~ile
neposredno pred i po povredata, a podocna, po den- dva, da ne se se}ava
na incidentot, ni na vremeto koga ja opi{al slu~kata. Medicinski,
anterogradnata amnezija se objasnuva so zgolemeneta psiholo{ka ten-
zija neposredno po incidentot, koja mu dozvoluva na povredeniot
tranzitorno se}avawe za nekoi prethodni slu~ki. Podocna, po
izbistruvaweto na svesta, se}avawata celosno ili delumno se bri{at
za odreden period.
4. Hipermnezii
Toa e zasilena sposobnost na zapamtuvawe odredeni doìvuvawa
so koi subjektot e emotivno povrzan. Hipermenzijata ne e zgolemena
inteligencija, bidej}i taa moè da se sretne i kaj oligofrenijata. Se
sretnuva vo odredeni situacii koga li~nosta e vitalno zagrozena, vo
febrilni sostojbi, pod dejstvo na nekoi psihoaktivni supstancii
(kako amfetamin i dr). Se slu~uva kaj stari lica kako zgolemeno
se}avawe za damne{ni doìvuvawa (napr. vo detstvoto) potoa doìvu-
vawa pri sonuvawe vo hipnoza, naro~no kaj lu|eto pri neposredna
ìvotna opasnost. Napr. kaj davenici koga za kratko vreme so „film-
ska brzina“ kako na lenta mu se prikaùva celiot ìvot.
KVALITATIVNI RASTROJSTVA
1. Dopolneto izmeneto se}avawe
Vo odredreni sostojbi, pod afekti ili deluzivni idei,
se}avaweto moè da se izmeni. Rastrojstvoto se narekuva u{te i „fal-
sifikuvano se}avawe“ ili „iluzija na se}avaweto“. Na primer depre-
siven bolen kaùva deka cel ìvot „gre{el“, s# {to napravil bilo
„ne~esno“, „nesovesno“. „pogre{no“. Afektot e najgolemiot falsi-
fikator na se}avaweto. Na site ni se slu~uva zaradi emotivna
sklonost kon nekoja li~nost, ne uspevame objektivno da gi zabeleìme
nejzinite nedostatoci.
2. Patolo{ka la`livost
Patolo{kata la`livost ili „pseudologija fantastika“ ili „mito-
manija“ e takvo kvalitativno rastrojstvo na pomneweto koga bolniot,
pod dejstvo na sopstvenata fantazija, izmisluva odredeni slu~ki,
odnosno svojata fantazija ja prikaùva kako se}avawe. Izmislenite
lagi se sekojpat vo sklad so èlbite naj~esto neostvareni. Ova ras-
trojstvo moè da se sretne i kaj deca koi se obdareni so mnogu ìva
fantazija. Se sretnuva i kaj histerici i psihopati. Ovie lica nemaat
„merka“ do kade odat nivnite lagi, pa ~esto ni samite ne znaat {to vo
seto toa e vistina.
3. Izmeneto se}avawe pod dejstvo na sugestija
Se}avaweto ponekoga{ moè da se promeni i pod dejstvo na sug-
estija (bilo avtosugestija, bilo heterosugestija). Rastrojstvoto se
sretnuva kaj lica so intelektualna popre~enost, koi se podlo`ni na
sugestija.
4.Konfabulacii
Konfabulaciite se takvi kvalitativni rastrojstva vo pom-
neweto koga odredeni praznini vo se}avaweto se popolnuvaat so
izmisleni sodrìni. Naj~esto se sretnuva kaj Korsakoviot sindrom,
senilnite psihozi, parafrenijata ili kaj nekoi psihoorganski ras-
trojstva, kade {to, poradi o{tetuvaweto na mozo~noto tkivo, ne pos-
toi mo`nost za retencija na sveì doìvuvawa, pa zatoa bolniot
se}avaweto go popolnuva so izmisleni sodrìni. Na primer na
pra{aweto: zarem ne se se}avate deka v~era pievme kafe vo
„Aleksandar Palas“ bolen koj so meseci ne izlegol od bolnica go
prifa}a pra{aweto go razrabotuva i odgovara: „A, da, so nas be{e i
Pero, si razgovaravme, ti plati, a do nas sedea ubavi devojki i se smee-
ja.“
ZABORAVAWE
POIM ZA ZABORAVAWE
Procesot na gubewe na promenite sozdadeni za vreme na

u~eweto go narekuvame zaboravawe. Na pra{aweto zo{to nastanuva
zaboravaweto nau~nicite davaat pove}e objasnuvawa i ako niedno od
niv ne moè da se zeme kako sosema to~no: Na primer edna pri~ina e
deka zaboravame zaradi neupotreba na engramite, drugi tvrdat deka ne
se zaborava ni{to (tuku samo se potisnuva ona {to e neprijatno),
54 Psihologija
treti tvrdat deka zaboravaweto nastanuva zaradi izmenetite fizi~ki

i psihi~ki uslovi na reprodukcijata. Nekoi avtori smetaat deka
pri~ini za zaboravawe moè da bide me{awe ili sudirawe na dve ili
pove}e sodrìni i pritoa ednata sodrìna spre~uva da se zapomni
drugata ili obratno {to se narekuva inhibicija. Inhibicijata moè
da bide retroaktivna koga sega{noto u~ewe ja ote`nuva reprodukci-
jata na ona {to porano e u~eno i proaktivna inhibicija - ona {to
porano sme go u~ele ja ote`nuva reprodukcijata na ona {to sega go
u~ime. Psihologot Ebinghaus ja dava poznatata kriva na zapomneto-
zaboraveno {to bi trebalo da im posluì na u~enicite vo vrska so
{kolskoto u~ewe (sl. br. 10). Taa pokaùva deka zaboravaweto e naj-
golemo vedna{ posle u~ewe {to zna~i deka ne e dobro da se u~i
neposredno pred ispit.
Sl. br. 10 Ebinghausova kriva
O{tetuvawa na slepoo~nite delovi na mozokot, atrofi~ni pro-

cesi, mozo~ni traumi, infekcii i drugi patolo{ki pojavi go zgole-
muvaat procesot na zaboravaweto i doveduvaat do pove}e rastrojstva
na pomneweto.
Primer br. 3
Psiholozite Bover i Klark izvele interesen eksperiment so

dve grupi studenti. Na ednata grupa im dale da nau~at naizust
lista od 10 napolno nepovrzani imeniki. Na drugata grupa im rekle
da si izmislat kratka prikazna vo koja }e gi upotrebat site imen-
ki. Po mesec dena obete grupi bile testirani vo reprodukcija. Onie
{to izmisluvale prikazna reporoducirale to~no duri 94% od
imenkite, dodeka drugite reproducirale to~no samo 14%.
Vo sekojdnevniot ìvot ~esto se koristime so ovaa tehnika.
Na deteto mu velime deka treba da kupi: leb, mleko, puter, xem,
jogurt, burek. Postoi golema mo`nost deka ne{to }e zaboravi. No,
ako mu pomogneme da ja formira slednava re~enica: „Za pojadok jas i
sestra mi }e jademe leb nama~kan so puter i xem i }e pieme mleko, a
mama i tato }e jadat burek so jogurt“ - toa nema da se slu~i.
Pra{awa i zada~i:
1. Objasni go u~eweto so nekoj li~en primer koga si bil aktiv-
en i si go promenil odnesuvaweto.
2. Zo{to u~ewe so uslovuvawe se narekuva ednostavno?
3. Daj primer za mehani~ko u~ewe.
4. Zo{to u~eweto so uviduvawe e najva`no za ~ovekot?
5. Daj svoj primer za motorno u~ewe.
6. Navedi nekoj primer za dolgotrajno pomnewe so elaborirawe.
56 Psihologija
MISLEWE
POIM ZA MISLEWE
ôvekot ima postojana potreba za zapoznavawe na realnosta, za

otkrivawe na pri~inite i posledicite na nekoja pojava, da re{ava
ìvotni problemi, a za site ovie i drugi aktivnosti, ne mu e dovolno
samo percepiraweto, ve}e steknatoto iskustvo ili u~ewe i pomnewe.
Toa go ovozmoùva eden mnogu posloèn proces- mislewe. Misleweto
e psihi~ki proces od grupata na soznajni (kognitivni, intelektualni)
psihi~ki procesi. Toa e sloèn psihi~ki proces pri koj se koristat
porane{ni percepcii, znaewa, iskustva, se nadopolnuvaat so novi,
istite se rekonstruiraat, se bara re{enie, novo - nepoznato, se
re{ava problem. Vo psiholo{kata literatura se sre}avaat pove}e
poimovni odreduvawa na zborot mislewe. Na primer „Mislam zna~i
po pravilo baram odgovor“ (Vudvort 1964 god.). Psihologot Radowi}
(1992 god.), istaknuva dve opredelbi na misleweto:
[iroka definicija koja e naj~esta vo sekojdnevnata upotreba na
terminot mislewe. Vo obi~niot govor, istaknuva avtorot, na prim. se
veli „mislam na ona {to se slu~i v~era“ ili „mislam kako bi
izgledala ovaa soba ako na yidot bi stavil umetni~ka slika“. Vo
prviot slu~aj misleweto zna~i se se}ava{, a vo vtoriot si zamislu-
va{. Ona {to e zaedni~ko za dvata primera e deka koga ~ovekot misli
ne vr{i nikakva nadvore{na aktivnost, tuku aktivnosta se slu~uva vo
negovata glava, se vr{i vo „sebe“. Pri toa ~ovekot koristi simboli,
zborovi, pretstavi, poimi, a ne realni predmeti. Sekoja vnatre{na
aktivnost koja namesto so predmeti se sluì so nivni simboli nezav-
isno dali se raboti za se}avawe, zamisla, pretstava, ili zaklu~uvawe
se narekuva mislewe.
Vtoroto zna~ewe na zborot mislewe e potesno i po~esto se
koristi vo psiholo{kata nauka. Spored ova definicija Radowi}
istaknuva {to ne e mislewe: mislewe ne e se}avawe i pretstavuvawe
i ako eden problem e re{en po pat na mislewe, povtorno re{avawe ne
e mislewe, tuku pomnewe. Misleweto spored ovoj avtor e poseben vid
re{avawe na problem pri {to doa|a do uviduvawe na bitni odnosi i
vrski vo konkretnata situacija ili kade se nao|a eden element vo
odreden daden odnos so drugite (S. Radoni}, 1992).
Pove}e avtori misleweto go definiraat kako re{avawe na
problem, operirawe so znaci ili simboli, naso~enost kon problemot
{to go re{avame i uviduvawe na odnosi i vrski.
Mislovniot proces zapo~nuva so postavuvawe na problemot,

definirawe na pote{kotiite, javuvawe na pretpostavki (hipotezi) za
mo`ni re{enija i proveruvawa na hipotezite.
Primer br. 4
KAKO TREBA DA MISLIME

KOGA RE[AVAME PROBLEM?
Majer (rabotel so 178 studenti na procesot na misleweto -
re{avawe na problemi), gi predlaga slednite to~ki:
1. Re{enieto na problemot koe e rezultat na procesot na
zaklu~uvawe, se sostoi vo kombinacija na staroto iskustvo.
2. Kombinacijata „svetnuva“ naedna{ isto kako {to svetnu-
va skrieno lice vo nekoja slika (skrivalka).
3. Va`nosta na elementite }e zavisi od kombinacijata na
celinata. Zatoa novite kombinacii doveduvaat do promeni na
va`nosta na elementite.
4. So ostvaruvawe na kombinacijata se sovladuva preprekata.
5. Te{kotijata na problemot e tamu kade {to ~ovekot ja
zabeleùva. Taa ne e vo samiot problem (ima ilustracii koi
pokaùvaat deka eden ist problem moè da se re{i na pove}e na~ini,
pri {to sekoe re{enie pretstavuva sovladuvawe na razli~ni
te{kotii).
6. Konkretnata te{kotija koja ~ovekot ja sogledal go opre-
deluva re{avaweto na problemot, t.e. koj pat }e izbere (na pr. eden
lekar }e se obide da otkrie serum so koj ~ovekot }e go napravi imun
na nekoi bakterii, drug }e najde na~in da spre~i prenesuvawe na bak-
terii i sl).
7. Site pote{kotii ne moàt da se sovladaat, zatoa treba
da se odbere taa koja moè da se sovlada.
8. Pove}eto lu|e ja zabeleùvaat istata pote{kotija (prob-
lem).
9. Na~inot so koja go sogleduvame problemot, ~esto e oprede-
len so porane{ni kontakti so sli~ni problemi (na pr. drugi
bolesti bile spre~eni so primena na serumi). Takvi pote{kotii se
voobi~aeni pri re{avawe na problemi i tie predizvikuvaat
voobi~aeni direkcii.
10. Te{ki problemi ne se re{avaat so voobi~aeni direkcii.
Problemite se te{ki toga{ koga direkcijata ne e o~igledna.
58 Psihologija
Na kraj na prethodno iznesenoto Majer go sugerira slednovo:

- Opredelete kade leì te{kotijata na problemot i obidete
se da ja sovladate. Ako ne uspeete, istisnete potpolno od svesta i
pobarajte ja na drugo mesto.
- Nemojte da bidete ~ovek od navika i rutina. Bidete so
otvoren duh za novini i novi zna~ewa.
- Re{enieto se javuva nenadejno, ne doa|a na sila, otvorete se
za novi kombinacii i ne gubite vreme vo zaludni obidi.
POIMI
Soznanieto na ~ovekot se odviva neposredno preku setilnite

organi (oseti, percepcii i pretstavi) i posredno soznavawe na objek-
tivnata stvarnost preku misleweto po logi~en pat. Znaewata do koi
se doa|a po setilen pat vo svesta se pretstaveni vo vid na percepcii i
pretstavi (ve}e videno) dodeka znaewata do koi se doa|a po logi~en
pat vo svesta se pretstaveni kako poimi. Poimite se zborovi t. e.
misla na bitnite i zaedni~ki karakteristiki na klasa (ili grupa)
sli~ni predmeti. Kako na pr. bi go objasnile poimot bolen? Moème
da si pretstavime vo glavata razli~ni bolni i postepeno pravime
nekoja {ema. So apstrakcija (mislovna operacija zna~i - izdvojuvawe)
isfrlame mnogu neva`ni detali vo vrska so zborot bolen, a so
konkretizacija (poso~uvawe) gi utvrduvame bitnite i zaedni~ki
karakteristiki na site pacienti, doa|ame do poimot na zborot bolen
(ona {to e zaedni~ko za site bolni - generalizacija) - toa e ~ovek na
koj mu e bitno naru{ena telesnata, psihi~kata i socijalnata
blagosostojba.
Poimite se osnovni elementi na misleweto i so nivna pomo{ se
vr{at sloèni mislovni operacii: analiza (ras~lenuvawe na
ne{tata na sostavni delovi), sinteza (spojuvawe na elementite vo
edna celina), komparacija (sporeduvawe na ne{tata) ve}e spomnatite
apstrakcija, konkretizacija, generalizacija i dr.
MISLEWE I GOVOR
Bitna osobina na misleweto e neprekinatata vrska so govorot.

Govorot e glavno orudie na misleweto i pridonesuva za podobruvawe
i zbogatuvawe na misleweto. Postoi nadvore{en govor koj se
iskaùva so glasovi-fonemi i znaci-grafemi i vnatre{en govor koj e

mnogu pobogat, ~esto emocionalno oboen. Sekako s# {to mislime ne
zboruvame, vnatre{niot govor n# podgotvuva {to glasno }e izgovo-
rime. Govorot ima tri osnovni funkcii:
a) komunikativna, soop{tuvawe i razmena na misli me|u sogov-
ornicite,
b) reprezentativna - zborovite se odnesuvaat na odredeni pred-
meti i pojavi,
v) ekspresivna - so zborovite gi iskaùvame vnatre{nite ~uvst-
va i doìvuvawa.
Zborovite imaat denotativno zna~ewe (strogo jasno oprede-
leno) t.e. kaàniot zbor - poim, za lu|eto od toa govorno podra~je
zna~i isto na pr. zbor vrata i konotativno zna~ewe na poimite koe
pote{ko se objasnuva za{to iskaàniot poim za lu|eto ima razli~no
zna~ewe na primer sre}a (moè da zna~i: zdravje, pari, qubov, ubavina
i dr.). Vo ovie zborovi (sre}a, uspeh, mir, sloboda, zatvor i sl.)
~ovekot vnesuva svoja potreba, volja i ~uvstva i zatoa imaat razli~no
zna~ewe za lu|eto.
MISLEWE I ASOCIJACII
So zborot asocijacija se ozna~uva povrzuvawe na dve sodrìni

(misli za predmeti i pojavi) {to bile istovremeno ili edna po druga
doìveani, koi vo reprodukcijata te`neat da se javat zaedno. Tie
pretstavuvaat vaèn element vo procesot na misleweto i pomagaat
pri re{avawe na zada~i. Ve}e spomenavme deka tie se va`ni vo pro-
cesot na u~ewe i pomnewe.
Zakonite na asocijacii se poznati u{te od vremeto na
Aristotel i toj gi dava slednite:
a) asocijacii po dopir (vremenski i prostoren). Se povrzuvaat
onie misli koi vo porane{noto iskustvo se javile zaedno ili edna po
druga bolest - bolka, stud -zima i dr.
b) asocijacii po kontrast - povrzuvawe na sprotivni misli na
primer: zdravje - bolest, ìvot - smrt, crno - belo i dr.
v) asocijacii po sli~nost: povrzuvawe na misli koi se sli~ni na
pr. qubezen ~ovek - prijatel, visok ~ovek - ko{arkar i sl.
Asocijaciite moàt da bidat spontani i namerni. Nau~nicite
smetaat deka namernite asocijacii se vistinsko mislewe i tie mu
pomagaat na ~ovekot vo procesot na u~ewe i pomnewe.
60 Psihologija
Primer br. 5
Psiholozite {to rabotat vo klini~kata praktika gi

ispituvaat spontanite asocijacii na pacientite, bidej}i po pat
na nivno asocirawe doa|aat do opredeleni zaklu~oci za li~nosta. Vo
praktikata osobeno se koristi Jungoviot test na spontani asoci-
jacii: na pacientot mu se kaùva opredelen zbor i od nego se bara da
odgovori brzo so prviot zbor {to }e mu padne na um. Pritoa se gleda
na sodrìnata na negoviot iskaz, no i na vremeto {to mu e potreb-
no da go dade. Pretpostavka e deka, koga }e mu se postavat zborovi
{to se povrzani so nekoi negovi traumatski iskustva, }e dojde do
zna~itelni izmeni vo brzinata na reagiraweto, no i vo sodrìnata
na odgovorot. Vakvi testovi i deneska se upotrebuvaat vo svetot,
osobeno vo pravosudstvoto, kade {to se kombiniraat so aparati
nare~eni „detektori za lagi“. Detektorite poseduvaat golem broj
instrumenti (ja beleàt rabotata na srceto, di{eweto, elek-
tri~nite branovi vo mozokot, psihogalvanskiot refleks....). So niv
se sledi dali, koga se davaat kriti~nite zborovi za asocirawe doa|a
do zabeleìtelni promeni.
VIDOVI MISLEWA
Postojat pove}e vidovi mislewa grupirani spored razli~ni

kriteriumi.
KRITERIUM SPORED SIMBOLITE
- so koi se operira vo misleweto:
1. Konkretno (simbolite se percepcii i pretstavi) karakter-
isti~no za malite deca i za vozrasnite lu|e vo son. Ova mislewe e
povr{no i se odnesuva na ona {to se zabeleùva ili bilo zabeleàno.
2. Apstraktno (simbolite se zborovi t.e. poimi). Zborovite se
naj~esto upotrebuvani simboli koi ja odrazuvaat su{tinata na
ne{tata. Apstraktnoto mislewe e posloèno od konkretnoto i e
karakteristika na civiliziranite lu|e.
SPORED KORIST OD MISLEWETO:
1. Neproduktivno mislewe - koga doa|a do slu~ajno povrzuvawe
na asocijaciite i do produkt koj nema nekoe zna~ewe za ~ovekot ni za
op{testvoto. Na pr. re{avawe na rebusi, krstoslovki, me~taewe i dr.
2. Produktivno mislewe - koga se otkrivaat novi raboti i soz-
nanija za samiot ~ovek ili za op{testvoto. Najproduktivno e
tvore~koto mislewe, sozdavawe na vredni originalni dela.
SPORED REALISTI^NOST VO MISLEWETO:

1. Realisti~no, se odnesuva na predmeti i pojavi koi objektivno
postojat vo svetot na ~ovekot.
2. Imaginativno, se odnesuva na predmetite i pojavite koi ne
postojat vo realniot svet, tuku se proizvod na ~ovekovata fantazija.
(na pr. vo basnite koga ìvotnite zboruvaat). Imaginativnoto mis-
lewe e karakteristi~no i za adolescentite, koga tie sebe se zamislu-
vaat vo nekoja ìvotna uloga.
Sl. br. 11 Produkti na tvore~ko mislewe
Site ovie vidovi mislewa ne se strogo izdvoeni i ~esto se

slu~uva eden ist vid da bide i pod eden i pod drug kriterium. Na pr.
sozdavaweto na edno umetni~ko delo (umetni~ka slika ili literatur-
na tvorba), moè da bide rezultat na apstraktno, produktivno i imag-
inativno mislewe.
Posebno va`no za ~ove{tvoto e tvore~koto mislewe. Toa
podrazbira mislewe {to e originalno i isklu~itelno polezno za
~ovekot i za op{testvoto. ôve{tvoto postojano napreduva blago-
darenie na tvorcite, vo site oblasti na ìvotot.
MISLEWE KAJ BOLNITE
Bolesta, a osobeno hospitalizacijata, se pod golemo vlijanie na

misleweto. Zabeleùvawata na bolnite pokaùvaat deka bolnite
mnogu razmisluvaat za sebe, za svojata bolest i za pri~inite koi
dovele do bolesta. Optovareni se so razmisluvawa za ishodot na
bolesta, semejstvoto, prijatelite, materijalnata sostojba. Site ovie
razmisluvawa mu koristat za da se soo~i so novonastanatata situaci-
ja. Kaj pomalku zrelite lu|e ili onie koi se premnogu upla{eni od
bolesta moè da se javat i pogolemi promeni vo misleweto. Kaj niv
62 Psihologija
moè zavisno od momentalnata sostojba da se javat premnogu crni

misli ili slikata za sebe da im bide porozova od o{to e.
Vo bolni~kata praktika naj~esto se zabeleùvaat slednite
promeni vo misleweto na bolnite:
- umstvena zatapenost - po~esta kaj bolni koi se na podolgotraj-
na hospitalizacija. Kaj niv misleweto e neproduktivno i plitko. Se
prepu{taat na pasivno prepu{tawe slu{awe radio, ~itawe krimi-
nalni romani i sl;
- katatimno mislewe - kako begstvo od realnosta izgradeno vrz
baza na negativni ~uvstva i stravuvawa na primer: tvrdewa deka skoro
}e umre (iako za toa nema medicinska osnova) deka za nego nikoj na
oddelot ne se griì, stanuva religiozen iako pred toa ne bil i sl.
Va`no za ova mislewe e deka bolniot go formira bez fakti;
- sugestibilnost - po~nuvaat da ja gubat kriti~nosta i da veru-
vaat vo „~udesni lekovi“ i „semo`ni lekari“. Sugestibilnosta e
pogolema dokolku zdravstvenite rabotnici ne nao|aat vreme da poraz-
govaraat pove}e so vakvi bolni. Ovie bolni gubat verba vo lekuvawe-
to i lekarite i po~esto se prepu{taat na nadri lekari. Sugesti-
bilnosta zavisi od crtite na li~nosta na bolniot, od negovoto obra-
zovanie i vozrasta. Mladite bolni se pomalku sugestibilni od
starite, maìte se pomalku sugestibilni od ènite;
- nerealni o~ekuvawa - nekoi bolni smetaat deka drugi treba da
se griàt za nivnoto zdravje, pa stanuvaat pasivni, zaboravaj}i deka
lekuvaweto e pouspe{no ako se aktivni. Drugi pak o~ekuvaat
zdravstvenite rabotnici da napravat„~uda“ i o~ekuvaat premnogu, a
ako ne e taka se razo~aruvaat;
- crni misli - te{kite bolni, ili bolni so te{ki operacii,
po~esto pomisluvaat na smrt, {to e sosema prirodno. Vakvite misli
vlijaat na celokupnoto odnesuvawe na bolnite. êsto se ispla{eni i
nepodgotveni za toa. Decata i starite pomalku se pla{at od smrtta, no
i pomalku mislat na smrt od lu|eto vo sredna vozrast.
Pra{awa i zada~i:
1. Zo{to misleweto e najsloèn psihi~ki proces?
2. Objasni go ~ovekot kako poim (koi bitni karakteristiki go
izdvojuvaat od ìvotnite?).
3. Napravi svoi primeri za asocijacii od site vidovi zakoni.
4. Kako }e mu pomogne{ na bolen na tvojot oddel kaj kogo
zabeleùva{ katatimno mislewe.
5. Dali bolnite se posugestivni od zdravite lu|e? Zo{to?
INTELIGENCIJA
POIM ZA DISPOZICII I SPOSOBNOSTI
Naslednite osobini koi imaat svoja osnova vo fiziolo{kata i

anatomskata struktura na organizmot gi narekuvame dispozicii (pod-
gotovka, sklonost kon ne{to). Dispoziciite ne opredeluvaat kakvi
sposobnosti }e se razvijat kaj ~ovekot, toa }e zavisi od negovata
aktivnost i vlijanieto na sredinata. Dispoziciite se nasledni struk-
turi, a sposobnostite se steknuvaat po pat na ve`bi i u~ewe.
Toa, za polesno razbirawe, bi moèlo da se objasni na sledniot
na~in: Kako bi moèle od pove}eto u~enici vo medicinskoto
u~ili{te vo edna generacija da kaème koja }e bide podobra medicin-
ska sestra - tehni~ar? Ne bi moèle za nikogo odnapred da kaème
dodeka ne gi vidime kako se odnesuvaat na prakti~nata rabota vo bol-
nicite pri izveduvawe na razli~ni intervencii. Tie {to }e pokaàt
podobra snaodlivost, inicijativa, spretnost i lesnotija vo
izvr{uvawe na zada~ite, dobro go neguvaat bolniot i ubavo komuni-
ciraat so nego moème da pretpostavime deka }e bidat podobri od
onie koi na prakti~nata rabota ne se pokaàle kako niv. Toa se dis-
pozicii. Dali ovie, dispozicii }e se razvijat vo sposobnosti, }e za-
visi i od drugi va`ni faktori: trudoqubivo u~ewe vo u~ili{te za da
stekne znaewa, da formira stavovi povrzani so zdravstvenata rabota
i da formira crti na li~nosta va`ni za profesijata. Bez u~ewe i
izvr{uvawe na sloèni ve{tini za koi postoela dispozicija sposob-
nostite nema da se razvijat. Tie se razvivaat so permanentno u~ewe.
Vidovi sposobnosti kaj ~ovekot ima pove}e: telesni sposobnos-
ti, senzorni (perceptivni), psihomotorni (aktivnosti so dvièwa),
intelektualni (uspe{nost vo izvr{uvawe na sloèni aktivnosti) i
dr.
POIM ZA INTELIGENCIJA
Zborot „inteligencija“ doa|a od latinski zbor inteligere, {to

zna~i sfa}awe ili razbirawe.
Za ovaa sposobnost kaj ~ovekot postojat brojni definicii:
sposobnost za apstraktno mislewe, sposobnost za prilagoduvawe vo
novi situacii, sposobnost za u~ewe, sposobnost za sogleduvawe na
64 Psihologija
bitni vrski i odnosi megu predmetite, sposobnost starite znaewa da

se iskoristat na nov na~in i dr.
Taa naj~esto se definira kako sposobnost na edna individua da
misli racionalno, da deluva celishodno, da se adaptira vo sredinata
i da sorabotuva so nea. Ovaa sposobnost e mnogu ispituvana vo HH- vek
i postojat brojni teorii koi ja objasnuvaat. Teoriite glavno se delat
na dvofaktorski (na pr. Spirman koj razlukuva G op{t i S speci-
fi~en) i multifaktorski. Na pr. Terston-ova koj pokraj ovie dva fak-
tora razlikuva u{te 7 razli~ni faktori:
S - Spacijalen faktor koj se opi{uva kako sposobnost za zamis-
luvawe na odnosite vo prostorot.
P - Perceptiven faktor se sostoi vo re{avawe na problemi so
pomo{ na zada~ite koi se nao|aat vo delokrug na vidnoto pole.
N - Numeri~ki faktor koj se odnesuva na prosti i sloèni
matemati~ki zada~i.
V - Verbalen faktor se odnesuva na sposobnosta za razbirawe na
zborovi, na nivniot odnos i na sposobnost za verbalno zaklu~uvawe.
M - Faktor na pomnewe se odnesuva na neposredno pomnewe na
zborovi, bukvi i brojki.
W - Faktor fluentnost (obilnost i te~nost na zborovi) sposob-
nost na brzo operirawe so odvoeni zborovi, kako i sposobnost za brza
produkcija na zborovi.
R - Faktor na rezonirawe koj se odnesuva na sposobnosta da se
iznajdat op{tite principi vo re{avaweto na problemot. Ovoj fak-
tor Terston go smeta za eden od najva`nite vo intelektualnite
operacii.
Vo definiraweto na sposobnosta na inteligencijata psi-
holozite gi razlikuvaat slednite poimi:
BIOLO[KA INTELIGENCIJA (poimot go vovel Galton)
koja se odnesuva na strukturata na mozokot na ~ovekot, negovata
fiziologija, biohemija i genetika koi se odgovorni za ~ovekovata
sposobnost za intelektualno deluvawe (negovoto svesno deluvawe,
re{avawe problemi, u~ewe i dr.) Taa go oddeluva ~ovekot od ìvot-
nite i e odgovorna za individualnite razliki pome|u lu|eto.
Biolo{kata inteligencija se meri so pomo{ na elektroence-
falograf so vreme na reakcii i drugi fizi~ki i fiziolo{ki merki.
Inteligencijata ne postoi bez biolo{ka osnova (Eysenck 1986). Ovoj
poim e nafundamentalen i naj~est, najmalku zastapen so socijalni
faktori.
PSIHOMETRISKA INTELIGENCIJA ili Qi e vo golem

del, no ne isklu~ivo opredelena od biolo{kata (genetska) inteligen-
cija. Vrz nejziniot razvitok vlijaat i kulturolo{kite, semejnite,
vospitno-obrazovni i socijalno ekonomski faktori. Spored gruba
procenka okolu 70% Qi e odreden od genetskite faktori, no ne smee Qi
da bide izedna~en so biolo{kata inteligencija.
SOCIJALNA INTELIGENCIJA ILI PRAKTI^NA
INTELIGENCIJA, ozna~uva primena na inteligencijata vo sekoj-
dnevniot ìvot, vo re{avaweto na problemi so koi poedinecot se
sre}ava vo sekojdnevniot ìvot. Ovoj poim prv pat go vovel Torndajk
vo 1920 godina, kako sposobnost za adekvatno odnesuvawe vo
me|u~ove~kite odnosi. Ovaa inteligencija e vo golema merka oprede-
lena od Qi no i od razli~ni aspekti na socijalniot ìvot: iskustvoto,
socioekonomskiot status, zdravjeto, motivacijata, navikite, semej-
noto poteklo, mentalnite poremetuvawa i dr. Sigurno e deka
poedinec so visok Qi alkoholi~ar, nema da ima golem uspeh vo ìvo-
tot. Li~nosta e zna~aen faktor i odredeni osobini kako {to se emo-
cionalna nesposobnost, neadaptiranost, nevroti~nost i pokraj
visokata inteligencija go onevozmoùvaat poedinecot da ja koristi
svojata inteligencija na socijalno prifatliv na~in.
Od druga strana nekoj poedinec moè da bide socijalno uspe{en,
a da ne e osobeno inteligenten (zabavuva~i, sportisti i sl.) So ogled
deka poimot socijalna inteligencija vklu~uva premnogu razli~ni
aspekti i ne moè da se meri, se osporuva negovoto nau~no zna~ewe (V.
Stamenkova - Trajkova 1995)
EMOCIONALNA INTELIGENCIJA (EQ) (poimot aktual-
iziran od D. Goleman 1995 god. od SAD) - za uspeh vo ìvotot, na ra-
bota i vo semejstvoto ne e dovolna samo inteligencijata. Naukata ni
otkriva deka sre}ata, uspehot zavisat od razvienost na emociite
koordinirani so umot. Ova se potvrduva so fakti dobieni od
istraùvawa i eksperimenti. Sposobnosta na ~ovekot da u~i i
sovladuva prepreki ne e obezbedena samo so nasledstvoto.
Nevrolo{kite podatoci go pokaùvaat odnosot pome|u racionalniot
i emocionalniot um. Poznato e deka centarot na emocionalniot um e
vo amigdalnata `lezda so bademast oblik smestena vo CNS.
Signalite do ovaa `lezda patuvaat mnogu pobrzo otkolku signalite
do racionalniot (misle~ki) um i pobrzo se vra}aat.
Od aspekt na evolucijata mo}ta na amigdalnata `lezda e
primerna. Brzinata na reakciite kaj ~ovekot prestavuva prednost, a
66 Psihologija
prepoznavaweto na emocionalniot ton na porakata vaèn kapital.

Zdruèni zaedno brzinata na reakciite i prepoznavaweto na emo-
cionalniot ton se garancija za uspeh i sre}a vo ìvotot.
No, so brzinata ~esto doa|a nepreciznost zaradi nedovolno vre-
me za obrabotka na podatocite, duri i nastanuvawe na kobni posledi-
ci. No, tuka intervenira racionalniot um i gi isprava gre{kite.
Vrvna mudrost e sekoga{ da postoi „ramnoteà“ me|u emo-
cionalnoto i mislovnoto, ~uvstvata i razumot, srceto i glavata.
Ovaa postignata ramnoteà odnosno sorabotkata pome|u
logikata na srceto i logikata na umot se objasnuva so emocionalnata
inteligencija. Taa nudi nova pretstava za ~ovekovata priroda vo koja
osnovna ve{tina e da se nau~ime umno da gi koristime sopstvenite
emocii.
Dobrite poznava~i na ~ovekovata psiha emocionalnata
inteligencija ja ozna~uvaat kako ve{tina i sposobnost za razbirawe
na problemite na drugite lu|e. Sposobnost da se razberat tu|ite
~uvstva kako i sopstvenite. Tuka spa|a i sposobnosta da se podnesat
sopstvenite neuspesi, samouverenosta, samokontrolata, umeewe da se
re{at interpersonalni pote{koti, t.e. vospostavuvawe skladni
odnosi so drugite lu|e.
Emocionalnata inteligencija go pro{iruva zna~eweto na
zborovite. Da se bide inteligenten i bogat so emocii kako centar na
ume{nosta da se ìvee. Taa e metasposobnost koja odreduva so kolkav
uspeh }e gi koristime sposobnostite {to gi poseduvame.
Emocionalnata ingeligencija se razviva od detstvoto preku
emocionalni lekcii {to deteto gi dobiva od roditelite. Odnos
roditeli - deca sekojdnevno obezbeduva mnogubrojni poraki koi patu-
vaat i se skladiraat vo emocionalniot um. Ovie poraki ponekoga{
ostavaat bolni tragi, a ponekoga{ doveduvaat do samouverenost i
optimizam. Rasteweto kako period so {ansa da se stekne emocionalna
pismenost, no i kako beskrajna zona na rizik za deca ~ij po~etok ne
bil od srce i so srce. Taa zona na rizik se ostvaruva vo ìvotot niz
mo`ni nasilstva, depresivno vlijanie, poremetuvawe na ishrana,
konzumirawe alkohol, droga i sl.
Osnovno za zdobivawe na emocionalnata inteligencija e deka
procesot zapo~nuva od po~etokot na {koluvaweto koga decata treba
da se u~at da gi prepoznavaat svoite i tu|ite ~uvstva, da nau~at kako
da go sovladuvaat gnevot, pozitivno da gi razre{uvaat konfliktite,
da ja razvivaat empatijata i da gi kontroliraat nagonite. So toa
rizicite vo ìvotot se menuvaat, a {ansite za sre}a bitno se zgole-

muvaat.
Emocionalnata inteligencija ozna~uva i retka sposobnost na
lu|eto da se nalutat na vistinskata li~nost ili da ja prifatat, so
vistinska merka vo vistinsko vreme, zaradi vistinska pri~ina i na
soodveten na~in.
MEREWE NA INTELIGENCIJA
Mereweto za prv pat e napraveno vo 1905 godina vo Francija od
avtorite Bine i Simon (psiholog i lekar ) so cel da se izdvojat od
u~ili{tata onie deca koi ne moàt so uspeh da ja sledat nastavata.
Tie prvi testovi (standardizirani zada~i po opredeleni principi)
od toga{ do deneska bile preneseni vo site zemji vo svetot i pretr-
pele pove}e revizii. Testovite se sostojat od raznorodni zada~i ver-
balni i neverbalni koi subjektot treba da gi re{i za opredeleno
vreme. Vrz osnova na vkupno re{enite zada~i za oprdelenoto vreme se
dobiva umstvenata vozrast. Koli~nikot na inteligencija se dobiva
koga umstvenata vozrast (rezultatot od testot) }e se podeli so kalen-
darskata vozrast i }e se pomnoì po 100 (za da se izbegnat decimal-
nite brojki).
MV Qi- koli~nik na intelegencija,

Qi=----------h100, MV-rezultat od testot,
KV KV-vozrast
7 9
Primer 1. Qi=-----h100=100 ; Primer 2. Qi=------ h100=128
7 7
Testovite za merewe na inteligencijata imaat golema vrednost,

na pr. pri ispituvawe na intelektualnata podgotvenost na decata za
u~ili{te, pri profesionalna orientacija za odredeno zanimawe,
prekvalifikacija na vozrasni i sli~no.Tie treba da se upotrebuvaat
vnimatelno i od stru~ni specijalno obu~eni lica zatoa {to moàt da
bidat pogre{no upotrebeni i tolkuvani i da dovedat do te{ki
posledici po subjektot (onoj na koj se merelo).
68 Psihologija
RAZVOJ NA INTELIGENCIJATA
I RASPREDELBA KAJ NASELENIETO
Iako kaj inteligencijata naslednite faktori igraat golema

uloga ne smee da se zanemari sredinata i aktivnosta na ~ovekot. Vo
nepovolna sredina ne moàt da se razvijat naslednite potencijali
ili ako ne postoi aktivnost.
Broj na naselenie
Porast na IQ
– +
Prose~no
Vozrast (god.)
inteligentni Qi od 90 do 110
Sl. br. 12 Sl. br. 13
Se smeta deka inteligencijata zapo~nuva da se razviva od samo-

to ra|awe, maksimalno se razviva do 25 godini, potoa stagnira i po 55
godini po~nuva da se namaluva.Namaluvaweto kaj nekoi lu|e e nez-
abeleìtelno zatoa {to imaat mnogu ìvotno iskustvo koe im poma-
ga da se snajdat vo novi situacii. Namaluvaweto na inteligencijata e
individualno i zavisno od aktivnosta na ~ovekot (sl. br. 13). Toa go
potvrduvaat delata i uspe{nata aktivnost na golem broj nau~nici,
umetnici, dràvnici, tvorci koi vo docnite godini od ìvotot
uspe{no rabotat i tvorat, na pr.: Blaè Konevski pisatel i lingvist,
Slavko Janevski pisatel, L. Nikolajevi~ Tolstoj, Verdi kompozi-
torot, Mikelan|elo i dr.
Terman (amerikanski psiholog) gi klasificiral rezultatite
dobieni od merewata na inteligencijata spored Bine - Simonovata
skala kaj populacijata i ja dava slednata skala:
Raspon na Qi Nivo na inteligencija

140 i nad Mnogu visoka, vrvna, genijalci
120 - 140 Mnogu visoka,
110 - 120 Visoka
90 - 110 Prose~na, normalna
80 - 90 Potprose~na, niska grani~ni
70 - 80 Potprose~na, niska tapi
0 - 70 Slaboumnost, izrazena zaostanatost
Najgolemiot broj na lu|eto imaat Qi od 90-110 t.e. prose~na 1-2%

se so vrvna intelegencija, a brojot na intelektualno popre~eni lica
so koeficient pod 70 Qi e okolu 2 - 3% (sl. br. 12).
Lu|eto so visoka natprose~na i vrvna inteligencija pretstavu-
vaat vistinsko bogatstvo za op{testvoto i tie treba da gi dobijat
site uslovi za da moè da se razvivaat. Kreativnite lu|e se sekoga{
inteligentni, no inteligentnite ne se sekoga{ kreativni. Vo na{ite
u~ili{ta (koi se so programi za prose~ni u~enici) ~esto se slu~uva
inteligentnite u~enici da ne bidat zabeleàni i da se izgubat vo
prose~nosta.
ETIOLO[KI FAKTORI I KATEGORIZACIJA

NA LICA SO POPREÊNOSTOST VO PSIHI^KIOT
RAZVITOK
I pokraj toa {to brojot na licata so intelektualna

popre~enost ne e golem, tie pretstavuvaat grupa na koja psiholozite i
zdravstvenite rabotnici obrnuvaat posebno vnimanie.
Spored Svetskata zdravstvena organizacija intelektualnata
popre~enost vo vkupnata ~ove~ka populacija se sre}ava 1-3% kaj nase-
lenieto (dokaàno so brojni merewa na KI i drugi ispituvawa vo
ovaa oblast)
Procentite se mnogu povisoki ako istraùvawata se praveni
kaj decata i mladite.
Etiolo{kite faktori moàt da bidat: biolo{ki, psiho-soci-
jalni ili kombinacija pome|u niv.
Predisponira~kite faktori moàt da se klasificiraat na:
1. Nasledstvo (okolu 5%) {to opfa}a gre{ki vo metabolizmot
{to se nasleduvaat i hromozomski aberacii.
2. Zasegawe vo embrionalniot razvitok (okolu 30%) koi nas-
tanale zaradi hromozomski promeni ili o{tetuvawa na fetusot.
70 Psihologija
3. Bremenost i perinatalni pote{kotii (okolu 10%) kade {to

naj~esto se vbrojuvaat fetalni malformacii, nedonosenost, hipoksi-
ja, infekcii na plodot i porodilni traumi.
4. Op{tata zdravstvena sostojba steknata vo period na doen~e i
malo dete (okolu 5%) naro~no infekcii, traumi i intoksikacii.
5. Vlijanie na sredinata i drugi psihi~ki rastrojstva (okolu 15
- 20%) pri {to naj~esto se dolì na slaba ishrana, socijalni i govo-
rni stimulacii, avtizam i dr.
Starata klasifikacija na intelektualno popre~eni lica (men-
talna retardacija) be{e stepenuvana vo tri grupi:
1. Debilnost (debilitas mentis) so koeficient na inteligencija od
50-70 i mentalna zrelost na dete od 7-12 godini.
2. Imbecilnost (imbecilitas) so koeficient na inteligencija od
20-50 i mentalna vozrast od 2-6 godini.
3. Idiotija (idiotia) so koeficient na inteligencija koj {to ne
ja nadminuva brojkata 20 i mentalna vozrast na dete do 2 godini.
Spored novata klasifikacija licata ~ij koeficient e pome|u
70 i 85 pripa|aat na grani~ni slu~ai, se {koluvaat vo redovni
u~ili{ta. Istite za podobri rezultati imaat potreba od dopolnitel-
na nastava. Onie ~ij KI iznesuva od 51-70 pretstavuvaat lica so lesna
popre~enost vo psihi~kiot razvitok. Tie imaat potreba od posebni
uslovi na vospituvawe, obrazovanie i rabotno osposobuvawe so lesni
programi. Licata ~ij KI iznesuva me|u 36 i 50 imaat umerena
popre~enost vo psihi~kiot razvitok, steknuvaat elementarni naviki,
moàt da se griàt za svoite osnovni potrebi i da se osposobuvaat za
ednostavni raboti vo specijalni zavodi. Poretko imaat motoren
deficit. Moàt da rabotat kako priu~eni rabotnici pod za{titni
uslovi. Licata so te{ka popre~enost vo psihi~kiot razvitok imaat
KI od 21-35, naj~esto ne im e razvien govorot, ne se sposobni za kakva
bilo edukacija, naj~esto nemaat higienski naviki. Moàt da
izvr{uvaat ednostavni raboti, no pod nadzor. Najte{ka popre~enost
vo psihi~kiot razvitok imaat lica so KI pod 20. Tie ne se sposobni
za kakva bilo edukacija i rehabilitacija zatoa {to poseduvaat krajno
ograni~eni sposobnosti. Na niv im e potrebno trajno zgriùvawe i
za{tita od okolinata.
Opa|aweto na inteligencijata kaj liceto dodeka e vo rast i
razvitok vo medicinskite nauki se narekuva oligofrenija.
Opa|awata na inteligencijata koi nastanuvaat otkako taa go
dostignala svojot genetski potencijal se narekuvaat demencii (organ-
ski psihosindromi). Glavni poremetuvawa kaj demenciite se vo

domenot na kognitivnite (soznajni) psihi~ki procesi. Poradi
o{tetenosta na inteligencijata ovie lica pogre{no gi uviduvaat
bitnite odnosi pome|u predmetite i pojavite. Najprvo se javuvaat
amnesti~ki sindromi - ote`nato zapomnuvawe na sveì informacii i
nivno sproveduvawe vo trajno iskustvo. Potoa se javuvaat promeni vo
misleweto (inkoherentno i so oslabeno zdruùvawe na mislite).
O{tetenata inteligencija i o{teteni kognitivni procesi
doveduvaat do poremetuvawa vo konativnata (voleva i emotivna)
sfera: depresivno raspoloènie, emocionalna tapost, afektivna
labilnost, razdrazlivost. Ako procesot napreduva se javuvaat
pote{kotii so govorot, prostornata i vremenska orientacija, stanu-
vaat s# pote{ki, pa nekoi vakvi pacienti go gubat i svojot identitet.
Postojat razli~ni vidovi demencii (zavisno od pri~inata i
vremetraeweto). Nekoi od niv uspe{no se lekuvaat, a nekoi doìvot-
no ja menuvaat li~nosta.
Primer br. 6
Idiot savant:
Vo ~ove~kata populacija poretko se javuvaat lu|e nare~eni
„idiot savant“ - retardirani so edna ili pove}e visoko razvieni
specijalni sposobnosti. Najmnogu e ispituvan slu~aj „L“ (od [irer,
Rotman i Gold{tajn).
„L“ go donela prvpat na ispituvawe negovata majka koga imal
11 godini. Medicinskite istraùvawa, praveni pove}e od 6 godini,
pokaàle deka toj e zdrav i fizi~ki dobro razvien, bez znaci na
nevrolo{ki poremetuvawa so normalen EEG. No, psiholo{kite
ispituvawa otkrile eden psihi~ki sklop poln so mnogu paradoksi.
Toj znael da kaè den vo nedelata za sekoja data za 70 godini. Bil vo
sostojba to~no da sobira po 12 dvocifreni brojki {tom }e gi
slu{ne. Speluval mnogu zborovi nanapred i nanazad i nikoga{ ne
zaboraval na~in na speluvawe na nekoj zbor ako edna{ mu e pokaàn.
Moèl to~no da otsviri ili otpee muzi~ki kompozicii od operi
samo od edno slu{awe. I pokraj toa, toj ne moèl da ja sledi
u~ili{nata nastava. Negovite op{ti znaewa bile podprose~ni i ne
72 Psihologija
go znael zna~eweto na zborovite. Bil sosema nesposoben da zaklu~uva

logi~no i sosema se gubel vo onie problemi kade {to se bara apstrak-
cija. Bine-oviot test na inteligencija pokaàl 50 KI!
Slu~aj „L“ pretstavuva dramati~en primer protiv
sfa}aweto deka intelektualnite aktivnosti se odredeni so eden
kvalitet ili edna sposobnost. Pred s#, kako {to istaknuvaat
[irer, Rotman i Gold{tajn, superiornosta na „L“ vo mal broj
tesno povrzani specijalizirani aktivnosti ne pokaùva
nadarenost za tie sposobnosti. Posigurno e ona {to „L“ pokaùva
e rezultat na specifi~na motivacija i ve`bawe vo edna tesna
aktivnost. Sekoe normalno dete bi moèlo da go postigne ona {to
go postignal „L“ i mnogu pove}e. Navedenite avtori ja sugeriraat
slednata analiza na „idiot savant“:
Postojat kako op{ti taka i specifi~ni sposobnosti.
Spobosobnosta za apstraktna inteligencija e va`na za normalno
funkcionirawe na site intelektualni aktivnosti. Koga e
o{tetena apstraktnata inteligencija, ~ovekot moè da bide
abnormalno pottiknat da ve`ba i da gi razviva onie specifi~ni
funkcii koi se pomalku o{teteni. No, pome|u site funkcii kaj eden
~ovek postoi tesna povrzanost i doa|a do atipi~ni formi na
izrazuvawe na relativno neo{teteni sposobnosti. Od tamu proi-
zleguvaat razvieni „nevoobi~aeni“ aktivnosti; t.e. moè da sobira
dvocifreni brojki, no ne ja razbira logikata i pravilata na ari-
tmetikata, moè da speluva, no ne go razbira zna~eweto na
zborovite. Spored toa, aktivnosta na eden „idiot savant“ e ista
kako i kaj normalniot ~ovek, t.e. opredelena e so interakcija na
op{ti i specijalni sposobnosti.
Pra{awa i zada~i:
1. [to e inteligencija ?
2. Kako se presmetuva KI ?
3. Presmetaj go KI na dete od 10 godini koe uspe{no re{ava
testovi za 13 godini i vo koja kategorija spa|a spored Termanovata
klasifikaciona skala.
4. Dete na 8 godi{na vozrast re{ava zada~i za 5 godini. Kolkav
e KI i {to moè da postigne?
EMOCII
POIM ZA EMOCII
Emociite se psihi~ki procesi koi opfa}aat golem broj doìvu-

vawa predizvikani od nadvore{ni drazbi, vnatre{ni drazbi ili od
drugi lu|e i predizvikuvaat fiziolo{ka razdraznetost na organiz-
mot. Tie go ozna~uvaat odnosot na ~ovekot kon drugite lu|e, kon sebe,
kon predmetite i pojavite. Tie doìvuvawa naj~esto se narekuvaat:
emocii, ~uvstva, afekti, raspoloènija, emocionalen ton, emo-
cionalnost, sentiment.
Emocii - doìvuvawa koi se javuvaat i kaj ìvotnite i kaj
~ovekot i proizleguvaat od bilo{kata priroda na ìviot organizam.
Na pr. strav e emocija, go ima i kaj ~ovekot i kaj ìvotnite koga im se
zakanuva opasnost.
ûvstva - se javuvaat samo kaj ~ovekot i se rezultat na negovoto
u~ewe i socijalno ìveewe (na pr. patriotizam, moral). Zborovite
emocii i ~uvstva naj~esto vo sekojdenvniot ìvot se koristat so isto
zna~ewe.
Afekti - se najsilni emocionalni doìvuvawa koi nastanuvaat
nenadejno i se pridruèni so brojni vegetativni i motorni pojavi
(bes, gnev, silna radost, golem strav). Pod vlijanie na afektot moè
da dojde do stesnuvawe na svesta pri {to ~ovekot ne e vo sostojba da go
kontrolira svoeto odnesuvawe i da gi procenuva nastanite. Vo otsust-
vo na logi~ko rasuduvawe individuata pravi postapki za koi podocna
se kae (zgolemena razdviènost, pla~ewe, vikawe, pcuewe, agre-
sivnost i sl.). Afektite traat kratko vreme, no deluvaat {tetno po
organizmot.
Raspolo`nie - mnogu podolgotrajno i poslabo emocionalno
doìvuvawe i go dava osnovniot ton na na{eto celokupno svesno
doìvuvawe (na pr. optimizam, pesimizam). Raspoloènijata poteknu-
vaat od nastani i doìvuvawa, no se tesno povrzani so tipot na
li~nosta, konstitucijata i sostojbata na vegetativniot i endokrino-
lo{kiot sistem.
Emocionalen ton - se odnesuva na doìvuvawa na prijatnost ili
neprijatnost so koe se sledi percepirawe na nadvore{ni objekti. Na
primer: ubava likovna izlo`ba predizvikuva ~uvstva na prijatnost.
74 Psihologija
Pre~uvstvitelnost (hiperemocionalnost) - Poznato e deka

nekoi lu|e imaat po~esti i posilni emocionalni reakcii. Tie
polesno se vozbuduvaat i na minimalno vnatre{no ili nadvore{no
vozbuduvawe.
Sentiment - toa se sloèni, pritaeni ~uvstva (~ovekot i ne znae
deka gi poseduva dodeka ne bidat predizvikani). Na pr. patriotizam -
ne sme svesni kolku si ja sakame tatkovinata s# dodeka sme vo nea. Ako
se zadrìme podolgo vo stranstvo, toga{ sfa}ame kolku taa ni zna~i.
ORGANSKI OSNOVI NA
EMOCIONALNITE DO@IVUVAWA
Spored soznanijata koi baziraat vrz eksperimentalni iskustva

i hirur{ki intervencii vrz centralniot nerven sistem pove}e
organi i `lezdi u~estvuvaat vo emocionalniot ìvot.
- Limbi~kiot sistem ima dominantna uloga vo sozdavaweto na
emocionalnoto iskustvo i so negovo posreduvawe se javuva svest za
telesnite promeni koi go pratat emocionalnoto doìvuvawe (koga na
pr. velime „nozete kako da mi se presekoa“ ili „se stapisav“ toa go
znaeme blagodarenie na limbi~kiot sistem).
- Hipotalamus - ima uloga vo integracija na emociite i kontro-
la na emocionalnoto doìvuvawe. Drazbi na hipotalamus po elek-
tri~en pat predizvikuvaat reakcii na bes, {to ukaùva deka hipota-
lamusot ima uloga vo afektite.
Kaj ma~kata na slikata e uni{ten hipotalamusot, zaradi {to
izgubila apetit. Ma~kata desno pokaùva bes poradi draznewe na
hipotalamusot (sl. br. 14).
- Centralna retikularna formacija ima uloga vo zapo~nuvawe i
kontrola na emocionalnoto odnesuvawe.
- Vegetativen nerven sistem ~ij glaven centar e vo hipotalamu-
sot, ima isto golemo vlijanie vrz odvivaweto na emociite. Simpati~-
niot nerven sistem dejstvuva vo sostojba na vozbudenost i zgolemeni
potrebi na organizmot, a parasimpati~niot dejstvuva inhibitorno
vrz emocionalnite doìvuvawa. Vegetativniot nerven sistem gi pot-
tiknuva `lezdite so vnatre{no la~ewe, osobeno zna~ajno e la~eweto
na adrenalin (hormon koj go la~i nadbubre`nata `lezda) so {to se
ovozmoùva spremnost za adekvatna reakcija.
- Mozo~na kora - go obezbeduva kvalitetot na emocionalnoto
vozbuduvawe i zavisno od procenkata na situacijata deluva
inhibitorno (ograni~uva~ko dejstvo). Koga prestanuva situacijata

koja predizvikala edna emocija, mozo~nata kora ovozmoùva prekin
na emocionalnata reakcija.
Sl. br. 14 Uloga na hipotalamus
VIDOVI EMOCII
I. PRIMARNI ILI OSNOVNI - se narekuvaat taka zatoa {to

imaat primarno zna~ewe za ~ovekot i negoviot opstanok. Nivni
karakteristiki se: se javuvaat rano vo razvojot na poedinecot,
situaciite koi gi predizvikuvaat se ednostavni i proprateni se so
visoka napnatost. Vo ovaa grupa spa|aat:
- Strav - biolo{ki najstara emocija, se sre}ava i kaj ìvotnite;
neprijatna, propratena so pomala ili pogolema telesna napnatost. Se
javuva kako reakcija na nekoja opasna situacija i telesnite promeni
koi nastanuvaat vo toj moment se podgotovka na organizmot za
odbrana. Po intezitetot stravot moè da bide od slab do mnogu silen
- pani~en strav. Vo praktikata ~esto se sre}ava neopravdan strav (od
ne{ta koi objektivno ne se stra{ni na pr. od viso~ina, zatvoreni
76 Psihologija
prostori, lekari, inekcii i intervencii, takanare~eni fobii). Vo

uslovi na bolni~ko ìveewe stravot kako emocija lesno se prenesuva
od eden na drug bolen, zaradi kolektivniot na~in na ìveewe i
pre~uvstvitelnosta na bolnite.
- Radost - prijatna emocija koja ~ovekot ja doìvuva toga{ koga
postignuva nekoja cel. Po itenzitet moè da bide od lesno zadovolst-
vo do beskrajna radost, zavisno od toa kolku taa cel e va`na za
~ovekot i kolku bil teòk patot do celta, dokolku e poteòk, do
tolku i radosta e pogolema.
- Taga - e neprijana emocija koja deluva na misleweto i
motorikata. Taa se javuva koga gubime ne{to {to cenime i {to ni e
vredno. Tagata isto taka moè da bide so razli~en intenzitet.
ôvekot doìvuva najdlaboka bolka - taga koga gubi blizok ~ovek od
semejstvoto ili drag prijatel i ovaa taga moè da pomine vo dlaboka
depresija za koja e potrebna stru~na pomo{.
- Gnev - se javuva koga ~ovekot e spre~en da zadovoli potreba ili
da ostvari nekoja cel. Gnevot e razli~en po intezitet, od polesna
lutina do slep bes (afekt). êsto podolgotrajna prepreka doveduva do
akumulirawe na napnatosta, a podocna do eksplozivno praznewe (bes).
Gnevot ~esto e propraten i so agresivno odesuvawe, osobeno kaj deca-
ta i nezrelite lica, dodeka zrelite lu|e u~at da go kontroliraat i da
se praznat od emotivnata napnatost. Ovaa emocija e ~esto prisutna kaj
bolnite luge.
II. SEKUNDARNI ÛVSTVA - Ovie ~uvstva se steknuvaat po
pat na u~ewe. Tie nastanuvaat kako sloèni kombinacii na primar-
nite emocii, a bidej}i se odraz na ~ovekot i socijalnata sredina se
narekuvaat i socijalni. Vo ovaa grupa spa|aat:
1. ÛVSTVA KOI ÔVEKOT GI NASOÛVA KON SEBE:
- ~uvstvo na vina - se razviva koga ~ovekot ceni deka na svoite
bliski ne im pruìl ona {to od nego o~ekuvale. Ova osobeno se
slu~uva kaj rodninite na po~inati ili te{ko bolni, {to moè da bide
dolgotrajno i izma~uva~ko samooptuùvawe za {to ponekoga{ e
potrebna i stru~na pomo{ (od psiholog).
- ~uvstva za samoocenuvawe - doìvuvawe na uspeh ili neuspeh.
ûvstvata na sigurnost i verba vo sebe mu pomagaat na ~ovekot da se
spravi so razli~ni ìvotni situacii, sprotivno na ~uvstvata na nedo-
volno verba vo sebe doveduva do kompleks na pomala vrednost {to
moè da bide golema pre~ka i pri~ina za neuspeh.
2. ÛVSTVA KOI ÔVEKOT GI NASOÛVA

NA DRUGI LU\E:
Soìvotot so drugite lu|e kaj nas budi najrazli~ni ~uvstva:
- qubov kon lu|eto, predmetite, ìvotnite, simpatijata, kon
prijatelot, partnerot, roditelite, starite, kon decata, kon ne{tata
koi se za nas ubavi. ôvekot e stvoren da saka i da bide sakan.
Nedostatok od qubov osobeno vo detstvoto moè da ima trajni
posledici za cel ìvot. Bolnite lu|e treba da po~uvstvuvaat deka
zdravstvenite rabotnici im se nakloneti, pa taka }e bidat posigurni.
- qubomora - e sloèno ~uvstvo {to sodrì qubov, rivalstvo
taga i strav. Nastanuva koga zabeleùvame deka li~nosta {to ja
sakame e pove}e nakloneta kon nekoj drug. Qubomorata e razli~na po
svojot intezitet od somni~avost do bolna qubomora koja moè da
dovede do samopovreduvawe ili povreduvawe na partnerot.
Qubomorata moè da se javi i kaj bolni koi mislat deka pove}e vni-
manie im se obrnuva na drugi bolni, polesni bolni, otkolku na niv
(ovaa qubomora ne e od erotska priroda).
- zavist - koga li~nosta zabeleùva deka drugite imaat ona {to
toj posakuva da ima. Kolku èlbata e pogolema tolku i zavista e
pogolema. Bolnite na pr. im zaviduvaat na zdravite lu|e i zatoa pred
niv ne smeeme da se falime i da go naglasuvame toa {to tie go nemaat.
- osamenost - e neprijatno ~uvstvo koe ~esto se javuva kaj bol-
nite. Naro~no onie koi ìveele vo svoi semejstva. Za da se namali
~uvstvoto na osamenost se prezemaat razli~ni merki: ako po~esto vo
tekot na denot gi posetuvaat i razgovaaraat so niv, da se organizira
soìvot na bolnite na oddelot so razli~ni aktivnosti, zavisno od
prirodata na bolesta, vozrasta na bolnite i dr.
- empatija - sloèno ~uvstvo {to zna~i soìvuvawe na prob-
lemite na drugiot. Psihoanaliti~arite ova ~uvstvo go opi{uvaat
kako razbirawe na doìvuvawata na drugiot, nekoj vid na intelektu-
alna identifikacija so drugiot. Empatija e ~uvstvo koe so vreme se
razviva kaj zdravstvenite rabotnici, naro~no kaj onie {to rabotat so
te{ki bolni. Tie gi razbiraat te{kotiite na bolniot, no pri toj
odnos ne investiraat premnogu sopstveni ~uvstva. Ako zdravstveniot
rabotnik pokaùva golemo soàluvawe kon bolnite pridonesuva da se
~uvstvuvaat nemo}ni i da po~nat sami sebe da se soàluvaat {to }e
vlijae mnogu lo{o na procesot lekuvaweto.
78 Psihologija
FIZIOLO[KI PROMENI PRI EMOCIITE
Emociite se prosledeni so brojni fiziolo{ki promeni predi-

zvikani od rabota na nervniot i endokriniot sistem. Kolku se
pointenzivni emociite, tolku }e bidat intezivni i telesnite
promeni. Najsilno izrazeni telesni promeni se slu~uvaat za vreme na
afektitite. Promenite se dolàt na biolo{koto nasledstvo i poma-
gaat na organizmot da opstane. Naj~esti promeni se: promeni vo
krvniot pritisok, vo psihogalvanskiot refleks (pri merewe na elek-
tri~en otpor se registrira namaluvawe na otporot odnosno zgolemu-
vawe na sprovodlivosta zaradi zgolemeno la~ewe na potta), promeni
vo bojata na koàta, krvta se povlekuva od periferijata vo
vnatre{nite organi, zabrzana rabota na srceto, promeni vo
di{eweto, vo gastrointestinalen trakt, zgolemeno la~ewe na potnite
`lezdi i dr. Site ovie promeni se slu~uvaat vo prvata faza nare~ena
emotiven {ok pod vlijanie na simpati~niot del od vegetativniot ner-
ven sistem i vo ovaa sostojba organizmot ne e vo sostojba za kakva bilo
akcija, no fiziolo{ki e podgotven da se brani. Otkako }e pomine
fazata na emotivniot {ok organizmot e podgotven za akcija. Vtorata
faza nare~ena faza na specifi~ni promeni, prestanuva vlijanieto na
simpati~kiot del od nervniot sistem i zapo~nuva so rabota parasim-
pati~niot, promenite vo organizmot se smiruvaat, se donesuva
racionalna odluka za akciite koi treba da se prezemat (I. Todorova
2000 god.). Kako edno ~uvstvo }e bide oceneto, mnogu zavisi, od toa {to
za nego se znae.
Primer br. 7
Sproveden e eden interesen eksperiment vo koj na subjektite

im e dadena injekcija adrenalin, koj gi predizvikuva poznatite
fiziolo{ki znaci na voznemirenost - zabrzano di{ewe, zabrzanata
rabota na srceto... Na edna grupa (I) subjekti im bilo kaàno deka
kaj niv }e se javat voobi~aenite emotivni promeni na vozne-
mirenost; na durga (II) ne im bilo kaàno ni{to. Onie na koi im
bilo kaàno, zabeleàle deka kaj niv se javile i fiziolo{ki i na niv
soodvetni emotivni promeni. Onie pak, na koi ne im bilo kaàno
ni{to, gi zabeleàle samo fiziolo{kite promeni, no ne gi tolku-
vale kako emocii. Prvata grupa bila podelena na dve podgrupi vo koi
bil ufrlen „{pion“. Vo ednata podgrupa toj se odnesuval agresivno,
sugeriraj}i im na drugite deka injekcijata kaj nego predizvikala

neprijatni ~uvstva. Vo drugata podgrupa toj se odnesuval veselo,
sugeriraj}i im na drugite deka injekcijata kaj nego predizvikala
prijatni ~uvstva. ûvstvata {to kaj sebe gi zabeleàle subjek-
tite napolno se sovpa|ale so sugestiite! Da se potsetime, site
dobile ista injekcija na adrenalin.
Izrazuvaweto na emociite e tesno povrzano so u~eweto od soci-

jalnata sredina. Decata od rana vozrast u~at da gi izrazuvaat emoci-
ite od svoite roditeli. Mnogu antropolo{ki istraùvawa
pokaùvaat deka iskaùvaweto na isti emocii kaj razli~ni narodi e
razli~no (na pr. bojata na àlost kaj nas e crna vo Indija bela, àlost
kaj nas se iskaùva so pla~ewe, lelekawe, vo nekoi afri~ki so ritu-
alno potskoknuvawe i grebewe po liceto). Vo zapadnata kultura, koga
u~enikot go gleda nastavnikot vo o~i e po~ituvawe, a vo Vietnam
takvoto odnesuvawe e izrazito nepo~ituvawe. Kaj nekoi afrikanski
plemiwa plukaweto e znak na simpatija, dodeka kaj civiliziranite
narodi toa e znak na prezir. [irum otvoreni o~i vo Evropa pret-
stavuvaat izraz na ~udewe, a vo Kina znak na lutina.
Nadvore{nite manifestacii na emocionalnite doìvuvawa
najmnogu se zabeleùvaat na liceto (sl. br. 15), po dvièweto na telo-
to (na pr. ta`niot se dviì bavno, muskulaturata e mlitava), licevite
mimiki (najzabeleìtelni dvièwa na muskulite okolu o~ite i usta-
ta), glasovni izrazi
(smeewe, vreskawe,
lipawe) i govor (gla-
sen i brz, tivok i
usporen).
Za uspe{na ko-
munikacija me|u lu- Za~udenost Radost Voshit
|eto va`no e da nau-
~ime da gi procenu-
vame emociite kaj
sogovornikot, da oce-
nime kako reagiraat
na na{ite postapki i
da go opredelime Odvratnost
Taga Gnev
na{eto odnesuvawe.
Sl. br. 15 Izrazuvawe na emociite
80 Psihologija
PRAKTIÊN ASPEKT NA EMOCIITE

NA BOLNITE I NA ZDRAVSTVENITE
RABOTNICI
Voved
Vo procesot na lekuvaweto ima mnogu situacii koi deluvaat

negativno na ~uvstvata na bolnite. Mnogu od niv bi moèle da se
izbegnat bez nekoj poseben trud, ako uspeeme dobro da ja organizirame
rabotata i da imame sluh za psihi~kiot ìvot na bolniot. Vo ambu-
lantite edna od najkriti~nite ~uvstveni situacii e dolgotrajnoto
~ekawe vo ~ekalnite {to mnogu bolni go doìvuvaat kako golemo
poniùvawe. Isto taka i vleguvaweto na prijateli i poznati preku
red gi revoltira bolnite i im go zgolemuva nezadovolstvoto. Vo bol-
nicite kriti~nite situacii gi ima mnogu i u{te pote{ko mu pagaat
na bolniot. Na pr. pasivni postapki pri priem na oddelot, smestu-
vawe vo soba so mnogu bolni, rutinski odnos kon bolniot, nevodewe
smetka za negovata intimnost (na pr. go terame da se soble~e gol pred
drugite lu|e i dr.).
Zatoa treba da razmisluvame za se ona {to moè da mu bide
neprijatno na bolniot i istoto da ne mu go pravime. Ubavo e postojano
da se stavime vo negova uloga („da sum jas na negovo mesto kako bi mi
bilo?,“).
KAKO ]E VLIJAEME NA ÛVSTVATA NA BOLNIOT?
Pottiknuvawe na pozitivni ~uvstva

Zdravstveniot rabotnik ima golemo vlijanie na ~uvstvata na
bolniot, zatoa treba so svojata rabota i svojata li~nost da pridone-
suva za podobruvawe na psihi~kiot ìvot na bolniot. Zatoa e dobro
da pro~itate nekolku soveti {to }e gi izneseme vo prodolènie na
tekstot.
Pri priem na bolniot na oddel treba da mu se pretstavite, poz-
drav i stisok na raka ohrabruva i „otvara vrata“, zapoznajte go so per-
sonalot, odvedete go vo sobata i zapoznajte go so drugite bolni.
Odgovarajte na pra{awata na bolnite vnimatelno, ne vetuva-
jte premnogu no, ne go obeshrabruvajte. Ne se vpu{tajte vo razgovori
za dijagnoza ili prognoza na bolesta (tie podra~ja se vo zada~ite na
lekarot) i voop{to ne navleguvajte vo zada~ite na profilot od povi-

sok rang. Slu{nete go bolniot i toga{ koga upatuva kritika za rabo-
tata na oddelot (terapija, na pr. i sl.). Ako negovata kritika e na
mesto, obidete se da gi ispravite tie gre{ki, dokolku bolniot ne e vo
pravo objasnete mu zo{to e toa taka. Onoj {to umee da go soslu{a bol-
niot ja dobiva negovata doverba.
Dokolku bolniot vi soop{til nekoja negova tajna, ne{to od
intimata, so~uvajte ja, ne ja prenesuvajte na drugi lu|e. Izdvojte i
soop{tete mu ne{to od toa samo na lekarot {to go lekuva dokolku
smetate deka toa ima vrska so bolesta ili lekuvaweto.
Bidete prijatelski raspoloèni, no ne preteruvajte, ne mu se
potsmevajte, bidete dosledni (nemojte deneska da mu dozvoluvate
ne{to, a utre istoto go zabranuvate bez pri~ina), obidete se da imate
ednakvo qubezen odnos kon site bolni.
Obidete se da bidete emocionalno stabilni, onie koi deneska
se veseli, a utre ta`ni ne deluvaat dobro na ~uvstvata na bolnite.
Va{ite ~uvstva prilagodete gi spored ~uvstvata na bolnite. Ne
kaùvajte {egi, ne se smejte ako bolniot ima bolki i mu se pla~e. pos-
tojano bidete vnimatelni!
Steknete navika sekoe utro da gi pozdravite bolnite i da gi
pra{ate kako se?
Ako treba da ~eka, kaète mu pribli`no kolku, ne velete
„nekoja minuta“, a toj ~eka so saati.
Ako vo hodnik vidite posetiteli, pra{ajte gi koj bolen go
baraat, ne dozvoluvajte da vleguvaat od vrata vo vrata i da baraat
sami. Bolnite ne sakaat da gi gledaat nepoznati lu|e (kako da se muze-
jski eksponati).
Ako vidite deka posetitelite lo{o vlijaat na bolniot
diskretno otstranete gi!
Po~esto nadgleduvajte gi bolnite, bolniot ne saka da se
po~ustvuva „zaboraven“.
Zapomnete go imeto na bolniot i ona {to vi kaàl za sebe,
taka }e ja imate negovata doverba i povodi za razgovor.
Kon starite bolni ne se odnesuvajte kako kon deca, ne im se
obra}ajte so „~i~ko“ ili „tetko“.
Ne gi optovaruvajte bolnite so va{i li~ni problemi tie i
onaka imaat dovolno svoi.
Odnesuvajte se stru~no i odgovorno i sekoga{ imajte na um
deka vie im sluìte na bolnite.
82 Psihologija
KAKO DA GI KONTROLIRAME
SOPSTVENITE ÛVSTVA
Emociite, naro~no intezivnite deluvaat na objektivnosta na
na{eto zabeleùvawe, i vkupnoto odnesuvawe.
Vozrasnite, zrelite lu|e go dràt pod kontrola svojot emo-
cionalen ìvot i taka imaat objektiven pristap vo rabotata so bol-
nite i voop{to vo ìvotot. Zatoa e dobro da primenuvaat nekoi poz-
nati, no va`ni na~ela:
Soo~uvawe so sopstvenite ~uvstva - priznajte si deka ste
ta`ni, luti, ispla{eni. Vo sprotivno se zalaùvate, nezadovolstvoto
i napnatosta vo vas raste, mo`ni se erupcii na gnev ili bes na nesood-
vetno mesto i pred drugi lu|e. Koga gi analizirame sopstvenite ~uvst-
va i pri~inite, napnatosta vo nas se namaluva.
Fizi~ka aktivnost - deluva pozitivno na celokupnoto zdravje.
Preku fizi~kata aktivnost, ~ovekot se prazni od zgolemen emotiven
naboj {to neminovno proizleguva i od profesijata. Odberete
fizi~ka aktivnost {to odgovara na va{ata li~nost, dokolku e
potrebno i vo konsultacija so va{iot lekar. Nekoi lu|e velat deka za
sportuvawe nemaat vreme. No vo 24 ~asa sekoj moè da najde malku
vreme za sopstvenoto zdravje, ako dobro si go organizira denot i ako
sportuvaweto mu e navika.
Podgotvete se za neprijatni doìvuvawa - podgotovkata }e vi
pomogne polesno da gi podnesete. Dokolku ste voznemireni i napnati
ili po~nete so nekoja aktivnost, kakva bilo rabota }e ja namali nap-
natosta. Izbegnuvajte ~uvstveno kriti~ni situacii ako e toa mo`no,
se razbira, ova ne zna~i da izbegnuvate rabotni zada~i.
Profesijata zdravstven rabotnik e te{ka profesija vo koja
~ovekot sekojdnevno se soo~uva so te{ki situacii, sekojdnevno se
soo~uvaat so taga, bolest, smrt i ~esto pati doìvuvawata od rabota
gi nosat i doma i ne moàt da se oslobodat od niv. Od mentalno
higienski aspekt profesijata zdravstven rabotnik go zagrozuva zdrav-
jeto na ~ovekot {to ja vr{i. Mnogu istraùvawa vo prilog na ovaa
tvrdewe pokaùvaat deka zdravstvenite rabotnici imaat po~esti
nevroti~ni i psihonevroti~ni reakcii sporedeno so rabotnici vo
drugi profesii. Od druga strana interesno e deka sporedeni so pri-
padnici na drugi profesii ne vodat dovolno smetka za svoeto zdravje,
odloùvaat odewe na lekar, gi zanemaruvaat simptomite {to gi
~uvstvuvaat t.e. nedovolno se griàt za sebe. Vo griàta za sop-
stvenoto zdravje zdravstveniot rabotnik bi trebalo da vodi perma-
nentna strategija kako na pr.: - razmislete dobro za svojot na~in na

ìveewe i obidete se da gi promenite onie raboti koi vi prestavu-
vaat problem i ve iritiraat, na rabotnoto mesto zalagajte se kolku
{to moète. Rabotata e va`na, no ne smee mnogu da ve okupira i vo
slobodnoto vreme. Najdete vreme za sebe i za bliskite, taka }e im
napravite usluga i na bolnite. Dobro e na rabotnoto mesto da imate
nekoj so koj povremeno moète da razgovarate za svoite ìvotni i
rabotni pote{kotii. Onie koi imaat li~en sre}en ìvot (partner,
semejstvo) polesno gi podnesuvaat stresnite siruacii {to gi nosi
profesijata. Obidete se da ìveete zdravo, so zdrava ìvotna filo-
zofija. Griète se za svojata li~nost i stru~noto usovr{uvawe, ne
o~ekuvajte od sebe deka moète da napravite ~uda i na site bolni da
im dadete ìvot i zdravje. Ako ste ta`ni, nervozni, polni so negativ-
en emocionalen naboj, najdete soodveten na~in da se ispraznite od
napnatosta.
Situacii koi naj~esto go iritiraat zdravstveniot rabotnik i
go pravat nezadovolen ima pove}e: na pr. nedisciplinirani bolni,
bolni so lo{a telesna higiena, ~uvstvo na vina (zaradi {to o~eku-
vawata za ishodot na bolesta treba da bidat realisti~ni) i najte{ko
pa|a doìvuvaweto smrt na bolniot. Smrtta e neminovost i del od
profesijata, taa sekoga{ zasega, no dokolku imame realen i zdrav
pogled na ìvot polesno }e se spravime so nea.
Vo kompleksnosta na rabotata na zdravstveniot rabotnik
opfateni se i ~lenovite na semejstvoto na bolniot. Tie se te{ko
pogodeni od bolesta na svojot ~ovek, baraat razli~ni informacii za
bolesta, tekot, prognozata, posledicite. Tie se dopolnitelno
obremeneti i so finansiski pote{kotii. Zatoa treba da vlijaeme na
~uvstvata na semejstvoto i zaradi nivniot odnos kon bolniot. Pri toa
kaj niv treba da razvivame realisti~en odnos kon bolniot i bolesta.
Ne treba da se dramatizira, nitu potcenuva, situacijata ne treba da se
prikaùva ni mnogu rozova ni mnogu crna. Tie treba da steknat
vpe~atok deka vrabotenite se griàt za bolniot. êsto se slu~uva
~lenovite na semejstvoto pri poseta vo bolnica da baraat informa-
cii za bolniot, a zdravstveniot rabotnik ne moè da se seti za koj
bolen stanuva zbor. Ova deluva mnogu lo{o na semejstvoto i so pravo
lu|eto se pra{uvaat dali svojot ~ovek go ostavile na vistinsko mesto
i vo vistinski race.
Ispravno e ~lenovite na semejstvoto da gi upatime kako da se
odnesuvaat kon bolniot za da moàt da deluvaat na negovoto raspo-
loènie. Nekoi bolni (na gerijatriski ili psihijatriski odd.) davaat
84 Psihologija
izjavi deka na pr. ne im davaat da jadat, deka nekoj im gi ukral parite

i sl. izjavi koi se dolàt na poremeten psihi~ki ìvot, za {to treba
da se izvestat ~lenovite na semejstvoto.
So napredokot na tehnikata i nejzinoto primenuvawe vo medi-
cinskite nauki s# pove}e se zboruva za dehumanizacija vo medicinata.
Fakt e deka tehnikata e neophodna vo postavuvawe dijagnoza i leku-
vawe, no fakt e i toa deka bez stru~en i topol ~ove~ki odnos na
zdravstvenite rabotnici lekuvaweto e kompromitirano.
VLIJANIE NA EMOCIITE VRZ PSIHI^KOTO ZDRAVJE
Emociite zaedno so motivite zazemaat glavno mesto vo

psihi~kiot ìvot na ~ovekot. Nekoga{ tie mnogu pomagaat na pr. vo
u~eweto, percepciite, sportot, komunikacijata pome|u lu|eto...
Ponekoga{ silnite emocii odmagaat na pr. trema pred ispit, ja
namaluvaat objektivnosta na percepiraweto i dr. Silnite emocii ja
namaluvaat ~uvstvitelnosta na bolkata t.e. imaat analgeti~ko dejst-
vo. Telesnite bolesti se dlaboko povrzani so promeni vo emocional-
niot ìvot i obratno silnite emocionalni doìvuvawa predizviku-
vaat promeni na telesen plan. Vo ovaa smisla }e prikaème nekoi
patolo{ki pojavi.
PATOLO[KI AFEKT - e krajno patolo{ka emotivna reakci-
ja pri {to bolniot ima pomra~eno soznanie, dezorientiran e i gi ima
slednite karakteristiki:
- nesrazmernost me|u povodot i reakcijata;
- stesnuvawe na svesta;
- psihomotoren nemir (koj se razviva do brutalno odnesuvawe);
- nenadeen po~etok i kraj;
- amnezija za vreme na afektivnata sostojba.
Vo ovaa sostojba bolniot moè da napravi najrazli~ni krimi-
nalni dejstvija (povredi, ubistva) {to se predmet na sudsko-medicin-
ski raspravi. Tipi~no za vakvi bolni e besmislenost na postapkata za
koja povodot e re~isi nikakov, bolniot e besen, tepa, vika, udira,
pogledot mu e tap i ne ja prepoznava okolinata (stesneta svest).
Dokolku izvr{i ubistvo toa e mnogu svirepo.
Fizi~kiot pristap kon lice {to e vo patolo{ki afekt treba da
bide pretpazliv zatoa {to sekoj {to e vo blizina na vakvo lice moè
da se najde pod udarot na krajnata agresivnost. Patolo{kiot afekt e
tranzitorno du{evno rastrojstvo koe naj~esto se sre}ava kaj bolni od
epilepsija, histerija, kaj bolni so egzogeni intoksokacii (alkohol,

droga, otrovi). Subjektot vo patolo{ki afekt e nepresmetliv za s#
ona {to napravil za vreme na afektot i e predmet na po~esti eksper-
tizi vo psihijatrija i kriminologija.
STRES - zborot strees e od anglisko poteklo i ozna~uva
fizi~ko ili psihi~ko preoptovaruvawe na organizmot. Promenite vo
organizmot se silni, ozna~uvaat alarmna reakcija koja e predizvikana
so zasilena aktivnost na vegetativniot nerven sistem (simpati~niot
del) i `lezdite so vnatre{no la~ewe (ACTH - adreno-korti kotropen
hormon od predniot del na hipofizata, a pod negovo vlijanie se la~i
adrenalin). So ovaa alarmna reakcija organizmot se obiduva da se
adaptira na novonastanatata situacija.
Vo dene{no vreme, koga ~ovekot ìvee mnogu intenzivno, nap-
nato i vo postojana trka za podobar ìvot, stresnite situacii se
~esti pojavi. Pri~inite za stresot moàt da bidat razli~ni: psi-
hogenite (patolo{kiot afekt), intoksikacii (so hrana, otrovi,
droga, alkohol) virusnite infekcii, srcev i mozo~en infarkt, pro-
meni vo nadvore{na temperatura i dr. odnosno site onie pri~initeli
koi deluvaat silno i nenadejno i ja poremetuvaat homeostazata na
organizmot. Stresot pominuva niz nekolku fazi:
- trevoga (alarm) - propratena so brojni silno izrazeni telesni
promeni, opi{ani kaj telesnite promeni pri emocii, koja moè da
bide i mnogu te{ka i da zavr{i so smrt (na pr. srcev infarkt);
- otpor - vo ovaa faza organizmot so svoi mehanizmi i potpo-
mognat od stru~na pomo{ (na pr. lekarstva) se obiduva da ja povrati
izgubenata ramnoteà (homeostaza);
- iscrpenost - e poslednata faza, koga organizmot ja nadminal
opasnata situacija i poleka po~nuva da se oporavuva.
Kolku }e traat ovie fazi sekako }e zavisi od pri~initelot na
stresot, od intenzitetot na agensot i od prethodnata fizi~ka i
psihi~ka sostojba na organizmot.
Ako ~ovekot ne uspee da se prilagodi i da go nadmine stresot
(naro~no ako e od psihi~ka priroda), ~ovekot ~uvstvuva postojana
iscrpenost, nesonica, slabeewe na apetitot i drugi promeni.
Vo sostojba na stres ~ovekot ima golemi promeni vo misleweto,
psihomotorikata, a moè da bide zasegnata i svesta.
ANKSIOZNOST - e ~uvstvo na ma~no i neprijatno is~ekuvawe,
neizvesnost, teskoba vo du{ata, zagriènost. Bolniot e ispla{en, no
ne moè to~no da go opredeli stravot, bi pla~el, a ne znae zo{to. Vo
86 Psihologija
konkretniot (opredelen) strav lu|eto moàt da bidat i mnogu hrabri.

Kaj anksioznosta glavna karakteristika e bespomo{nosta. Ovaa sos-
tojba zapo~nuva postepeno, po~esto bolnite ne moàt da kaàt koga,
trae podolgo i e navistina izma~uva~ka za pacientot. Pri~inite
moàt da bidat od nadvore{na sredina (neuspesi, konflikti so sred-
inata, nezadovolstva od statusot) ili od samiot ~ovek (frustracii i
konflikti). Anksioznosta proizleguva od ~uvstvata na zagrozenost
na sistemot na vrednosti koi ~ovekot smeta deka se bitni za negovata
li~nost. êsti pri~ini za anksioznosta se i op{testvenite zbidnu-
vawa na sovremenieto. Ovaa bolna sostojba naj~esto se sre}ava kaj
bolnite od nevrozi i psihozi.
PSIHOTRAUMA - pri~inata za nea poteknuva od nadvo-
re{nata psiho-socijalna sredina koja deluva na psihata na ~ovekot i
predizvikuva te{ki rastrojstva {to moàt da ja poremetat li~nosta.
Psihotrauma (povreda na du{ata) nastanuva nenadejno zaradi: silni
emocionalni {okovi (smrt na sakana li~nost), gubitok na rabotno
mesto, golema materijalna {teta, ìvotna zagrozenost, gledki na
uàs (zemjotres, ubistvo, vojna), neuspeh vo qubovta i dr. Osven od
nenadejnosta, vlijanieto na psihotraumata vrz ~ovekot }e zavisi i od
intenezitetot i dolìnata na traeweto. Kako }e reagira li~nosta na
psihotraumata }e zavisi od negovata psihi~ka konstrukcija i od nejz-
inata emocionalna stabilnost. Ponekoga{ psihotraumata doveduva
do trajni posledici po psihata na ~ovekot.
HOSPITALIZAM - e patolo{ka pojava koja se javuva zaradi
nezadovoleni emocionalni potrebi na ~ovekot. Ve}e rekovme deka
~ovekot e edinstvo od svoeto fizi~ko telo i od svojata du{a. Kako
{to na teloto mu treba hrana, voda, li~na higiena taka na du{ata i
treba emotivna privrzanost so drugi lu|e. Toa e qubov, qubov i grià
kon deteto, vozrasniot i voop{to kon ~ovekot. Hospitalizmot kaj
decata ~esto se javuva zaradi dolgotraen prestoj vo institucii (napr:
dom za deca bez roditeli, podolgotrajno lekuvawe vo bolnica) koga
decata se prepu{taat sami na sebe bez dovolno stimulacija i emotiv-
na vrska so personalot. Nedostatok od qubov t.e. emotivna deprivaci-
ja (koga deteto se odvojuva od majkata) vo po~etokot se manifestira so
beskrajno pla~ewe i odbivawe hrana. Dokolku personalot vo ovoj
period ne ja nadomesti ulogata na majkata, vo prodolènie, deteto
stanuva pasivno, mol~alivo, moè da regredira (dokolku imalo
higienski naviki po~nuva da mokri vo sebe) i moàt da se javat
takanare~eni rokinzi (vrtewe vo krug). Tie se manifestiraat
razli~no na pr. deteto sedi i so saati se dviì napred-nazad, ili leì
vo krevet~eto i glav~eto go dviì levo - desno, ili go udira od yidot.

Hospitalizmot najte{ko gi pogoduva decata od 2-3 godi{na vozrast i
vo zavisnost od vremetraeweto moè da ostavi pote{ki posledici po
razvitokot na deteto (zaostanuva vo psihofizi~kiot razvoj, ili }e se
formira kako emocionalno studena li~nost).
Hospitalizmot se javuva i kaj vozrasni bolni koi se so dolgo-
trajna hospitalizacija. Bolnite stanuvaat pasivni, deluvaat kako da
im e prijatna bolni~kata atmosfera. imaat nerealni o~ekuvawa,
stanuvaat egocentri~ni. Ponekoga{ ovaa sostojba e ponaglasena kaj
bolni koi imaat socijalni problemi: ìveat sami, vo lo{i uslovi,
nevraboteni i sl.
Ulogata na zdravstvenite rabotnici za da spre~at pojava na hos-
pitalizam e golema. Vo rabota so deca treba da ja zamenat majkata i da
im pruàt emocionalna toplina: nasmevka, pregratka, igra so deteto
i postojano da go stimulira da zboruva, da odi i sl.
Vo rabota so vozrasnite bolni zdravstvenite rabotnici treba
niz razgovori da ja jaknat samodoverbata kaj bolniot, da insistiraat
da bidat aktivni i da ne ja prekinuvaat vrskata so nadvore{niot svet.
PSIHOSOMATSKI ZABOLUVAWA se edni od naj~estite
zaboluvawa na sovremeniot ~ovek. Se javuvaat kako rezultat na napor-
na dinamika na ìveewe. ôvekot e sekojdnevno izloèn na neprijat-
ni, emocionalni doìvuvawa {to se osnovna pri~ina za pojava na ovaa
grupa bolesti. Zna~i pri~inata e vo psihata kaj ~ovekot i kako rezul-
tat na toa se javuvaat telesni (somatski) patolo{ko - anatomski
promeni. Na pr. kaj dolgotraen stres zgolemeniot krven pritisok
stanuva postojan i se razviva hipertenzivna bolest. Zaradi podolgo-
trajno zasileno rabotewe na srceviot muskul nastanuva hipertrofija
na srceto. Dolgotrajnata podgotvenost za zgrut~uvawe na krvta, lesno
se formira tromb i se razviva infarkt na miokardot. Kako naj~esti
se spomnuvaat patolo{ki pojavi na gastrointestinalniot trakt
(ulkus, helikobakter pilori, kolitis i dr.) Imunolo{kiot sistem e
isto taka inhibiran pri dolgotrajni stresni situacii zaradi {to
~ovekot po~esto dobiva razli~ni infekcii i e pove}e podloèn na
maligna bolest. Zgolemenata napnatost na muskulite doveduva do
razli~ni bolki vo teloto, naro~no glavobolki. Postoi zgolemena
mo`nost da se dobie {e}erna bolest. Dolgotrajnata psihi~na nap-
natost dopolnitelno go iscrpuva organizmot i moè da bide predves-
nik na depresija.
Denes se znae deka postojat mnogu psihomatski bolesti i se
sre}avaat vo site granki na medicinata. Lekuvaweto na ovie zabolu-
88 Psihologija
vawa treba da se odviva vo dve nasoki: da se lekuva zaboleniot organ

(pato-anatomskite promeni) i da se raboti na otstranuvawe na psi-
hogeniot faktor {to dovel do bolesta. Lekuvaweto e ~esto dolgotra-
jno i neizvesno.
Verojatno posle ova izloùvawe }e si go postavite pra{aweto
kako da se izbegnat ovie nepovolni emocionalni zbidnuvawa, kako da
izbegneme bolest, a voedno da bideme vo ~ekor so silnoto tempo na
sovremeniot ìvot {to neminovno se nametnuva?
Odgovorot e ednostaven - nau~ete da se relaksirate!
Primer br. 8
13 soveti protiv stresot:

sakajte go ona {to go rabotite. }e rabotite podobro.
Zamislete si ja celta i obidete se da ja dostignete zavisno od va{ata
sposobnost za adaptacija;
sostavete inventar na va{ite faktori na stres, obidete se da
gi eliminirate onie koi se odgovorni za nepotrebni te{kotii i frus-
tracii;
ne barajte da im se dopadnete na site, toa ne moète da go
postignete;
bidete onakvi kakvi {to ste. Ne se napregajte da ìveete vo
svet koj ne e va{. Nepotrebno }e ja istro{ite va{ata energija na
adaptacija;
mislete na sebe;
ako treba, spasete se od sredinata, prekinete ja raspravijata,
sostanokot, telefonskiot razgovor. Podobro e begstvo od nepotreb-
na, izgubena vojna;
kaète {to mislite, {to ~uvstvuvate, ne go ~uvajte toa za
sebe;
soo~ete se so svoite problemi, ne begajte od niv i ne gi ostava-
jte za utre;
podgotvete se za svoite profesionalni i semejni ~uvstvitelni
promeni. Premnogu promeni istovremeno doveduvaat do stres;
vovedete „praznini“ vo va{iot raboten den i „zoni na stabil-
nost“ koi ne baraat poseben napor za adaptacija;
izolirajte se i napravete sekojdnevno barem po dve pauzi (po 15
minuti) za odmor;
bavete se so sport barem 1,5 saat nedelno, no ne so koj bilo;
ostavete go avtomobilot i nau~ete da odite pe{. Smalete go
tovarot na rabotata i ne go `rtvuvajte vremeto za razonoda.
Pra{awa i zada~i:
1. Navedi nekoi doìvuvawa {to kaj tebe predizvikale: strav,
radost, taga i gnev.
2. Od sloènite ~uvstva izdvoj gi onie {to misli{ deka se
najva`ni za profesijata na zdravstvenite rabotnici.
3. [to bi prezel kako merka da go so~uva{ emocionalniot
ìvot stabilen dokolku raboti{ so te{ki i neizle~ivi bolni?
4. Koi pojavi kaj bolnite kaj tebe predizvikuvaat neprijatni
~uvstva? [to bi prezel vo takvi situacii?
5. Koi se karakteristikite na patolo{kiot afekt, anksioznost
i psihotrauma?
6. Opi{i nekoj primer na hospitalizam kaj deca.
7. Koi zaboluvawa se narekuvaat psihosomatski?
8. Igrajte igri na ulogi: edna grupa u~enici vo klasot }e igraat
uloga na bolni (5-6 u~enika), druga grupa (2-3 u~enika) }e bidat
zdravstveni rabotnici, a ostanatite nabquduva~i. Igrajte ~uvstveno
kriti~ki situacii i prikaète razli~ni vidovi odnesuvawa. Na kra-
jot komentirajte!
MOTIVACIJA
POIM ZA MOTIVI I MOTIVACIJA
So zborot motivacija se ozna~uva ona podra~je na psihologijata

vo koe se zboruva za dinami~kite sili na ~ovekovoto odnesuvawe. Da
se pra{ame: zo{to sekoe utro stanuvame, se oblekuvame i odime na
u~ili{te, na rabota? Zo{to ne bi ostanale da si leìme koga vo
postela e poubavo? [to e toa {to upravuva so na{ata aktivnost, {to
ne stava vo „pogon“,? Toa se vnatre{ni faktori koi imaat osnova vo
centralniot nerven sistem. Odnesuvaweto na ~ovekot e mnogu
sloèno i ~esto nerazbirlivo, no vo negova osnova redovno leàt
motivi, odnosno, potrebi koi ~ovekot treba da gi zadovoli. Koga
gledame nekoj kriminalen film, po pravilo liceto {to treba da go
otkrie zlostornikot redovno poa|a od motivite i postepeno go otkri-
va izvr{itelot, iako ve{to go prikril tragot.
Motivacijata e edno od najinteresnite podra~ja na psihologija-
ta, zatoa {to i samiot proces e menliv - dinami~en, a so nego se obidu-
90 Psihologija
vame da go objasnime odnesuvaweto na lu|eto vo opredeleni situacii.

êsto se pra{uvame zo{to ~ovekot postapil vaka, a ne poinaku.
Volevata aktivnost na ~ovekot se sostoi so svesna namera da
ostvari opredelena cel pri toa da znae kako da ja postigne i prezema
akcija. Taa e opredelena od negovite potrebi, interesi, èlbi i drugi
pottiknuvawa. Site tie se dvigateli na negovata aktivnost i se
narekuvaat motivi (motion - dvièwe). Zna~i motivite se dvigateli
{to go aktiviraat organizmot i ja naso~uvaat negovata aktivnost kon
opredelena cel.
Vo objasnuvaweto na motivacijata teoreti~arite ja naglasuvaat
takanare~enata teorija na potrebite (Engels), spored koja odnesu-
vaweto na lu|eto i nivnata aktivnost ne treba da se objasnuva so
Svest za
Potreba potrebata
Naru{ena
ramnoteà
@elba
Biolo{ka i
socijalna
ramnoteà Aktivnost
CEL
Sl. br. 16 [ema na motivacioniot krug
nivnite misli i idei tuku so nivnite potrebi ili poednostavno

re~eno, ne so ona {to lu|eto go zboruvaat, tuku so ona {to go pravat.
Potrebite na lu|eto se osnova za nivnata aktivnost i tie, potrebite,
go objasnuvaat odnesuvaweto.
HOMEOSTAZA - poimot e poznat od biologija i zna~i deka

sekoj organizam vo priridata te`nee da odrì ramnoteà vo svojot
organizam. Na pr. vo na{iot organizam vodata e glaven sostaven del i
e vo opredelen odnos so drugite elementi. Ako se naru{i toj odnos (na
pr. preku zgolemeno potewe) doa|a do deficit na voda i potreba da
bide nadoknadena. Toa naru{uvawe na ramnoteàta koja postoi i ten-
dencija na organizmot da ja povrati naru{enata ramnoteà se nareku-
va Homeostaza. Ramnoteàta (homeostazata) e postojana tendencija na

organizmot, a se izrazuva preku potreba. Potrebata zna~i nedostatok
ili vi{ok na ne{to vo organizmot. Kako na pr. se manifestira potre-
bata na ~ovekot za hrana?
Taa se javuva koga pri metaboliti~kite procesi se iskoristile
hranlivite materii pri {to doa|a do poka~uvawe na zakiselenost na
krvnata plazma i se nadraznuvaat nervnite zavr{etoci vo krvnite
sadovi i organite. Toa predizvikuva soodvetna drazba vo mozo~nite
centri i doveduva do ~uvstvo na glad (svest za potrebata), pomislu-
vame kako da ja zadovolime (èlba) prezemame konkretna aktivnost i
ja postignuvame celta - ramnoteàta e vospostavena. Potrebata e i
vi{ok na ne{to vo organizmot na pr. - nasobranata urina vo mo~niot
meur ja rastegnuva miskulaturata, pri toa se draznat nervnite
zavr{etoci vo mo~niot meur i ja nosat informacijata do korata na
golemiot mozok kade {to se javuva svest za potrebata da se isfrli
urinata. Pokraj biolo{kite potrebi (biolo{ka homeostaza) kaj
~ovekot postojat i socijalni potrebi (socijalna homeostaza). Na pr.
osameniot ~ovek ima potreba od dru{tvo na drugi lu|e ili ~ovekot
ima postojana potreba da bide prifaten i cenet od drugite lu|e.
Dokolku ~ovekot ne gi zadovoli svoite potrebi toj e vozne-
miren i napnat. Motivacijata moè da bide svesna (koga ~ovekot ja
identifikuval svojata potreba t.e. ja znae pri~inata na svojata nap-
natost) i nesvesna motivacija (ne e svesen za potrebite i celite t.e. za
svoeto odnesuvawe).
Zborovite potreba, motiv i nagon ~esto se upotrebuvaat so isto
zna~ewe. Nau~nicite smetaat deka me|u niv sepak postoi razlika.
Potrebata zna~i vi{ok ili nedostatok na ne{to (homeostaza), motiv
ima i bez potreba. Debeliot ~ovek i ako jadel i ja zadovolil gladta
(potrebata), toj postojano bi jadel (motiv). Ili pak moè da postoi
potreba vo organizmot (na pr. za nekoj mineral), no ~ovekot ne znae za
nea t.e. nema motiv da go zeme. Poimot motiv e po{irok od poimot
potreba. Svesno doìveanata potreba se narekuva nagon.
Za motivacijata na ~ovekot posebno se zna~ajni ~uvstvata. Bi
rekle deka motivite i ~uvstvata se dlaboko povrzani. Koga motivite
ne se zadovoleni ~ovekot e napnat, voznemiren, moè da bide agresi-
ven, voop{to se ~uvstvuva neprijatno i obratno, zadovolenite potre-
bi i motivi t.e. postignatata cel pridonesuva za ~uvstva na zadovol-
stvo. êsto pati motivacijata e pottiknuvana i od drugi ~initeli na
pr.pofalbata.
92 Psihologija
VIDOVI MOTIVI
Iako motivite moàt da bidat najrazli~ni, istraùvawata

pokaùvaat deka postojat takanare~eni univerzalni koi se sre}avaat
kaj site lu|e na zamjinata topka nezavisno na koja civilizacija
pripa|aat. Motivite se klasificiraat na:
BIOLO[KI POTREBI I MOTIVI
- Imeto ni kaùva deka stanuva zbor za zadovoluvawe na
osnovnite potrebi va`ni za biolo{kiot integritet i opstanok na
~ovekot. Najva`ni se:
- potrebi za materii (hrana, voda, kislorod);
- potrebi za eliminacija na ekskreti (urina, feces);
- potrebi za spiewe i odmor na organizmot;
- potrebi da se so~uva biolo{kata stabilnost na organizmot
(mehanizam na bolka, nemo}, vlijanie na toplina, stud i sl.);
- seksualen nagon vaèn za reprodukcijata na vidot;
- maj~inski motiv, bez koj maloto dete ne moè da opstane.
Nekoi od ovie motivi niz procesot na socijalizacijata, nas-
tanale i premnogu socijalizirani. Na pr. potrebata za hrana ~esto
prerasnuva vo vistinski „gurmanski rituali“ ili so oblekata ne samo
{to go za{tituvame teloto od stud tuku ~esto pokaùvame aktuelen
moden trend.
Primer br. 9
Psiholo{kite ispituvawa pokaàa deka maj~inskiot motiv e

osobeno silen.
Vo eden eksperiment gluv~icata bila stavena vo kafez od koj
moèla da izleze samo dokolku pomine niz ì~anata podloga preku
koja eksperimentatorot & daval elektro{okovi. Kaj nea variralo
prisustvoto na razli~ni motivi (glad, èd, maj~instvo, seks), a na
drugiot kraj od podlogata se nao|al objektot so koj motivot
moèl da se zadovoli. Se variral i intenzitetot na {okovite.
Ispituvaweto pokaàlo deka gluv~icata e spremna najmnogu
da se `rtvuva (da podnese najgolem intenzitet na {ok) vo slu~aj
koga na drugiot kraj se nao|a nejzinoto mladen~e. Zna~i, pove}e
izdrùva da ne pie ili da ne jade, otkolku da ne bide so svoeto
mladen~e.
SOCIJALNI MOTIVI:
Motiv za sigurnost - se smeta za eden od najva`nite socijalni
motivi. Toj sodrì streme` na ~ovekot da ja odrì svojata egzisten-
cija i da moè da gi zadovoluva svoite osnovni potrebi. Ovaa potreba
e silno izrazena u{te vo najranoto detstvo. Zdravstvenite rabotnici
koi rabotat so deca }e gi napravat decata posigurni dokolku navreme
i vo dovolna merka gi zadovoluvaat nivnite organski potrebi, ako ne
gi izloùvaat decata na silni nenadejni drazbi, ako po~esto vo tek na
rabotnoto vreme se druàt so niv igraat i pokaùvaat qubov kon niv.
Dokolku ovoj motiv kaj decata ne e zadovolen vo detstvoto, tie
vo tekot na ìvotot pokaùvaat nedoverba kon lu|eto od sredinata,
neprijatelstvo i agresivnost.
Vozrasnite zdravi lu|e se ~uvstvuvaat posigurno vo op{testvo
kade {to imaat rabota, kade {to nema vojna i zakani za vojni, kade
{to nema ~esti prirodni katastrofi i sl.
Vozrasnite bolni lu|e }e se ~uvstvuvaat posigurni, ako perso-
nalot raboti stru~no i sigurno. So svojata sigurnost vo rabotata ja
razvivame i sigurnosta na bolniot (kako na pr. bi se ~uvstvuvale ako
laborantot treba da vi napravi krvna analiza, a pri toa mu se tresat
racete, ili vo istiot moment pra{uva drug laborant kako to~no se
izveduva taa analiza). Bolniot }e se ~uvstvuva sigurno ako na oddelot
se vodi grià za negovata udobnost i se zadovoluvaat negovite
biolo{ki i drugi potrebi.
Motiv za qubov i pripa|awe (emotivna privrzanost) - e edna od
osnovnite socijalni potrebi i tesno povrzana so motivot za si-
gurnost. Ovoj motiv u{te se narekuva i afilijativen (da bideme
sakani i emocionalno privrzani so drugite lu|e). Se javuva rano vo
detstvoto i e mnogu zna~aen za ~ovekot. Praktikata pokaùva deka
niedno dete na svetot ne nastradalo od mnogu qubov (i grià), a mnogu
deca stanuvaat nesre}ni zaradi nedostatok na qubov od vozrasnite.
Nedostatok na ovoj motiv kaj vozrasnite doveduva do ~uvstva na otfr-
lenost, osobeno kaj starite lu|e, zatoa starite pacienti za malku nega
i vnimanie se mnogu blagodarni.
Ovoj motiv go ispituval psihologot Harlov so eksperimenti so
mali majmun~iwa na koi im bile ponudeni, dva vida ve{ta~ki majki,
majka od ìca i majka od krzno. I dvete ja zadovoluvale potrebata od
hrana (imale {i{ence so mleko). Se zabeleùva deka malite maj-
mun~iwa po~esto pretstojuvale vo skutot na toplata (krznena) majka.
Ovie ispituvawa imaat golema prakti~na primena - zdravstvenite
94 Psihologija
rabotnici koi vo rabotata imaat vedro, nasmeano lice i toplo prija-

telsko odnesuvawe kon decata i po~esto gi miluvaat }e deluvaat
mnogu pozitivno na psihi~kata sostojba na male~kite pacienti.
Motiv za dru{tvo - e op{t silen motiv koj zna~i da se bide vo
dru{tvo so drugi lu|e, da se izbegne osamenosta. Ovoj motiv e osobeno
vaèn koga sme voznemireni, zagrièni ili imame problemi. Zaradi
zadovoluvawe na ovoj motiv bolnite treba da se grupiraat po
bolni~kite sobi, dokolku e mo`no, spored nivnite interesirawa.
Isto taka na oddelot treba da ima prostorii kade {to bolnite }e
moàt da se druàt (sala za televizija, dru{tveni igri i sl.). Se
razbira deka ovie aktivnosti }e se organiziraat samo dokolku e toa
mo`no vo zavisnost od bolesta.
Od grupata na socijalnite motivi bi go izdvoile najva`niot
asocijalen (antisocijalen) motiv, motiv za agresivnost - koga ~ovekot
fizi~ki ili verbalno napa|a drugi lu|e. Agresivnosta e ~esta pojava
kaj lu|eto {to spored sovremenite psiholozi moè da bide vo vid na
napad da se nanese bolka na drugiot zaradi neprijatelstvo i omraza i
agresivnost vo vid na samoodbrana za da se za{titime t. e. realizaci-
ja na nekoj sopstven motiv.
Agresivnosta e motiv koj u{te od ranoto detstvo, moè da se
razvie kaj deteto, a se razviva zaradi imitacija od roditelite ili
razli~ni nepogodnosti pri vospituvaweto.
Agresivnosta e ~esto prisutna i kaj pacientite kako rezultat
na voznemirenost, nezadovolni potrebi (potreba za zdravje) nezado-
volstvo od rabotata na zdravstvenite rabotnici i dr. pri~ini.
HIERARHIJA NA MOTIVITE
Li~ni motivi
Vo li~ni motivi spa|aat golem broj motivi: za samoostvaru-
vawe, samopotvrduvawe, sovr{enstvo, afirmacija, presti`, slava, mo},
ugled i dr.
Ovie motivi nekoi avtori gi vbrojuvaat kako potkrepa na socijal-
nite motivi zatoa {to se ispolnuvaat vo socijalnata sredina, vo zavis-
nost i nasproti drugite lu|e. Li~nite motivi se naso~eni kon sopstvena-
ta li~nost i istaknuvawe na nejzinite vrednosti. Tie moàt da se
nabquduvaat vo odnos na sopstvenata li~nost i vo odnos na drugite
li~nosti. Toa zna~i deka postojano se trudime slikata za sebe da ja
dobliìme do idealnata pritoa se sporeduvame so drugite lu|e i se
trudime da bideme po~ituvani i ceneti od niv.
samoaktualizacija
ugled i po~ituvawe
emotivna privrzanost
SIGURNOST
BIOLO[KI
Sl. br. 17 Hierarhija na motivite
Motiv za samopo~ituvawe se manifestira so nastojuvawe na

li~nosta da postignuva ugled i po~ituvawe, da se pokaè ~esna, vredna i
sposobna.
Motiv za samoaktuelizacija (samoostvaruvawe) go odrazuva na{eto
nastojuvawe da pokaème {to moème pri toa da gi realizirame sop-
stvenite sposobnosti davaj}i s# od sebe vo aktivnosta {to ja rabotime.
Nakratko ovoj motiv bi zna~el ona {to go rabotime da go napravime naj-
dobro {to moème.
Lu|eto mnogu se razlikuvaat po odnos na ovie motivi. Nivnoto javu-
vawe i razvitok zavisi pred s# od vospituvaweto.
Sekojdnevnata aktivnost na ~ovekot e opredelena od dejstvu-
vaweto na pove}e motivi. Tie motivi ponekoga{ dejstvuvaat istovre-
meno (na pr. u~enikot posle ~asovi ima potreba da jade, da se odmori,
da sportuva, da u~i). Vo takov slu~aj preovladuva eden motiv pred
drugite i toj stanuva dominanten (na pr. u~enikot prvo }e jade). Koga
dominantniot motiv }e bide zadovolen se javuva drug.
Psihologot A. Maslov tvrdel deka postoi golem red i pravil-
nost pri zadovoluvaweto na motivite i ja predloìl poznatata
piramida na hierarhija (podredenost) na motivite (sl. br. 17). Spored
ovoj psiholog, za fizi~kiot opstanok na ~ovekot pred s# e bitno zado-
voluvaweto na biolo{kite motivi, potoa motivite za sigurnost, pa
motivot za emotivna privrzanost, potoa motivite za ugled i po~itu-
vawe i najvisokoto mesto e motivot za samoaktuelizacija. Za da bide
mo`no ostvaruvawe na sledniot motiv neophodno e da e ostvaren
motivot {to se nao|a na piramidata pod nego. Ili, ednostavno bi
rekle deka ako ~ovekot e gladen i èden ne moè da se ~uvstvuva sig-
96 Psihologija
uren. Ako piramidata se nabquduva obratno se istaknuvaat ~ove~kite

psihi~ki potrebi taka {to na prvo mesto e motivot za samoak-
tuelizacija, a na posledno biolo{kite motivi. Lu|eto so mnogu silen
motiv za samoaktuelizacija koga intenzivno rabotat „zaboravaat„ da
jadat.
Potreba za zdravje - Psiholozite P. Brajma i S. Ozimec ja
opi{uvaat ovaa potreba kako latentna (prikriena). Dodeka ne e
naru{ena biosocijalnata stabilnost na na{iot organizam i na
na{ata li~nost za ovaa potreba ne sme svesni. Toga{ koga }e se
naru{i na{eto fizi~ko i psihi~ko zdravje stanuvame svesni za ovaa
potreba.
Vo zavisnost od intenzitetot i prirodata na bolesta, potrebata
za zdravje izbiva na prvo mesto. Kaj te{kite bolni ovaa potreba, e
pova`na i od jadeweto i od seksot.
Otkako bolniot }e se izlekuva vo po~etokot se pridrùva na
site dadeni napatstvija (na pr. vo vrska so ishranata), postepeno, kako
vrvi vremeto, pove}eto ne se pridrùvaat do napatstvijata.
Potrebata za zdravje treba da se aktuelizira preku zdravstveno
vospituvawe na naselenieto. Razvivaweto na mentalno higienski
naviki i razli~ni profilakti~ni postapki koi treba da se sprovedu-
vaat u{te od detstvoto se va`ni merki koi ja zamenuvaat
aktueliziranata potreba za zdravje.
ZADOVOLUVAWE NA POTREBITE KAJ BOLNITE

Potrebata za zdravje kaj bolnite e tesno povrzana i so
biolo{kite (hrana, voda, odmor i dr.) {to zdravstvenite rabotnici gi
zadovoluvaat zavisno od bolesta odnosno od higieno-dietetskiot
reìm, vaèn za istata. Ovde }e se osvrneme na nekoi psihi~ki potre-
bi na bolnite koi po~esto se sre}avaat kaj poveketo bolni, va`ni za
nivnoto zazdravuvawe. Potrebite i èlbite na bolnite se tesno
povrzani so nivnata vozrast, obrazovanieto, nivnite osobini na
li~nosta, interesirawata i vidot na bolesta.
Naj~esto psihi~ki potrebi se:
- brzo i potpolno ozdravuvawe;
- informacii za bolesta i prognoza za istata;
- informacija za terapijata i rehabilitacijata;
- otstranuvawe na bolki i neprijatnosti;
- informacii za semejstvoto, prijatelite, rabotata;
- izvestuvawe za aktuelni nastani;

- dobri odnosi so bolnite od sobata i so personalot na oddelot;
- mir i spokojstvo, po~ituvawe na nivnata li~nost, ~uvawe na
nivnata intima;
- prijatno opkruùvawe (bolni~ka soba, udobno leglo, ~ist i
provetren vozduh).
Bolni, nezreli li~nosti, bolni pod vlijanie na stres, moàt da
pokaùvaat i drugi potrebi kako na pr. preterana zavisnost od
zdravstvenite rabotnici, preterana potreba za izolacija, naglasena
poreba za lekarstva ili vnimanie i sl.
Profesionalniot odnos na zdravstveniot rabotnik }e zna~i, da
umee da proceni {to e vo ramkite na normalno i preterano odnesu-
vawe na bolniot, da gi zapoznae negovite karakteristiki i se razbira
da gi zadovoluva negovite potrebi spored nivnata va`nost, a vo
ramkite na mo`nostite.
Pra{awa i zada~i:
1.Obidi se da ja objasni{ motivaticijata niz li~en primer. Na pr.
zo{to si postavil cel da bide{ zdravstven rabotnik i kako }e ja ostvari{
taa cel?
2. Daj nekoj primer za homeostaza.
3. Koga se ~uvstvuva{ siguren?
4. Dali se odnesuva{ agresivno kon drugarite ili predmetite? (na pr.
gi uni{tuva{ u~ili{nite predmeti) Zo{to go pravi{ toa?
5. Napravi spisok na merki koi gi prezema{ za da go so~uva{ sop-
stvenoto zdravje.
INTERESI
POIM I VIDOVI INTERESI
Interesite pretstavuvaat pozitivna naso~enost na ~ovekot kon

nekoja aktivnost, pojava ili predmet. Tie mu se prijatni, ~ovekot gi
zadovoluva i toga{ koga do zadovoluvaweto se javuvaat i pote{kotii.
Interesirawata gi ima pove}e vidovi: aktivni (koga ~ovekot
sportuva za da go so~uva svoeto zdravje) i pasivni (koga ~ita za
sportot ili gleda sportski emisii). Potoa moàt da bidat ograni-
~eni (ako eden u~enik projavuva interes za predmetot hirurgija)
98 Psihologija
{iroki (ako prijavuva interes za site predmeti), potoa profesional-

ni (na pr. eden farmacevtski tehni~ar vo slobodnoto vreme ~ita za
najnovi dostignuvawa vo profesijata), neprofesionalni - nare~en
hobi (na pr. eden laborant vo slobodnoto vreme sviri na instrument).
Site vidovi interesirawa se va`ni za ~ovekot i negovata ak-
tivnost. Osnovna podloga za interesirawata e inteligencijata (ne-
postoewe na interesirawa kaj ~ovekot e indikativno za mentalna ta-
post). Tie se razvivaat pod vlijanie na sredinata koja go stimulira de-
teto i ~esto se menuvaat. Na pr. edno dete deneska saka da bide polica-
ec, utre da vozi kamion, potoa da bide pilot i sl. Se smeta deka onie
interesirawa koi se odrùvaat i po 12 godini voglavno traat cel
ìvot.
Interesirawata imaat vrska so naukite i tehnikata i pridone-
suvaat za razvitokot na li~nosta. Deneska na primer, kompjuterskata
tehnika im ovozmoùva na lu|eto da bidat vo tek so site novini {to
se slu~uvaat vo naukite.
PRAKTI^NA PRIMENA NA INTERESIRAWATA

Projavenite, zadràni i prodlabo~eni interesirawa imaat
golemo zna~ewe za izborot na idnata profesija. Taka na pr. slu`bite
koi rabotat na profesionalna orientacija pri zapi{uvawe na u~eni-
cite vo medicinskite u~ili{ta treba da vodat smetka za pove}e oso-
bini koi treba da gi poseduva zdravstveniot rabotnik: smisla za komu-
nikacija, ~ovekoqubieto, inteligencija, sposobnost za zabeleùvawe,
sposobnost za vodstvo, {iroki interesirawa i dr.
Profesionalnite interesirawa im pomagaat na lu|eto posto-
jano da gi nadgraduvaat i usovr{uvaat svoite stru~ni znaewa. Mnogu
praveni istraùvawa pokaùvaat deka uspehot vo profesijata mnogu
pove}e zavisi od interesite otkolku od intelektualnite sposobnosti
(koi se sigurno neophodni kako baza).
Neprofesionalnite interesi t.e. hobi se mnogu va`ni za
li~nosta. Tie pomagaat da se oslobodite od napnatosta, da se relak-
sirate od site negativni vlijanija {to proizleguvaat od profesijata.
Interesirawata kaj bolnite lu|e bitno se menuvaat. Tie se
naso~eni na site pojavi {to se povrzani so bolesta. Eden dobar
zdravstven rabotnik }e mu pomogne na bolniot ako gi otkrie negovite
interesirawa i povremeno razgovaraat za niv, za da go ottrgne od
te{kite misli za bolesta.
STAVOVI
POIM I VIDOVI
Stavovite ja izrazuvaat podgotvenosta na ~ovekot da reagira

pozitivno ili negativno kon nekoi pojavi, lu|e ili predmeti, spored
toa da go naso~i svoeto odnesuvawe.
Stavovite moàt da bidat li~ni i socijalni. Li~nite se odne-
suvaat na poedinecot za nastani va`ni za nego na pr. „teatarskata
prestava {to ja gledav e mnogu dobra“ ili „go po~ituvam prijatelot“
i dr. Socijalni se onie stavovi na poedinecot kon op{testveno va`ni
pojavi ili institucii na pr. Stav kon op{testvenoto ureduvawe,
religijata, kon vojnata i razoruùvaweto, kon brakot i semejstvoto,
kon vospituvaweto na decata i dr.
Tie se formiraat vo procesot na vospituvaweto i razvitokot na
deteto so prezemawe na tu|ite stavovi (naj~esto od roditeli i
u~iteli), potoa vrz baza na li~noto iskustvo i pod vlijanie na grupa-
ta na koja poedinecot pripa|a.
Stavovite se silno emocinalno oboeni, {to zna~i deka ako
nekoj go napadne na{iot stav nie go sfa}ame kako napad na na{ata
li~nost i pri toa silno go branime.
PREDRASUDI
Toa se negativni stavovi koi se logi~ni neosnovani, izgradeni

od nedovolno podatoci ili sprotivni na podatocite. Tie se tvrdoko-
rni, te{ko se menuvaat i emocinalno silno oboeni. Ako se naso~eni
kon oddelni narodi se narekuvaat etni~ki predrasudi. Etni~kite pre-
drasudi se vistinska nesre}a i pridonesuvaat za razvivawe na sudiri
i neprijatelstva me|u poedinci ili narodi (primer br. 10). Etni~ki-
te, verskite i rasnite predrasudi gi kr{at principite na razumnost,
zatoa {to i pokraj neto~nosta i silnite pri~ini protiv niv, tie
uporno se odrùvaat. Tie go povreduvaat i principot na pravednost
zatoa {to grupata kon koja se naso~eni se diskriminira i progonuva.
Sprotivni se i na principot na humanost zatoa {to ne se po~ituva
~ove~koto dostoinstvo. Etni~kite i verskite predrasudi se sostaven
del na sekoj nacionalizam, tie se pomalku ili pove}e rasprostraneti
100 Psihologija
nasekade niz svetot. êsto ne se znae ni koga, ni kade, ni zo{to

zapo~nale, no se vra}aat kako bumerang, nosat vojni i nesre}i i mnogu
te{ko se otstranuvaat.
Za potekloto na predrasudite ima pove}e objasnuvawa:
Vladeja~kata klasa vo nekoi zemji so predrasudite go opravdu-
va eksploatiraweto na nekoi narodi i grupi. Povtoruvanite sudiri,
vojni i sprotivnosti me|u sosedni ili razli~ni narodi i narodnosti
koi ìveat na ista teritorija, pridonesuvaat predrasudite da stanat
del od sfa}awata na lu|eto. Izvori na predrasudi moàt da bidat i
li~ni i op{ti pote{kotii i nezadovolstvo kaj lu|eto.
Predrasudite lesno se formiraat i {irat, zatoa {to kaj lu|eto
se javuva potreba da ja izrazat agresivnosta {to e predizvikana od
nezadovoluvaweto na nivnite potrebi i taka se osloboduvaat od
psihi~kata tenzija. Ovaa agresivnost, ne e upatena na pri~initelot
na nezadovolstvoto (zatoa {to toa ne e mo`no) tuku se naso~uva na
nacionalisti~ka propaganda kon narodi i grupi.
Primer br. 10
Edno interesno ispituvawe na ovaa tema e sprovedeno vo SAD
so dve grupi studenti. Ednite bile rasisti~ki nastroeni, a
drugite ne. Im bile dadeni razli~ni fotografii. Na primer, na
edna bila prikaàna vnatre{nosta na avtobus, a vo preden plan
crnec i belec vo razgovor. Belecot vo rakata drèl bri~ (za
bri~ewe) i ne{to mu objasnuval na crnecot. Po izvesen vremenski
period od studentite se baralo da gi opi{at fotografiite. Kaj
onie {to bile rasisti~ki nastroeni do{lo do zna~itelni izmeni
vo sodrìnite vo prilog na nivnite stavovi. Taka, na prethodno
opi{anata fotografija tie „videle“ crnec i belec vo raspravija
pri {to crnecot drèl vo rakata no`. (!!!)
ZDRAVSTVENA KULTURA-STAVOVI I PREDRASUDI
Svetskata zdravstvena organizacija zdravjeto go opi{uva kako

sostojba na potpolna fizi~ka, psihi~ka i socijalna blagosostojba, a
ne samo otsustvo na bolest i iznemo{tenost. Ako vo potpolnost se
analizira ~ove{tvoto vo celina i se sporedi so ovaa definicija
retko bi na{le zdravi lu|e, za najgolemiot del od populacijata vaka,
kompletno zdravje e nedostièn son.
Lu|eto koi ìveat vo lo{i ekonomski, politi~ki i drugi nega-

tivni uslovi ne moàt da bidat zdravi. Ne se samo op{testvenite
faktori pri~ina za naru{eno zdravje. Tuka spa|aat i mnogu drugi
faktori:
- u{te vo razvojniot period na li~nosta moàt da deluvaat
razli~ni „vospitni merki“ koi moàt da vlijaat na psihi~koto zdrav-
je na pr. nedovolna qubov i vnimanie kon deteto, agresivnost na
roditelite kon deteto, nezadovoluvawe na negovite osnovni potrebi
(frustrirano dete) zapla{uvaweto, tabu temi i dr. pri~initeli
moàt seriozno da go naru{at du{evnoto zdravje;
- kaj vozrasniot ~ovek ~esto pati subjektivnoto ~uvstvo deka e
zdrav ne odgovara na realnosta. Toj moè da se ~uvstvuva dobro, a da
bide bolen, na pr. od maligni zaboluvawa, {e}ernata bolest, poka~en
krven pritisok i drugi zaboluvawa koi vo po~etokot na bolesta ne
davaat zabele`livi simptomi, a se mnogu opasni i moàt da zavr{at
kobno na pr. infarkt ili mozo~en udar i dr. Moè da se slu~i i obra-
to, ~ovekot se ~uvstvuva mnogu bolno, a da ne moàt da se najdat
nikakvi organski promeni (na pr. nevrozi);
- ~ove{tvoto deneska e zagrozeno i od bolestite na zavisnost:
pu{ewe, alkoholizmot i narkomanijata koi ~esto zavr{uvaat smrtno;
- nepravilnata ishrana i vi{okot na kilogrami e isto taka eden
seriozen problem vo populacijata. Sekoj kilogram pove}e na telesna
teìna predizvikuva optovaruvawe na site sistemi vo organizmot i
nivnata prekumerna rabota predizvikuva brojni i te{ki posledici;
- fakt e deka kaj pove}eto lu|e od na{eto opkruùvawe nedosti-
ga sportuvaweto kako eden osnoven preduslov za dobro zdravje;
- vo dene{no vreme ne moàt da se izbegnat stresnite situacii
vo op{testvoto, na rabotnoto mesto i vo semejstvata koi pridonesu-
vaat za mnogu bolesti (psihosomatski).
Za da se spre~at ili ublaàt site gorenavedeni faktori i u{te
mnogu drugi potrebno e angaìrawe na site op{testveni snagi:
roditeli, u~iteli, zdravstveni rabotnici i drugi. Posebno treba vo
ovoj odnos da se vospituvaat decata i mladite. Na kraj treba da
naglasime deka sekoj poedinec treba da se nau~i sam da go ~uva sop-
stvenoto zdravje i deka za nego e najodgovoren toj samiot.
Zdravstvenite rabotnici vo delokrug na svojata dejnost vr{at
zdravstveno prosvetuvawe protiv site masovni negativni pojavi
preku zdravstvena propaganda so: plakati, bro{uri, spisanija, pre-
davawa, igri na ulogi, organizirani rabotilnici i dr.
102 Psihologija
Osnovni principii na zdravstvena propaganda se:

- permanentna edukacija;
- dobra stru~na podgotovka na vospituva~ot so najnovi nau~ni
dostignuawa i fakti za oblasta {to se propagira;
- princip na vospitnost - materijata koja se obrabotuva da bide
primeneta vo sekojdnevniot ìvot, a ne samo nau~ena;
- princip na postapnost i sistemati~nost, iznesuvaweto na
faktite da odi od polesno kon pote{ko, od poznato kon nepoznato, od
blisko kon dale~no i od ednostavno kon sloèno, prilagodeno na
obrazovanieto na vospitanicite;
- princip na o~iglednost - da & ovozmoì na populacijata da
koristi pove}e setilni organi so audiovizuelni i drugi tehni~ki
pomagala;
- princip na povrzanosta na teorijata so praktikata so orga-
nizirawe na seminari, kursevi i demonstracii. Pri toa prakti~no se
prikaùva ona za {to se zboruva;
- princip na dobrovolnost zna~aen za prifa}awe na ona {to go
propagirame.
Zdravstenata propaganda e {iroko rasprostraneta aktivnost i
prakti~no ja vr{at site zdrastveni rabotnici vo domenot na svojata
rabota.
Pra{awa i zada~i:
1. Nabroj nekoi svoi interesirawa?
2. [to e tvoeto hobi i kolku ti zna~i?
3. Zo{to se opredeli za profesijata zdravstven rabotnik?
4. Kaì nekoj svoj stav i objasni kako si go steknal.
5. [to misli{, so koi merki bi se spre~ile etni~kite predra-
sudi me|u mladite?
6. Razmisli, kolku sportuva{ i koj ti e omilen sport?
7. Nabroj gi {tetnite posledici od pu{eweto, alkoholizmot i
narkomanijata.
8. Organizirajte i sprovedete vo klasot zdravstvena propaganda
i edukacija za aktuelni problemi.
ORGANIZACIJA NA
PSIHI^KIOT @IVOT - LI^NOST
9 POIM ZA LI^NOSTA
9 STRUKTURA NA LI^NOSTA
9 DINAMIKA NA LI^NOSTA
9 RAZVOJ NA LI^NOSTA
104 Psihologija
Vospituvaweto gi razviva sposobnostite,

no ne gi sozdava.
Volter
Na denot na tvoeto ra|awe se rodilo i cve}eto.

[panska izreka
Umnite roditeli ponekoga{ }e im dozvolat

na svoite deca da zgre{at.
Gandi
Mladosta e sre}na zatoa {to ima idnina

Gogoq
O, sre}ni godini, koj ne bi sakal u{te edna{

da bide dete.
Bajron
Majkite sekoga{ se mladi. I mojata majka e mlada.

Majkata nikoga{ ne staree. Za mojata majka jas
sekoga{ sum dete i za nea nikoga{ ne staream.
Branko V.Radi~evi}
LI^NOST - POIM, OSOBINI,

TEORII ZA LI^NOSTA
Vo temata psihi~ki pojavi gi prou~uvavme psihi~kite pojavi
poodelno. Tie ne deluvaat izdvoeni tuku se organizirani vo edna
celina nare~ena li~nost.
Li~nost e zbir od organizirani karakteristiki so koi edna
individua se pretstavuva pred drugite lu|e, ili zbir na karakteris-
tiki koi drugite lu|e gi zabeleùvaat i reagiraat na niv.
Li~nosta ima tri osnovni karakteristiki:
edinstvo - zna~i ~ovekot deluva kako celina, t.e. negovite
osobini pretstavuvaat usoglasena integracija. Ako sakame da ja
razbereme edna li~nost ne treba da stvarame zaklu~oci vrz baza na
edna prijavena osobina tuku treba da gi zapoznaeme site nejzini
osobini, nivnata povrzanost i me|usebnoto vlijanie;
osobenost - zna~i deka sekoj ~ovek e poseben, razli~en od
drugite i se odnesuva na na~in koj e karakteristi~en samo za nego;
relativna doslednost - vo odnesuvaweto e osobina koja e
povrzana so prethodnite dve i zna~i deka ~ovekot e veren na svoite
osobini. Doslednosta e relativna zaradi procenkata na situacijata i
iskustvoto na ~ovekot. Da go objasnime ova so eden primer: hrabriot
~ovek vo nekoja situacija za koja ceni deka za nego e opasna (bi moèl
da go zagubi ìvotot, a na drugiot nema da mu pomogne) nema da ja
pokaè svojata hrabrost. No, za nego velime deka e hrabar zatoa {to
vo pove}eto situacii koga bilo potrebno toj ~ovek ja pokaàl svojata
hrabrost.
Koga gi prou~uvame i prikaùvame li~nostite naj~esto toa go
pravime so crtite na li~nosta. Pod crti podrazbirame tendencija na
~ovekot da dejstvuva na ist na~in vo isti ili sli~ni situacii. Za
ne{to da bide crta na konkretnata li~nost treba da ja ima osobinata
relativna doslednost vo javuvaweto.
Toa ve}e go pokaàvme so primerot za hrabar ~ovek.
Crtite se realnost vo li~nosta i tie ni sluàt da ja razbereme
edna li~nost, prou~ime ili opi{eme.
Spored nekoi avtori (Olport) tie pretstavuvaat nevropsihija-
triski strukturi t.e. stabilizirani tragovi vo nervniot sistem koi
nastanuvaat so povtoruvawe na isti ili sli~ni reakcii, vo isti ili
sli~ni situacii. Vo sekoj jazik postojat mnogu zborovi koi ozna~uvaat
106 Psihologija
nekoja crta na li~nosta na pr.: qubezen, nasmean, silen, hrabar, ego-

ist, ~uvstvitelen, ~esen, mrzeliv i dr. Glavni crti ili osobini na
li~nosta se: sposobnosti, temperament, karakter, potrebi, interesi-
rawa, stavovi i telesni karakteristiki (sl. br. 17).
Sl. br. 17
[ematski prikaz na
strukturata na
li~nosta
TEORII ZA LI^NOSTA
Mnogu nauki i mnogu nau~nici se obiduvale da ja objasnat priro-

data na ~ovekot, pa postojat mnogu teorii. Sekoja teorija dava
zna~ewe na nekoj vaèn faktor, no istovremeno sekoja ima i nedosta-
toci zaradi {to teoriite se samo pretpostavki. Za da ja sfatime kom-
pleksnosta na li~nosta }e se zadrìme na nekoi od ovie grupi teorii:
1. PSIHOANALITI^KI (PSIHODINAMSKI) TEORII
Glaven pretstavnik na ovaa grupa teorii e Sigmund Frojd (1856-
1939 g.). Negovata teorija ja objasnuva li~nosta preku dinami~kite
sili (potrebi, nagoni, motivi) i se smeta za edna od najopfatnite
teorii za li~nosta. Toj za prv pat go voveduva poimot nesvesno vo psi-
hologijata. Frojd tvrdel deka osnovnite dvigateli na ~ove~kata
aktivnost se negovite nagoni i instikti - na ìvot - eros (glad, èd,
seks) i na smrt - tanatos (agresivnost i destrukcija).
Strukturata na li~nosta (sl. br. 18) ja pretstavuva preku tri
dela: ID - ja ~ini biolo{kata strana na li~nosta i svoite potrebi
saka da gi zadovoluva sega i vedna{, EGO ja pretstavuva psihi~kata
Sl. br. 18
[ematski prikaz na
strukturata na
li~nosta spored Frojd
strana i zna~i prilago-

duvawe na li~nosta na
objektivnite realni
uslovi (komunikacija so
realnosta) i SUPER
EGO - socijalnoto kaj
li~nosta {to zna~i
po~ituvawe na socijal-
nite normi vo taa sredi-
na. Vo normalna situaci-
ja site tri dela na li~nosta funkcioniraat usoglaseno, no ako
li~nosta e frustrirana ili se nao|a vo konfliktna situacija, toga{
tie ne se usoglaseni i li~nosta koristi odbranbeni mehanizmi.
Mislata deka „deteto e tatko na ~ovekot“ poteknuva od Frojd i
so ovaa izreka toj go naglasuva zna~eweto na ranoto detstvo vo razvi-
tokot na li~nosta. Vo ranoto detstvo razlikuva tri fazi: oralna,
trae od ra|aweto do krajot na prvata godina i zna~i deka deteto sve-
tot go doìvuva preku ustata koja e naj~uvstvitelniot del od teloto;
analna trae od prvata do tretata godina, koga eliminatornite
aktivnosti se izvor na zadovolstvo i falusna - zadovolstvo pri
manipulirawe so poloviot organ. Site ovie fazi se normalni mani-
festacii i deteto treba da gi pomine bez zabrani od roditelite. Vo
sprotivno }e se javat patolo{ki odnesuvawa (oralna fiksacija -
piewe, pu{ewe); analna fiksacija (preterana ~istota, tvrdoglavost,
skràvost); falusna fiksacija (seksualni nastranosti).
Vo ranoto detstvo se javuva i Edipov kompleks, èlba na deteto
da bide so roditel od sprotiven pol, a kon roditelot od ist pol
pokaùva neprijatelstvo.
2. SOZNAJNI TEORII ZA LI^NOSTA
Ovie teorii ja objasnuvaat li~nosta preku soznajnite procesi
mislewe i razum. So ovie teorii se naglasuva postojanata potreba na
~ovekot da ja soznava i objasnuva realnosta.
108 Psihologija
Preku misleweto ~ovekot soznava za pri~inite i posledicite

na pojavite, go menuva i prilagoduva odnesuvaweto, ja koristi priro-
data, raboti i sozdava. Glaven pretstavnik na ovie teorii e {vaj-
carskiot psiholog @.Pijaè (1896-1980 g).
3. TEORII ZA UÊWE I VOSPITUVAWE
So ovie teorii se naglasuva ulogata na u~eweto, a se zanemaru-
vaat drugi faktori. Se smeta deka li~nosta gi razviva onie crti i ona
odnesuvawe za koi e nagraduvana vo tekot na razvitokot. Deteto }e se
odnesuva onaka kako {to baraat vozrasnite zatoa {to tie go nagradu-
vaat (i toga{ mu e prijatno) ili go kaznuvaat (neprijatno).
Pretstavnik na ovie teorii e amerikanskiot psiholog Skiner koj go
objasnuva i u~eweto po pat na obidi i gre{ki.
4. SOCIJALNI TEORII
Ja objasnuvaat li~nosta so vlijanieto na op{testvoto vo koe taa
ìvee. Spored, E.From (najzna~ajniot pretstavnik na ovie teorii)
li~nosta na ~ovekot takva kakva e vo odredeno op{testvo i vo odreden
moment moème da ja razbereme samo ako go poznavame op{testveniot
sistem vo koj taa ìvee. Sekoja promena na op{testvoto doveduva do
promeni vo li~nosta. Vo site dosega{ni sistemi ~ovekot e ottu|en od
svojata priroda. Najgolema e ottu|enosta na ~ovekot vo HH vek vo koj
vrednosta na ~ovekot ne se ceni preku negovite ~ove~ki kvaliteti,
tuku preku toa kolku ima i kolku moè da zaraboti t.e. „poskapo da se
prodade“. Ve}e naglasivme deka niedna od izloènite teorii ne ja
objasnuva do kraj li~nosta i site imaat nedostatoci i zabele{ki.
TEMPERAMENT
POIM I VIDOVI
Poznato e deka lu|eto mnogu se razlikuvaat spored na~inot na

emocionalnoto reagirawe. Nekoi se po~esto vedri i raspoloèni,
nasproti drugi, tmurni i neraspoloèni. Nekoj brgu se luti i luti-
nata brgu mu pominuva, nekoj se luti dolgo i silno. Ovie razliki
doa|aat od tamu {to lu|eto se razlikuvaat po svojot temperament.
Temperament spa|a vo grupata na psihi~kite osobini i go ozna~uva
na~inot na emocionalnoto reagirawe na edna li~nost. Pod na~in na
emocionalno reagirawe podrazbirame ne samo emocii, tuku i brzina-
ta, silinata i traeweto na site aktivnosti na poedinecot. Zatoa bi
bilo poto~no ako kaème deka temperament e karakteristi~en na~in

na emocionalno reagirawe na edinkata na razli~ni drazbi i situacii.
VIDOVI TEMPERAMENT - datiraat od gr~kiot lekar

Hipokrat (V vek pr.n.e.) koj smetal deka vo organizmot te~at ~etiri
vida te~nosti (òl~ka, krv, crna òl~ka, sluz), koi se me{aat (lat.
temperare -me{awe) i vo zavisnost koja te~nost preovladuva takov tem-
perament }e ima ~ovekot. Ovaa pretpostavka na Hipokrat ne e
dokaàna, no imiwata na temperamentite ostanale. Deneska se znae
deka temperamentot zavisi od dejstvuvaweto na vegetativniot nerven
sistem, `lezdite so vnatre{no la~ewe i nekoi delovi od CNS.
Spored Hipokrat vidovite temperamenti se:
a) koleri~en (holea - òl~ka), ovie lica reagiraat brzo, silno,
so dolgo vremetraewe, na liceto im se gleda {to ~uvstvuvaat
(ekstravertno) osnovna emocija im e lutina i razdrazlivost. Poradi
svojata ekstravertna priroda tie se dobri organizatori, ambiciozni,
~esto sakaat da se „glavni“ so {to gi svrtuvaat drugite protiv sebe;
b) sangvini~en (sangvis - krv) reagiraat brzo so slabi reakcii
koi traat kratko, ekstravertno osnovna emocija im e veselost i opti-
mizam. Aktiven e, se zafa}a so mnogu aktivnosti, no ne gi dovr{uva,
lesno vospostavuva kontakti so mnogu lu|e koi naj~esto se povr{ni;
v) melanholi~en (melan hole - crna òl~ka) reagiraat mnogu
bavno, no silno i dolgotrajno, na liceto ne im se zabeleùva {to
Na karikaturata se prikaàni ~etirite vidovi temperamenti
Sl. br. 19
110 Psihologija
[ematski prikaz na temperamentite (Hipokratova podelba)

REAKCII
TEMPERAMENT Manifestacija Osnovna emocija
Brzina Silina Traewe
Koleri~en + + + +ekstravertna lut, razdrazliv
Sangvini~en + - - +ekstravertna vesel, optimist
Melanholi~en - + + -introvertna taèn, pesimist
Flegmati~en - - - -introvertna ramnodu{nost
Sl. br. 20 Vidovi temperament
~uvstvuvaat (intravertno), osnovna emocija im e taga i pesimizam.

Nastanite dlaboko gi preìvuva, te{ko vospostavuvaat kontakti, no
koga }e vospostavat tie se vistinski prijateli;
g) flegmati~en (flegma - sluz) reagiraat bavno so slabi reakcii,
kratko vremetraewe, manifestacijata e intravertna i osnovnata emo-
cija im e ramnodu{nost. Narodot za vakvi lica ima pogovorka „nitu
na ìvo se raduva, nitu na mrvo pla~e“. Ovie lica deluvaat spokojno i
staloèno.
So ogled deka temperamentot se nasleduva i ima nevrofizio-
lo{ka osnova, vakvi ~isti tipovi vo prirodata nema. Lu|eto se
naj~esto so me{an tip. Osven {to se nasleduva temperamentot moè i
da se kontrolira i „vospituva“.
Na pr. izbuvlivite lu|e nau~uvaat „da izbrojat do deset“, mir-
nite da gi intenziviraat svoite ~uvstva i sl.
Kontrolata vrz svoite ~uvstva i emocionalnata ramnoteà se
zna~ajni za ~ovekovoto odnesuvawe. Isto taka prazneweto od emotiva
napnatost e vaèn uslov za so~uvuvawe na zdravjeto.
Primer br. 11
Interesni se istraùvawata na [eldon praveni na

Hradvardskiot Univerzitet, so cel da ja pokaè povrzanosta na
telesnata gradba so temperamentot na ~ovekot. So prou~uvawa i
merewa na mnogu rentgenski sliki na ma{ki tela, zaklu~il deka
lu|eto moàt da se klasifikuvaat vo tri osnovni telesni gradbi:
- Endomorfija - debeli so naglasen sreden del na teloto;
- Mezomorfija - telesna gradba so silni koski i muskuli;
- Ektomorfija - slabi so ne`na telesna gradba.
So prou~uvawe na odnosot pome|u crtite na temperamentot
i telesnata gradba, [eldon gi dava slednite tri tipa na tempera-

ment:
1. Viscerotonija - so slobodno i prijatno odnesuvawe,
sklonost kon telesni zadovolstva, usporeni reakcii, qubeznost,
dobar son, vo neprijatni situacii baraat dru{tvo i odgovaraat na
endomorfna telesna konstitucija.
2. Somatotonija - so napadno i razdrazlivo odnesuvawe,
sklonost da pokaàt hrabrost, natprevaruva~ka agresivnost,
aktivni vo neprijatni situacii, bezobzirni kon drugite lu|e, so
mezomorfna telesna konstitucija.
3. Cerebrotonija - so vozdràno odnesuvawe, neaktivni,
zatvoreni za komunikacija, neureden son i spiewe, hroni~en zamor, vo
neprijatni situacii se povlekuvaat, so ektomorfna telesna kon-
stitucija.
KARAKTER
POIM I VIDOVI
Zborot karakter zna~i pe~at, beleg, i go pretstavuva jadroto na

li~nosta. So karakter gi ozna~uvame najbitnite osobini na li~nosta
koi se odnesuvaat na negovata volja i negovoto moralno odnesuvawe.
Volja e svesna aktivnost da se ostvari nekoja cel (re{itelnost,
upornost, izdr`livost).
Karakterot na edna li~nost go ozna~uvame spored toa kako edna
li~nost se odnesuva:
a) kon sebe si: voobrazen, skromen, samobendisan, samokriti~en,
siguren vo sebe, nesiguren i drugi zborovi od na{iot jazik koi go
ozna~uvaat ovoj odnos;
b) kon drugite lu|e: prijatelstvo, sebi~en, altruizam, humanost,
omraza, qubomora, agresiven i dr.;
v) kon rabotata: kreativen, odgovoren, aktiven, mrzliv, ispol-
nitelen, discipliniran i dr.;
g) kon ìvotnata i rabotnata sredina: se griì za ~ista ìvot-
na sredina, za javniot red i mir, disciplinirano, vnimateleno, se
griì za op{testveniot imot, za alatite i instrumentite so koi
raboti i sl.
112 Psihologija
Vidovite karakter opi{ani vo starite u~ebnici i denes se

koristat vo sekojdnevniot ìvot: dobar karakter, se odlikuva so
moralni osobini (pravila na odnesuvawe vo taa sredina), no ne e
re{itelen vo odnesuvaweto, lo{ karakter - ima lice koe ne se
pridrùva do moralnite osobini, cvrst karakter - pokraj moralnite
osobini pokaùva i energi~nost vo sproveduvaweto, slab karakter -
moè da ima i nekoi pozitivni moralni osobini, no nema re{itel-
nost da gi primenuva.
Grupa amerikanski istraùva~i po pat na ispituvawa na crtite
na karakterot predlagaat podelba na karakterot na pet tipa:
amoralen, koristoqubiv, konformisti~ki, iracionalen, sovesen i
racionalno - altruisti~ki.
Na amoralniot tip mu se pripi{uvaat slednite svojstva:
nezrela emocionalna labilnost, gre{ki vo percepirawe na socijal-
nite situacii, slaba sposobnost za samokontrola, nedoslednost, kon-
tradiktornost i agresivnost vo odnesuvaweto.
Koristoqubiviot sebi~en tip se odlikuva so: nesposobnost za
sogleduvawe na posledicite od sopstvenoto odnesuvawe, slaba
samokontrola, slaba integriranost na li~nosta, egocentrizam, nezrel
stav vo odnosot kon lu|eto, negativizam i agresija.
Konformisti~kiot tip e opi{an kako poedinec koj gi prifa}a
barawata od drugite lu|e na miren, nekriti~en na~in. Socijalnite i
moralnite pravila gi usvojuva pasivno. Ne e sposoben za kompleksno
racionalno mislewe, saka miren ìvot. Negov ideal e semeen mir i
otsustvo na konflikt so koj bilo.
Iracionalno sovesen tip ima svoj svet na pravila koi strogo go
opredeluvaat negovoto odnesuvawe. Slabo kontaktira so realnosta i
e rigiden vo odnesuvaweto. Zna~aen del od agresivnosta uspeva da ja
kontrolira.
Racionalno - altruisti~ki tip pretstavuva idealen karakteren
tip. Toa e poedinec svesen za sebe, za svoite sposobnosti i za svoeto
mesto vo svetot vo koj ìvee. Osloboden e od konfliktite, racional-
no gi koristi rigidnite pravila na odnesuvawe. Energijata koja ja
poseduva ja naso~uva kon socijalno vredni celi.
Postoeweto na golem broj tipologii na karakterot me|u koi:
Frojdovata tipologija na karakterot (oralen, analen, falusen i gen-
italen karakter) koja se bazira na tipovite na organizacija na seksu-
alnata energija vo detstvoto; Fromovata tipologija na karakterot
(neproduktiven i produktiven tip); Jungovata tipologija (ekstro-
verten - otvoren, introverten - zatvoren tip) i dr. upatuvaat na

zaklu~okot deka problemot na klasifikacijata na karakterot vo psi-
hologijata s# u{te ne e dovolno razjasnet.
Kaj karakterot razlikuvame op{ti i individualni crti.
Op{tite crti se formiraat pod presudno vlijanie na op{testvenata
sredina (socijalnite uslovi, op{ta kultura, op{testven sistem). Vo
ovaa grupa crti spa|aat: visok moral, patriotizam, kolektivizam dis-
ciplina i dr. Individualnite crti se javuvaat kaj konkretna li~nost
i zavisat od nejzinoto obrazovane, vospituvawe i socio-ekonomski
uslovi. Ulogata na vospituvaweto e presudna vo formirawe na karak-
terot.
Pra{awa i zada~i:
1. Opi{i ja svojata li~nost i najbroj gi tvoite glavni osobini.
2. Kako nastanuvaat crtite i zo{to tie ni sluàt?
3. Zo{to Frojd rekol „deka deteto e tatko na ~ovekot“?
4. Opi{i go tvojot temperament spored vidovite na Hipokrat.
5. Kakov e tvojot karakter? Opi{i go so nekolku zbora.
DINAMIKA NA LI^NOSTA
POIM ZA DINAMIKA
Pod dinamika na li~nosta gi podrazbirame site pojavi koi ja

pottiknuvaat i naso~uvaat ~ovekovata aktivnost kon opredeleni
celi. Glavni generatori na dinamikata na li~nosta se motivite i
potrebite. ôvekot e aktiven i koga gi zadovoluva svoite stavovi i
interesirawa. Kaj sekoj ~ovek ovie dinamizmi se organizirani na
razli~en na~in. Lu|eto imaat razli~ni potrebi i razli~en stepen na
volja koi gi dviàt kon celta. Vo tek na aktivnosta ~ovekot ~esto go
menuva odnesuvaweto do postignuvawe na celta. Potoa se ~uvstvuva
prijatno (dokolku ja ostvaril celta) ili neprijatno dokolku
doìveal neuspeh.
114 Psihologija
POIM ZA FRUSTRACIJA I KONFLIKT
Patot do ostvaruvaweto na celta e ~esto popre~en od razli~ni

pote{kotii koi polesno ili pote{ko ~ovekot gi sovladuva. No,
ponekoga{ se javuvaat golemi i te{ki prepreki koi ~ovekot ni so
dolgotrajni napori ne moè da gi sovlada i toga{ zboruvame za frus-
tracii ili onevozmoùvawa (nemame pari, nemame dru{tvo, ne
moème da se vrabotime i dr.).
Pri~inite za frustraciiite moàt da bidat od razli~ni
izvori: fizi~ki: na pr. bi odele na koncert, no nemame pari za bilet;
socijalni: na pr. roditelite mu branat na sinot da studira vo stranst-
vo; vo samata li~nost: na pr. devojkata uporno saka da bide manekenka,
a za toa nema soodvetni telesni karakteristiki; konfliktnata
situacija vo samata li~nost koga ne moè da se opredeli ili ne moè
da izbegne od neprijatni situacii.
Sostojbata na sudir ili sprotivstavuvawe pome|u motivite se
narekuva konflikt (konfliktna situacija). êsto pati ~ovekot ne e
vo sostojba da realizira nekoja svoja potreba poradi vakov sudir na
sopstvenite motivi.
I vo dvete situacii (konflikt i frustracija) ~ovekot e napnat,
voznemiren, se ~uvstvuva nezadovolno i neprijatno.
VIDOVI KONFLIKTI
Gi ima tri vida opi{ani od amerikanskiot psiholog Kurt

Levin:
1. Konflikt na dvojno privlekuvawe zna~i deka li~nosta se
nao|a pome|u dve podednakvo privle~ni celi, a mora da odbere edna.
Kako konflikt ne e teòk, no moè da trae podolgo i da go izma~i
~ovekot za{to sodrì neprijatnost zaradi napu{tawe eden
privle~en objekt. Na pr. na mlada devojka istovremeno i se dodvoru-
vaat dve mom~iwa.
+ L +
Ovoj konflikt e najlesen i ne ostava posledici po du{evnoto

zdravje na ~ovekot osven {to moè da se javi kaewe za napu{teniot
objekt.
2. Konflikt na dvojno odbivawe - zna~i deka li~nosta se nao|a

pome|u dve neprijatni situacii, i od dvete o~ekuva lo{o, no edna mora
da izbere. Toga{ ~ovekot obi~no „od dvete zla go izbira pomaloto“.
Na pr. na sakanata i te{ko bolna li~nost treba da & ja kaème visti-
nata za bolesta {to ni pa|a mnogu te{ko, a od druga strana ne sakame
da ja laème.
Primer za ovoj konflikt ima i kaj u~enicite na pr. u~enikot se
pra{uva, da ostane na ~as i da dobie edinica ili da izbega od ~as i da
dobie neopravdan izostanok.
_ L _
Ponekoga{ ovoj konflikt e mnogu silen i lu|eto nao|aat „spas“

vo „begstvo vo bolest“ - direktorot koj ne moè da gi re{i prob-
lemite vo svojata firma, a ne moè da go napu{ti rabotnoto mesto,
dobiva pote{kotii so srceto i go smestuvaat vo bolnica. Lu|eto koi
po~esto imaat vakvi konflikti moàt da dobijat nevroti~ni i psi-
hosomatski reakcii.
3. Konflikt na istovremeno privlekuvawe i izbegnuvawe - kaj
ovoj konflikt ima edna cel, predmet ili lice koe podednakvo e i
privle~no i odbivno. Taa situacija se narekuva ambivalencija i moè
da bide navistina izma~uva~ka. Vakvi primeri ima mnogu na pr. devo-
jkata uìva da jade testenini i istovremeno se pla{i deka }e se zde-
beli, eden vraboten vo dobra firma bi izbegal od pretpostaveniot, no
ostanuva zaradi dobriot li~en dohod. êsto se sre}ava i kaj bolnite
lu|e - ~ovekot znae deka treba da odi vo bolnica, istovremeno ne saka
da odi i da se oddeli od semejstvoto.
L
+
_
Dokolku ovoj vid konflikti se po~esti kaj ~ovekot vo podolg
vremenski period moàt da dovedat do seriozni psihosomatski i psi-
honevroti~ni zaboluvawa i e najteòk po odnos na posledicite po
li~nosta.
REAKCII NA FRUSTRACII I KONFLIKTI
ôvekot na frustracii i konflikti moè da reagira pozitivno

za da ja sovlada preprekata so realisti~en priod: so zgolemen napor i
pokvalitetna rabota. Na pr. kandidat koj ne uspeal da se zapi{e na
116 Psihologija
Medicinski fakultet ovaa godina moè da re{i da se podgotvuva cela

godina za da ja ostvari celta. Potoa so promeni vo na~inot na
pristapuvawe na problemot na pr. sportskata ekipa ja menuva tak-
tikata za da go pobedi protivnikot, ili mom~eto ja menuva taktikata
za da gi pridobie simpatiite na devojkata {to mnogu mu se dopa|a. Vo
realisti~ki reagirawa spa|a i svesna zamena za celta. Na pr. mom~e
koe ne moè da se istakne so ubavina, so {arm, se istaknuva vo
sportot. Realisti~en priod na frustraciite e i ako ja zgolemime pod-
noslivosta (tolerancija) na frustraciite. Na pr. neprijatniot pret-
postaven so vreme se nau~uvame da go podnesuvame.
Negativni reakcii na frustracii ima pove}e. Edna od
naj~estite i najpoznatite e agresivnoto odnesuvawe koe moè da bide
naso~eno kon izvorot na frustracijata ili da bide naso~eno kon nekoj
sosema nevin. Potoa tuka spa|a dezorganizirano odnesuvawe koga na
pr. vozrasen ~ovek se odnesuva nesoodvetno i nekriti~no (kako malo
dete) i anksioznost, sostojba na napnatost, voznemirenost i bespo-
mo{nost. Na frustracii i konflikti ~ovekot naj~esto reagira so
odbranbeni mehanizmi.
ODBRANBENI MEHANIZMI
Sostojbata na anskioznost ponekoga{ e tolku voznemiruva~ka

{to ~ovekovoto jas mora od nea da se brani.
Nezadovolenite potrebi i èlbi moraat da bidat otstraneti,
potisnati ili preobrazeni da ne moàt da se prepoznaat. Ovaa uloga
ja imaat odbranbenite mehanizmi.
Niv gi opi{al S.Frojd. ôvekot gi koristi avtomatski i
nesvesno za da go so~uva svoeto jas dobro pred sebe i pred drugite lu|e.
So koristeweto na odbranbenite mehanizmi se namaluva napnatosta
predizvikana od frustracijata. Vo prodolènie }e gi opi{eme
odbranbenite mehanizmi koi po~esto se koristat:
- racionalizacija e eden od naj~esto koristenite odbranbeni
mehanizmi. Za nea zboruvame koga frustriranoto lice pri~inite za
svojot neuspeh gi prefrla na nekoj drug (pri toa veruva vo ona {to go
kaùva), na pr. studentot ne go poloì ispitot zatoa {to samo
„bubalicite“ moàt da go poloàt ili bolniot {to ne se pridrùva
na sovetite na lekarot izjavuva deka lekarot ne sakal i ne moèl da
mu pomogne.
Ovoj mehanizam ima dva podvida koi slikovito se narekuvaat
mehanizam na „kiselo grozje“ i „sladok limon“. Vo basnata lisicata
koja ne moèla da go dofati grozjeto izjavila deka toa i taka e kise-

lo i ne vredi da vloùva trud t.e. licata na koi nekoja cel im e
nedosti`na ~esto ja omalovaùvaat. Sprotiven e mehanizmot na „blag
limon“, koga vrednosta na ona {to go ima ~ovekot ja zgolemuva.
Malite uspesi se prikaùvaat kako golemi.
- kompenzacija e odbranben mehanizam {to zna~i deka li~nosta
zaradi neuspeh ili pre~ka na edno pole dostignuva rezultati na drugo
i taka ja namaluva napnatosta i ~uvstvoto na pomala vrednost. Na pr.
invalidizirano lice koe ne moè da odi, crta umetni~ki sliki, devo-
jka koja ne moèla da postigne fakultetska diploma stanuva dobra
manekenka.
Poseben oblik na kompenzacija e natkompenzacija. Nadkom-
penzacija zna~i deka li~nosta postignuva vrvni rezultati ba{ na
poleto na koe ima pre~ki i frustracii. Na pr. gr~kiot dràvnik
Demosten koj imal govorna mana stanal odli~en govornik ili Vilma
Rudolf koja bila kako dete paralizirana so silna i uporna volja
postignala svetska slava kako vrvna atleti~arka.
- identifikacija e vaèn mehanizam koj zna~i poistovetuvawe
so nekoj drug. Identifikacijata e proces koj e vaèn vo detstvoto.
Preku nego deteto u~i, gi u~i ìvotnite ulogi i se socijalizira.
Kako odbranben mehanizam taa zna~i da se poistovetime so drugite, so
nivnite uspesi. Na pr. uspesite na svojot idol gi doìvuvame kako da
sme gi postignale nie. Eden vid na identifikacija ima i na relacija
roditel dete. Vo prilog na ova e na primer izjavata na tatkoto „jas ne
stanav doktor, no ti mora{ da stane{“, nevodej}i smetka pri toa dali
deteto saka i moè da stane doktor.
- represija e odbranben mehanizam na potisnuvawe, t.e. site
sodrìni koi mu se neprijatni, za koi se kae ili se ~uvstvuva vinoven
~ovekot gi represira vo potsvesta. Tie sodrìni se navidum zabo-
raveni, no pri razli~ni nepogodni situacii tie doveduvaat do psi-
honevrotiski reakcii. Najgolemiot pridones na S.Frojd e tokmu toa -
otkrivaweto na potsvesnoto. So psihoanalizata toj uspeval
damne{nite i potisnati nastani da gi vrati vo svesta, pacientite
povtorno silno gi preìvuvale potisnatite nastani, no po toa simp-
tomite na zaboluvaweto obi~no se gubele.
Potisnuvaweto e najteòk odbranben mehanizam zatoa {to vrz
baza na ovoj mehanizam se stvaraat psihi~ki poremetuvawa, osobeno
nevrozite.
- regresija e odbranben mehanizam {to zna~i deka bolniot
unazaduva so svoeto odnesuvawe. Na pr. frustriraniot vozrasen bolen
118 Psihologija
po~nuva da se odnesuva kako dete.

Bolnite ~esto reagiraat so regresija. Vo krizni situacii ~esto
pla~at, ja baraat majkata, sakaat da bidat galeni i mazeni.
Infantilnoto odnesuvawe e povlekuvawe, begawe vo detstvoto zatoa
{to ne e lesno da se bide vozrasen.
- proekcija se sostoi vo pripi{uvawe na sopstvenite dlaboko
skrieni potisnati èlbi na nekoj drug. Naj~esto se toa èlbi i
potrebi koi se sprotivni na pravilata i normite na taa sredina i se
prepi{uvaat na drugi. Pa taka zboruvaj}i za drug, zboruvame za sebe.
Na pr. èna na koja & se dopa|aat mladi maì taa osobina ja
pripi{uva na sosetkata.
- reakciska formacija e sloèn mehanizam koj sodrì dve fazi.
Najprvo nedozvolenata sodrìna se potisnuva, a potoa se izgraduva
odnesuvawe koe e direktno sprotivno na potisnatata sodrìna. Na pr.
namesto potisnatata agresivnost sprema nekoe lice ili kon lu|eto
voop{to, sre}avame preterana qubeznost. Tokmu toa preterano reagi-
rawe e znak deka ne e prirodno tuku reakciska formacija. Sprotivno,
skrienata èlba kon nekoi lica moè da se izrazi kako grubo odnesu-
vawe kon nea.
- negirawe ili odrekuvawe e mnogu ~est mehanizam koj i laik
moè da go zabeleì. Se sostoi vo privid, nezabeleùvawe na opas-
nost, negirawe ili otfrlawe na vistinata, nepriznavawe na opasnata
situacija. Toa se situacii koga ~ovekot „pri o~i e slep“, ne saka da se
soo~i so realnosta. Deteto ne saka da veruva deka majka mu e mrtva,
pacientot ne prifa}a deka negovata bolest e te{ka, pu{a~ot ne
prifa}a deka nikotinot mu {teti, „o~ite na qubovta“ ne
zabeleùvaat nedostatoci i mnogu drugi primeri.
- konverzija e odbranben mehanizam koj ozna~uva deka
psihi~kata napnatost se prenesuva na telesen plan. Konverzijata e
~esta vo sekojdnevnata praktika. Na pr. mnogu e polesno da se ima
glavobolka i da se goltaat tableti odo{to soo~uvawe so problemot.
Poednostavno e da se odi na boleduvawe, odo{to so direktorot da se
razgovara za nepravdini. êsto konverzijata e edinstven izlez od
te{ko re{livi ìvotni situacii i vakvite pacienti se ~esto vo
ambulantite.
Na krajot da napomeneme deka odbranbenite mehanizmi mu poma-
gaat na ~ovekot da se prilagodi na frustrira~kata situacija. Tie pri-
donesuvaat ~ovekot da se oslobodi od napnatosta. Dokolku se koristat
umereno tie mu pomagaat na ~ovekot da go odrì svoeto jas dobro i
zdravo. Ako pak odbranbenite mehanizmi stanat postojan na~in na

reagirawe stanuvaat {tetni i go ote`nuvaat ìvotot. Taka se
zalaùva, „ìvee vo oblaci“, nerealno, ne moè da si gi re{i prob-
lemite. Tie se re{avaat samo ako se soo~ime so niv, ja razgledame
situacijata i barame mo`no re{enie.
Pra{awa i zada~i:
1. [to podrazbira{ pod poimot dinamika na li~nosta?
2. Daj svoi primeri za site vidovi konflikti.
3. Koj konflikt e najteòk za psihi~koto zdravje na ~ovekot?
4. Potseti se kako si reagiral koga si bil frustriran?
5. Dali odbranbenite mehanizmi sekoga{ & koristat na li~no-
sta?
6. Daj svoi primeri za site odbranbeni mehanizmi.
RAZVITOK NA LI^NOSTA
POIM ZA RAZVITOKOT
Razvitok na psihi~kiot ìvot na li~nosta moè da se prou~uva

od filogenetski i ontogenetski aspekt.
I. FILOGENETSKI (razvitok na ~ovekot kako ìvoten vid od
postoeweto na prvobitnite lu|e do dene{niot ~ovek - homo sapiens).
Najva`ni filogenetski faktori se:
a) razvitok na ~ovekovata raka - nastanal niz procesot na tru-
dot i e propraten so paralelen razvitok na korata na golemiot mozok
(CNS);
b) razvitok na govorot - kako osnovno sredstvo za komunikacija
pome|u lu|eto, prenesuvawe na soznanija i iskustva, istoto
ovozmoèno so razvitok na korata na golemiot mozok (CNS);
v) socijalnoto nasledstvo - golema prednost na ~ovekot sporede-
no so ìvotnite. Sekoja generacija prodolùva so aktivnosti koi go
zgolemuvaat toa nasledstvo, sozdavano so vekovi koe mu stoi na raspo-
lagawe na sekoj novoroden (na primer: nie ~itame dela stvoreni pred
mnogu godini, letame so avion stvoren pred godini, decata se ra|aat so
kompjuteri i sl.).
II. ONTOGENETSKI (razvitok na edinkata od oplodeno jajce
do potpoln organizam t.e. na individuata). Najva`ni ontogenetski
faktori se:
120 Psihologija
a) biolo{ki (nasleden) koj se prenesuva preku genite koi se

nao|aat vo hromozomite. Hromozomskiot kompleks kaj ~ovekot se vika
kariotip. Kariotipot kaj ~ovekot ima vkupno 46 hromozomi. 44 hro-
mozomi (ili 22 para) se somatski (telesni) isti za dvata pola, a 2 hro-
mozomi (1 par) se polovi hromozomi za ma{ko HU, a za devoj~e HH. Vo
oploduvaweto u~estvuvaat 23 hromozomi od majkata i 23 od tatkoto.
Polot go opredeluva tatkoto. Poznati se pove}e hromozomski
aberacii po odnos na brojot na hromozomite (na primer: Sy Down
naj~est, so kariotip od 47 hromozomi, eden pove}e vo 21-ot par, Sy
Turner so eden pomalku 45 hromozomi, nedostiga eden H hromozom kaj
devoj~iwata i dr.) kako i drugi hromozomski gre{ki po odnos na
izgledot, goleminata i drugi malformacii na hromozomite. Isto
taka genite moàt da bidat nositeli na pove}e nasledni bolesti.
b) socijalna sredina e isto taka vaèn faktor za razvitok na
psihi~kiot ìvot na individuata. Taa moè da bide fizi~ka (gegraf-
sko opkruùvawe, materijalnite dobra), no pova`no se smeta socijal-
noto opkruùvawe od lu|eto (semejstvoto na prvo mesto, drugar-
~iwata od jasli, gradinka, u~ili{te, sredstvata za masovna komu-
nikacija i dr.). Vo socijalnata sredina se stimuliraat i razvivaat
potencijalite koi edinkata gi nosi po ra|aweto. Socijalnata sredina
go opfa}a vospituvaweto, vaèn faktor za pravila i normi na odne-
suvaweto, a so cel od sekoe dete da se napravi „dobro mom~e“ ili
„dobro devoj~e“ zavisno od pravilata i normite na taa sredina.
v) li~na aktivnost e tesno povrzana so prethodnite faktori i
zna~i deka sekoe dete treba da bide stimulirano i aktivno za da gi
razviva svoite individualni sposobnosti. Se smeta deka onie sposob-
nosti koi na ~ovekot mu se odredeni so vidot (filogenetski) i bez
aktivnosti }e se javat (na primer: odewe, govor), no so ve`bawe i
stimulacija govorot ke bide pobogat. Li~nata aktivnost e posebno
va`na za ontogenetskite osobenosti sportuvawe, umetnost i drugi
sposobnosti (primer br. 12).
Postojat razli~ni sfa}awa za razvitokot na li~nosta i „kopja-
ta se kr{at“ najmnogu okolu pra{aweto {to e pova`no vo razvitokot
na li~nosta, nasledstvoto, sredinata ili li~nata aktivnost. Spored
nativisti~koto sfa}awe nasledstvoto e glavno i go opredeluva
celokupniot razvitok i site karakteristiki na edna li~nost.
Nasproti ovie tvrdewa postojat takvi koi glavno zna~ewe &
davaat na sredinata, na uslovite vo koi ìvee poedinecot.
Najkarakteristi~en pretstavnik na ovie tvrdewa e amerikanskiot
psiholog Xon Votson koj rekol: „Dajte mi normalni deca i mo`nost da
gi vospituvam vo uslovi kakvi {to sakam i vi garantiram deka od
sekoe dete }e napravam ona {to sakam jas: lekar, muzi~ar, prosjak,
kradec, bez ogled na negovite sposobnosti, sklonosti i nasledstvo.“
Ovie sfa}awa se neopravdani kako i nativisti~kite.
Nau~nicite dolgo vreme sporele okolu toa koj od ovie tri grupi
na ontogenetski faktori se najva`ni. Nekoi smetale deka toa se
biolo{kite, drugi sredinata, treti li~nata aktivnost. Deneska se
smeta deka site tri grupi faktori se podednakvo va`ni i eden bez
drug ne moàt da dejstvuvaat osven {to biolo{kite faktori se osno-
va na koja }e sodejstvuvaat drugite dve grupi faktori. Se smeta deka
pottikot od sredinata e neophoden uslov za razvivawe na biolo{kite
potencijali.
Se steknuvaat: karakterni osobini, interesirawa, stavovi,
vrednosti, humanost, agresivnost, motivacija i drugi osobini koi se
pod vlijanie na socijalnata sredinata.
Primer br. 12
Vo eksperimentalni i terenski studii Denis na{ol deka za

sedeweto, za stoeweto i odeweto e pova`no rasteweto i sozre-
vaweto na nervniot sistem i muskulaturata kaj decata, otkolku
ve`baweto.
Vo edno drasti~no prou~uvawe, toj dve devoj~iwa blizna~ki gi
ostavil prvite 36 nedeli od ìvotot da leàt na grb i gi onevoz-
moìl da sedat ili stojat. Posle nekolku nedeli koga gi pu{til da
se dviàt slobodno, devoj~iwata po~nale da sedat. Koga imale 52
nedeli, gi stavil da stojat so pomo{, no tie zastanale posle tri
dena slobodno dvièwe.
Vo prou~uvaweto na odeweto kaj decata od plemeto Hopi
indijanci, Denis go prou~uval vlijanieto na ograni~uvawata zaradi
toa {to vo ova pleme decata gi vrzuvale za daska vedna{ po
ra|aweto i gi drèle vrzani pove}e meseci. Denis ne na{ol razlika
vo lazewe, sedewe i stoewe kaj decata od Hopi indijanci, sporedeno
so drugi deca koi nemale ograni~uvawa vo dvièweta. O~igledno e
deka ovie oblici na odnesuvawe ne se pod vlijanie na ve`baweto,
tuku se rezultat na sozrevaweto.
[to se nasleduva, a {to se steknuva?

Se smeta deka dominacijata na naslednite faktori e prisutna
kaj slednite osobini:
122 Psihologija
op{tite karakteristiki na vidot na rasata;

telesna konstitucija i telesna sli~nost (o~i, nos, usta);
karakteristiki na setilni organi i osetlivost na setilata;
boja na kosa, boja na o~ite, kvalitet i boja na zabite;
temperament (na~in na emocionalno reagirawe);
inteligencija;
sklonost kon telesni i psihi~ki poremetuvawa;
krvna grupa i karakteristiki na krvnite elementi.
Primeri za vlijanie na biolo{kiot (nasleden) faktor, sredi-
nata i aktivnosta.
1. Bra~nata dvojka psiholozi Kelog na ostrvot Tenerife pove}e
godini go odgleduvale svoeto dete i edno malo majmun~e na ista
vozrast. Odgleduvaweto bilo sosema identi~no: hranewe, oblekuvawe,
igrawe.... Vo po~etokot majmun~eto bilo ponapredno vo odewe,
ka~uvawe, hranewe... no podocna koga kaj deteto se javilo govor, maj-
mun~eto zna~itelno po~nalo da zaostanuva vo psihi~kiot razvitok.
Primerot pokaùva deka stimulativnata sredina ne moè da gi
razvie psihi~kite osobenosti za koi ne postoi nasledna osnova.
2. Vo Indija bile najdeni dve devoj~iwa {to odrasnale so volci.
Fizi~ki li~ele na ~ove~ki su{testva, no se odnesuvale kako volci
(odele na ~etiri ekstremiteti, dewe spiele, no}e zavivale i sl.). Ili
deteto Berci, najdeno vo edno zafrleno selo vo Romanija koe ìveelo
so ku~iwa se odnesuvalo kako ku~e. Ovie primeri pokaùvaat deka
ovie deca, iako poseduvale ~ove~ki biopotencijal, se odensuvale kako
ìvotni zaradi vlijanieto na sredinata.
3. Deka aktivnosta ima mnogu va`na uloga vo psihi~kiot razvi-
tok na ~ovekot ima mnogu primeri:
Helena Keler, slepa i gluva devojka, blagodarenie na svojata
golema aktivnost i stimulacija od sredinata, nau~ila nekolku jazika,
napi{ala pove}e knigi, doktorirala.
Vilma Rudolf, paralizirana kako dete i osudena na invalidska
koli~ka, so silna i uporna volja i postojano ve`bawe postignala svet-
ska slava i olimpiski medali vo atletikata.
Pra{awa i zada~i:
1. Misleweto e: proces, sostojba, osobina (potcrtaj);
2. Temperamentot e: proces, sostojba, osobina (potcrtaj);
3. Opi{i go svojot karakter. Razmisli dali moè{ da gi
otstrani{ negativnite osobini.
4. [to s# od tvoeto opkruùvawe spa|a vo socijalno nasledstvo?

5. Proanaliziraj gi tvoite fizi~ki karakteristiki i nabroj gi
tie {to e vidlivo deka si gi nasledil od roditelite.
6. Koj e najvaèn ontogenetski faktor za razvitok na
psihi~kiot ìvot?
KARAKTERISTIKI NA ODDELNI
@IVOTNI PERIODI
DETSTVO
Detstvoto e prviot period posebno vaèn za formiraweto na

li~nosta. Trae od ra|aweto do 12 godini. Vo ovoj period se zabeleùva
mnogu dinami~en razvitok kako vo fizi~ka taka i vo psihi~ka smisla.
Vo najranoto detstvo (prvite 2 godini od ìvotot) deteto gi usvojuva
osnovnite ve{tini na fa}awe, potoa stoewe i odewe. Vo ovoj period
se razvivaat setilnite organi i setilnata osetlivost, a po~nuva i
razvitokot na soznajnite funkcii. Na krajot na prvata godina decata
po~nuvaat da zboruvaat i vo prosek znaat po 3 zbora koi imaat zna~ewe
(gi povrzuvaat so konkretni ne{ta). Vo periodot na ranoto detstvo
zapo~nuva da se formira slikata za sebe - identitetot. Me|u 2 i 3
godina normalnite - zdravi deca gi usvojuvaat higienskite naviki. Vo
ovoj period se razviva igrata so drugi deca. Po pat na identifikaci-
ja i imitacija se razviva detskata li~nost i voop{to negovata soci-
jalizacija.
Razvitokot na emociite kaj decata e mnogu intenziven i go zbo-
gatuva psihi~kiot ìvot na deteto. So razvitokot na intelektual-
nite funkcii, mislewe, pomnewe, govor, deteto stanuva posamostojno
i ja razviva svesnata voleva aktivnost. Taka stanuva zrelo za sistema-
tsko steknuvawe na znaewa, za poa|awe vo u~ili{te. So poa|awe vo
u~ili{te bitno se menuva ìvotot na deteto zatoa {to pred nego se
postavuvaat barawa i zada~i na koi treba da odgovori. Razvitokot na
deteto se odviva pod kontrola na u~ili{teto kade {to deteto u~i da
pi{uva, u~i novi poimi i ja razviva svojata inteligencija.
Kolektivniot ìvot vo u~ili{teto pridonesuva da se razvivaat
pravilata na odnesuvawe i socijalnite ~uvstva {to imaat zna~ewe za
razvivawe na karakterot na deteto.
124 Psihologija
Sl. br. 21 Redosled na javuvawe na emocii kaj decata
MLADOST
Mladost e period koj se nadovrzuva na detstvoto i zapo~nuva
okolu 12 godina. Se karakterizira so brz telesen razvitok i javuvawe
na sekundarnite polovi krakteristiki. Promenite na fizi~ki i
fiziolo{ki plan go zbunuvaat mladiot ~ovek. Ovie se u{te pona-
glaseni so polovoto sozrevawe i interesite i èlbite {to toa gi
predizvikuva. Vo ovoj period e potrebno vozrasnite (roditeli i
u~iteli) pootvoreno da razgovaraat so mladite za polovoto sozrevawe
i seksualnosta za da im pomognat da gi prifatat i razberat ovie
promeni. Mnogu antropolo{ki podatoci pokaùvaat deka te{koti-
ite koi se smetaat karakteristi~ni za ovoj period gi nema vo site
op{testveni zaednici. Dokolku mladite se dobro upateni preminot
od detstvo vo zrelost e polesen i bez pogolemi potresi.
Vo mladosta ima golem intelektualen i socijalen razvitok.
Spored Pijaè ({vajcarski psiholog) vo mladosta se razviva for-
malno operativna inteligencija t.e. operirawe so apstraktni poimi
i sposobnost da se izveduvaat mo`ni posledici od zamisleni pret-
postavki. Kaj mladiot ~ovek intenzivno se javuva interes za aktuel-
nite op{testveni zbidnuvawa i za svoite idei emocionalno se vrzuva.

Intenzivnata èlba da bidat nezavisni gi tera da se sprotivstavu-
vaat na barawata na roditelite. Razmisluvaat za nedoslednosta vo
odnesuvaweto na vozrasnite zaradi {to imaat kriti~en stav i otpor
kon avtoriteti.
Onie mladi koi ne uspevaat da re{at nekoi svoi problemi ili
da se istaknat i afirmiraat na eden pozitiven na~in, pojavuvaat agre-
sivno odnesuvawe, ili se povlekuvaat vo sebe ili se oddavaat na
razli~ni oblici na delikvencija.
Razbiraweto i tolerancijata na roditelite i u~itelite,
naporedno so postavuvawe na obvrski i odgovornosti koi mladiot
~ovek moè da gi ispolni }e pomogne ovoj period bogat so doìvuvawa
i soznanija da stane patokaz za formirawe zrela li~nost.
ZRELO DOBA
Zrelosta e period koj se ozna~uva kako najdolg i najkreativen vo

ìvotot na ~ovekot. Zapo~nuva po 20 godini (po nekoi avtori po 24
godini) i trae do 60 godini.
Ova e period na potpoln fizi~ki i psihi~ki razvitok. Vo peri-
od od 20-30 godini pove}eto poedinci gi re{avaat najva`nite ìvot-
ni problemi (zavr{eno obrazovanie, vrabotuvawe, izbor na bra~en
drugar i formirawe semejstvo).
Pri re{avaweto na site ovie va`ni ìvotni problemi se
slu~uvaat brojni promeni vo li~nosta i nejzinoto odnesuvawe: stanu-
va poodgovorna, seriozno gi sfa}a ne{tata, pogolema kontrola na
sopstvenoto odnesuvawe i dr. Vo periodot na zrelosta ~ovekot e
najproduktiven, stvara i za sebe i svoeto semejstvo, kako i za
op{testvoto. Na krajot na ovoj period po~nuvaat da opa|aat intere-
sirawata, se namaluva krugot na lu|eto so koi ~ovekot se druì.
STAROST
Starosta e period koj zapo~nuva po 60 godini i zna~i opa|awe na

mnogu ìvotni funkcii. Poznato e deka kaj onie lica koi
prodolùvaat da bidat aktivni po 60 godini starosta e mnogu pomalku
manifestna (povtori za intelegencija!).
Ima dve nauki koi se zanimavaat so problemite na starite lu|e:
Gerontologija - nauka za zdravi stari lica i Gerijatrija - nauka za
bolni stari lica.
126 Psihologija
So ogled deka fizi~kite promeni kaj starite lica se poznati i

o~igledni ovde }e se zadrìme samo na psiholo{kite promeni koi
sekoj zdravstven rabotnik treba da gi poznava:
- namaluvawe na osetlivosta na setilnite organi (naro~no za
vid, sluh i miris);
- promeni vo pomneweto - starite lu|e imaat hipermnezija
(zgolemeno pomnewe) za dale~ni nastani, a bliski nastani zaboravaat;
- promeni vo misleweto, toa ja gubi fluidnosta t.e. stanuva
kruto i rigidno;
- inteligencijata opa|a kaj onie {to ne se ve}e aktivni;
- promeni vo emocionalniot ìvot, emociite se labilni ili se
javuva emocionalna inkontinencija (nemo`nost da se kontroliraat
emociite). Potoa gi obzemaat ~uvstva na osamenost i deka ve}e niko-
mu ne mu se potrebni;
- po odnos na motivacijata isto ima promeni. Najva`ni stanu-
vaat motivite za odrùvawe na ìvotot (hrana, voda, odmor);
- starite lica imaat pogolema potreba za vnimanie od lu|eto od
svojata sredina;
- sferata na interesirawata se namaluva povrzano so namalu-
vawe na inteligencijata (zaradi neaktivnost).
Pokraj ovie promeni na psihi~ki plan, starite lica se ~esto
bolni zaradi opa|aweto na organizmot so {to i psihi~kite promeni
stanuvaat ponaglaseni.
So napredokot na medicinskite nauki i podobruvaweto na
ìvotnite uslovi, brojot na starite lica e golem (pred pove}e od 100
godini lu|eto ìveele vo prosek 40 godini, deneska kaj nas toa se 70
godini) i sekoja dràva treba da vodi smetka za zgriùvawe na starite
lica. Poznato e deka na starite lu|e im e najdobro da bidat vo krugot
na svoeto semejstvo, tamu kade {to go pominale ìvotot. Dokolku toa
ne e mo`no, potrebno e da ima pove}e institucii za nivno pristojno
smestuvawe.
Nekoi stari lu|e, vdovici ili vdovci, se odlu~uvaat da sklopat
povtorno brak zaradi osamenost, {to ~esto naiduva na otpor kaj semej-
stvoto. Ispituvawata pokaùvaat deka onie stari lica koi si na{le
ìvoten drugar doìvuvaat pokvalitetna i podolga starost.
So ogled deka starite lu|e se ~esto pacienti vo zdravstvenite
ustanovi, potrebno e kaj decata i mladite, osobeno kaj u~enicite vo
medicinskite u~ili{ta, da se razvivaat pozitivni ~uvstva kon
starite lu|e.
ZDRAVA (ZRELA) LI^NOST
Vo psihologijata pod poimot zdrava i zrela li~nost se

podrazbira edno isto. Poimot zrelost kako zbor moè da se upotrebu-
va vo razli~ni periodi na ~ovekovoto ìveewe: na pr. velime zrelo
novorodeno (ona koe se rodilo so teìna nad 2.500 gr., koe ima dobri
refleksi pri ra|aweto i sl.), ili deteto go sporeduvame so negovite
vrsnici. Zborot zrelost go ozna~uvame i kako - period pome|u mla-
dosta i starosta (20-60 godini), iako nekoi lu|e ne pokaùvaat
zrelost i na taa vozrast.
Zna~i zrelosta e proces, dinamika. Samiot razvitok na
li~nosta e priroden streme` kon „podobro zreewe“. Zrelosta opfa}a
intelektualna, psihosocijalna i emocionalna podgotvenost na indi-
viduata da gi prifati, da se adaptira i po potreba da gi menuva
uslovite vo koi ìvee. Kriteriiumite za toa {to e zrela li~nost
mnogu zavisat od op{testvenata sredina, no psiholozite se soglasu-
vaat deka postojat i univerzalni koi vaàt za site op{testva: dobra
rabotna prisposobenost, realisti~en odnos kon ne{tata, si postavu-
va dolgoro~ni celi koi moè da gi ostvari, nezavisna e, moè
samostojno da donesuva odluki i re{enija, ima postojanost vo intere-
sirawata, spremna e da se bori so ìvotni pote{kotii, ima seksualna
prisposobenost, konfliktite i frustraciite gi re{ava realisti~no,
gi kontrolira svoite emocii, podnesuva neuspesi, tolerantna e i
lu|eto gi prifa}a onakvi kakvi {to se, pokaùva interes za aktuelni
zbidnuvawa, ograni~eno i umereno koristi odbranbeni mehanizmi,
ima eti~ki principi, nema predrasudi, ima smisla za humor (bez isme-
juvawe na drugite) i dr. Nezrelite li~nosti pove}eto od ovie karak-
teristiki gi nemaat i pretstavuvat problem i za sebe i za sredinata.
Pra{awa i zada~i:
1. Koj e najvaèn faktor za razvitok na li~nosta?
2. Kako vlijaat biolo{kite faktori i dali se tie najva`ni za
razvitokot na li~nosta?
3. Koi se socijalnite faktori i kako vlijaat vrz razvitokot na
li~nosta?
128 Psihologija
4. Dali si dovolno aktiven i kako tvojata aktivnost deluva vrz

razvitokot na tvojata li~nost?
5. Opi{i go vlijanieto na tvoeto semejstvo vrz tvojot razvitok.
6. Opi{i ja tvojata mladost so nekolku zbora.
7. Koi se psiholo{kite promeni kaj starite lica? Opi{i nekoe
staro lice od tvoeto opkruùvawe.
8. [to podrazbira{ pod pimot zrelost na li~nosta?
NARU[UVAWA NA
PSIHI^KIOT @IVOT
9 POIMI ZA NORMALNOST
9 IZMENETI I NARU[ENI SOSTOJBI NA

SVESTA
9 NEVROZI, PSIHOZI, PSIHOPATSKA LI^NOST
9 BOLESTI NA ZAVISNOST
9 DEVIJANTNO ODNESUVAWE
130 Psihologija
Najgolemite bogatstva na ìvotot:

zdravjeto, mladosta i slobodata ne umeeme da gi
cenime dodeka gi imame, tuku toga{ koga }e gi
zagubime.
[openhauer
Razlikata me|u budaliot i umniot ~ovek e

~esto nevidliva.
Ubaid Zakani
@alosta {to ja nosi deteto e ednakva na

tovar {to go nosat vozrasnite, no deteto ja
nosi na svoite slabi ramena.
Silvi Kekonen
Budaliot ima ogromna prednost pred umniot

~ovek, sekoga{ e zadovolen so sebesi.
Napoleon II
Na dnoto od sekoja du{a postoi skrieno bogat-

stvo, koe samo qubovta moè da go iznese na
videlina.
Eduard Rod
POIM ZA NORMALNOST
Odreduvaweto na granicata kade zavr{uva normalnoto, a kade
po~nuva nenormalnoto odnesuvawe, s# pove}e se pokaùva kako potre-
ba, naro~no vo psihijatriskata praktika pri sudsko-medicinskite
ekspertizi t.e. pri procenka na presmetlivosta na edno lice. Mnogu
psihijatri i psiholozi se obiduvale da go objasnat normalnoto odne-
suvawe i pove}eto od niv se soglasuvaat deka postavuvawe na edna
ostra granica pome|u normalnoto i nenormalnoto odnesuvawe, prak-
ti~no ne e mo`na.
Naj~esto vo medicinata, poimite normalnost i zdravje se ized-
na~uvaat. Svetskata zdravstvena organizacija ja dava slednata
definicija za zdravje: Zdravjeto e sostojba na potpolna fizi~ka,
psihi~ka i socijalna blagosostojba, a ne samo otsustvo na bolest i
iznemo{tenost. Spored toa, normalna ili zdrava li~nost bi bila
onaa koja nema bolki i pote{kotii, ne & se namaleni rabotnite
sposobnosti, subjektivno dobro se ~uvstvuva i ne pokaùva mentalno
osiroma{uvawe, nitu upadlivo odnesuvawe. No, ovaa definicija ne
moè celosno da se primeni vo psihijatrijata, od prosta pri~ina {to
~ovekot moè subjektivno da se ~uvstvuva sosema dobro, a vo nego da se
krie te{ka du{evna bolest.
Normalnosta na li~nosta spored Melanija Klajn, zna~i opti-
malna integracija na kapacitetite na li~nosta. Taa pridava va`nost
na: emocionalnata zrelost, silinata na karakterot, sposobnost za
re{avawe konfliktni situacii, stepen na ostvarena ramnoteà
pome|u li~nosta i sredinata i nejzinoto dejstvuvawe kako integri-
rana celina.
Neoanaliti~arot Saliven smeta deka, biten element vo pro-
cenkata dali i vo koj stepen edna li~nost e normalna, e nejzinata
sposobnost da se prilagoduva na drugite lu|e, na sredinata vo koja
ìvee i da gi prifati i ceni kulturnite vrednosti na taa sredina.
Interesni se istraùvawata na Ofer, koj rabotel na problemot
na mentalnoto zdravje na mladite lu|e vo vrska so poimot na normal-
nost. Toj gi dava slednite kriteriumi:
- otsustvo na kakva bilo patologija, t.e. psihi~ki i telesni ras-
trojstva;
- liceto sovladuva i re{ava zada~i vo razvojot bez regresija;
- emociite gi doìvuva na soodveten na~in, fleksibilno,
istite gi kontrolira;
132 Psihologija
- konfliktite gi re{ava uspe{no i so razum;

- ima relativno dobri odnosi so vozrasnite, naro~no so
roditelite. Pri toa, tatkoto mu vleva sigurnost, a majkata pove}e
razbira i so nea mladata li~nost e emotivno pobliska.
- mladata li~nost ima ~uvstvo na pripadnost na semejstvoto i na
po{irokata op{testvena zaednica i e svesna za normite i vrednos-
tite na taa zaednica.
Treba da se ima predvid deka poimite za normalnost variraat vo
odnos na vozrasta, nivoto na intelektualniot razvitok, obrazovnoto
nivo, pa i socijalnoto milje na koe poedinecot pripa|a.
Kriteriumite za normalnosta na li~nosta zavisat i od op{testven-
ite uslovi, kulturata, obi~aite i tradicijata. Na primer, vo
afrikanskoto pleme Zulu, normalno e ènite da imaat halucinacii.
Spored antipsihijatrijata, normalnosta na li~nosta pred s#
zavisi od toa kolku e odnesuvaweto na ~ovekot razbirlivo i pri-
fatlivo za drugite lu|e vo sredinata vo koja toj ìvee. Vo pra{awe e,
ne samo zaboleniot, tuku i onie {to go opkruùvaat. Zna~i ~ovekot }e
bide ozna~en kako psihi~ki bolen, toga{ koga sredinata toa }e mu go
nametne, zatoa {to negovoto odnesuvawe e razli~no od op{to pri-
fatenite normi. Ili, bi se reklo i sprotivno deka, psihi~ki zabolen
e onoj ~ovek koj ne moè da gi zadovoli svoite potrebi za op{testven
ìvot.
Fakt e, deka re~isi ne postoi ~ovek koj barem ponekoga{ ne se
odnesuval ~udno, nevoobi~aeno, nepredvidlivo, no toa ne zna~i deka
treba da bide grupiran vo „nenormalni lica“. Na kraj da napomeneme
deka, poimot za normalnosta e sporen vo naukata i predizvikuva
polemiki pome|u psihijatrite i psiholozite. Treba da se ima predvid
deka, razvojot na li~nosta e dinami~en proces, pa i samata normal-
nost na li~nosta e proces i stremewe.
AGRAVACIJA I SIMULACIJA
Agravacija (od latinskiot zbor agravo - ote`nuvam, vlo{uvam)

e svesno vlo{uvawe na postoe~kite simptomi na bolesta. Taa se raz-
likuva od histeri~nata simptomatika, pri koja bez ogled na nejzinata
uslovna prijatnost i posakuvanost, ne sekoga{ se pojavuva namerno i
svesno vlo{uvawe na simptomite, so pojava na vegetativni i sezomo-
torni poremetuvawa i ima svoi karakteristi~ni mehanizmi.
Ponekoga{ se zabeleùva i ednata i drugata sostojba, {to nesomneno
predizvikuva dijagnosti~ki pote{kotii. Pri re{avaweto na

spornite pra{awa pomaga dobronameren, poln so razbirawe, odnos
kon pacientot, sposobnost da se razbere negovata sostojba i situaci-
ja, da mu se objasnat celite i zada~ite na ekspertizata.
Simulacija (od latinskiot zbor simulatio - prepravawe) vo
medicinata podrazbira izmislena, nepostoe~ka bolest (glumewe na
bolest). Reprodukcija na kompletna klini~ka slika ne e mo`na, tuku
naj~esto se simuliraat odredeni simptomi na zaboluvaweto.
Vistinska simulacija kaj psihi~ki zdravi lu|e se sre}ava relativno
retko, a po~esta e delumna simulacija koja se javuva na psihi~ka baza.
Pritoa pacientot ili gi vlo{uva postoe~kite poremetuvawa
(agravacija) ili se stremi kon svesno prolongirawe na prethodno pos-
toe~kite simptomi (metasimulacija). Vo spravuvawe so ovie sostojbi
treba da se zeme predvid i psihologijata na semejstvoto na bolniot,
posebno afektivniot odnos (raspoloènieto) kon sozdadenata
situacija. êsto preku semejstvoto i rodninite moè da se vlijae na
stavovite na pacientot i so toa da se pridonese kon nadminuvawe na
ovie sostojbi.
POSEBNI SOSTOJBI NA SVESTA

Da bide{ svesen zna~i da moè{ da gi soznava{ nadvore{nite
nastani, no i svoite vnatre{ni sostojbi, osobeno mislite, percepci-
ite,pretstavite i ~uvstavata. Vo nesvesna sostojba pri udar,povreda
ili anestezija se gubi kontakt so nadvore{nite nastani, no i so sop-
stvenite sostojbi.
Postojat pove}e situacii vo koi kaj ~ovekot moàt da se javat
razni izmeneti sostojbi na svesta: otsustvo ili pregolemo prisustvo
na stimulacii, sugestija, meditacija, hipnoza, upotreba na drogi ili
alkohol i dr.,a pred se spiewe i son. Izmenetite sostojbi na svesta
moàt da se javat i pri izvesni naru{uvawa na normalnoto zdravje na
~ovekot: pri mnogu visoka temperatura, dehidracija na organizmot,
nespiewe, epilepti~ni napadi, truewe i pri upotreba na nekoi
lekovi. Pri vakvi izmeneti sostojbi na svesta moàt da se javat
iluzii, halucinacii, ~uvstvo na bestelesnost, ~uvstvo na odvoenost od
sopstvenoto telo, na nevoobi~aen oblik i golemina na teloto,
naru{uvawe na percepcijata za vreme i prostor, naru{uvawe na smis-
lata za realnost. Onie {to gi doìveale vakvite sostojbi naj~esto
134 Psihologija
velat deka tie ne moàt da se opi{at. Vakvite sostojbi glavno moàt

da se zapoznaat po pat na introspekcija. Ne postojat objektivni meto-
di za nivnoto konstatirawe i proveruvawe (osven EEG i nekoi drugi
fiziolo{ki testovi).
SON I SPIEWE
Porano se misle{e deka koga spie ~ovek e celosno neaktiven i

bez svest. Denes se znae deka toa ne e to~no. Spieweto pretstavuva sos-
tojba na mnogu sloèna aktivnost i izmeneta svesnost: vnimavawe,
~uvstvuvawe, pomnewe, u~ewe itn.
Najnovite otkritija za promenite na svesta {to se odvivaat za
vreme na spieweto mnogu }e pomognat za razbirawe na sostojbite na
svesta i za vreme koga ~ovekot e buden.
Sekoj ~ovek ima potreba za son. Kaj decata taa potreba e mnogu
pogolema otkolku kaj vozrasnite: decata do 3 godi{na vozrast spijat
do 16 ~asa, do 5 godi{na vozrast okolu 11 ~asa dodeka vozrasnite spi-
jat okolu 8 ~asa. Starite lu|e spijat prose~no 6 ~asa, no nivniot son i
kvalitativno se razlikuva - tie naj~esto spijat bez faza na najdlabok
son.
Koga podolgo vreme spie, kaj ~ovekot doa|a do promeni vo negov-
oto odnesuvawe: ~uvstvo na zamor, glavobolka, promeni vo percipi-
raweto, te{kotii vo koncentracijata i dezorientacija, gubewe na
memorijata, a vo izvesni slu~ai se javuvaat i paranoidni idei i halu-
cinacii. Zabeleàno e deka vo takvi situacii doa|a do abnormalnos-
ti vo elektri~nata aktivnost na mozokot.
ELEKTRI^NA AKTIVNOST NA MOZOKOT PRI

RAZLI^NI SOSTOJBI NA SVESTA
Ako elektrodite od elektroencefalografot se doprat do ~ere-

pot na ~ovekot, aparatot }e zabeleì deka mozokot e postojano elek-
tri~no aktiven. Se zabeleùvaat pove}e vidovi branovi koi me|u sebe
se razlikuvaat i odrazuvaat razli~ni sostojbi na mentalna aktivnost
na ~ovekot (sl. br. 22).
So pomo{ na EEG (elektroncefalograf) tehnikata zabeleàni
se dve napolno razli~ni sostojbi vo tekot na spieweto: REM sostojba
Voznemirenost
Relaksacija
Pospanost
Spiewe
Dlabok son
Sl. br. 22 Elektri~na aktivnost na mozokot dobiena po pat na EEG
i NEREM sostojba (faza). REM-fazata pretstavuva sostojba na mnogu

intenzivna aktivnost na mozokot i organizmot vo celina. Vo mozokot
se javuvaat elektri~ni branovi {to se voobi~aeni za budna sostojba i
sostojba na mentalna aktivnost (beta branovi); se zabeleùva inten-
zivna elektri~na aktivnost na muskulite, me|utoa taa aktivnost e
spre~ena i manifestno ~ovekot miruva; i intenzivni brzi dvièwa na
o~ite (spored {to ovaa faza i go dobi imeto - rapid eye mowement); se
javuvaat kolebawa vo pulsot, vo krvniot pritisok, vo dlabo~inata i
intenzitetotna di{eweto itn. Tokmu poradi vakvata aktivna sostoj-
ba na organizmot, REM-fazata na spieweto e nare~ena u{te i faza na
paradoksalen son, za{to ~ovekot naizgled e neaktiven, a vsu{nost e
mnogu aktiven. Vo NEREM fazata site ovie promeni otsustvuvaat i
taa pretstavuva sostojba na golema neaktivnost.
136 Psihologija
SONUVAWE
Mnogu ~esto vo spieweto lu|eto sonuvaat. Vo soni{tata nema

realnost i logika, se gubi ~uvstvoto za vreme i prostor i se ru{at
moralnite normi. Sekoga{ sonot e mo{ne ~uden, ponekoga{
prekrasen, ponekoga{ stra{en, no ~estopati teòk i nevozmoèn za
objasnuvawe. Zo{to se sonuva i {to ozna~uva sonot?
Ispituvawata pokaàa deka se sonuva naj~esto vo REM-fazata
na spieweto deka sonuvaweto e odraz tokmu na mnogu intenzivni
aktivnosti {to vo taa faza se odvivaat vo mozokot. Sodrìnata na
sonot ne e slu~ajna. Toa osobeno go tvrde{e psihoanaliti~arot Frojd,
(Fraud, S.1856-1939, avstriski psihijatar) koj napi{al cela analiza na
soni{tata vo koja veli deka sekoj son pokraj toa {to ima svoe
otkrieno, ima i prikrieno zna~ewe.
Prikrienoto zna~ewe e ona {to na prv pogled ne e vidlivo, a
{to od psiholo{ki aspekt e osobeno va`no. Spored Frojd, toa gi
otkriva ~ovekovite nesvesni idei i èlbi {to toj gi potisnal i {to
ne smee da gi zadovoli poradi op{testvenite zabrani („vo golem broj
seksualni simboli vo soni{tata ja izrazuvaat ~ovekovata potisnata
seksualnost“). Dodeka Frojd tvrde{e deka simbolite vo soni{tata gi
odrazuvaat konfliktite vo minatoto, Jung (Jung,G.1875-1961, {vaj-
carski psihijatar) smeta{e deka tie go odrazuvaat sega{niot ìvot,
kako i ìvotot vo idninata i deka poteknuvaat od „kolektivnoto
nesvesno“. Spored Jung, simbolite vo soni{tata go ozna~uvaat ona
{to ~ovekot bi moèl da bide, a spord Frojd - ona {to ~ovekot e.
OTSUSTVO ILI PREGOLEMO

PRISUSTVO NA STIMULACII
Poznato e deka mozokot, za da moè normalno da funkcionira,

mora postojano da bide „bombardiran“ so informacii {to vo najgolem
broj slu~ai doa|aat od setilata. Dokolku takvite informacii
voop{to gi nema, gi ima vo nedovolen broj, ili pak gi ima premnogu,
mozokot zapa|a vo edna od svoite izmeneti sostojbi na aktivnost. Na
primer, ako informaciite voop{to gi nema (setilno li{uvawe), vo
mozokot se javuvaat alfabranovi {to ozna~uvaat neaktivnost, se
zgolemuva ~uvstvitelnosta, prodolùva vremeto na reagirawe,
namesto trodimenzionalno vizuelno pole se javuva dvodimezionalno i
iskriveno, se javuvaat ìvi pretstavi i halucinacii, disocirano mis-
lewe, zbunetost, strav sugestibilnost, i tn.

Za àl nau~nite soznanija od ovaa problematika posluìja i za
nehumani celi. Ekspertite za psiholo{ka vojna dobija idei za naj-
monstruozni tehniki na psiholo{ka tortura vrz `rtvite - da se
podloàt na kompletno setilno li{uvawe. Toa se postignuva na toj
na~in {to im se dava dovolno za jadewe, fizi~ki ne se maltretirani,
dozvoleno im e da spijat i naizgled se e vred-samo {to okolu niv s# e
vo edna boja (na primer bela). S# e belo: yidovite, krevetite, jadewe-
to e vo bela boja, pa duri i vodata za piewe. Po nekolku dena prestoj
vo „belata komora“, li~nosta na `rtvata doìvuva celosen koncept na
dezintegracija. Kolku vakvite tehniki na „izmivawe na mozokot“ se
morbidni i nehumani potvrduva i misleweto na stru~ni lica koi
velat deka „atomskata bomba vo odnos na ovie sredstva e obi~na
igra~ka“.
SUGESTIJA
Koga e pod sugestija, ~ovekot e vo takva izmeneta sostojba na

svesta {to glavno go pravi ona {to od nego baraat drugite.
Sugestibilen e onoj ~ovek {to lesno podlegnuva pod tu|o vli-
janie, a sugestiven e onoj {to moè da ima golemo vlijanie vrz
drugite. Psihoterapijata ja koristi sugestijata kako osnoven metod
za le~ewe. Ako sami si sugerirame se vika - avtosugestija; koga drug ni
sugerira - heterosugestija; ako se sugerira po pat na hipnoza - hip-
noti~ka sugestija; ako se sugerira so pomo{ na narkoti~ni sredstva
narkosugestija.
Primer br. 13
Vo eden moment lusterot se otka~i, padna i se skr{i nakaj

deteto koe pi{uva{e. Negovata raka be{e mnogu prese~ena. Majkata
stapisana zjae vo prizorot. Potoa kako da ja zabole ne{to vo isto-
to mestoto na koe be{e povredena rakata na deteto, no sega- na
nejzinata raka: vide golema luzna.
Ovoj slu~aj istovremeno pretstavuva avtosugestija i
empatija. Majkata saka da go za{titi svoeto dete so toa {to
nesre}niot nastan si go pripi{uva sebesi. So silata na svojata
volja i avtosugestija, taa duri i uspeva na opredeleniot del od
rakata da predizvika takvi fiziolo{ki promeni {to }e proizve-
dat luzna.
138 Psihologija
EMPATIJA
Empatija ozna~uva takva sostojba na svesta pri koja se gubi del

od sopstveniot identitet, zaradi razbirawe na nekogo po pat na
soìvuvawe so nego. Nastanite doìveani od nekoj drug si gi
pripi{uvame sebe si, vr{ime intelektualna identifikacija i
doìvuvame isti ~uvstva. Empatijata e mo{ne zna~ajna tehnika vo
rabotata na sekoj zdravstven rabotnik, za{to toj pove}e }e gi razbere
drugite ako se soìvee so niv. Zdravstveniot rabotnik {to raboti so
lica so o{teten vid, na primer, nosi temni o~ila niz koi ni{to ne se
gleda i taka donekade se doveduva vo sostojba sli~na na onaa vo koja se
nao|aat licata so o{teten vid.
AVTOGEN TRENING
Avtogeniot trening pretstavuva psiholo{ki i psihoterapevt-

ski metod so pomo{ na koj ~ovekot po pat na ve`ba postignuva kon-
trola vrz sopstvenata psihi~ka sostojba (i vrz rabotata na vegeta-
tivniot nerven sistem). Celta e naj~esto kaj ~ovekot da se otstranat
nevroti~nite simptomi. Posebni vidovi avtogen trening pretstavu-
vaat meditacija i biofidbek.
Meditacija e takva sostojba na ve`ba pri koja se javuva visok
stepen na koncentracija. Obi~no o~ite se zatvoreni, a teloto e vo
udobna pozicija. Psiholo{kite ispituvawa pokaàa deka pri medi-
tacijata doa|a do slednive promeni: aktivacija na protokot na krvta,
namaluvawe potro{uva~ka na kislorod i proizvodstvo na jaglenoro-
den dioksid, zgolemena aktivnost na mozokot, smiruvawe na sim-
pati~kiot nerven sistem i {to e osobeno interesno, namaluvawe na
osetlivosta na bolka. Psiholo{ki e osobeno zna~ajna meditacijata
kombinirana so fizi~ki ve`bi i ve`bi na di{eweto {to se pri-
menuvaat za namaluvawe na voznemirenosta i agresivnosta.
Poznato e deka na nekoi kliniki te{ko bolnite od rak, {to
imaat osobeno silni bolki, ve`baat meditacija za da ja izbegnat
upotrebata na narkoti~ni analgetici. Lu|e {to se zanimavaat so joga
i drugi specijalni ve`bi, moàt da go proboduvaat svoeto telo bez da
prokrvarat, ili da odat po àr bez kakvi i da e te{kotii i promeni
na koàta na stapalata; da leàt na skr{eni par~iwa staklo itn.
Biofidbek ozna~uva tehnika pri koja so pomo{ na u~ewe po pat
na uslovuvawe i obidi i gre{ki ~ovek moè da postigne kontrola nad
golem broj vnatre{ni telesni procesi: di{ewe, rabota na srceto,
krven pritisok, puls, temperatura na koàta pa duri i nad elek-

tri~nite branovi vo mozokot. Tehnikata se sostoi od slednovo: rabo-
tata ili procesot na organot {to se stava pod kontrola prvo se be-
leì so pomo{ na instrumenti, taka {to i samiot pacient moè da ja
vidi ili ~ue ovaa informacija (na ekran ili preku zvu~nik gleda ili
slu{a kako raboti negovoto srce). Po pat na uslovuvawe i postojano
obiduvawe pacientot potoa u~i kako da vlijae vrz toj proces.
Postojano dobiva informacija za toa dali uspeal ili ne. Ako ne e
zadovolen, ve`ba ponatamu s# dodeka ne go nau~i najefikasniot i
najbrz na~in. Koristej}i ja ovaa tehnika pacientite moàt temperat-
urata na koàta da ja variraat za okolu 5oS, da go namalat krvniot
pritisok za 15%, da go zabrzuvaat i zabavuvaat pulsot, da ja opu{taat
tenzijata na muskulite itn.
Se pretpostavuva deka tehnikata na biofidbek vo idnina }e
naide na {iroka primena vo medicinata i deka pacientite sami }e
moàt da ja kontroliraat svojata hipertenzija, migrena, aritmija na
srceto, kako i golem broj drugi vnatre{ni procesi.
RASTROJSTVA NA SVESTA
Rastrojstvata na svesta vo potesna smisla moàt de se podelat
na kvantitativni i kvalitativni.
1. Kvantitativni rastrojstva:
a) somnolencija - ~ovekot e pospan i bavno reagira na site nad-
vore{ni drazbi;
b) sopor - podlaboko zasegawe na svesta koga bolniot moè da se
razbudi samo so mnogu silni drazbi;
v) koma - sostojba na dlabok patolo{ki son (celosno gubewe na
svesta) od koj bolniot ne moè da se razbudi ni so najjaki drazbi.
g) kratkotrajni prekini na svesta - naj~esto se javuvaat kako
epilepti~ni ekvivalenti ili kako posledica na mozo~ni vaskularni
spazmi.
Kvantitativnite rastrojstva na svesta sekoga{ se rezultat od
organski rastrojstva na centralniot nerven sistem.
2. Kvalitativni rastrojstva
A. Sostojbi na pomatena svest:
a) mentalna konfuznost - rastroenost vo sposobnosta za sinteza.
Bolniot e avtopsihi~ki i alopsihi~ki dezorientiran, psihomotorno
zabaven i so perceptivni rastrojstva vo vid na iluzii i halucinacii.
140 Psihologija
Se sretnuva kaj toksi~ni i infektivni o{tetuvawa na centralniot

nerven sistem (organski psihosindrom).
b) Delirantna sostojba - koja se karakterizira so tri osnovni
simptomi:
- pomatena svest so dezorientacija,
- psihomotoren nemir prosleden so strav,
- bogatstvo od iluzii i halucinacii (naj~esto opti~ki i tak-
tilni).
Delirantnata sostojba se javuva kaj organskiot psihodrom,
osobeno kaj toksi~nite simptomatski psihozi, kranio - cerebralni
traumi i drugi psihoorganski rastrojstva.
v) oniroiden sindrom - specifi~no rastrojstvo na svesta, koe se
javuva so celosno ili delumno prekinuvawe na kontaktot so realniot
svet i koe potsetuva na sonuvawe ili, pak, na sostojba {to e na pre-
minot me|u sonot i javeto (lesna konfuznost, bradipsihi~nost, delum-
na dezorientiranost). Se sretnuva kaj nekoi oblici na epilepsija i
pri simptomatskite psihozi.
g) amencija - sostojba kade {to e naru{ena sposobnosta za sin-
teza na primenite drazbi. Bolniot izgleda zbuneto, bavno i upla{eno
i ne e sposoben da gi povrzuva ne{tata, pa zatoa i negovite odgovori
se zbuneti i nelogi~ni.
d) avtomatizam - simptom {to se javuva kako rezultat od disoci-
jacija me|u odnesuvaweto i svesta, pri {to odredeni dvièwa ili
dejanija se odvivaat avtomatski, odnosno bez svesna i voleva kontro-
la. Se sretnuva kako hipnoti~ki fenomen, pred i po epilepti~en
napad, pri povredi na glavata i dr.
B.Sostojba na izmeneta (stesneta svest)
a) samra~na sostojba - e tranzitorna patolo{ka sostojba, koja se
odlikuva so pomatuvawe na svesta i ne retko so nekoi za~uvani koor-
dinirani aktivnosti. Taa e vo tesna vrska so mentalnata konfuzija i
mnogu pati e samo nejzina evolutivna modifikacija so kratko vreme-
traewe (od nekolku minuti do nekolku dena). Bolniot e so izrazit
psihomotoren nemir, strav i dezorientiranost. Toj moè da vr{i
motorni dvièwa, da patuva ili da vr{i nekoi aktivnosti, me|utoa ne
e svesen (ili napolno ne e svesen) za sopstvenata aktivnost i ne moè
da gi sintetizira primenite setilni drazbi. Za vreme na
polumra~nata sostojba, toj doìvuva mnogu iluzii i halucinacii, koi
naj~esto mu gi zgolemuvaat stravot i nemirot.
Spored psihopatolo{kite sodrìni, samra~nata sostojba se
karakterizira so:
- iskriveno doìvuvawe na seto ona {to se slu~uva okolu nego;

- delumna ili celosna avtopsihi~ka ili alopsihi~ka dezori-
entacija;
- psihomotorna vozbuda i agitacija;
- aktuelnite zbidnuvawa se ~uvstvuvaat kako son.
Samra~nata sostojba doa|a nenadejno, trae kratko, i nenadejno
prestanuva, ~esto zavr{uvaj}i so terminalen son, po koj nastapuva
lakunarna amnezija za periodot koga bolniot bil vo taa sostojba. Vo
sostojba na stesneta svest, ~esti se razni kriminalni dejstva, koi se
karakteriziraat so bescelnost, nekoordiniranost i izrazena
surovost.
Spored dlabo~inata na pomatenosta na svesta, samra~nite sos-
tojbi moàt da bidat dlaboki ili plitki. Vo niv naj~esto se nao|aat
epilepti~ari ili histeroidni psihopati (psihogeni samra~ni sosto-
jbi). Me|utoa moàt da se sretnat i pri nekoi egzogeni intoksikacii
na centralniot nerven sistem.
Kriminalisti~koto i forenzi~koto zna~ewe na samra~nite
sostojbi e od osobena va`nost, bidej}i bolniot se nao|a vo tranzi-
torno duhovno rastrojstvo i spored Krivi~niot zakon, toj e sosema
nepresmetliv za deloto {to go storil vo taa sostojba. Posebna
te{kotija za dijagnoza i ekspertiza pretstavuvaat poplitikite sos-
tojbi, kade {to svesta e lesno izmeneta i kade {to bolnite navidum
moàt da vr{at i nekoi celishodni aktivnosti.
b) Hipnoza e postapka so koja hipnotiziraniot ~ovek ve{ta~ki
se doveduva do sostojba sli~na na son, pri {to e so~uvana negovata
komunkacija so hipnotizerot. Hipnotiziraniot ~ovek ne moè da
misli i da se odnesuva po svoja volja za{to negovata svest e
ograni~ena, poradi {to e osobeno podloèn na sugestija.
Vo minatiot vek vo nekoi slu~ai hipnozata se upotrebuvala
kako edinstveno anesteti~ko sredstvo pri operaciite, a na hipno-
tizerite im se prepi{uvala ma|epsni~ka mo}. Nov odnos kon hipnoza-
ta se razvi od vremeto na Frojd, koj ja koriste{e hipnozata za
prou~uvawe na nesvesnite procesi {to se javuvaat pri histeri~noto
odnesuvawe.
Primer br. 14
Osobeno poznat Frojdov slu~aj na le~ewe so hipnoza be{e
pacientkata Ana O. Taa prestanala da pie voda i sekoga{ koga }e &
prinele ~a{a voda so gadewe ja odbivala. Po pat na hipnoza, Frojd,
otkril deka kriti~niot moment se nao|a nekade vo detstvoto,
142 Psihologija
koga nejzinata guvernanta mu dala na ku~eto da pie od istata ~a{a

od koja piela i Ana. Vo hipnoti~kata seansa Frojd & dal ~a{a so
voda i & sugeriral da se napie. Koga vo toj moment ja osvestil,
gledaj}i se sebesi kako pie, Ana se zgrozila i ja frlila ~a{ata.
So povtoruvawe na hipnoti~kite seansi i sugestii nejzinata
otpornost kon piewe se pov}e se namaluva.
Pri hipnoti~kata seansa, i samo nekolku zbora od strana na hip-

notizerot moàt da dovedat do celosna zavisnost na hipnotiziraniot:
toj gi ispolnuva negovite èlbi i naredbi da postigne visok stepen na
regresija. Na primer, vo edna takva seansa, na hipnotiziraniot mu
bilo sugerirano deka e bebe. Toj navistina po~nal taka i da se odne-
suva. Velel deka {i{eto e golemo, a toj sosema mal. Pla~el i gugal
kako bebe.
Zna~aen moment za hipnozata e {to potoa nastapuva posthip-
noti~ka amnezija - hipnotiziraniot ne znae {to se slu~uvalo za vreme
na hipnozata. Taka na primer, ako vo tekot na seansata mu se sugeri-
raat nekoi aktivnosti po nekolku dena, toj naj~esto }e gi izvr{i
napolno nesvesen zo{to go pravi toa.
Vo medicinata s# u{te se ispituvaat mo`nosti za po{iroka
primena na hipnozata. Na edna klinika za kardiovaskularni bolesti
bolnite od srce bile podeleni vo dve grupi. Ednite odele vo svoite
zadolìtelni ve`bi vo priroda, a drugite ostanuvale vo sobite kade
{to po pat na hipnoza bile „vodeni“ vo priroda, pri {to im bilo suge-
rirano deka gi ve`baat zadolìtelnite ve`bi. Potoa obete grupi
bile medicinski provereni. Se pokaàlo deka i kaj dvete grupi se
javilo podobruvawe od ist stepen!
v) Fuga- (fuga-begstvo) e sostojba na delumno stesneta svest,
koja se karakterizira so naglo zaskituvawe (bekstvo) na subjektot vo
bescelen pravec.
Fugata ima nekolku osnovni odliki:
- sekoga{ e neo~ekuvana,
- sekoga{ e nerazumna,
- sekoga{ e so ograni~eno traewe,
- pridruèna e so delumna ili celosna amnezija.
Fugite treba da se razlikuvaat od dromomaniite ( kade {to pos-
toi sklonost kon patuvawa i menuvawe na ìveali{ta) i vagabundiz-
mot (koj pretstavuva neprekinato skitawe na nekoi lica {to ne
moàt da se prisposobat na op{testveniot ìvot).
g) somnabulizam (noktambulizam) - ili mese~arstvo e oblik na
avtomatsko odnesuvawe, koe e rezultat na ras~ekor me|u sonot i
motornata aktivnost, a napati i me|u sonot i perceptivnata sfera,

ras~ekor pome|u svesta i motorikata. ôvekot spie, a odi, na povik se
vra}a vo postela, no naredniot den ima amnezija. Se javuva kako simp-
tom na odoredeni emocinalni rastrojstva, po~esto kaj deca so
naru{eni odnosi vo semejstvoto, no i kako epilepti~en ekvivalent.
NEVROZI
POIM I PRIÎNI
Nevrozite pretstavuvaat grupa na mentalni naru{uvawa bez

organski supstrat. Nevrozata e sostojba kaj koja postojat psihi~ki
promeni kaj li~nosta, kaj koi ne postoi patolo{ki organski supstrat,
kaj koja se javuva {arenilo od psihi~ki stradawa od subjektiven
karakter, so reperkusija vrz funkcioniraweto i adaptacijata na
intimen, profesionalen i socijalen plan. Nevroti~arot nikoga{ ne
ja prekinuva vrskata so realnosta, ne go negira postoeweto na real-
nosta, toj samo ja ignorira realnosta.
Nevroti~na li~nost se javuva poradi postoeweto na konflik-
tot pome|u èlbite i potrebite na realnosta.Toj ne moè da go nad-
mine ~uvstvoto na anksioznost i voznemirenost.
Za vo potpolnost da se razbere nevrozata i li~nosta, mora da se
dopre do potsvesnite konflikti na li~nosta. Kaj nevroti~arot, cen-
tralno mesto sekoga{ zazema emotivniot konflikt. Zna~i, deka vo
osnovata na nevrotskoto odnesuvawe leì konfliktot. Samiot kon-
flikt pretstavuva bazi~en element vo nevrotskoto odnesuvawe. Ne
taka retko ~ovekot e psihi~ki raspnat pome|u dva motiva, dve
situacii. Koga frustacijata stanuva neizdr`liva, li~nosta bega vo
bolest. Tuka povtorno se sudruvame pome|u ras~ekorot na mo`nostite
i èlbite za postignuvawe uspeh, li~nosta se bori, bara re{enie,
re{enie nema. Rezultat na toa e begstvo vo bolest so namaluvawe na
psiholo{koto funkcionirawe.
@iveeme vo vreme na brzo tempo na ìvot, golemi tehni~ki
dostignuvawa, potreba za postignuvawe na maksimum od ìvotot,
èlba za materijalno obezbeduvawe. @elbi mnogu a mo`nosti malku.
Noviot vek mu nosi na sovremeniot ~ovek novi problemi, novi streso-
vi, novi formi na ~ove~kata patologija i povedenie. ôvekot denes se
bori so te{kotii da gi harmonizira me|u~ove~kite odnosi. Prisutna
e delumna sigurnost za utre{niot den, ne se znae {to toj }e donese.
144 Psihologija
Neizvesnosta go ma~i ~esto pati ~ove~kiot um. Prisutna e golema

me|usebna borba za presti`, koja nosi samo dve mo`nosti; ednata e
potpolno zadovolstvo i du{even mir od postignatiot uspeh, ili pot-
polno nezadovolstvo, taga, ~uvstvo na neprijatnost i nesigurnost i
du{evna voznemirenost.
Kaj labilni lica, sekoj ìvoten neuspeh, sekoja kavga, sekoja
neostvarena èlba, pretstavuvaat faktori koi ja inhibiraat, ja
deprimiraat i ja usporuvaat li~nosta vo nejzinite reakcii, vovedu-
vaj}i ja vo bolest. Seto ona {to li~nosta ne bila sposobna da go
postigne po normalen pat vo svojot ìvot, se obiduva sega da go
postigne po pat na bolest, pobaruvaj}i soàluvawe od okolinata za
svoite nesposobnosti ne{to da postigne. Na toj na~in li~nosta bega
vo bolest, stanuva nevroti~ar, bez da postoi organska podloga za
bolesta.
TEORII
Kako {to e te{ko da se objasnat site etiolo{ki momenti za nas-

tanuvaweto na nevrozite, taka e i te{ko ponekoga{ da se objasni i
pri~inata za pojavata na nevrolo{kite ili somatskite o{tetuvawa
kako nivna posledica.
Temelniot pristap kon simptomatologijata za sekoj pacient
moè da dade dopolnitelno objasnuvawe za pri~inite na nevroti~-
noto povedenie na li~nosta. Od tuka proizleguva deka treba da se
vr{i vo sekoj slu~aj analiza na konkretnata situacija, so site mo`ni
aktuelni konflikti i samiot odgovor na li~nosta kon taa situacija,
vodej}i smetka za afektivnata sostojba na pacientot i koristeweto
na modelite na odbrana.
Za taa cel postojat mnogu teorii koi se obiduvaat da dadat objas-
nuvawe za etiologijata na nastanakot na nevroti~nite zaboluvawa, a
toa se:
- biolo{kata teorija,
- psihoanaliti~nata teorija i
- bihejvioralnata teorija.
1. Biolo{ka teorija
Ovaa teorija ne e prifatliva poradi nevozmo`nost da se vgradi
biolo{ka sodrìna vo osnovata na nevrozite. Prisaten e nasleden
faktor pove}e kako predisponira~ki faktor vo pojavata na
nevroti~noto povedenie, koj zaedno so faktorot na sredinata e
re{ava~ki vo kreacijata na manifestnoto povedenie.
Spored navedenoto dosega{nite soznanija za bilo{kiot priod

kon nevroti~nite zaboluvawa ne se kompletni i s#u{te ostanuvaat
neubedlivi.
2. Psihoanaliti~ka teorija
Ovaa teorija se bazira na teorijata na li~nosta. Za taa cel
li~nosta treba da bide prosledena niz celokupniot nejzin razvoj, pri
{to se pridava va`nost na psiholo{kite traumi od najranoto detst-
vo, koi bi imale reperkusija vo podocne{niot ìvot na pacientot.
3. Bihejvioralna teorija
Bihejviorizmot e termin koj ozna~uva psiholo{ki pravec koj gi
istraùva odnosite na individuata so nadvore{niot svet kako i vli-
janieto na toj svet vrz povedenieto na individuata.
KLASIFIKACIJA NA NEVROZITE
Podelbata na nevrozite e delikatna i prema razli~ni avtori
razli~na. Me|unarodnata klasifikacija na nevrozite ja opfa}a sled-
nata podelba: nevrastenija; anksiozna; depresivna; konverzivna;
opsesivno-kompulsivna; fobi~na; hipohondriska; profesionalni
nevrozi i rentni.
1. Nevrastenija
Prvite nevrosteni~ni reakcii se zabeleàni kaj doselenicite
vo Amerika kako edna masovna reakcija na naselenieto na mnogubro-
jnite nadvore{ni faktori vo nivnata sredina vo forma na mnogubroj-
ni i razli~ni simptomi na psihi~ka i fizi~ka zamorlivost. Ovie
simptomi kaj naselenieto prv gi opi{al vo tekot na 1879 godina
C.Beard i gi narekol nervna slabost, odnosno nevrastenija.
Psihi~kite promeni po~nuvaat obi~no so poremetuvawe na
sonot, otsustvo za potrebata za spiewe, povr{no spiewe, te{ko zaspi-
vawe. Sekoj nareden den poradi nedovolno otspivawe i odmarawe, bol-
niot se ~uvstvuva s# pove}e malaksan, neraspoloèn, stanuva pospan
vo tekot na denot, stanuva nervozen i zagrièn. Na ovie simptomi se
nadovrzuvaat i drugi subjektivni psihi~ki poremetuvawa kako {to se
zaboravnost, nesposobnost da se skoncentrira, kako vnimanieto taka
i vo rabotata, slabost na zapametuvawe, se gubi samodoverbata,
po~nuva da ja analizira sekoja svoja postapka i sekoj simptom. Sekoja
telesna manifestacija ja analizira i pogre{no ja tolkuva. Site ovie
subjektivni psihi~ki simptomi se redovno prateni so somatski znaci
kako parestezii po koàta, ~uvstvo na ~e{awe ili struewe pod
146 Psihologija
koàta, grebewe vo grloto, bolki po celoto telo, i glavobolka od

najrazli~en tip. Na bolniot mu smeta s#, kako {to e svetlo, silni
{umovi, razgovor, glasna muzika i sl. Se javuvaat i vegetativni simp-
tomi od prekumerno potewe, podriguvawe, gr~evi vo stomakot, pro-
livi, psihogena impotencija, frigidnost i sl.
2. Anksiozna nevroza
Tuka dominira ~uvstvoto na strav, odnosno subjektivno ~uvstvo
na is~ekuvawe deka ne{to neprijatno i stra{no }e se slu~i.
Izrazenata ankzioznost, odnosno neprijatnoto ~uvstvo e rezul-
tat na popu{taweto na otporot i opasnosta od nesvesnite sodrìni
da prodrat do svesniot del na li~nosta.
Anksioznosta go pravi pacientot napnat, so namalena koncen-
tracija, reducirana kreativnost i somatizacija na anksioznosta. Se
javuva tahikardija, povremeni ekstrasistoli, vrtoglavica, ~uvstvo na
gu{ewe i stegawe vo gradite, se gubi apetitot, jadeweto stanuva
nevkusno, go gubi svojot vkus. Moè da se pojavi ~ir vo stomakot, se
namaluva seksualnata funkcija. Se javuva i glavobolka poradi
psihi~kata napnatost.
Kakvi simptomi }e dominiraat vo klini~kata slika na anksioz-
nata nevroza e vo vrska so osnovnata struktura na li~nosta.
3. Depresivna nevroza
Kaj depresivnata nevroza glavno poremetuvawe se sostoi vo
afektot, odnosno dominira depresiven afekt. Ovoj tip na nevroza
naj~esto nastanuva poradi gubitok na sakano lice, ili odvojuvawe i
otfrlawe od nego. Vo drugi slu~ai ovoj tip na nevroza nastanuva kako
rezultat na razo~aruvawe, promena na stavot prema samiot sebe, kon-
flikt so agresivni impulsi, i sl. doìvuvawa vo sredinata vo koja
edna vakva predisponirana li~nost ìvee.
Vo klini~kata slika dominira depresivnost pratena so gubewe
na interesot za sredinata i op{testvoto. Pri toa apetitot e reduci-
ran, se naru{uva sonot, te{ko se zaspiva. Mislovniot tek e depresi-
ven, se ~uvstvuvaat sami i ~uvstvuvaat netolerantnost kon lu|eto
okolu sebe.
Reakcijata na taga vo mnogu neprijatni slu~ki od ìvotot (smrt
na drago lice) e normalna pridru`na pojava, koja trae izvesen period
i pominuva ili se namaluva. Sekoja prolongirana sostojba na taga,
koja ja namaluva aktivnosta na pacientot e znak za razvoj na depresiv-
na nevroza.
4. Konverzivna (histeri~na) nevroza

Konverzivnata nevroza nastanuva kako rezultat na mnogubrojni
konfliktni sostojbi kaj predisponirana li~nost. Silnite emocii,
golemite vozbuduvawa, navreda na li~nosta, ~uvstvo na inferiornost,
i sl. promeni doveduvaat do pojava na razli~ni formi na edno his-
teri~no reagirawe na li~nosta. Od toa proizleguva deka konverziv-
nata nevroza, odnosno histerijata pretstavuva poseben tip na reakci-
ja na mnogute subjektivni i objektivni pote{kotii kaj lica koi za toa
imaa odredena predispozicija, bilo da se istite usloveni od nasled-
nost, bilo da se steknati pod uslovite na razvojot vo odredena nepo-
volna sredina.
Tie se vo zavisnost od strukturata na li~nosta. Vo osnova kaj
tie lica postojat znaci na infantilizam, emocionalna nezrelost,
afektivnite izjasnuvawa se labilni, a povedenieto e polno so
teatralnost. Bolniot so konverzija e mnogu emotiven vo reakciite,
skloni se kon egocentrizam i èlba za dominacija. Na toa se
nadovrzuva sklonosta kon sugestibilnost, neodlu~nost i zagrevawe vo
razre{uvawe na nekoj problem, vo {to se nesposobni da odat do kraj i
da bidat istrajni.
Telesnite simptomi se manifestiraat so pojava na tremor,
tikovi, nekoordinirani dvièwa, paralizi, mutizam, afonija i
razli~na forma na histeri~ni napadi, pa i gubitok na svesta. Site
ovie telesni ispadni simptomi nemaat organska podloga i kaj iskusen
lekar lesno se razotkrivaat. Histeri~niot ili konverzivniot napad
e sekoga{ klasi~en. Sekoga{ se slu~uva vo prisustvo na drugi lica
ili koga nekoj se o~ekuva da dojde. Na mnogu teatralen na~in bolniot
se spu{ta na podot, pri toa vnimava da ne se povredi, bez krikovi i
po~nuva da imitira epilepti~en napad so gr~evi na ekstremitetite.
Posle ovoj napad toj nenadejno se budi, zazemaj}i teatralna poza ili
vko~anetost.
Pokraj ovie simptomi moè da ima ~esti glavobolki od najra-
zli~en tip, koi bolki se zgolemuvaat so psihi~ki napor.
Psihi~kite poremetuvawa ponekoga{ se povrzani i so razli~no
poremetuvawe na funkcijata na svesta i pameteweto.
5. Opsesivno-kompulsivna nevroza
Opsesivnata nevroza pretstavuva specifi~na forma na psi-
honevrozite, kaj koi postoi nevrotsko poremetuvawe vo vid na prisil-
no izvr{uvawe na nekoja rabota ili stimulacija. Prisilnite misli,
prisilno izvr{enata rabota se nametnuvaat na bolniot koj na sekoj
148 Psihologija
na~in se obiduva da ne gi izvr{i, a sekoe nivno odloùvawe vo

izvr{uvaweto doveduva do pojava na novi vozbuduvawa, nov vnatre{en
nemir, zgolemuvawe na ~uvstvoto na strav i u{te pogolemo nametnu-
vawe na prisilnata misla. Seto toa silno ja neurotizira li~nosta, go
poremetuva psihi~kiot mir. Vo po~etokot bolniot se bori protiv
ovie misli.
Primer br. 15
Jas gledam deka ova so mene ne e vo red, no toa e posilno od mene.
S# po~na neprimetno, s# malku po malku... Prvo zabeleàv deka s#
po~esto gi mijam racete, pa potoa deka s# po~esto gi peram moite
ali{ta... potoa ja mijam ~e{mata... podocna s# pove}e... i pove}e...
Cel den i cela no} jas ne gi vadam racete od voda... Koga se mijam, prvo
gi mijam racete, pa potoa go mijam liceto, pa povtorno gi mijam
racete, za toa {to mislam deka od liceto se izvalkale. ê{mata ja
mijam nekolku pati, pa duri toga{ ja otvaram za da zemam voda za
perewe... Gi peram ali{tata s# dodeka racete ne mi se vko~anat, a
potoa }e padne na niv nekoja tro{ka, i jas povtorno peram... No}e ne
moàm da spijam, samo mislam {to e valkano pa koga ve}e ne moàm da
izdràm, stanuvam skri{no, da ne me vidi nikoj i povtorno peram...
Ako paltoto mi go dopre dete so ~isti race, jas se voznemiruvam i
edvaj izdrùvam da stignam do doma i go peram... Ma~e }e me dopre so
opa{kata, vedna{ gi soblekuvam ~arapite i peram... Ako ne gi isper-
am po~nuvaat da mi lazat `marci po rbetot, se nerviram, seta
pocrvenuvam, ne moàm da jadam, s# prepotuvam, srceto silno mi
~uka, ispla{ena sum i vedna{ po~nuvam da peram, toga{ mi stanuva
polesno... toa ve}e ne moàm da go izdràm, pla~am, kukam zo{to toa
moram da go pravam, mi doa|a da se ubijam, vaka ve}e, ne moàm.
Ve molam pomagajte!
êsto pati ovie nevrozi ne moème da gi razlikuvame od

opsesivnite fobii. Opsesivnata fobija e sli~na na opsesivno-kom-
pulsivnite nevrozi, poradi pojavata na ~uvstvoto na strav.
6. Fobi~na nevroza
Stravot e prisuten kako emocija vo ~ove~kiot ìvot. Toa e emo-
cija koja predizvikuva ne{to neprijatno i nezdravo. Koga postoi
realna osnova na pojavata na stravot, ~ovekot pravi s# da go premosti
i izbegne. Takva emocija na strav moè da predizvika reakcija na
borba ili reakcija na begstvo.
No, vo drugi sostojbi reakcijata na strav nema podloga za nejzi-

nata pojava. Iako li~nosta e svesna za nelogi~nosta na prisustvoto na
vakvata emocija, tie ne moàt da ja izbegnat i ne moàt da ja namalat.
Fobi~nata nevroza se karakterizira so intenzivno ~uvstvo na
strav koe gi nadminuva granicite na potrebite na dadena situacija i
predizvikuva povedenie na izbegnuvawe na anksiozno provokativnite
situacii.
Razlikuvame pove}e tipovi na fobija:
a. Agorafobija
Agorafobijata pretstavuva intenzivno ~uvstvo na strav pri
odvojuvawe od poznato mesto ili situacija. Toa e naj~esta forma na
fobi~na nevroza koja se javuva prete`no kaj ènskiot pol. Pacientot
se pla{i da ostane sam, se ~uvstvuva nelagodno i misli deka ne{to }e
mu se slu~i i }e nema koj da mu pomogne. Isto taka na ulica doìvuva
intenzivno ~uvstvo na strav koga treba da pomine pogolem prostor
ili ulica ili da vleze vo prodavnica. Pri sekoj obid da go pobedi
stravot se javuva potewe, su{ewe na ustata, slabost na nozete,
vrtoglavica, zabrzano ~ukawe na srceto i potreba da se bara pomo{ od
najbliskoto lice.
b. Socijalna fobija
Se javuva ~uvstvo na strav vo sostojbi na socijalni kontakti,
koe se potencira vo sredbata so nepoznati lu|e. Vo takva edna
situacija pacientot se pla{i da ne bide sme{en i da so svoeto pove-
denie ne dojde do naru{uvawe na negoviot socijalen ugled. Fobi~niot
strav e povrzan vo osnova so strukturata na li~nosta. Toa se li~nosti
koi otsekoga{ nosat ~uvstvo na nesigurnost, kako rezultat na neadek-
vatniot proces na socijalizacija vo sredinata vo koja ìveat.
v. Fobija od ìvotni
Fobijata od ìvotni e specifi~en strav povrzan so ìvotnite.
Toa e izoliran vid na fobi~na nevroza. Voobi~aeno stravot nastanu-
va od pojavata na insektite, ma~ka, ku~e, pajak, zmija, glu{ec ili sl.
Ponekoga{ fobijata e rezultat na akutno doìvean strav od odrede-
no ìvotno pri neprijaten kontakt (ukasnuvawe od ku~e).
g. Specifi~ni fobii
Pokraj nabrojanite formi na fobii, vo praktikata moè da se
sretnat i slednite formi na fobii od: viso~ina, lift, grmotevica,
patuvawe so avion, ne~istotija, insekti i dr.
d. Fobija od bolesti
Ovie fobii pretstavuvaat strav za sopstvenoto zdravje i
voobi~aeno se fiksirani za normalni fiziolo{ki senzacii koi
150 Psihologija
pogre{no se interpretiraat. Moè da bide tranzitorna zagriènost

za zdravjeto, koga se javuva nekoj simptom na bolesta ili pogre{no
interpretrirawe na simptomite, koga se pomisluva deka boleduva od
lo{a i neizle~iva bolest.
Pri~inite za pojavata na fobijata se multifaktorijalni i
poradi senzibilnosta na li~nosta.
7. Hipohondriska nevroza
Sekoja li~nost vr{i introspekcija na svoeto telo,
zabeleùvaj}i gi mnogubrojnite senzacii na teloto, koi se sepak
rezultat na normalno funkcionirawe na organite. Ovie normalni
senzacii se sekoga{ prisutni, no ne sekoga{ gi zabeleùvame, zatoa
{to se smesteni mnogu malku pod pragot na svesta.
Hipohondriskata nevroza e celosno preokupirawe so vakvite
senzacii i pri toa istite predizvikuvaat ~uvstvo na nelagodnost. Toa
e pred s# i pri~ina za ~esti poseti na lekar i barawe pomo{ za svoite
pote{kotii.
Ponekoga{ preokupacijata so sopstvenoto telo moè da se
smeta i kako narcisti~ka preokupacija. Hipohondriskite simpotmi
moàt da se javat vo koe bilo vreme. Najpove}e se sre}avaat pome|u 4o-
50 godi{na vozrast.
Klini~kata slika se manifestira so pojava na mno{tvo na
fizi~ki pote{kotii koi se menuvaat vo zavisnost od psiholo{kata
sostojba na pacientot. êsto pacientot se àli na pojava na neprijat-
no ~uvstvo vo stomakot, stegawe vo gradite i pove}e drugi senzacii, za
koi edna normalna i pomalku ~uvstvitelna li~nost bi gi manifesti-
rala. Istovremeno pokraj zagriènosta za svoeto zdravje, pacientot
~uvstvuva silna anksioznost, propratena so blago depresivno raspo-
loènie.
Ovoj tip na nevroza dosta te{ko se lekuva, pacientot postojano
se àli na spomenatite pote{kotii, lekarot ne moè da najde ni{to
organski za da gi opravda pote{kotiite kaj pacientot. Pacientot odi
od lekar do lekar baraj}i ja svojata bolest i baraj}i lek za istata.
Poradi ova moè vo daden moment da bide i agresiven baraj}i pomo{.
8. Profesionalni nevrozi
Profesionalnite nevrozi pripa|aat vo grupata na konverzivni
naru{uvawa, so {to se onevozmoùva li~nosta da ja izveduva svojata
sekojdnevna profesionalna rabota. Naj~esti poremetuvawa se
povrzani so nesposobnosta da se napravi izvesno dvièwe, koe e vo
neposredna vrska so profesionalnata rabota. Koga treba da se

napravi nekoe drugo dvièwe, pacientot nema problem istoto da go
izvede. Violinist ne moè da izvede dvièwe na violinata so maliot
prst koga treba da nastapi pred publika, daktilografka ne moè da
~uka na ma{ina bidej}i prstite & se ko~at i mnogu drugi primeri koi
vleguvaat vo profesionalnite nevrozi, na koi se nadovrzuvaat i
mno{tvo na drugi konverzivni simptomi.
Bolnite od nevroza se lekuvaat naj~esto vo doma{ni uslovi so
stru~na pomo{ (medikametozno, psihoterapija, grupna terapija i dr.).
Nivnata rabotna sposobnost naj~esto ne e izgubena, moè samo da bide
namalena. Te{kite nevroti~ni bolni se lekuvaat i hospitalno.
NEVROTI^NI I PSIHOTI^NI ZBOLUVAWA

VO DETSKATA VOZRAST
Nevrozi kaj decata

Sovremenata psihijatrija pridava golemo zna~enie na periodot
na detstvoto, kako period vo koj se odigruvaat zna~ajni slu~ki koi
doveduvaat do nastanuvawe na nevrozata kaj decata. Konstatirano e
deka kaj mnogu vozrasni nevroti~ari, ~esto pati pri zemawe na anam-
nezata se otkriva povrzanost na sli~ni ili isti nevrotski mani-
festacii koi bile prisutni u{te vo detstvoto. Kaj druga grupa na
lu|e, nevrotskite manifestacii koi se manifestirale vo detstvoto
prestanuvaat da se javuvaat vo pubertetot, a so ponatamo{niot
du{even razvitok povtorno se javuvaat i se manifestiraat.
Detskata psiha e mnogu priem~iva, gotova da gi vpie site emo-
cionalni doìvuvawa i na istite da reagira so svoite mehanizmi na
odbranata na svojata li~nost. Ne se samo socijalnite, ekonomskite i
kulturnite pri~initeli presudni za adekvatnoto ili neadekvatnoto
formirawe na psihata na detskata li~nost, kako i za site drugi nas-
trani osobini vo strukturata i povedenieto na detskata li~nost, no
se naveduva deka od pogolema va`nost se emocionalnite zbiduvawa vo
sredinata vo koja deteto raste i ja izgraduva svojata li~nost.
Pove}eto psihijatriski nau~nici smetaat deka formiraweto na
detskata li~nost zavr{uva do periodot na nejzinata socijalizacija,
odnosno do poa|aweto vo u~ili{te. Ako vo navedeniot period deteto
bide po{tedeno od te{ki, seriozni emocionalni traumi, ako ja
152 Psihologija
po~uvstvuva celata toplina na roditelskata qubov, toga{ ima sosema

mali {ansi vo podocne`nite fazi od negoviot ìvot da nastanat
kakvi bilo poremetuvawa. Vo ovoj period do {kolo, roditelite treba
da znaat da gi prilagodat svoite stavovi kon razvojot na deteto, da ne
bidat odbojni i ladni, nitu bolno opsesivni. Psiholo{kata klima vo
familijata treba da bide takva za da ne se sozdavaat prete`no nega-
tivni uslovi za formirawe na li~nosta na deteto. Psiho-
edukativniot faktor ima golema uloga vo razvojot na detskata psiha,
bidej}i po pravilo e poznato deka majka nevroti~ar sekoga{ vospitu-
va i tvori nevrotski crti vo li~nosta na svoeto dete.
Pokraj ovie psihosocijalni faktori za nastanuvawe na
nevroti~ni i psihoti~ni zaboluvawa vo detskata vozrast, pri~ini za
ovie zaboluvawa moàt da bidat i endogeni faktori (nasledstvo).
Nevrotskite poremetuvawa na deteto moàt da bidat najra-
zli~ni. Tie moàt da se podelat na poremetuvawe na navikite, jadrovi
nevrozi i poremetuvawe na povedenieto.
1. Poremetuvawe na navikite
Tie se manifestiraat kako poremetuvawe na ishranata (mental-
na anoreksija i lakomost - anorexia mentalis i bulimia), no}no mokrewe
(enuresis nokturna) i no}en strav (pavor nokturnus).
1a. Poremetuvawe na ishranata moè da se manifestira u{te
kaj malo dete, odnosno doen~e, koga istoto odbiva da cica ili ako ja
prifati dojkata zaspiva posle dva do tri povlekuvawa. No kaj
povozrasni deca poremetuvaweto na ishranata se sostoi vo:
- mentalna anoreksija kako del od poremetenite nagoni.
Naj~esta pri~ina za nastanuvawe na anorksijata se smeta nepravil-
niot stav na depresivno strukturiranata majka, koja isto taka ima i
samata problemi so ishranata. Taa mu nametnuva na deteto obvrska so
odreden ritam na hranewe, koe na deteto ne mu odgovara, poradi {to
deteto stanuva nervozno i se brani so pla~ewe. Postepeno se sozdava
usloven refleks na neprijatno doìvuvawe koga mu se nudi hrana, so
{to vo tekot na vremeto se sozdava odvratnost prema jadeweto i gube-
we na apetit. Samiot mehanizam na anoreksijata pretstavuva strav od
vnesuvawe na hranata, bidej}i deteto na toa se prisiluva, se tepa ili
biva kazneto;
- lakomosta (bulimija) e poretka nevrotska reakcija kaj decata,
koja se manifestira so vnesuvawe na pogolema koli~ina na hrana
otkolku {to e potrebno, samo so cel da se dodvori na svoite roditeli,
deka e dobro i poslu{no dete, i deka s# {to }e mu se dade moè da
izede, za da bide sakano od svoite roditeli;
- no}noto mokrewe (enuresis nokturna) mokreweto vo sebe do

tretata ili pettata godina od ìvot, se smeta za normalno. No ako
posle ovaa vozrast se manifestira, toa e ve}e nevrotsko poremetu-
vawe. Mokreweto vo krevet se javuva vo tekot na dlabokiot son, taka
{to tie deca te{ko se budat. No}noto mokrewe se javuva prete`no kaj
deca smesteni vo internati, kako protest na uslovite na ìvotot ili
od stavot na vospituva~ot, odnosno pred s# poradi odvojuvawe od
roditelite. Dlabokiot son i amnezija za slu~kata se tolkuvaat kako
èlba i osnova za namaluvawe na vinata; Deneska se znae deka e izoli-
ran genot koj doveduva do enurezis. No za da se manifestira enurezata
va`na e i interakcijata na genetskite so psiholo{kite faktori.
- no}niot strav (pavor nokturnus) se manifestira kako nevrot-
ska pojava so nenadeen strav, vrisok, voznemirenost, skokawe od
krevetot, pla~ewe i tresewe na celoto telo, sostojba koja trae mnogu
kratko i sledi povtorno zaspivawe i sledniot den deteto ne se se}ava
za ni{to {to se slu~ilo vo tekot na no}ta. Mnogu pati tie deca go
napu{taat svojot krevet i vleguvaat vo postelata kaj roditelite i
tamu prodolùvaat da spijat. Ponekoga{ decata gi kaùvaat
pri~inite za no}niot strav, deka se upla{ile od nekoi ìvotni i sl.,
no osnova na toa e nedostatok na roditelskata toplina i qubov, pa
poradi toa odat vo krevetot na roditelite.
1b. Jadrovata nevroza kaj decata pretstavuva edna reakcija na
strukturnite poremetuvawa na deteto i se manifestira kako prisil-
na nevroza i konverzija.
- prisilna nevroza kaj decata se javuva okolu sedmata godina na
ìvotot, a vo potpolna manifestiranost na simptomatologijata vo
pubertetot. Prisilnata nevroza se manifestira kako prisilna misla
ili ideja, prisilno izveduvawe na nekoe dvièwe, od koe ne moè da
se oslobodi, nitu da se sprotistavi. Vo kolku ne saka od toa da se oslo-
bodi, se zgolemuva vnatre{nata tenzija, deteto stanuva napnato, ner-
vozno, ~uvstvuva strav i vozbuda. Vo kolku dvièweto ili mislata ja
izvede prema dobieniot „nalog“ nastanuva olesnuvawe, rasteretenost
i spokojstvo kaj deteto. Prisilnite dvièwa ponekoga{ imaat gole-
ma potreba da se povtoruvaat pove}e pati. Se smeta deka vo osnovata
na prisilnata nevroza e mehanizmot na odbranata od nekoj strav, koj
ve}e bil doìvean. Odbranata od doìveaniot strav e pojavata na mis-
lata ili dvièweto so koe deteto }e se odbrani od stravot;
- konverzijata e dosta ~esta forma na nevrotskoto reagirawe
kaj decata, koja pretstavuva nevrotski na~in na abreagovawe na
154 Psihologija
intrapsihi~kiot konflikt kon sebe, kako na somatski taka i na

psihi~ki plan. Konverziite moàt da se manifestiraat kako tikovi
(nenadejni, nesakani dvièwa na grupa na muskuli, so tendencija na
povtoruvawe). Tie se naj~esto izrazeni vo vid na: trepkawe;
`mirkawe; namignuvawe; grimasirawe; naka{luvawe; poremetuvawe
na zboruvaweto ili pelte~ewe vo iznenadni i neprijatni situacii;
potoa kornewe na kosa; ~kripewe so zabite; grizewe nokti; cicawe na
palecot i sl.
Na seto ova moè da se manifestira konverzijata i so pojava na
histeri~ni napadi na gubitok na svesta ili histeri~no slepilo, glu-
vost, paraliza.
1v. Poremetuvawa na povedenieto opfa}a edno nevrotsko reagi-
rawe na celokupnata detska li~nost na vnatre{ni konflikti i nad-
vore{ni faktori, koji ja traumatiziraat li~nosta. Naj~esto se toa
emocionalni odgovori koi se manifestiraat kako: qubomora, lutina,
bes, razgnevenost, neposlu{nost agresija, s# do pojava na delikventni
povedenija i konflikt so sredinata.
Kaj deteto ima vi{ok na energija koja pogre{no e naso~ena i
istata so konflikti se ispraznuva, bidej}i deteto ima potreba od
avtoafirmacija, ~uvstvo da stane avtoritetno, kako vo familijata,
taka i vo sredinata vo koja se dviì, odnosno toa pretstavuva protest
kon s# {to ja so~inuva psiholo{kata stega na li~nosta.
PSIHOZI
Pod psihozi se podrazbira grupa na najte{ki psihi~ki poreme-
tuvawa. Kaj bolniot postoi raspad na egoto i te{ki naru{uvawa na
li~nosta. Tie go ograni~uvaat kontaktot so realniot svet ili sosema
go prekinuvaat. Bolnite ne se vo sostojba da gi izvr{uvaat svoite
profesionalni aktivnosti, bidej}i im se o{teteni sposobnosta za
mislewe, pomnewe, ~uvstvata i voop{to aktivnosta. Golem broj od
ovie bolni se agresivni, pa spored toa opasni i za sebe i za sredinata,
ne se svesni za svojata sostojba i ne go prifa}aat svojot problem,
poradi {to mora da se hospitaliziraat.
Pri~nite za psihozite moàt da se podelat na: organski i psi-
hogeni.
Organski usloveni psihozi - organski psihosindrom, naj~esto se
javuvaat zaradi o{tetuvawe na centralniot nerven sistem so traumi
ili drugi zaboluvawa (skleroza, intoksikacii so opijati, sedativi,
hipnotici, kokain, hemiski materii, alkohol, infekcii „HIV-demen-
cija“ koja se javuva kaj 2/3 na bolni od SIDA, neoplazmi i dr.). Kaj
site organski psihozi se javuvaat izrazeni promeni vo psihi~kite
funkcii ili odnesuvaweto kako rezultat na o{tetuvaweto.
Vo klini~kata slika no ovie bolni se sre}avaat psihoti~ni i
nepsihoti~ni karakteristiki. Naj~esti psihoti~ni karakteristiki
se: rastrojstva na svesta, rastrojstva na kognitivnite funkcii (pom-
newe, percepcii, mislewe) psihomotoren nemir (zasilen nave~er). Od
nepsihoti~ni karakteristiki naj~esto kaj ovie bolni se sre}ava
anksioznost, fobi~nost, hipohondrija. Vo odnesuvaweto na bolnite se
zabeleùva agresivnost, impulsivnost i nekriti~nost.
Primer br. 16
Slu~aj B.S. star 47 godini berber. Podatocite gi dava negova-
ta sopruga: „Pred 3 dena vra}aj}i se doma padnal na skalite i ja
povredil glavata. Pie intenzivno pove}e od 20 godini. Prethod-
nata ve~er kako da poludel; postojano bara ne{to po sobata, ubiva
nekakvi buba~ki... voznemiren... bara da pie rakija... me moli da gi
isteram gulabite od sobata... ja krie glavata pod pernica... ~as leg-
nuva, ~as stanuva... gazi ne{to po podot... cela no} oko ne zatvori...“
Pri priem na klinikata voznemiren ispoten so naglasen
tremor na racete. Izjavuva deka postojano gleda gulabi, pokaùva i
veli „eve go pak vleze“. Gi trese buba-{vabite od sebe i se pra{uva
kako „tolku mnogu se namnoìja“ kako da e vo furna, a ne vo berber-
nica. Bara samo malku rakija. Ponudenata ~a{a so voda lakomo ja pie
i veli: „dobra e rakijava, ama moè{e da bide i malku pojaka“... pri
toa iako e silno ispla{en se smee! Prvata no} posle primaweto vo
bolnica ne spiel voop{to zatoa {to „nekoi sakati i izobli~eni
deca ne go ostavile na mir...“, „stalno me pipkaa, me turkaa, me buck-
aa, od tavanot mi pa|aa ostri noèvi, koga sakav da stanam od kreve-
tot tie deca - nakazi me fa}aa vo mreà. Potoa zaminuvaa i pak se
vra}aa... Vo krevetot mi frlaa nekakvi ribi {to me bockaa, a tie
igraa oro ka~eni na mene.. Edno takvo |avol~e go zgaznav za noga, a
toa po~na da vriska i me bocna za prstot taka {to gi vidov site
yvezdi pred o~ite. Duri pred zori me ostavija i pobegnaa od soba-
ta...“
Pacientot e so Dg. Delirium tremens alkoholikum
Kaj psihogeni (funkcionalni) psihozi organski pri~initel ne

se otkriva. Poremetenoto odnesuvawe se javuva zaradi razli~ni
156 Psihologija
psihi~ki traumi, te{ki i dolgotrajni nere{eni konflikti i ìvot-

ni problemi. Kaj funkcionalnata psihoza poedinecot ne e vo sostojba
da se snajde vo sekojdnevnite situacii koi za nego se te{ki i nera-
zre{livi. Dodeka kaj nevrozite sudirot e pome|u id i super ego, kaj
psihozite sudirot e pome|u ego i nadvore{niot svet. Psihoti~noto
re{enie na ovoj sudir e prekinuvawe na realnite vrski so nad-
vore{niot svet koj bolniot go doìvuvaa kako nepodnosliv. Osnovni
formi na funkcionalni psihozi se {izofrenija i mani~no-depresiv-
na psihoza.
Osnovna karakteristika na {izofrenijata (gi ima pove}e
vidovi), e „rascep na li~nosta“ ({iz-rascep, fren-lice). [izofreni-
jata se razviva po pat na sloèni interakcii pome|u naslednata pre-
dispozicija i niza nepovolni biolo{ki, psiholo{ki i socijalni
~initeli. Simtomatologijata e bogata i razli~na: poremeten kontakt
so realnosta, reakcii, postapki koi ne se vo sklad so situacijata vo
koja se nao|a, o{tetenost na intelektualnite sposobnosti, kaj nekoi
pojava na halucinacii, prisilni misli, idei na progonuvawe,
apati~nost, agitiranost i dr.
Prvata epizoda na bolesta vo prosek se manifestira me|u 20-25
god. kaj maìte i 25-30 god. kaj ènite. Po~etokot moè da bide
akuten i pomolen, no po~esto e baven so postepena evolucija na
{izofreniskite simtomi (socijalno povlekuvawe, gubitok na
interes za u~ili{te, za li~na higiena, nagon na lutina i dr.)
Primer br. 17
Slu~aj ^.S. zavr{en u~enik na gimnazija star 23 godini. Dva

dena pred priem vo bolnica, do{ol na poseta kaj svojata tetka posle
poloèn maturski ispit. Tetkata zabeleàla deka e nekako vozne-
miren, se odnesuva mnogu studeno kon nea iako ne se videle nekolku
godini. Zabeleàla deka ve}e ne spie i deka postojano ne{to neraz-
bilivo zboruva.
Pri priem vo bolnica, nesreden, valkan, ramnodu{en, prifa}a
da ostane na klinika za da si gi sredi mislite i da vidi dali e
sposoben da studira...
Pri toa upadlivo manirira i pravi mnogu bizarni dvièwa.
Majkata na bolniot izjavila deka sinot do pred 5-6 godi bil
sosema poinakov, vo u~ili{te redovno i dobro u~el s# do II klas gim-
nazija, a od toga{ sekoj klas go povtoruval. Roditelite mu zele
li~en u~itel koj posle sekoj ~as se àlea deka ne e koncentriran vo
u~ili{teto, deka e otsuten, zamislen i mnogu neureden vo

re{avaweto na zada~ite. U~itelot vloìl mnogu trud. Site ovie
pote{kotii bile tolkuvani kako pubertetski. Majkata izjavila
deka poslednite dve godini e mnogu povle~en, deka ve}e ni drugarite
ne mu doa|aat, ~esto zamislen ili pak bez nekoja pri~ina stanuva
razdrazliv i kr{i i udira s# {to }e najde pred sebe.
Naredniot den po priemot se javuva psihomotorna vozne-
mirenost: se soblekuva gol, tr~a po hodnicite, napa|a drugi bolni,
stereotipno povtoruva isti zborovi. Pluka po podot, zboruva ner-
azbirlivo i ne e vozmo`no da se vospostavi nikakov kontakt so nego.
Vo tek na pretstojot se javuva eholalija, ehopraksija, ~esto
postavuva stereotipni pra{awa, imitira glasovi na ptici, mjauka,
lae, odi na ~etiri noze, se krie pod krevetite, doìvuva haluci-
nacii. Vo otvorite na u{ite stava hartija, otpu{oci od cigari.
Vo podocne`niot prestoj pokaùva silen nagon za ishrana,
lakomo jade, so prsti vadi hrana od ~iniite na drugite bolni i
dobil pove}e kilogrami vo teìna.
Posle podolgotrajno lekuvawe sostojbata e malku promeneta.
So psiholo{ki ispituvawa se otkirva mnogu opusto{ena li~nost,
afektivna praznina, neadekvatno emocionalno reagirawe, bez
interes za svojata idnina, stereotipnost vo misleweto, infatal-
ni èlbi.
Pacientot e so Dg. na Hebefrena {izofrenija
Tekot na {izofrenite rastrojstva e

razli~en i individualen bidej}i nekoi bolni
pominuvaat niz egzacerbacii i remisii, dodeka
drugi preminuvaat vo hronicitet. Spored
nekoi istraùvawa 10-15% od lekuvanite
bolni imaat po nekolku recidivi vo edna godi-
na, kaj dve tretini doa|a do hroni~no o{tetu-
vawe na li~nosta, a ostanatata tretina e
doìvotno onesposobna i povremena ili trajno
smestena vo psihijatriska institucija.
Sl. br. 23 Crte` napraven od [izofren

bolen
158 Psihologija
Mani~no depresivnata psihoza se odlikuva so promeni i

poremetuvawa najmnogu vo emocinalnoto odnesuvawe. Kaj nea se raz-
likuvaat dve sostojbi: mani~na sostojba so izrazeni ~uvstva na inten-
zivna veselost, bogatstvo na idei, predlozi, sugestii, i voop{to
zgolemena aktivnost; i depresivna sostojba vo koja se javuvaat inten-
zivni ~uvstva na taga, bezvrednost, vina, samooubistveni idei, koi
neretko gi izvr{uvaat. Za nekoi formi na ova zaboluvawe e karak-
teristi~no naizmeni~no menuvawe na mani~nata i depresivnata sos-
tojba.
Primer br. 18
Slu~aj S.D. 46 god. penzioner. Na klinika primen devetti pat.

Bolesta za prv pat se javila koga imal 19 godini. Od toga{ se javuva
naizmeni~no so fazi na manija ili depresija. Podatocite gi dava
sinot: „Pak istata rabota doktore, samo ovoj pat e mnogu pone-
miren. Od pred nekolku dena zabeleàvme deka s# pomalku spie, pos-
tojano se dviì, ve~no ne{to bara po doma, se presoblekuva, se kiti
i doteruva, oblekuva, doma doveduva lu|e {to ne gi poznava, im ja
nudi da im ja prodade ku}ata vo koja ìveeme iako ne e na{a, im vetu-
va da im donese s# {to sakaat od stranstvo, potpi{uva nekakvi
dogovori, gi podaruva svoite raboti, gi zadeva ènite, pee po cel
den, se rasfrla so negovata snaga i ubavina, se soblekuva gol do polov-
ina, se mie so ladna voda, nikako da se skrasi na edno mesto, slabo
jade...“
Pri priem pacientot gi prepoznava lekarite, veselo im
prio|a, intimno im se obra}a: „Kade si pobratime, ajde zapali ja
kolata pa da trkneme do Aleksandar Palas“. Jas }e najdam dve zgodni
devojki... Ne griì se, pari imam, a na èna ti javi & deka ima{ iten
slu~aj...„Se svrtuva kon sinot i mu veli: „ ajde ti bri{i doma, kaì
i na majka ti da ne se buni, a ti knigata vo race i u~i. Jas so dok-
torot imam va`na rabota. Doktore, sum prona{ol N3 - edna inek-
cija i se vra}a mladosta... Pogledni me (go soblekuva paltoto, gi
zavrtuva rakavite i gi pokaùva muskulite“... Vesel e, raspoloèn,
vo postojano dvièwe, so zasipnat glas se obiduva da pee qubovna
pesna se udira po gradite i veli: „ah qubov, qubov - ajde doktore,
ostavi ja taa rabota pu{ti gi ovie fraeri (pokaùva na
bolni~arite) neka rabotat. êkaj samo da vidam {to pravat moite
ubavici“ - ja napu{ta lekarskata soba odi na oddelot gi gu{ka med-
icinskite sestri i voedno gi pra{uva dali im se dopa|a.
Priemot na oddelot i zadrùvaweto na lekuvawe gi prifa}a

spokojno i vedna{ pristapuva kon „reorganizirawe“ na oddelot.
Potskoknuva, pee, „pravi red“, gi premestuva bolnite od eden
krevet na drug, im drì govor za potencija i ma{ka snaga.
Utredenta e u{te poaktiven, maksimalno logoroi~en, odi bos
so zavrateni nogavici nad kolena bez bluza. Se istetoviral so mas-
tilo po gradniot ko{, se maskiral kako indijanec, crta po yidot na
svojata soba sliki na èni; organiziral „natprevari“ so bolnite
koi se sostojat od toa {to so top~iwa od leb }e gi pogoduvaat gra-
dite na ènite. Se gu{ka so bolnite, pee im podaruva cigari, gi
hrani so sila onie {to odbivaat da jadat, a samiot ne jade re~isi
ni{to. No}e slabo spie, stanuva, {eta po hodnicite, vleguva od
edna vo druga soba, gi pokriva bolnite, nekoi gi budi zatoa {to
„kr~aat“ i im smetaat na drugite bolni, drugi pak gi kreva da odat
vo toalet za da ne se izmo~aat vo krevet...
Po deset dena prestoj na oddelenie „organizira“ grupa bolni
da izvr{at „napad na vratarot“, da ja „probijat branata“ i da
otpatuvaat na more“ pi{uva protestni pisma do {efot na odde-
lot, preti deka ako ne bide pu{ten nadvor }e iskopa tunel pod zemja
i site bolni }e gi iznese na sloboda“...
Po lekuvawe od nekolku nedeli, pacientot se smiruva i vo
mnogu podobrena sostojba se otpu{ta na doma{no lekuvawe.
Opi{an e bolen so Nd. Manija od grupata na Mani~no-depre-
sivni psihozi. Istiot bolen po nekoe vreme moè da zapadne vo
depresivna sostojba.
Postoi u{te edna podelba na psihozite spored etiolo{kiot

faktor na endogeni (nasledni) i egzogeni (steknati).
Sfa}awata za pri~inite na psihozite se razlikuvaat. Nekoi
avtori davaat pogolemo zna~ewe na fiziolo{kite poremetuvawa
kako glavna pri~ina na ovie te{ki zaboluvawa, dodeka drugi davaat
zna~ewe na psiholo{kite faktori t.e. nesposobnosta na poedinecot
da gi re{i ìvotnite situacii i da se oslobodi od te{kite konflik-
ti. Postojat i sfa}awa za ovie du{evni zaboluvawa, deka postoi
organska predispozicija, no javuvaweto na zaboluvawata zavisi pred
s# od psiholo{kite faktori, od toa dali poedinecot }e dojde ili ne
vo situacii vo koi ne e vo sostojba uspe{no da se snajde. Tretmanot na
psihoti~nite rastrojstva opfa}a psihofarmakolo{ko lekuvawe, psi-
hoterapiski priod i socioterapija.
160 Psihologija
PSIHOZI VO DETSKATA VOZRAST
Vistinski psihozi vo detskata vozrast se dosta retki, od

pri~ina {to se usloveni od mnogubrojni faktori i nevozmo`nost
pravovremeno da se otkrie psihozata vo detskata vozrast, kako i
uveruvaweto deka decata ne moàt da boleduvaat od psihozi.
No, poslednite godini se zboruva deka i kaj decata se javuvaat
du{evni zaboluvawa i toa od tipot na {izofrenija. Simptomatski
psihozi se prisutni kaj decata i vo vreme na pojavata na febrilnost
ili toksikoinfektivni sostojbi. Istite imaat karakter na delirant-
nost i ne se razlikuvaat od sli~nite sostojbi na vozrasnite.
Isto taka dokaàno e deka kaj decata moè da se pojavi i
mani~no-depresivnata psihoza, i toa pove}e se pojavuva depresivnata
faza na bolesta, koja te{ko se prepoznava.
1. Detska {izofrenija
Vistinskata detska {izofrenija pretstavuva seriozno poreme-
tuvawe na li~nosta na deteto, na negovoto odnesuvawe so realnosta i
sredinata vo koja ìvee. Intenzitetot na simptomatologijata e vo
zavisnost od vozrasta, stepenot na dezorganizacija vo strukturata na
li~nosta.
Vo literaturata se koristat i terminite ran infantilen auti-
zam, koj go definira poimot na autisti~ko poremetuvawe na afektiv-
en kontakt. Ova poremetuvawe se javuva mnogu porano otkolku {to
roditelot uspeva da go otkrie. U{te pri kraj na prvata godina na
ìvotot kaj deteto moàt da se izdvojat znaci na apati~nost, nereagi-
rawe na mnogute slu~ki okolu nego, ne se raduva na dobliùvaweto na
roditelite, ne zazema soodvetna polo`ba koga nekoj saka da go
podigne. Posre}no e ako e samo. Poradi vakvoto povedenie na deteto,
roditelite mislat deka deteto e gluvo. Podocna se razviva vistin-
skiot sindrom na detskiot autizam: deteto se povlekuva od dopirot so
realniot svet, postoi nezainteresiranost za okolinata, se odvojuva od
roditelite, se javuva negativizam, se zadovoluva so delovi na svoeto
telo, se igra so svoite prsti, apati~no, indiferentno, pravi razni
grimasi i ne odgovara na pra{awa.
So rasteweto simptomite stanuvaat s# poizrazeni.
2. Mani~no-depresivna psihoza kaj decata

Vo literaturata se sretnuva mislewe deka mani~no depresivna-
ta psihioza vo detskata vozrast ne se sretnuva. Pove}e se sretnuva
depresijata, odkolku manijata. Psihijatrite otkrile depresija kaj

deca stari pet-{est meseci, posebno ako tie deca bile otrgnati od
kontaktot so majkata. Vo takov slu~aj depresijata kaj ovie deca se
manifestira so: taèn pogled; postojano pla~ewe, stenkawe i
kenkawe; odbivawe da zeme igra~ka; namaluvawe na motornata
aktivnost i so gubitok na apetit.
Vo podocne`nata vozrast depresijata se manifestira so sled-
nite simptomi: deteto ima taèn i pla~liv pogled; prisutno e
neraspoloènie; ~uvstvuva strav; ima poremeten son; se javuva anorek-
sija; poremetuvawe na vareweto na hrana vo èludnikot; namaluvawe
na telesnata teìna; se budi so strav i pla~ewe; mnogu e razdrazlivo
i luto; ne se interesira za igra so drugi deca; mnogu mol~i; pa duri
deteto vo vakva sostojba e sklono kon samoubistvo. Ovie sostojbi
baraat seriozen stru~en tretman i dolgotrajno lekuvawe.
PSIHOPATIJA
ETIOLOGIJA
So poimot psihopatija se ozna~uva pogolema grupa na psihi~ki
sostojbi na poedini lu|e koi se nao|aat vo granicite pome|u du{evno
zdravi i du{evno bolni. Ovie specifi~ni psihi~ki sostojbi, se
manifestiraat pred s# vo poremetuvaweto na afektot, voljata i
nagonskiot del od ìvotot, usloveni se i delumno so nasledni ele-
menti, a pogolem del od niv se rezultat na vlijanieto na sredinata i
uslovite vo koi ìvee li~nosta, posebno koga li~nosta se formira.
Bidej}i uslovite vo sredinata vo koja ìvee edna li~nost se mnogu
bitni za razvojot i formiraweto na li~nosta, od tuka i proizleguva
deka nepovolnite uslovi na sredinata, po pravilo, u{te ako postoi i
nasledna predispozicija, }e predizvika odredena aberacija vo struk-
turata na edna li~nost, koi se manifestiraat preku na~inot na
nejzinoto reagirawe. Reakciite na edna li~nost koja e du{evno nor-
malna i zdrava, glavno e korisna za kolektivot i poedinecot, dodeka
psihopatskata li~nost vo pogolem broj na slu~ai e {tetna za kolek-
tivot, deluva antisocijalno.
êsto deca psihopati proizleguvaat od razoreni semejstva. Deka
edno dete moè da se razvie vo psihopatska li~nost moè da se naseti
162 Psihologija
i vo ranata vozrast: deteto laè, pravi sitni kra`bi, bega od doma

ili od u~ili{te, pokaùva svirepo odnesuvawe kon ìvotnite.
Psihopatskite li~nosti pretstavuvaat problem za op{testvo-
to.
Klasifikacija na psihopatijata
Po poimot klasifikacija na psihopatijata i na~inot na nivna-
ta klasifikacija postojat s# u{te razli~ni mislewa i kriteriumi.
No, pogolem broj na avtori se soglasuvaat klasifikacijata na psi-
hopatiite da bide spored strukturata na li~nosta i simptomatologi-
jata. Taa klasifikacija bi bila slednata:
a. {izoidna psihopatija
[izoidnata psihopatija se karakterizira so slednata struktura
na li~nosta {to e vo sklad na simptomite koi postojat kaj edna
{izofrena psihoza, no samo vo poslaba forma. Tie simptomi bi bile:
emocionalna tapost; ne~uvstvitelnost ili preterana ~uvstvitelnost;
nepoverlivost; sklonost kon paranoidni interpretacii; povle~enost;
slaba komunikacija so sredinata; sebi~nost; nevoobi~aeno odnesu-
vawe i sl.
b. cikloidna psihopatija nalikuva po svoite simptomi na
mani~no-depresivnata psihoza. Se javuva so razli~ni fazi na
promenet karakter i povedenie, so faza na mani~nost ili faza na
depresivnost, odnosno varijacii vo raspoloènieto. Ili pak cel
ìvot pokaùvaat znaci na edna ili druga faza na bolesta.
v. epileptoidna psihopatija se manifestira so: eksplozivnost;
agresivnost; brzo praznewe na emociite; razdrazlivost; leplivost vo
govorot; pregolema op{irnost; nenadejno menuvawe na raspoloènie-
to; sugestibilnost i sl.
g. histeri~na psihopatija se manifestira so eden histeri~en
karakter koj se manifestira so: emocionalna nezrelost; afektivna
labilnost; egocentri~nost; prenaglasena emocionalnost; èlba za
li~na dominacija; fantazirawe; koleblivost; qubopitnost; pozerst-
vo; servilnost i sl.
d. seksulana psihopatija se manifestira so sklonost kon seksu-
alni nastranosti vo zadovoluvaweto na svojot seksualen nagon, razni
perverzii i inverzii na seksualniot nagon.
Za razlika od prose~nite normalni li~nosti, zaedni~ka osobi-
na na site psihopatski li~nosti e izrazenoto vlijanie na nagonite,
kako i podreduvawe na site ostanati psihi~ki funkcii, pred se na
voljata i razumot, pod vlijanieto na nagonite. Normalniot ~ovek e
sposoben so svojot razum i intelekt, pred s# so svojata volja, da diri-
gira so svoite nagoni i da se stremi kon odredeni celi, pri {to gi

po~ituva zakonskite propisi i normi koi op{testvoto gi nametnalo.
Psihopatskata li~nost ~esto pati gi kr{i ovie normi i ne se trudi
svoite sposobnosti da gi uskladi so interesite na op{testvoto vo koe
ìvee. Du{evno bolniot ~ovek, od druga strana, ne e vo sostojba da go
razbere i sfati zna~eweto i va`nosta na postoe~kite normi i zakoni,
nitu pak moè da gi sogleda neopravdanosta i {tetnosta na svoite ili
tu|i postapki.
BOLESTI NA ZAVISNOST
NARKOMANIJA
Zavisnosta moème da ja definirame kako psiholo{ka i
ponekoga{ fizi~ka sostojba koja se karakterizira so silna potreba
da se zeme droga so cel da se iskusat nejzinite fiziolo{ki efekti.
Najteòk stepen na zavisnost se javuva koga drogata predizvikala
fizi~ka zavisnost kako posledica na fiziolo{ki promeni vo teloto
{to moè da se dokaè so pojava na tolerancija i apstinencijalen
sindrom. Tolerancijata se karakterizira so toa da na zavisnikot, so
sekoe sledno zemawe na drogata, mu trebaat s# pogolemi dozi od dro-
gata za da go postigne istiot fizolo{ki efekt. Apstinencijalniot
sindrom se karakterizira so niza neprijatni simptomi koi se javuvaat
kaj zavisnikot koga toj/taa bivaat li{eni od drogata. Toga{ se javu-
vaat: povra}awe, proliv ili bolka, vo zavisnost od tipot na drogata
koja do toga{ se upotrebuvala. Psiholo{ka zavisnost (navika, habi-
tuacija) postoi koga èlbata za zemawe na drogata e golema iako
fizi~kite simptomi ne se prisutni.
Nau~nicite go merat potencijalot za zloupotreba na drogata
vrz laboratoriski ìvotni: drogata koja ìvotnoto po~esto sebe }e
si ja aplicira (so pomo{ na posebna aparatura) ima pogolem potenci-
jal na zloupotreba. Kako primer za toa moàt da ni posluàt denes
najzloupotrebuvanite drogi: opiumot, alkoholot, kokainot i barbitu-
ratite. Drugi drogi, kako marihuanata ili psihotropnite lekovi, kaj
lu|eto razvivaat brza i silna zavisnost dodeka kaj ìvotnite go
nemaat toj silen efekt.
Drogite koi naj~esto se zloupotrebuvani, pokraj alkoholot i
tutunot, moàt da se klasificiraat vo {est grupi: opijati; sedativi
i hipnotici; stimulansi; halucinogeni; kanabis; drogi koi se
vdi{uvaat (inhalanti).
164 Psihologija
OPIJATI
Klasata na opijati vo sebe gi vklu~uva derivatite na opiumot
(morfin, heroin) i negovite sinteti~ki zameni (metadon). Od medi-
cinska gledna to~ka, morfinot e silen blokator na bolkata (anal-
getik). Vsu{nost, toj e i standard po koj se meri silata na drugite
analgetici. Toj i drugite derivati na opiumot osven bolkata go
blokiraat i ka{laweto i crevnata peristaltika (so {to se olesnu-
vaat tegobite pri proliv). Tie predizvikuvaat i sostojba na psihi~ka
indiferentnost. Heroinot, preparat sintetiziran od morfinot,
be{e lansiran 1898 kako preparat za smiruvawe na ka{licata i zame-
na za morfinot koja nema da predizvika zavisnost kako morfinot. No,
nabrzo se pokaà deka heroinot mnogu brzo predizvikuva zavisnost i
vo mnogu dràvi toj be{e zabranet duri i za medicinski celi.
Korisnicite na heroinot kaùvaat deka toj predizvikuva sostojba na
blaènstvo mnogu brzo po aplikacijata. Istovremeno moè da predi-
zvika ~uvstvo na dlaboka ramnodu{nost (indiferentnost), a poneko-
ga{ da ja zgolemi telesnata sila.
Opijatite predizvikuvaat razli~ni efekti vo zavisnost od
okolnostite koga se upotrebuvaat (prethodno iskustvo, o~ekuvawa i
sl.) kako i od na~inot na nivnata upotreba (preku {pric, so goltawe
ili pu{ewe). Simptomi na apstinencija se: nekontrolirani dvièwa
na nozete (klocawe), strav, nesonica, povra}awe, potewe, gr~evi,
dijareja i treska.
Vo tekot na sedumdesetite godini na minatiot vek bea otkrieni
enkefalinite, materii koi prirodno se la~at vo mozokot, a imaat ist
efekt so opijatite (ja namaluvaat bolkata). Postoi teorija koja go
povrzuva brzoto sozdavawe zavisnost od opijati so enkefalinite
tvrdej}i deka zavisnici stanuvaat li~nosti koi imaat priroden
deficit na enkefalini pa so opijatite gi zamenuvaat enkefalinite.
SEDATIVI I HIPNOTICI
Naj~esto zloupotrebuvani drogi od ovaa klasa se barbituratite,
koi od 1900 godina se upotrebuvaat za osloboduvawe od anksioznost
(strav), olesnuvawe na spieweto i le~ewe na epilepsijata. Nekoi zav-
isnici od barbiturati goltaat golemi koli~estva na barbiturati
sekoj den, no ne se intoksiciraat (trujat). Nekoi od niv gi koristat
barbituratite paralelno so heroinot za da go zgolemat efektot na
heroinot.
Zloupotrebata na barbituratite zavr{uva so te{ka zavisnost,

sli~na na alkoholnata. Nenadejniot prekin na zemawe na barbitu-
ratite rezultira so simptomi sli~ni na nenadejniot prekin na vnos
na alkohol: tresewe, nesonica, strav i ponekoga{, posle nekoj den,
konvulzii i delirium. Nenadejdniot prekin na vnos na barbituratite
moè da predizvika i smrt. Smrtta moè da nastapi i pri nesakano
zemawe na pregolema doza na barbiturati. Barbituratite se posebno
opasni ako se zemaat vo kombinacija so alkohol. Vo ovaa semejstvo gi
vbrojuvame i benzodiazepinite ili t.n. lesni trankvilizatori. Tie se
upotrebuvaat za le~ewe na anksioznost, nesonica i epilepsija. Iako
se smetaat za pobezbedni od barbituratite, sepak predizvikuvaat
zavisnost.
STIMULANSI
Naj~esto zloupotrebuvani od ova semejstvo se kokainot i amfe-
taminite. Kokainot e bel kristaloiden pra{ok, so gor~liv vkus. Se
dobiva od lisjata na rastenieto koka, koja raste vo Ju`na Amerika vo
vid na `bun~iwa. Vo medicinata se upotrebuva za vazokonstrikcija
(stesnuvawe na krvnite sadovi) pri operacii na nosot i grloto so {to
se namaluva bolkata i gubitokot na krvta pri hirur{kiot zafat. Za
àl, zloupotrebata na kokainot koja posebno zede zamav vo sedumde-
setite godini na minatiot vek, vodi kon te{ki psihi~ki i fizi~ki
problemi. Vo osumdesetite godini na minatiot vek se pojavi i t.n.
krek, forma na kokain koj moè da se pu{i i koja brzo sozdava te{ka
zavisnost.
Amfetaminite se vovedoa vo lekuvawe na nastinkata i alergi-
jata na polen, triesetite godini na XX vek, no nabrzo se otkrija
nivnite efekti vrz nervniot sistem. Nekoe vreme amfetaminite se
koristea za dieta kako supresori na apetitot, no denes se koristat
samo za lekuvawe na narkolepsijata (poremetuvawe na sonot koe se
karakterizira so nenadejni napadi na spiewe vo tek na denot) kako i
pri le~ewe na hiperaktivnite lica (predizvikuvaat smiruva~ki
efekt). Sepak, vozrasnite so pravo go narekuvaat „speed“ (brzina).
Ovie drogi ja zgolemuvaat budnosta, go podigaat raspoloènieto, go
namaluvaat zamorot i potrebata za spiewe, no pritoa gi pravat koris-
nicite nervozni i zborlivi preku sekoja merka. Kokainot i amfeta-
minite posle prodolèna upotreba moàt da predizvikaat psihoza
sli~na na {izofrenijata.
166 Psihologija
Sinteti~kata droga 3,4-metilen dioksimetamfetamin, popoznat

kako ekstazi im dava na narkomanite ~uvstvo na blagosostojba, qubov
kon tie {to go opkruùvaat, zgolemena energija i ponekoga{, haluci-
nacii. Vo kombinacija so drugi psihostimulatori moè da predizvi-
ka lo{o ~uvstvo, gubitok na kontrolata, dehidracija i dolgotraen
gubitok na teìna, a vo najte{ki slu~ai i smrt. Tolerancijata na
amfetaminite i kokinot se razviva molskavi~no. Apstinencijata e
pratena so depresija koja e tolku te{ka {to gi tera zavisnicite da
nastojuvaat da ja zemat drogata po sekoja cena, s# dodeka ne kolabiraat
od zamor.
HALUCINOGENI
Halucinogenite se upotrebuvaat retko vo medicinskata prakti-
ka, na pr. pri bolni koi umiraat, te{ki mentalni bolni, zavisnici od
droga ili alkoholi~ari. Naj~esto zloupotrebuvani halucinogeni se
LSD (dietil amid na lizergi~nata kiselina) i meskalinot, droga koja
se dobiva od kaktusot pejote. Iako zavisnosta kon ovie drogi se raz-
viva mo{ne brzo, simptomi na apstinencija pri prekin na vnesuvawe
na ovie drogi ne se zabeleùvaat.
Feniciklidinot (PCP, „angelski prav“, „raketno gorivo“) se
upotrebuva naj~esto vo veterinata kako anestetik i sedativ za ìvot-
ni pri operacii. Poradi lesnoto dobivawe, stana popularna droga vo
sedumdesetite godini na XX vek. Efektite mu se razlikuvaat od
drugite halucinogeni. Taka na primer, LSD predizvikuva odvoenost
od realnosta i euforija, gi zgolemuva viziite i ~esto vodi kon
vkrstuvawe na setilata (boite se „slu{aat“ a zvucite se „gledaat“).
Nasproti toa, PCP predizvikuva odvoenost od realnosta i namalen
oset za bolka {to moè da predizvika sostojba mnogu sli~na na
{izofrenija, {to i profesionalcite retko ja razlikuvaat.
KANABIS
Od rastenieto Kanabis sativa se dobivaat marihuanata i
ha{i{ot. Obete drogi naj~esto se pu{at. Dejstvoto im e sli~no:
~uvstvo na relaksacija, zabrzuvawe na srcevata rabota, usporuvawe na
tekot na vremeto, izostruvawe na sluhot, vkusot, dopirot i mirisot.
Efektite na drogata sepak, moè mnogu da se razlikuvaat vo zavisnost
od koli~estvoto na drogata koja e konsumirana kako i pod kakvi okol-
nosti taa e zemena. Marihuanata i ha{i{ot ne predizvikuvaat
fizi~ka zavisnost osven ako ne se zemaat sekoj den vo golemi dozi.

Posebno zagriùva upotrebata od strana na mladite i u~enicite
zatoa {to kaj niv go naru{uva procesot na mislewe i u~ewe {to mnogu
negativno deluva vrz psihi~kiot i fizi~kiot razvoj na tinejxerite.
Kanabisot se upotrebuva{e vo narodnata medicina za namaluvawe na
bolkata, no denes nema medicinsko opravdanie za negovata upotreba.
INHALANTI
Toa se supstanci koi vo sekojdnevieto ne se drogi: lepilo, razre-
duva~i, sprejevi i aerosoli ili te~nosti za ~istewe. Najgolem broj od
ovie hemikalii se v{mrkuvaat (inhaliraat). Niski dozi na ovie
hemikalii predizvikuvaat lesna stimulacija na nervniot sistem, no
vo pogolemi dozi predizvikuvaat gubitok na kontrolata i nesvestici.
Ovie efekti nastapuvaat brzo i traat okolu 45 minuti. Sledat
glavobolki, vrtoglavica i nagon za povra}awe. Inhaliraweto na ovie
supstanci moàt da go poremetat setiloto za vid, procenkata na real-
nosta kako i rabotata na muskulite i refleksite. Trajni o{tetuvawa
se pojavuvaat posle dolgotrajno koristewe na ovie supstanci. Smrtta
moè da nastapi posle inhalirawe na visoko koncentrirani sprejovi.
Iako se ~ini deka fizi~ka zavisnost kon ovie materii ne se razviva,
tolerancijata kon nekoi od ovie materii se javuva brzo. Predmet na
medicinska grià e i inhaliraweto na materii koi vo zdravstvoto se
koristat kako vazodilatatori (na pr.izoamil nitrat) poradi veru-
vaweto deka deluva kako afrodizijak. Dolgotrajno inhalirawe na
ovie supstanci moè da go o{teti kardiovaskularniot sistem.
TRETMAN
Tretmanot na zavisnicite, osven tie zavisni od opijati,
naj~esto se sostoi od grià za incidentite koi se javuvaat kaj zavis-
nicite: predozirawe, akutni rekacii pri ingestija na drogite, malnu-
tricijata i problemi {to se javuvaat od upotreba na nesterilni igli.
Zloupotrebata na barbituratite i amfetaminite moè da rezultira
so hospitalizacija so cel detoksikacija. Bez razlika koja materija se
zloupotrebuva, celta na sekoj tretman odnosno programa e apstinen-
cijata (vozdrùvawe od upotreba na drogata).
Za pogolemiot del na zavisnicite od opijati se upotrebuvaat
dva vida na programi. Prviot vid e priklu~uvawe na zavisnikot kon
grupa na drugi zavisnici koi se le~at. Celta na vakvoto lekuvawe e
168 Psihologija
prezemawe na odgovornosta za zavisnosta od strana na samiot zavis-

nik/zavisni~ka. Idejata na ovoj vid na lekuvawe e deka zavisnikot e
emocionalno nezrela li~nost i mora da mu bide dadena vtora {ansa da
porasne i da sozree. Vo zavisnost od odnesuvaweto na ~lenot na grupa-
ta (zavisnikot) biva podloèn na kritika od strana na grupata ili se
nagraduva so povisoka polo`ba ili privilegii vo grupata za dobroto
odnesuvawe. Nekoi zavisnici niz ovie tretmani go sogleduvaat {tet-
noto dejstvo na narkoticite i sami se obiduvaat da si pomognat
(metaterapija).
Drug model na lekuvawe e upotreba na supstituti (zameni) za
opijatite, kako na pr. metadonot. Metadonot deluva posporo od hero-
inot no i toj stvara zavisnost. So ovoj vid na lekuvawe treba da mu se
pomogne na zavisnikot postepeno da se povle~e od heroinot kako i
namaluvawe na negovata/nejzinata potreba da nao|a droga „na ulica“.
Sovremenoto lekuvawe so novi lekovi, na pr. naltrekson, ovozmoùva
lekuvawe na zavisnici so problemi na crniot drob. Prednosta na ovie
lekovi e i taa {to ne predizvikuvaat zavisnost.
ALKOHOLIZAM
Alkoholizmot se definira kako hroni~no i progresivno
zaboluvawe koe se karakterizira so zemawe nesoodvetni koli~estva
etil alkohol vo vid na nam site poznati alkoholni pijaloci ili kako
del na razni drugi supstanci. Se smeta deka alkoholizmot ima koreni
vo kombinacijata na pove}e faktori: fiziolo{ki, psiholo{ki, soci-
jalni i genetski. Alkoholizmot se karakterizira so emocionalna i,
mnogu ~esto, fizi~ka zavisnost od alkoholot koja naj~esto zavr{uva
so mozo~ni o{tetuvawa i smrt.
Od alkoholizmot se pogodeni pove}e maì otkolku èni, no
brojot na alkoholi~arite pome|u ènite i mladite se zgolemuva.
Alkoholizmot, za razlika od povremenoto preterano i neodgov-
orno opivawe, se smeta{e za simptom na socijalen stres ili kako
nau~eno i pogre{no adaptivno odnesuvawe pri soo~uvawe so prob-
lemite. Sovremenoto gledi{te za alkoholizmot e deka toa e komplek-
sna bolest. Alkoholizmot obi~no se razviva vo tek na pove}e godini.
Najran simptom moè da bide potrebata na pacientot za dostapnost na
alkoholot (pacientot saka vo sekoe vreme da e siguren deka vo svojata
blizina ima alkohol). Toa moè silno da deluva na izborot na pacien-
tot so kogo }e se druì i kade }e go pominuva vremeto. Na po~etokot
pacientite (alkoholi~arite) moàt da projavat visoka tolerancija

na alkohol, piej}i pogolema koli~ina alkohol od drugite i
pokaùvaj}i pomalku negativni efekti. Postepeno liceto po~nuva da
pie se pove}e, sprotivno na svojata dobrodet, dodeka alkoholot stanu-
va s# povaèn vo ìvotot-povaèn duri i od semejstvoto, rabotnite
obvrski, reputacijata pa duri i od fizi~koto zdravje. Li~nosta gubi
kontrola vrz pieweto i stanuva s# ponesigurna vo predviduvawata
kolku alkohol }e ispie dokolku po~ne da pie ili, dokolku li~nosta
apstinira, dali }e prodolì da pie. Moè da se pojavi fizi~ka zav-
isnost koja vodi kon celodnevno piewe za da se izbegnat neprijatnite
efekti od nekonsumirawe na alkoholot.
Alkoholot ima direkten toksi~en, no i sedativen (smiruva~ki)
efekt vrz organizmot. Nedostatok na redovnata ishrana vo periodite
na ekscesivno piewe ja prodlabo~uva i onaka komplicirana
zdravstvena sostojba. Naprednatite slu~ai naj~esto baraat bolni~ka
nega. Efektite vrz najva`nite organski sistemi se kumulativni i
vklu~uvaat {irok spektar na poremetuvawa vo digestivniot sistem:
~ir na èludnikot, vospalenie na pankresot kako i ciroza na crniot
drob. Nervniot sistem moè da se o{teti trajno taka {to se javuvaat
halucinacii, samra~ni sostojbi i tremor. Vo natamo{niot tek na
bolesta moè da se javi i najseriozniot simptom: delirium tremens
koj moè da se pokaè fatalen i pokraj brzoto le~ewe. Dokaàno e
deka duri i umerenoto konsumirawe na alkohol vo tek na bremenosta
moè da predizvika te{ki o{tetuvawa na plodot (fizi~ka ili men-
talna retardacija ili obete zaedno) koja se narekuva i fetalen alko-
holen sindrom.
Le~eweto na bolesta denes se koncentrira na alkoholizmot
kako primaren problem, a ne kako porano, posledica na drug problem.
Vo ovoj pogled e va`na senzibilizacijata na javnosta na ovoj problem.
Alkoholizmot ne treba da se krie. [to porano i {to pootvoreno za
nego se razgovara, dijagnozata na bolesta e pobrza, a so toa i {ansite
za uspeh se pogolemi. Pokraj re{avaweto na fizi~kite problemi {to
se javuvaat kaj pacientot koj apstinira od alkohol va`ni se i psiho-
lo{kite problemi koi neminovno se javuvaat. Vo vakva situacija od
pomo{ se t.n. „grupi za poddr{ka“ koi se sostaveni od izle~eni alko-
holi~ari kako i od onie koi se trudat da go ostavat alkoholot, potpo-
mognati od stru~ni lica od razni kategorii koi se zanimavaat so ovoj
problem (grupna rabota).
170 Psihologija
NEPRILAGODENO I DEVIJANTNO ODNESUVAWE
Vo sekojdnevniot ìvot na ~ovekot, postojano se slu~uvaat

promeni na koi toj treba da se adaptira. Adaptacijata nekoga{ e
pouspe{na, nekoga{ pomalku. Za dobro adaptiran ~ovek se smeta onoj
koj se vklopil vo sredinata, gi izvr{uva obvrskite, otporen e na
napori i razviva harmoni~ni odnosi so lu|eto {to go opkruùvaat.
Dokolku adaptacijata e po~esto neuspe{na ~ovekot moè da dobie
nekoe psihosomatsko zaboluvawe (~ir, kardiovaskularna bolest,
migrena i dr.), ili pak nekoj drug vid na nevrotska reakcija (zamor,
agresija, nesonica, bespomo{nost i sl.). Neprilagodeniot ~ovek ima
problemi i vo odnos na rabotnite zada~i i vo odnos na lu|eto (bezv-
olen, pla{liv, aroganten, pravi prekr{oci i dr.). Neprilagodenoto
odnesuvawe moè da se javi i kaj sosema zdravi lu|e, no po~esto e kaj
onie koi imaat slaba psihi~ka struktura (nezreli li~nosti) t.e. onie
koi imale pote{kotii vo razvojniot period. Toa se naj~esto psi-
hopatite koi se odnesuvaat neprilagodeno koga treba psihofizi~ki
pointenzivno da se angaìraat. Neprilagodeno odnesuvawe pokaù-
vaat i nevroti~ni lica, osobeno koga }e naidat na konfliktni
situacii. Neprilagodenoto odnesuvawe ima razli~ni manifestacii:
primitivna reakcija, apsentizam, narkomanija, alkoholizam,
delikvencija i drugo.
1. Primitivna reakcija e regresiven na~in na odnesuvawe na
~ovekot, koe ne odgovara na negovata vozrast ili status. Na primer:
vozrasen ~ovek se odnesuva kako dete, naj~esto toa se ispadi
eksplozivnost, agresija, bes i sli~no.
2. Apsentizam zna~i begstvo od obvrskite na rabota, od
u~ili{te ili begstvo od domot. Rabotnikot koj ne uspeva da gi reali-
zira rabotnite zada~i ili da gi normalizira me|u~ove~kite odnosi,
po~esto izostanuva od rabota. U~enikot koj ne uspeva da nau~i,
po~esto bega od u~ili{e. Roditelot koj ne e podgotven da se soo~i so
problemite vo svoeto semejstvo, po~esto nao|a pri~ina da bide nadvor
od domot.
3. Devijantno odnesuvawe - opfa}a {iroka skala na asocijalni
postapki po~nuvaj}i od preterana neposlu{nost vo ranoto detstvo, pa
do prestapni~ko-delikventno odnesuvawe. Maloletnite deca koi
begaat od doma, od u~ili{te, laàt, kradat, skitaat i sli~no se
narekuvaat vospitno zapu{teni deca.
Devijantno odnesuvawe manifestirano od najblagi oblici na
poremeteno odnesuvawe do delikvencija, naj~esto se sre}ava vo
pubertetot. Vo ovoj period ima mnogu psiholo{ki previrawa:

soni{ta, èlbi, prekin na vrskata so roditelite, nedorazbirawa so
niv, raspravii, inaet, èlba za sloboda, za samoafirmacija, istaknu-
vawe i drugo. Opa|a roditelskiot avtoritet. Roditelite se „staro-
modni, sme{ni, ni{to ne razbiraat, gi ko~at vo razvitokot“ i drugo.
Poradi ovie konfliktni sostojbi so roditelite, konfliktnite sos-
tojbi vo u~ili{teto so u~itelite i sredinata, mladite reagiraat so
razli~ni formi na poremeteno odnesuvawe, a za nekoi od niv, mladiot
~ovek doa|a vo konflikt so zakonot. Naj~esti oblici na poremeteno
odnesuvawe se: povle~enost i zatvarawe vo sebe, gubewe èlba za
kakva bilo aktivnost. Od druga strana moè da se pojavi naglasena
ekstravertnost so: herojstvo, avanturi, afirmacija na svojata
ma{kost, ènskost, formirawe na grupi istomislenici, so koi se
pravat kra`bi, tepa~ki, agresivno povedenie na ulica i sli~no.
Formite na poremeteno odnesuvawe se grupiraat vo dve osnovni
grupi: nevroti~no i psihoti~no - asocijalno odnesuvawe. Vo
nevroti~noto odnesuvawe se vbrojuvaat prestapi prosledeni so grià
na sovesta, koga prestapnikot ja sfa}a svojata vina i e svesen za
posledicite od svoeto odnesuvawe. Ako toa go nema poradi defektno
ili neformirano super ego, stanuva zbor za psihopatski tip na asoci-
jalno odnesuvawe. Ovie lica imaat ~esti recidivi i se te{ko
pristapni za terapija i socijaliizacija. Ovoj vid delikventi stradaat
i od narcisoidno samoprocenuvawe so {to raste brojot na
prekr{ocite {to gi pravat pri {to im raste „gordosta“, za{to pra-
vat ne{to {to drugite ne smeat. Na niv im e potrebna samo `rtva, a
kriminalnite aktivnosti gi izveduvaat sekoga{ na ist stereotipen
na~in, poradi {to, lesno bivaat otkrivani od kriminalisti~kite
organi. Toa se onie poedinci koi izrasnale bez qubov i model na
socijalizacija, zaradi {to im bila namalena sposobnosta za identi-
fikacija. Vo anamnezata na deca so poremeteno odnesuvawe, re~isi
redovno se otkriva podatokot za neuspeh vo u~ili{teto, osobeno po
preminot vo pogornite oddelenija, kade od niv se o~ekuva pogolem
napor i rabota i elasti~no prilagoduvawe na pove}e predmeti i nas-
tavnici. Asocijalnoto odnesuvawe od nevroti~en tip se javuva kaj
deca koi se vospituvani so premnogu strog reìm ili premnogu
tolerirani. I vo dvata slu~aja postoi rigidno super ego koe go kaznu-
va ~uvstvoto na vina, pa takvite lica se prinudeni da se povlekuvaat
od aktivnostite ili namerno pravat prekr{uvawe za da dobijat kazna
koja }e im go namali ~uvstvoto na vina. Ovoj mehanizam na odbrana
moè da is~eszne, ako li~nosta se snajde i se stabilizira.
172 Psihologija
Naj~esti formi na poremeteno odnesuvawe kaj decata se: begawe

od u~ili{te, od domot, positni kra`bi i sli~no. Vo semejstvata vo
koi roditelite imaat prestapni~ko povedenie, deteto go prifa}a
kako i drugi roditelski formi. Kra`bata kaj decata moè da bide
predizvikana i od potrebata na deteto za pogolema sigurnost, osobeno
vo onie semejstva kade parite i rabotata pretstavuvaat edinstven
znak na qubov i mo}. Roditelite koi vo sekojdnevnata trka za pogole-
ma zarabotuva~ka nemaat dovolno vreme za svoite deca se obiduvaat
qubovta da ja nadomestat so kupuvawe igra~ki ili drugi podaroci,
pari za deteto, toa postanuva dokaz na qubov. Koga qubovta e s# poma-
la deteto bara s# pove}e dokazi i se formira vo dete koe zaradi
ekonomska sigurnost krade od emocionalni pri~ini. Pri~ina za
begawe na deteto od u~ili{te i od domot ne mora da bide objektivno
neizdr`livata situacija vo koja pred deteto se postavuvaat golemi,
novozmo`ni barawa. Osobeno nesigurnite deca imaat potreba da ja
proverat qubovta na roditelite. Odgovor na begaweto na deteto e
naj~esto kazna od strana na roditelite {to rezultira so povtorno
begawe. Taka se formira nevroti~en mehanizam. Kako deteto raste
ovoj mehanizam s# podobro se racionalizira na toj na~in {to se
izmisluvaat opravdani celi na begstvo - prisustvo na koncert, prestoj
kaj drugar i tn. Na toj na~in decata gi kaznuvat roditelite, da
po~uvstvuvaat strav i kaewe i da ja zgolemat qubovta kon niv.
Golem broj poremetuvawa nao|aat osnova i vo po{irokata soci-
jalna sredina me|u drugi agensi na socijalizacija: grupa vrsnici,
vospitno-negativni programi koi gi nudat sredstvata za masovna
komunikacija, koi pottiknuvaat negativna motivacija i drugo.
Pote{ki delikventni odnesuvawa se pogolemi kra`bi, prosti-
tucija, alkoholizam, narkomanija i drugi, za koi postojat slu`bi za
otkrivawe i prevospituvawe na vakvi oblici delikventni odnesu-
vawa. Se smeta deka harmoni~nata atmosfera vo semejstvoto,
uvaùvaweto na li~nosta na deteto i mladiot ~ovek, poddrùvaweto
na pozitivni oblici na odnesuvawe od strana na roditelot, odvoju-
vawe na pove}e vreme za decata i mladite, pridonesuva da se namalat
oblicite na delikventno odnesuvawe.
LEKUVAWE NA PSIHI^KITE POREMETUVAWA
Iako golem broj psihi~ki poremetuvawa deneska uspe{no se

lekuvaat, sepak se ~uvstvuva potreba od pronao|awe na posupe{ni
metodi za lekuvawe. Lekuvaweto se sproveduva na dva na~ina: so
fizi~ki i hemiski sredstva (fiziolo{ko) i lekuvawe so psiholo{ki
sredstva, pri {to terapevtot preku kontakt so bolniot nastojuva toj
da go promeni svojot odnos kon drugite i svoite sfa}awa za realnos-
ta. Postojat pove}e psiholo{ki postapki za lekuvawe na ovie poreme-
tuvawa: razni vidovi psihoanaliza, so koi lekuvaweto se sproveduva
niz nastojuvawe na terapevtot da gi dovede vo svesta potisnatite
sodrìni od potsvesta i nesvesnoto. Psiholo{kite vlijanija na men-
talnite poremetuvawa, so cel da se vospostavi pravilno funkcioni-
rawe na metalnite procesi, se stari iljadnici godini. Primitivni
formi na drevni psihoterapiski sodrìni se nao|aat vo magiite i
religiskite rituali. Organizirano sistematsko lekuvawe na sovre-
mena forma psihoterapija poteknuva od minatiot vek. Ja zapo~nale
[arko i Berne` vo Francija, a vo Avstrija Braer, na koj mu se
pridruìl Sigmund Frojd, koj psihoanalizata ja izdignal do najvisok
stepen. Razvienata psihoanaliza izvr{ila golemo vlijanie vrz statu-
sot na psihoterapijata i nejziniot podocneèn razvitok. Edna od
najkoristenite e grupnata psihoterapija, pri koja pove}e pacienti
istovremeno pod rakovodstvo na terapevt gi iznesuvaat svoite
te{kotii i diskutiraat za niv. Doznavaj}i deka i drugi imaat sli~ni
problemi i iznesuvaj}i gi svoite, }e ja uvidat vistinskata priroda na
svoite problemi i }e uspeat da vospostavat socijalni odnosi so
drugite lu|e. Edna forma od grupna terapija e psihodramata. Denes se
primenuvaat golem broj na psihoterapevtski tehniki: bihevioralna
terapija (terapija na odnesuvaweto), egzistencijalna psihoterapija i
Ge{tald terapija.
Sekoja psihoterapija opfa}a tri osnovni aspekti: restruktu-
racija na soznajnite funkcii, vklu~uvaj}i i eventualna promena na
stavovite, vrednosnite sistemi i drugi delovi na li~nosta koi
neposredno vlijaat vrz li~nosta; promeni vo emocionalnoto reagi-
rawe; modifikacija na odnesuvaweto, vklu~uvaj}i ja i promenata na
motivaciskata struktura.
Bihevioralnata terapija so posebni formi na uslovuvawe
(razuslovuvawe), moàt da se otstranat nevroti~nite formi na odne-
suvawe i ostanatite poremetuvawa.
174 Psihologija
Egzistencijalnata psihoterapija - poa|a od sfa}aweto deka

su{tinski problem na sovremeniot ~ovek e nedostatokot na ~uvstvo
za sopstveniot identitet i vrzanost za svojata sredina i drugite lu|e,
ottu|enosta vo svetot vo koj ìvee. Poa|a od pretpostavkata deka na
poedinecot moè da mu se pomogne da pronajde duhovni i eti~ki vred-
nosti za koi }e oceni deka e vredno da se bori.
Ge{tald terapijata gi prilagoduva na sebe site tehniki koi
vodat kon uskladuvaweto na celosnata li~nost i nejzinite odnosi so
sredinata. Vo posledno vreme vo ekspanzija e terapijata naso~ena kon
klientot.
PSIHOLO[KO SOVETUVAWE
Site postapki pri koi lekuvaweto se sproveduva niz neposreden

kontakt pome|u terapevtot i bolniot, se narekuvaat sovetuvawe. I
site vidovi psihoanaliti~ka terapija pretstavuvaat formi na psiho-
lo{ko sovetuvawe, no niv naj~esto gi koristat psihijatrite za leku-
vawe na psihozi i te{ki nevrozi. Psiholozite se angaìraat so vid
na sovetuvawa za otstranuvawe na polesnite nevroti~~ni problemi,
povremenite psihi~ki pote{kotii, problemi vo razni socijalni
situacii (brak, semejstvo, u~ili{te i drugi formi na vospituvawe na
decata), pri toa, tie koristat razli~ni formi na psiholo{ko sovetu-
vawe, nastojuvaj}i da gi otkrijat pri~inite za nastanatite te{kotii
i da konstatiraat dali proizleguvaat od klientot ili od negovata
sredina. Vrz osnova na uvidot, vo pri~inite za odreden problem, psi-
hologot dava preporaki kako treba da postapi onoj koj mu se obratil
za pomo{. Spored toa, su{tinata na psiholo{koto sovetuvawe e vo
utvrduvawe na osnovnite naj~esto vistinski pri~ini za odredena
te{kotija i vo nastojuvaweto poedinecot da gi uvidi vistinskite
pre~ki, da go razvie ~uvstvoto na samodoverba i èlbata da gi sovla-
da te{kotiite.
Pra{awa i zada~i:
1. Pronajdi se sebe vo kriteriumite za normalnosta spored
Ofer.
2. Dali si zabeleàl primeri na agravacija i simulacija?
Opi{i!
3. Koi se pri~inite za pojava na nevroza?

4. Nabroj gi vidovite nevrozi, spored dadenata klasifikacija.
5. Kade i kako se lekuvaat nevrozite?
6. Opi{i ja psihopatskata li~nost.
7. Zo{to psihozite se najte{ki du{evni rastrojstva?
8. Nabroj gi narkoti~nite sredstva i navedi koi fiziolo{ki
promeni predizvikuvaat?
9. Za koj ~ovek }e kaè{ deka e alkoholi~ar?
10. Dali kaj sebe ili svoite drugari zabeleùva{ nekoi oblici
na neprilagodeno odnesuvawe?
11. Kako se lekuvaat psihi~kite poremetuvawa?
SPECIJALNA PSIHODINAMIKA
VO ZDRAVSTVOTO
METODI I TEHNIKI VO
9
ZDRAVSTVENATA PRAKTIKA
OSNOVNI PRINCIPI
9
NA KOMUNIKACIJA
178 Psihologija
ûdno e kolku malku ni e potrebno za da bideme sre}ni,

a u{te po~udno: kako ~esto tokmu toa malku ni
nedostiga
Ivo Andri}
Najsre}en e onoj ~ovek {to napravil da se sre}ni

mnogu drugi lu|e
Diderot
Nemame pravo da uìvame vo sre}ata ako ne ja

delime so drugite, nitu pak, vo bogatstvoto
ako ne go proizveduvame i za drugite
Bernar [o
Ako sakate da go pronajdete Bog, sluète

mu na ~ovekot
Svami Vivekanda
@ivotot ni go vra}a toa {to nie im go

davame na drugite
Ivo Andri}
@ivotot za mo} nema koren vo silata,

tuku vo slabosta
Erih From
Ako znae{ deka „jas“ na ~ovekot mu

zna~i s#, nikoga{ ne zadavaj mu bolka
Vi{nu-Sutra
Sonuvav deka ìvotot treba da bide radost.

Se razbudiv i sfativ deka ìvotot e napor.
Rabotev i sfativ deka radosta e vo naporot
Tagore
METODI I TEHNIKI VO PSIHOLOGIJA
POIM ZA METOD I TEHNIKA
Metod e na~in na istraùvawe na nekoj problem. Tehniki se

postapki so koi pribirame podatoci potrebni za nekoe istraùvawe.
Psihologijata kako i drugite nauki, koristat pove}e metodi i tehni-
ki. So nivna pomo{ se otkrivaat i prou~uvaat psihi~kite pojavi i
zakonitostite pome|u niv. Od izbor na dobra metoda zavisi so kolka-
va to~nost }e prou~uvame opredelena pojava. Dokolku istraùva~ot
ispituva temelni zakonitosti izbira metod so pogolema nau~na vred-
nost. êsto pri izborot na metod ima uloga i vozrasta na subjektot
(liceto {to se ispituva), razbirilivo e deka metodi i tehniki koi se
koristat za ispituvawe na psiholo{kiot ìvot na vozrasen ~ovek ne
moàt da se koristat za deca.
Zdravstveniot rabotnik sekojdnevno vo svojata rabota koristi
pove}e metodi i tehniki koi mu pomagaat da gi zapoznava bolnite ili
da gi podu~uva.
OSNOVNI METODI KOI SE KORISTAT VO

PSIHOLOGIJATA I VO RABOTA SO BOLNITE
1. SAMONABQUDUVAWE (INTROSPEKCIJA) e najstara i
najrasprostraneta metoda. Toa zna~i deka ~ovekot sam go spoznava svo-
jot psihi~ki ìvot, svoite misli, doìvuvawa, stavovi, ~uvstva i dr.
ôvekot gi analizira sopstvenite doìvuvawa i sozdava znaewa za
sopstveniot psihi~ki ìvot. Tie znaewa mu pomagaat da se vklopi vo
soìvot so drugite lu|e.
Kolku e va`no samonabquduvaweto kaùva i izrekata „najprvo
zapoznaj se samiot sebe, ako saka{ da gi razbere{ drugite lu|e“.
Metodot na samonabquduvawe e vaèn, no glavno nesiguren i
ima svoi prednosti i nedostatoci. Prednostite se {to samo na toj
na~in razbirame za doìvuvawata na drugiot ~ovek, a nedostatocite
se deka ona {to ~ovekot go kaùva ne moème da go proverime dali e
to~no. Nesigurnosta proizleguva i od tamu {to kolku pove}e vreme
pominuva od doìvuvawata {to ~ovekot gi opi{uva tolku pove}e tie
se menuvaat i bledneat.
180 Psihologija
Vo sekoj slu~aj samonabquduvaweto ostanuva eden od glavnite

metodi koj se koristi vo psihologijata i medicinata. Koga bolniot
dava anamnesti~ki podatoci za bolesta, toj go koristi samonabqudu-
vaweto i moè da dade dragoceni podatoci za postavuvawe na dijag-
noza: doìvuvaweto na bolka, nejzinata lokalizacija, razni telesni
promeni i senzacii se isto taka fenomeni na samonabquduvaweto bez
koi ne e moèn medicinskiot tretman.
Samonabquduvaweto vo bolni~kata praktika sekoga{ se
nadopolnuva so drugi metodi i tehniki.
2. METOD NA NABQUDUVAWE NA DRUGI LU\E
Lu|eto od sekoga{ se nabquduvale pome|u sebe, nekoi zaradi
simpatii, nekoi zaradi podgotovka za sorabotka, nekoi zaradi netr-
pelivost i sl.
Nabquduvaweto na drugi lu|e opfa}a nabquduvawe na nivnoto
odnesuvawe preku koe se obiduvame da razbereme ne{to za psihi~kiot
ìvot na konkretniot ~ovek.
Postojat dva na~ina na nabquduvawe na drugite lu|e:
a) slu~ajno nabquduvawe ima toga{ koga nabquduva~ot ne se
podgotvuval i nemal namera da nabquduva, no so pojavata slu~ajno se
soo~il. Na pr. nabquduvawe na odnesuvaweto na bolnite vo ~ekalna,
na nekoja slu~ka na ulica, detska igra i dr. Pri ova nabquduvawe, ne
gi zabeleùvame site okolnosti, {to dovele do opredelena reakcija
kaj lu|eto. Nie zabeleùvame samo del od slu~uvawata i ne bi smeele
da sozdavame zaklu~oci {to bi vaèle za pove}e lu|e. Ova ilustra-
tivno }e go prikaème so eden primer: o~evidci na nekoja soobra}ajna
nezgoda na ulica davaat razli~ni informacii. Razlikite se odnesu-
vaat prvo na toa {to lu|eto ne bile podgotveni da nabquduvaat takov
nastan i vtoro {to sekoj vo ona {to videl vnesuva ne{to li~no.
Ocenuvawe na lu|eto na prv pogled - go upotrebuvame od prak-
ti~ni pri~ini i sekojdnevno. [tom nekoj {to ne go poznavame vleze
vo ordinacija, sakaj}i ili ne nie vedna{ pravime nekakov zaklu~ok za
toj ~ovek. Razbirlivo e deka takvoto ocenuvawe ne e objektivno i toa
}e zavisi od:
- osobinite na onoj {to nabquduva: od negovoto ìvotno iskust-
vo, od negovata inteligencija i kolku se poznava samiot sebe, od polot
na onoj {to nabquduva, od osobinite na onoj {to go nabquduvame za
nekoi lu|e moème pobrzo da doneseme nekakov zaklu~ok za{to se
kako „otvorena kniga“ dodeka za drugi lu|e ni e potrebno mnogu podol-
go vreme. Pri sozdavaweto na toj zaklu~ok za nekoj ~ovek moème da
napravime gre{ka: dokolku sme povr{ni, dokolku koristime crno-
belo ocenuvawe, ako zaboravame deka pove}eto lu|e se nekade na

prosekot. Isto taka se pravat gre{ki dokolku na onie {to gi
nabquduvame im prepi{uvame na{i slabosti i èlbi. Sekoga{ koga
prebrzo sozdavame zaklu~ok t.e. davame ocenka za nekogo morame da gi
imame vo predvid ovie mo`ni gre{ki.
b) namerno (planirano) nabquduvawe - ako sakame dobro da go
zapoznaeme predmetot, pojavata ili ~ovekot, koristime namerno
nabquduvawe. Koga gi procenuvame lu|eto treba da gi znaeme fak-
torite koi deluvale vo minatoto na negovata li~nost i pridonele
~ovekot da se odnesuva na ovoj ili onoj na~in.
Namernoto nabquduvawe na lu|eto e edna od najva`nite raboti
na zdravstveniot rabotnik, na pr. toj treba da vidi kako novite dadeni
lekarstva deluvaat na bolniot. Pri toa treba da napravime plan kako
}e go nabquduvame bolniot i osnovno pri namernoto (planirano)
nabquduvawe e da zapi{uvame, za da moàt zabeleùvawata da se
zadràt osobeno, ako nabquduvame pove}e bolni istovremeno.
Namernoto nabquduvawe na bolniot e osnovna rabota na
zdravstveniot rabotnik i pri toa treba da nabquduva:
- kakov e odnosot na bolniot kon sebe (taèn, bezvolen,
nemiren, go ma~at te{ki misli i dr.);
- odnosot na bolniot kon bolesta (bezbrièn ili ja potcenuva
bolesta ili premnogu zagrièn);
- odnosot na bolniot kon dijagnosti~ki i terapevtski postapki
(ne sorabotuva, ne slu{a sovet i napatstvija);
- odnosot na bolniot kon zdravstveniot personal - nedoverba,
neiskrenost, privrzanost, omalovaùvawe i dr.;
- odnosot na bolniot kon semejstvoto - dali do doa|awe na pose-
tata e bezgrièn, ili ne saka da ja primi posetata ili pak nestrplivo
gi o~ekuva, {to moè da zna~i deka ne se prilagodil na bolnicata;
- odnosot na bolniot kon drugite bolni vo sobata - nedrugarski
odnos, preterana èlba da bide sam, zavist kon drugite bolni se ~esti
znaci na lo{o raspoloènie i dr,.
Mnogu bolni ne gi kaùvaat svoite psihi~ki problemi, ili
negiraat deka gi imaat. Takvite izjavi ne treba da ne zalaùvaat i
treba budno da bdeeme nad niv. Posebno nabquduvawe so celo vni-
manie treba da imame ako rabotime so deca.
3. EKSPERIMENT - toa e metod so najgolema nau~na vrednost
koja se koristi vo mnogu nauki, a vo psihologijata i medicina toga{
koga toa e mo`no.
182 Psihologija
Za razlika od prethodnite dve metodi koi se slu~uvaat vo

prirodni uslovi i pojavata od interes za istraùva~ot se javuva sama,
kaj eksperimentot pojavata ve{ta~ki se predizvikuva i toj se izvedu-
va vo laboratorii.
Eksperimentot ima pove}e prednosti kako metod: pojavata ja
predizvikuvame sami, po potreba moème da ja povtorime, ima kon-
trola na uslovite, za{teda na vreme precizno merewe, dokolku nekoj
se somneva vo dobienite rezultati moè sam da go izvede eksperimen-
tot. Nedostatoci na eksperimentot se: ograni~ena primena vo psi-
hologija i medicina (ne smee da se koristi ako se znae deka moè da go
o{teti zdravjeto na ~ovekot i zatoa vo zamena se koristat ìvotni -
antropoidni majmuni, gluvci i dr. cica~i) i ~ovekot znae deka so nego
ne{to se pravi pa moè da go menuva svoeto odnesuvawe.
So eksperimentot precizno se merat i utvrduvaat psihi~kite
pojavi, se sproveduvaat kauzalni analizi, se ispituva vlijanie na
lekarstva vrz organizmot (na dobrovolci) i sl.
TEHNIKI ZA PROUÛVAWE NA LI^NOSTA

1. INTERVJU - e stru~no planiran i sistemati~en razgovor koj
se vodi so opredelena cel. Intervju ne e sekoj razgovor so pacientot.
Cel na intervju moè da bide dobivawe na podatoci, nekoe
ubeduvawe ili soop{tuvawe na nekoi informacii. Vo zdravstvenata
praktika intervju se koristi za anamnesti~ki i heteroanamnesti~ki
podatoci, podgotovka na bolniot za operacija, sovetuvawe pri odewe
od bolnica ili ako treba da soop{time nekoja lo{a vest vo vrska so
bolesta. Intervju se vodi za da se zapoznae li~nosta na bolniot, koga
e lo{o adaptirana podgotovka za intervencija i sl.
Vodeweto intervju e ve{tina za koja e potreben trening.
Osnovno e da se pridobie liceto {to go intervjuirame za {to podobra
i pouspe{na sorabotka. Intervju treba da se zapo~ne spontano i da se
prilagoduva na pove}e faktori: vozrast, pol, obrazovanie i drugi
karakteristiki na onoj {to go intervjuirame. Spored na~inot na
vodeweto intervju moè da bide direktno (pra{awata se odnapred
podgotveni) i indirektno (se izbegnuva pra{awe i naj~esto se pov-
toruvaat ili parafraziraat poslednite zborovi na bolniot za da se
prodolì razgovorot). Za da bide ova pojasno }e dademe primer: bol-
niot na po~etokot na razgovorot veli: „se pla{am“ vo direktno inter-
vju bi trebalo da pra{ame „od {to se pla{ite?“, a vo indirektno
pra{aweto }e go formulirame na sledniov na~in „rekovte deka se

pla{ite“?
Pri vodewe na intervju postojat nekoi pravila koi sekoj inter-
vjuer treba da gi znae i da se pridrùva kon niv:
- treba da se pottiknuva ispitanikot pove}e da zboruva, inter-
vjuerot da bide popasiven;
- da se nau~i da go slu{a i da pokaè interes za ona {to kaùva
toj;
- potrebno e da se stekne doverbata na ispitanikot;
- razgovorot treba da te~e leèrno, neusileno;
- ne smeat da se sugeriraat odgovori;
- ne smee da se kritizira ili moralno ocenuva ona {to kaùva
ispitanikot;
- vo definitivnata ocenka ne smee da ne zavedat simpati~ni ili
antipati~ni obele`ja na ispitanikot;
- ako e mo`no, treba da pribereme nekoi podatoci za ispi-
tanikot pred da go po~neme intervjuto;
- vo tek na intervju se prepora~uva da se nabquduva celokupno-
to odnesuvawe na ispitanikot.
Na krajot na intervju ~esto e potrebno da se donese nekoja odlu-
ka ili da se dade nekoj sovet na pr. na frustrirana li~nost, osobeno
ako toa od nas se o~ekuva.
Se prepora~uva intervjuerot da se posluì so trik {to se sos-
toi vo toa {to }e izbegne da dade sovet, a }e go navede intervjuirano-
to lice samo da donese odluka. Toa sopstveno donesuvawe na odluka
ima dvostrano psiholo{ko zna~ewe: prvo zatoa {to tu|i soveti
pote{ko prifa}ame, vtoro zatoa {to so sopstvena odluka ispi-
tanikot ja zacvrstuva samodoverbata i sigurnosta, t.e. niz razgovorot
ispitanikot zree i se menuva.
2. PSIHOLO[KI TESTOVI - poslednite decenii psiho-
lo{kite testovi doìveaja golema popularnost i upotreblivost.
Sostaveni se od standardizirani zada~i napraveni po opredeleni
pravila i principi, prethodno provereni koi mu se davaat na ispi-
tanikot da gi re{i za opredeleno vreme. Testovite moàt da bidat
verbalni zada~i ili manipulativni (da sklopi, nacrta, sostavi).
Sekoj stru~no napraven test ima nekolku osobini: validnost - da
meri ona za {to e namenet; objektivnost - ocenuvaweto na rezultatite
da zavisi isklu~ivo od predmetot ili pojavata {to e merena, a ne od
onoj {to merel, doslednost - upotreben povtorno pri isti uslovi na
184 Psihologija
isti ispitanici da dade isti rezultati; osetlivost - da gi meri i naj-

malite razliki pome|u subjektite.
Testovite moàt da bidat:
- testovi za ocenuvawe na znaewa {to se koristat vo
pedago{kata praktika i se smetaat za mnogu poobjektivni od usmeno-
to proveruvawe na znaewata;
- testovi za sposobnosti - moàt da bidat razli~ni na pr. za
senzomotorni sposobnosti (ostrina na vid, sluh, spretnost na prstite,
koordinacija na dvièwe i dr.). Tuka spa|aat i testovi za merewe na
umstvenite sposobnosti - inteligencija;
- testovi za li~nost - so koi se merat nekoi osobini na li~nost
(karakter, temperament, stavovi, interesirawa). Testovite na
li~nost imaat posebna primena vo psihijatrijata kako pomo{ni sred-
stva vo dijagnostikata i prognostika na du{evni bolni (klini~ki
psiholog).
3. PROEKTIVNI TEHNIKI se koristat vo psihopatologija-
ta kako pomo{ni dijagnosti~ki sredstva. Na subjektot mu se dava
materijal koj e nejasen, nedovr{en, nestrukturiran, toj treba da go
pojasni, dovr{i, strukturira i pri toa }e ja iskaè (proektira) sop-
stvenata li~nost. So proek-
tivnite tehniki se otkrivaat
mnogu subjektivni doìvu-
vawa na ispitanikot: èlbi,
stravuvawa, vnatre{en
nemir, strav, agresivnost,
asocijalnost, odnos kon
bliskite i drugi misli koi
go optovaruvaat. So pomo{
na proektivnite tehniki se
otkrivaat i potisnati
doìvuvawa koi moàt da
deluvaat morbogeno.
Naj~esto koristeni
proektivni tehniki se:
Ror{ahovi damki, TAT test
(test na tematska apercepci-
ja), nedovr{eni re~enici,
Sl. br. 24 Ror{ahova damka

asocijacii, igri i igra~ki, detski crteì i dr. Testot na igri i

igra~ki e dobra proektivna postapka koja se koristi kako pomo{no
dijagnosti~ko i terapevtsko sredstvo vo detskata psihopatologija
(osobeno kaj nevrotskite poremetuvawa).
So ogled deka proektivnite tehniki ne se objektivni postapki,
za nivnata primena e va`no dobro poznavawe na samite tehniki i
dobro klini~ko iskustvo na ispituva~ot.
TEHNIKI ZA PODUÛVAWE NA BOLNIOT

Edna od zada~ite na zdravsteniot rabotnik e da vr{i edukacija
na bolniot t.e. zdravstveno prosvetuvawe so cel da go pridobie za
sorabotka vo procesot na lekuvaweto i da mu ja podigne samooodgov-
ornosta. Pri toa koristi:
1. INDIVIDUALNO UÊWE - koe se sostoi vo davawe na
soveti vo vrska so ishrana, odmor, zemawe na lekarstva. Pri toa treba
da go prilagodi jazikot na obrazovnoto nivo na bolniot za da bide
razbran. Ne smee da se preteruva so davawe na soveti, tuku da se kaè
samo ona {to e va`no i {to bolniot ne go znae. Vo ova u~ewe spa|a i
demonstracija koga na bolniot mu objasnuvame so pomo{ na sliki ili
prakti~en prikaz. Eden od takvite primeri na u~ewe e koga bolniot
od dijabetes melitus go u~ime kako da si dava inekcii insulin. Pri
toa prvo demonstirame nie, potoa bolniot demonstrira vo na{e
prisustvo i dokolku e potrebno celata manipulacija se povtoruva za
da se otstranat eventualni nepravilnosti i gre{ki.
2. GRUPNA RABOTA - ~esto se koristi vo zdravstvenite orga-
nizacii, toga{ koga sakame da vlijaeme na misleweto na bolnite i na
promena na nivnite stavovi. Pri grupnata rabota se doa|a do pove}e
idei, pogre{nite idei i stavovi polesno se otkrivaat i otfrlaat, se
pottiknuva nao|awe na novi re{enija.
Za uspe{na grupna rabota potrebni se nekolku uslovi: site
prisutni (bolni, personal, ~lenovi na semejstvo), da znaat koja e celta
na grupnata rabota, da postoi diskusija vo koi prisutnite }e gi izne-
suvaat svoite mislewa, a vnimatelno da gi slu{aat drugite,
razli~nite mislewa da ne se prikrivaat, da se kritikuvaat, no bez da
se upatuvaat navredi na li~nosta, atmosferata da bide relaksirana
bez navredi i napadi.
Rabota vo grupa se pokaà kako mnogu efikasna vo tretmanot na
lekuvawe na bolestite na zavisnost.
186 Psihologija
3. SUGESTIJA - zna~i vlijanie na misleweto na drugiot taka

da nekriti~no prezema tu|i misli. Nekriti~no zna~i deka podlegnuva
na sugestija bez dokaz i bez svoe mislewe.
Bolnite lu|e se podlo`ni na sugestija od strana na zdravstveni-
te rabotnici. Toa moè da bide direktna, koga zdravstveniot rabot-
nik za da go ohrabri bolniot ja pofaluva negovata zdravstvena sosto-
jba, koja objektivno ne se promenila. Na bolnite vlijae ovaa sugestija
i navistina brgu }e se po~uvstvuvaat podobro.
Indirektnata sugestija ubavo se prikaùva so takanare~eniot
„placebo efekt“. Na bolni so glavobolka im se dadeni tableti koi po
oblik, pakuvawe i vkus li~at na analgetici, a zapravo ne sodràt
nikakov lek. Po nekoe vreme kaj dve tretini od bolnite, glavobolkite
prestanale!
Pra{awa i zada~i:
1. Zo{to samonabquduvaweto e nesiguren metod?
2. Koi se prednostite i nedostatocite na eksperimentot?
3. Nabquduvaj gi tvoite drugari! Dali moè{ vrz osnova na
nabquduvaweto da gi otkrie{ nivnite emocii?
4. Nabquduvaj gi bolnite na prakti~nite ve`bi.
5. Vodi intervju so bolen spored site pravila za vodewe.
PSIHODINAMSKI KARAKTERISTIKI NA
LI^NOSTA NA BOLNIOT
VOVED
Bolesta e ne{to stra{no {to mu se slu~uva na ~ovekot i go vadi
od kolosekot na sekojdnevnoto ìveewe. Soo~uvawe so bolesta zna~i
stradawe, strada ~ovekot, strada negovoto EGO so difuzija na iden-
titetot ili negativen identitet.
Difuzija na identitet - se manifestira so bezvolnost,
apati~nost, nezainteresiranost za {to bilo, se gubat site dotoga{ni
ideali i planovi. Bolniot e sklon kon nerealni razmisluvawa,
pomisluva da si go odzeme ìvotot, nikomu ne veruva i nema nade` vo
ne{to dobro za idninata.
Negativen identitet - se manifestira so sprotivstavuvawe,
bolniot se odnesuva sprotivno od ona {to mu prepora~uvaat
zdravstvenite rabotnici i negovite bliski od semejstvoto koi sakaat

da mu pomognat. Se povlekuva, nesiguren e vo sebe i drugite, ima ~uvst-
vo na vina i ~uvstvo na pomala vrednost.
Vo prodol`nie na bolesta vo odnesuvaweto na bolnite domini-
raat odbranbeni mehanizmi. Site neprijatnosti {to gi nosi bolesta
se obiduva da gi potisne, negira ili racionalizira. Od objektivno
prisutnite simptomi na bolesta, sozdava novi, dodatni, prefrluvaj}i
gi emocionalnite pote{kotii na somatski (telesen) plan, odnosno
koristi konverzija. Vo svoeto odnesuvawe regredira, se vra}a na nivo
na bespomo{no dete, zavisno od drugi, so {to se prodolùva leku-
vaweto. Lekuvaweto e uspe{no ako bolniot i zdravstveniot rabotnik
partnerski se zdruàt protiv bolesta.
OSNOVEN PRISTAP KON BOLNIOT
Poznavaweto na prethodno navedenite karakteristiki kako i

zapoznavaweto na drugi osobini, karakteristi~ni za konkretniot
bolen e osnoven preduslov za uspe{en terapevtski proces. Dokolku ne
ja zapoznaeme celosno li~nosta na bolniot i s# ona {to vo nego se
slu~uva za vreme na bolesta, pravime golema stru~na gre{ka, koja }e
go napravi lekuvaweto neuspe{no ili delumno uspe{no.
Ne smeeme da zaboravime deka sekoga{ zad bolniot organ postoi
~ovek, i ne e bolen samo organot, tuku e bolna li~nosta.
Poznavaweto na psihodinamikata na li~nosta e posebno va`no
pri rabotata so hroni~nite bolni. Dolgotrajnata bolest ja menuva
li~nosta na ~ovekot {to go ote`nuva lekuvaweto. Zdravstvenite
rabotnici treba da gi stimuliraat pozitivnite funkcii na EGO-to
na bolniot (aktivno u~estvo vo lekuvaweto, opu{tawe, davawe i sl.) i
pozitivni karakteristiki (doverba, sigurnost, inicijativa i sl.).
{to vredi na pr. izlekuvana tuberkuloza na belite drobovi, ako od
bolnica ispu{tame bolen koj e nesposoben za samostoen ìvot?
Mnogu zabele{ki po odnos na rabotata na medicinskiot perso-
nal se dolàt tokmu na toa nepoznavawe na psihodinamikata na bol-
nite (op{ta i posebna za sekoj bolen). Nepoznavaweto rezultira so
pomo{ na lekuvan organ (srce, hepar, bubreg), no mala pomo{ na bol-
niot ~ovek. Humanosta vo medicinata zna~i vo centar na na{eto vni-
manie da bide bolniot ~ovek, ne samo bolniot organ. Ne smeeme da
dozvolime na pr. Nikola Petrovski da se pretvori vo Nefritis t.e.
taa li~nost da bide toa zaboluvawe. Toa bi zna~elo dehumanizirawe
na najhumanata profesija.
188 Psihologija
I na krajot ona staro mnogu va`no pravilo: igrajte igri na

ulogi, postojano pra{uvajte se „da sum jas na negovo mesto?“, „{to bi
trebalo da mi napravi“, {to e toa {to bi mi pomognalo“?
PSIHODINAMSKI KARAKTERISTKI NA
LI^NOSTA NA ZDRAVSTVENIOT RABOTNIK
Osven poznavawe na psihodinamikata na bolnite, treba da ja
poznavame psihodinamikata na sopstvenata li~nost. Se smeta deka
zdravstveniot rabotnik e najva`niot „lek“ koj mu e potreben na
pacientot. „Davaweto na sebe“ vo procesot na lekuvaweto e vistinsko
umeewe {to zavisi od toa kolku se poznavame sebe i sopstvenata
li~nost. Za àl, mnogu zdravstveni rabotnici izbegnuvaat da se
„dadat sebe“ vo profesijata zdravstven rabotnik i stanuvaat nemi
transferi na tableti, inekcii, toplomeri....
Vrz baza na teorijata na identitet, spored psihologot Erikson,
napravena od prakti~ni sogleduvawa, postojat tri tipa na zdravstveni
rabotnici:
1. ZDRAVSTVENI RABOTNICI SO RAZVIEN POZITI-
VEN EGO IDENTITET. Imaat ~etiri osnovni karakteristiki:
a) doverba: vo sebe, vo onie so koi rabotat i vo bolnite. So toa
{to mu veruva na bolniot ja dobiva negovata doverba i go aktivira da
se zazeme za sopstvenoto lekuvawe, da bide aktiven;
b) sigurnost i avtonomija - nesiguren, nesamostoen i od drugi
zavisen zdravstven rabotnik ne moè da se bori so nesigurnosta na
bolniot. Sigurnosta i avtonomijata mnogu zavisi od negovata
stru~nost i negoviot stru~en trening (na pr. kolku }e se ~uvstvuvate
sigurno ako ste bolen i doa|a da vi dade inekcija medicinska sestra na
koja racete & se tresat ili e nesigurna vo ona {to go raboti?);
v) inicijativa - koja vo sebe sodrì kreativnost, spontanost i
aktivnost, koja }e se sprotivstavi na pasivnosta i nekreativnosta na
bolniot. Bez ovie osobini ne e mo`na timskata rabota vo zdravstve-
nite organizacii. Inicijativata i kreativnosta zna~i prezemawe na
aktivnosti vo ramkite na svoite rabotni zada~i. Prezemaweto na
aktivnosti na profil od povisok rang od na{iot moè da bide gre{ka
i da dovede do zabuni kaj bolniot (na pr. eden medicinski laborant
izveduva biohemiska analiza, odgovara za nejzinata to~nost, no ne
smee vrz baza na rezultatot da postavuva dijagnoza na bolesta);
g) smisla za zaedni~ko dejstvuvawe - dejstvuvawe so drugite
zdravstveni rabotnici i so bolnite. Deneska vo zdravstvenite orga-
nizacii se raboti timski. Bez timska rabota nema dijagnoza, nema

uspe{no lekuvawe. Toa zna~i po~ituvawe na svojata li~nost, na
svoite sorabotnici i bolnite, bez pretenzii da se bide glaven i
najvaèn. Vo timot sekoj ima svoe mesto i sekoj e vaèn.
Nesomneno deka ovoj tip e najposakuvan i najuspe{en. Ovie
zdravstveni rabotnici nao|aat zadovolstvo vo svojata profesija, so
gordost mu sluàt na bolniot i gi krasi qubovta kon ~ovekot.
2. ZDRAVSTEN RABOTNIK SO NEGATIVEN EGO IDEN-
TITET - toa se zdravstveni rabotnici koi nikoga{ ne ja prifatile
svojata profesija. Glavni karakteristiki se:
a) nezadovolstvo od ona {to go rabotat moèbi od po~etok ne
bile takvi, no so vreme nezadovolstvoto se razvilo, postojano ja „kol-
nat sudbinata“ {to mora toa da go rabotat;
b) bunt - protiv ona {to se slu~uva okolu niv, ~esto nesvesen, no
silno manifesten - spremen na raspravii, se im smeta i bolnite i
~esto sorabotnicite;
v) neprifa}awe na profesijata - ~esta vnatre{na nesvesna
borba i otpor kon s# {to treba da napravi (~esto razdrazlivi i
nepriem~ivi za potrebite na bolnite).
Ne treba da naglasuvame kolku vakviot odnos mu {teti na pro-
cesot na lekuvawe i deluva negativno na odnosot zdravstven rabotnik
- bolen.
3. ZDRAVSTVEN RABOTNIK SO NERAZVIEN EGO IDEN-
TITET - tie doìveale totalen neuspeh da se najdat sebe si vo pro-
fesijata {to ja rabotat. Nivnite karakteristiki se: miren, tivok,
povle~en, nikomu ne veruva, niti saka nekoj da mu se doveri. Ne se
zainteresirani za ona {to se raboti, so bolnite komunicira samo
preku ona {to }e podade (tableti, toplomer), bez zbor, kako da se
pla{i da ne se „potro{i“ vo rabotata. Za ovie zdravstveni rabotnici
velime deka se pokraj krevetot na bolniot, no nikoga{ ne se so nego,
nitu za nego. Rabotat bez empatija, bez emocii, za niv prakti~no bol-
niot ne postoi. Pokraj niv bolnite se ~uvstvuvaat nesigurni i bez
za{tita i se razbira deka tie mu {tetat na terapevtskiot proces.
Mnogu zdravstveni rabotnici ne razmisluvaat za ovaa prak-
ti~na podelba na Erikson i verojatno, ne se dokraj svesni na koja
grupa pripa|aat. Ako samo malku pove}e obrnat vnimanie kako bol-
nite se odnesuvaat kon niv, vedna{ }e se najdat sebe si, i }e razberat
mnogu za sebe.
190 Psihologija
PRISHODINAMSKI KARAKTERISTIKI NA
ODNOSOT ZDRAVSTVEN RABOTNIK - BOLEN
Za psihodinamika na odnosot zdravstven rabotnik - bolen vo
domenot na komunikacijata i odnos kon rabotata, kaàvme dosta vo
pove}e prethodni poglavja. Vo ovoj del od taa psihodinamika }e
obrneme vnimanie na nekolku negativni mehanizmi za koi malku se
razmisluva vo praktikata.
1. TRANSFER I KONTRATRANSFER - mehanizmot e opi{an
od S.Frojd, vrz baza na negovite prou~uvawa na odnosot zdravstven
rabotnik - bolen vo psihoterapijata. Brgu se uvidelo deka toj odnos
postoi kako op{to pristapen fenomen vo odnosite pome|u lu|eto, a ne
samo kako fenomen vo psihijatrijata.
Za transfer (prenos) zboruvame toga{ koga bolniot svoite
~uvstva i doìvuvawa od minatoto koi bile naso~eni na nekoja egzis-
tencijalno va`na li~nost (na pr. majka) i vo me|uvreme potisnati, gi
transferira na nekoja va`na li~nost od sega{niot odnos (zdravstven
rabotnik). So toa bolniot ja iskrivuva realnosta so svoeto minato.
Transferot zna~i: vozrasnoto jas na edniot se obra}a na vozrasnoto
jas na drugiot, a ovoj odgovara so detsko jas. Na pr. medicinska sestra
se obra}a na bolnata èna: „Vakov nered vo va{ata soba ne moè da se
tolerira, ve molam da si gi sredite li~nite raboti“. Bolnata reagira
transferno so detsko jas i odgovara: „Vie postojano me karate, isto
kako mojata majka“. Zdravstveniot rabotnik bi trebalo da go prepoz-
nae transfernoto kaj bolnata i da ne odgovori so kontratransfer.
No, ako i toj e li~nost koja vo sebe ima potisnati emocinalni
sodrìni i konflikti, toga{ }e se javi kontratransfer - namesto
vozrasno jas se upotrebuva roditelsko jas. Po prethodniot primer
„ajde jas }e ti pomognam da gi sredime zaedno“ ({to mnogu nalikuva na
odnesuvaweto na majka kon dete). Ova moème da go objasnime i so drug
primer: bolniot se obra}a na medicinskata sestra: „Sestro, ve molam
dajte mi ~a{a voda“, a taa luto odgovora: „Postojano ne{to bara{,
kako malo dete“. Vo ovoj primer vozrasnoto jas na bolniot se obra}a
kon vozrasnoto jas na zdravstveniot rabotnik, a ovoj odgovara so rodi-
telsko jas. Situacijata e nerealna zatoa {to nitu bolniot e dete, nitu
zdravsteniot rabotnik e roditel, a ne se svesni za toa. Vo vakviot
neprepoznatliv odnos, transfer - kontratransfer, doa|aat do izraz
potisnatite i nerazjasneti konflikti od minatoto, kaj dvata part-
nera, i so toa moè da se zako~i terapevtskiot proces. Bolniot
regredira, stanuva pasiven i zavisen od zdravstveniot rabotnik.
2. NESVESNO NAMETNUVAWE NA ULOGA NA SLAB,

BOLEN I BESPOMO[EN - Vo partnerskite odnosi pome|u lu|eto
~esto se slu~uva da edniot od partnerite mu nametnuva uloga na dru-
giot, {to ne ja zasluùva. Na pr. ~esto slu{ame deka mladiot soprug
bara negovata sopruga da mu podgotvuva hrana kako {to toa go pravela
negovata majka, ili mladata sopruga, bara od soprugot da ja ~uva i
za{tituva kako {to toa go pravel nejziniot tatko. Dodeluvawe na
nerealni ulogi mu sluì na drugiot kako psihosocijalen odbranben
mehanizam, t.e. se raboti za nevrotsko „zloupotrebuvawe“ na part-
nerot kako pomo{no sredstvo za razre{uvawe na sopstveni
vnatre{ni i nadvore{ni konflikti situacii. Interesno e deka
zdravstveniot rabotnik nesvesno mu nametnuva uloga na bolniot, deka
e slab, bolen i bespomo{en i na toj na~in uspe{no ja potisnuva i
negira sopstvenata slabost i se ~uvstvuva jak i mo}en. Vakviot nepre-
poznatliv, no prisuten stav na zdravstveniot rabotnik direktno gi
ko~i aktivnite tendencii na bolniot kon zazdravuvawe i go tera vo
regresija. Toj nesvesno go koristi ovoj mehanizam i se ~uvstvuva
korisen i aktiven, samo ako pokraj sebe ima bespomo{en i od nego
zavisen bolen. So vakvo odnesuvawe nesvesno se prodolùva terapevt-
skiot proces i nevrotski se „zloupotrebuva“ pozicijata na zdravstve-
niot rabotnik.
3. MISTIFIKACIJA - poimot proizleguva od zborot misti-
ka (neobjasnivo, ~udno, nestvarno). Vo odnosot zdravstven rabotnik -
bolen zna~i da se prikaè ne{to nejasno, da se prikrie nekoj nastan,
koj bi moèl da bide sporen. Celta e da se izbegne konflikt, kon-
frontacija, pojasnuvawe. Rezultatot e zbunetost i neprepoznavawe na
ona {to navistina se slu~uva. Mistifikacija zna~i da se nametne na
drugiot nekoi ~uvstva i doìvuvawa bez ogled dali toj navistina
takvo ne{to ~uvstvuva i doìvuva. Bolnite se mnogu pogodni objekti
za mistificirawe. Na niv ~esto od strana na zdravstvenite rabotni-
ci im se nametnuvaat ~uvstva i doìvuvawa koi gi nemaat, a so cel da
se izbegne razgovor, konfrontacija. Na toj na~in zdravstveniot
rabotniik go ~uva svojot laèn mir, izbegnuva da se konfrontira so
bolniot i negovata bolest. Site nastani gi prikaùva nejasni so
laèn optimizam, a toa go zbunuva bolniot, go pravi nesiguren i neak-
tiven. Na pr. bolniot ima bolki vo stomakot i kaùva na medicinska-
ta sestra, a taa odgovara „}e ti pominat“ ({to ne odgovara na
stvarnosta) ili „taka treba“ (zo{to?). I dvata odgovora na bolniot
ne mu objasnuvaat ni{to. Vakviot odnos mu {teti na bolniot i toj
ostanuva zbunet i osamen. Zdravstvenite rabotnici nesvesno misti-
192 Psihologija
ficiraat, naj~esto za da ne si go naru{at komoditetot i za da gi

so~uvaat svoite pozicii.
PSIHODINAMIKA NA INTERPERSONAL-
NITE ODNOSI POME\U ZDRAVSTVENITE
RABOTNICI
Dobrite interpersonalni odnosi i komunikacija pome|u
zdravstvenite rabotnici se vaèn preduslov za uspe{na timska rabo-
ta.
Va`ni principi od ovie odnosi se:
1. RECIPROCITET koj vo sebe sodrì:
- dijalog - naizmeni~nost na odnosot subjekt - objekt, dvostrana
aktivnost, mo`nost da se baraat i dobivaat objasnuvawa za se ona {to
se odnesuva na zaedni~kata rabota;
- me|usebno, naizmeni~no priznavawe i po~ituvawe - toa zna~i
nudewe na sebe na drugiot i kako objekt i kako subjekt t.e. zaemno
po~ituvawe i uvaùvawe na sekogo kako del od timot;
- dozvoluvawe i stimulirawe na konfrontacija vo interper-
sonalnite odnosi - borba na mislewa, razli~nost i nesoglasuvawa
kako neminovnost vo me|u~ove~kite odnosi.
Najgolema pre~ka na reciprocitet vo zdravstvoto proizleguva
od hierarhiska fiksiranost na pozicii na poedinci koi go ko~at
avtonomniot razvitok na nekoi profili (medicinska sestra ili lab-
orantot seedno, ne moè i ne smee da ostane fiksiran vo pozicija na
objekt so pomo{ na koj lekarot le~i, tuku ima pravo da bide aktiven
subjekt vo procesot na lekuvaweto. Samo na toj na~in }e bide ramno-
praven ~len vo timot).
2. POVRATNA INFORMACIJA (FEEDBACK) - kako na{eto
odnesuvawe deluva na drugite lu|e moème da doznaeme samo preku
direktna i verbalna povratna informacija. So nea se sozdava klima
na otvorenost vo me|u~ove~kite odnosi i se stimulira doverbata me|u
lu|eto. Toa zna~i deka ona {to imame da go kaème za na{iot kolega
(vo vrska so rabotata) treba da go kaème vo negovo prisustvo. Se
drugo kaàno zad grb e „ozboruvawe“ koe deluva destruktivno na
interpersonalnite odnosi i se odrazuva vrz rabotata na zdravstven-
ite rabotnici so bolnite. Na pr. tri medicinski sestri-tehni~ar A
podgotvuvala terapija i oti{la da im dava lekarstva na bolnite, a na
rabotnata masa ostavila otpadoci, medicinskata sestra-tehni~ar B

luto & veli na medicinskata sestra-tehni~ar C: „do koga }e & go sobi-
ram |ubreto“! Vakvite informacii kaàni zad grb gi zaladuvaat
me|u~ove~kite odnosi i stvaraat netrpelivost. Ispravno e ako ses-
tra-tehni~ar B & go kaè toa na sestra-tehni~ar A. Se razbira deka
ovie zabele{ki treba da bidat samo vo vrska so ona {to e povrzano so
rabotniot proces, nemame pravo na rabotnoto mesto da zaboruvame za
li~niot ìvot na na{ite kolegi. Istovremeno treba da bideme pod-
gotveni i nam da ni kaàt ne{to {to ne e vo red vo vrska so rabotata,
so ogled deka nikoj ne e idealen.
3. DOZVOLUVAWE DA POSTOJAT KONFLIKTI NA
RABOTNOTO MESTO I KONSTRUKTIVNO DA GI
RAZRE[UVAAT
Konfliktnite siituacii se ~esta pojava vo sekojdnevniot
ìvot na lu|eto. Tie zna~at sprotivstaveni mislewa koi treba da se
razre{at. Kako }e reagira poedinecot na konfliktnata situacija
zavisi od negovite veruvawa i stavovi koi gi formiral vo tek na
ìvotot (porakite {to gi primal vo detstvoto, odnesuvaweto na
negovite roditeli, stavovite prezentirani preku javnite glasila,
negovite sopstveni iskustva i dr.).
Postapkite {to se reakcija na konfliktite moàt da se grupi-
raat vo tri osnovni kategorii:
- izbegnuvawe (da go ignorirame konfliktot kako da ne se
slu~il);
- sprotivstavuvawe (so obvinuvawe na partnerot i postojani
raspravii);
- komunicirawe.
Izbegnuvaweto i sprotivstavuvaweto ne vodat kon vistinsko
re{avawe na konfliktot i zatoa }e se zadrìme samo na komunici-
rawe.
Komuniciraweto se razlikuva od izbegnuvaweto po toa {to na
konfliktite se gleda kako na sostaven del na me|u~ove~kite odnosi, a
ne ne{to lo{o. Od sprotivstavuvaweto se razlikuva po toa {to
namesto da se dokaùva kaj e vo pravo koj ne e, se nao|a re{enie {to
}e gi zadovoli dvete strani na konfliktot.
Komuniciraweto zna~i u~estvo na dvete strani za zaemno razbi-
rawe. Sekoja strana nastojuva prvo da ja razbere drugata, a potoa i
samata da bide razbrana. Za da se ostvari efikasna komunikacija,
neophodno e stranite da umeat aktivno da slu{aat. Toa zna~i deka tie
194 Psihologija
moàt da go razberat drugiot intelektualno i emocinalno, no ne mora

da se soglasuvaat so nego.
Komuniciraweto zna~i:
- direktno iskaùvawe na svoite ~uvstva, potrebi i barawa;
- normalno da se gleda sogovornikot vo o~i;
- da se ima ispraven stav i soodvetno drèwe na teloto;
- spremnost da se otkrijat svoite misli i ~uvstva;
- aktivno slu{awe;
- inicijativa i jasno iskaùvawe;
- se prio|a vo razgovorot ve{to i so razbirawe, bez napa|awe.
Konfliktite na koi im se prio|a na vakov na~in stanuvaat kon-
struktivni, dvete strani se svesni deka samite se odgovorni da najdat
re{enie. Pri toa nema pobednici i pobedeni. Navremeno
razre{uvawe na konfliktite me|u lu|eto bitno vlijae na
me|u~ove~kite odnosi.
4. KOMPLEMENTARNOST - ovoj mehanizam zna~i deka dva
partnera se nadopolnuvaat vo svojata rabota. Komplementarni odnosi
vo sekojdnevniot ìvot ima na relacija majka - dete, u~itel - u~enik,
zdravstven rabotnik - bolen. Vo zdravi interpersonalni odnosi kom-
plementarnosta kruì i ne e fiksirana so hierarhiskata pozicija na
poedinecot (na pr. {efot). Na pr. kaj bolen so {e}erna bolest:
lekarot ja odreduva dozata na insulin, medicinskata sestra go u~i
bolniot kako da si ja aplicira inekcijata, laborantot kako da si ja
pregleduva urinata vo doma{ni uslovi i sl. Ako komplementarnosta
(nadopolnuvaweto) e fiksirano toga{ e onevozmoèn ednakov razvi-
tok na profilite, fiksirana e dominacija na edni kon drugi so {to
se ote`nuva timskata rabota i se razviva nezdrava atmosfera na
rivalstvo i superiornost.
PSIHODINAMIKA NA TIMSKA RABOTA VO

ZDRAVSTVOTO
Vremeto na golemi, univerzalni i semo}ni poedinci vo medici-
nata pripa|a na istorijata. Dene{nata medicina e nezamisliva bez
zaedni~ki, timski pristap kon bolniot. Koga velime tim se misli na
rabotna grupa na oddelot kade {to bolniot se lekuva, a ~esto pati se
konsultiraat i pripadnici na drugi timovi vo postavuvawe na dijag-
noza ili lekuvawe.
Vo sekojdnevnata praktika vo zdravstvenite organizacii se
zabeleùvaat tri tipa na timovi:
1. TIM MNO@ESTVO -
~lenovite na ovoj tim ni{to ne
gi povrzuva, osven zaedni~kite
prostorii. Sekoj ~len na timot ja
smeta svojata rabota najva`na, vo
timot vladee rivalstvo, sekoj
saka da dominira i da bide glaven,
pa zatoa toa nikomu ne mu uspeva.
Vo vakov tim nema razmenuvawe
na informacii, sekoj raboti za
sebe, nikoj nikomu ne pomaga,
nikoj nikogo ne po~ituva (sl. br.
25).
Poseben problem vo eden
vakov tim e polo`bata na sredno Sl. br. 25 [ematski prikaz na tim
medicinskite kadri. Na tie pro- mnoèstvo
fili im se odreduvaat to~no
opredeleni granici i sekoj nivni obid za posamostojno odnesuvawe se
smeta deka ja zagrozuva pozicijata na lekarot. Bidej}i toa naj~esto ne
se slu~uva, ovie kadri se povlekuvaat, prestanuvaat aktivno da
sorabotuvaat, rezignirano i pasivno izvr{uvaat naredba bez
kreativnost. Na vakvi oddelenija na bolnite voop{to ne im e prijat-
no, zatoa {to rezultatot od vakva-
ta rabota e haos i bezredie. Sl. br. 26 [ematski prikaz
2. TIM MASA - vo ovoj tim na tim masa
na poedinecot (naj~esto {efot)
mu uspeva da se nametne nad site
vraboteni. Toj avtoritativno
vladee so timot, a site drugi mora
da go slu{aat, koj ne se solgasuva
so nego mora da go napu{ti timot.
Originalnosta i kreativnosta se
rezervirani samo za {efot, site
drugi se pasivni izvr{uva~i na
negovite barawa i naredbi. Vo
eden vakov tim vrabotenite se
nezadovolni napnati i toa
nezadovolstvo i napnatost ~esto
go prenesuvaat na bolnite, a kako
196 Psihologija
rezultat na nezadovolstvoto i napnatosta povremeno se slu~uvaat i

agresivni ispadi me|u vrabotenite. Na vakvi oddeli postoi prividen
mir i red, no nema uspe{na sorabotka me|u ~lenovite, a bolnite
ìveat vo edna ladna atmosfera (sl. br. 26).
3. TIM GRUPA - e najdobar tim i gi ima slednite karakteris-
tiki: razbirawe, komunikacija, li~no i stru~no uvaùvawe i preze-
mawe na sekoj poedinec, postojat povratni informacii, mo`nost da
ima konflikti i uspe{no da se razre{uvaat. Ulogata na sekoj
poedinec na timot e oprede-
lena so negovite vistinski
sposobnosti, stru~nost i
ve{tina. Vakov tim ima
voda~, no ulogite na voda~ot
rotiraat vo daden moment
zavisno od problemot.
Eden od osnovnite
uslovi za vakva timska rabo-
ta e kontinuirano stru~no
usovr{uvawe na site ~le-
novi vo tek na rabotata.
Potoa, site ~lenovi sakaat
da se aktivni i kreativni,
Sl. br. 27 [ematski prikaz na tim uspe{no gi razre{uvaat
grupa konfliktite, bez pobedni-
ci i pobedeni, se po~ituvaat
i uvaùvaat pome|u sebe. Vo eden vakov tim ima dobra sorabotka i
mo`nost za sekoj vraboten da se razviva vo ramkite na svojot profil.
Pra{awa i zada~i:
1. Kakvo e „jas“ na bolniot?
2. Na prakti~nite ve`bi nabquduvaj tipovi na zdravstveni
rabotnici. Diskutiraj gi postapkite bez da imenuva{.
3. [to zna~i mehanizam transfer - kontratransfer?
4. Daj primer za fidbek.
5. Kako }e re{i{ konflikt so pretpostaven?
6. Vo koj tim go vbrojuva{ tvojot klas i zo{to?
PSIHOLO[KA PRAKTIKA
SO PACIENTI
9 MENTALNA HIGIENA
9 PSIHOLO[KI PROFILI KAJ RAZLI^NI

SOMATSKI BOLESTI
9 KOMUNIKACIJA SO BOLNI
198 Psihologija
DECATA SE UÂT NA SOPSTVENIOT @IVOT

Ako decata ìveat so kritika - }e nau~at da
osuduvaat
Ako decata ìveat vo neprijatelstvo - }e
nau~at da se borat
Ako decata ìveat vo poniùvawe - }e nau~at da
bidat pla{livi
Ako decata ìveat vo sram - }e nau~at da se
~uvstvuvaat vinovni
Ako decata ìveat vo tolerancija - }e nau~at da
bidat tolerantni
Ako decata ìveat so pofalbi - }e nau~at da
oddavaat priznanie
Ako decata ìveat vo ednakvost - }e nau~at da
bidat pravedni
Ako decata ìveat vo sigurnost - }e nau~at da
veruvaat
Ako decata ìveat vo po~ituvawe - }e nau~at da
se cenat samite sebe
Ako decata ìveat so uvaùvawe i prijatelst-
vo - }e nau~at da najdat qubov vo svetot
Raboti i qubi, s# drugo nema smisla

M.Danojlovi}
Nikoga{ nema da go zagubi{ vistinskiot pat ako

raboti{ spored ~uvstvoto i sovesta
Gete
PSIHOLO[KA PRAKTIKA SO PACIENTI
ZNAÊWE NA MENTALNATA HIGIENA
Vo lekcijata za predmet i granki na psihologijata nakratko se

osvrnavme na grankata mentalna higiena. Vo psiholo{kata praktika
taa ima golema primena za za~uvuvawe na psihi~koto zdravje i
spre~uvawe na psihi~ki poremetuvawa, tie se sloèni i brojni
zada~i, kako {to e raznovidna i oblasta na nejzinata primena.
Mentalnata higiena im dava upatstva na roditelite za toa kako treba
da gi odgleduvaat svoite deca, na nastavnicite kako da postapuvaat so
decata i u~enicite vo razli~ni periodi na razvitokot, na vozrasnite
kako da se odnesuvaat na rabotnoto mesto i dr.
Zada~ite na mentalnata higiena se mnogu {iroki i raznovidni.
Taa ukaùva na uslovite koi mu pomagaat na vozrasniot ~ovek vo
razli~ni periodi da re{ava te{ki situacii za nego (izbor na zani-
mawe, na bra~en drugar, pote{kotii vo brakot i dr.), da nau~i kako
treba da postapuva so lu|eto vo bolest i drugi kriti~ni situacii.
Mentalnata higiena n# podu~uva kako da postapuvame so osetlivi kat-
egorii na lu|e: stari, alkoholi~ari, osudenici, narkomani i dr. Taa
ne e rabota i dol`nost samo na zdravstvenite rabotnici, psiholozite
i socijalnite rabotnici, tuku i na roditelite, nastavnicite,
rakovoditelite i na site koi na razli~ni mesta i na razli~ni na~ini
doa|aat vo kontakt so lu|eto i rabotat so niv.
MENTALNA HIGIENA VO DETSTVOTO

Pove}eto pati naglasivme deka detstvoto e eden od najva`nite
periodi vo ~ovekovoto ìveewe. Mnogu teorii na li~nosta (na pr.
psihoanaliza na Frojd i dr.), ja naglasuvaat ulogata na detstvoto i
vlijanieto na doìvuvawata od nego vrz li~nosta.
Najgolem interes na istraùva~ite e naso~uvano okolu
pra{awata na „pogodni“ i „nepogodni“metodi na ishrana, odbivawe od
maj~inata grada, priviknuvawe na higienski naviki i nivni posledi-
ci po formiraweto na li~nosta na deteto. Postoele razli~ni postap-
ki i na~ini na navedenite aktivnosti koi ~esto bile pod vlijanie na
lo{o testirani pretpostavki. Edinstven zaklu~ok e deka odgovorite
se mnogu sloèni. Nema kraen odgovor na pra{aweto po odnos na
200 Psihologija
ishranata (na cucla ili od maj~ina grada, da se odbie deteto od

maj~ina grada porano ili podocna), da se hrani deteto ritmi~no, po
redosled ili pak da se hrani slobodno, da se naviknuva porano na
higienski naviki ili podocna. Ako se analiziraat antropolo{ki
dokazi, jasno proizleguva deka isti postapki vo razli~ni kulturi
imaat razli~ni posledici po li~nosta.
Su{tinata na ovie pra{awa izgleda e vo toa kakvo posebno
zna~ewe ima opredelanata postapka za konkretno dete. Isti postapki
moàt da bidat psiholo{ki potpolno razli~ni, {to }e zavisi od
na~inot kako se izvedeni i od ~uvstvata koi prizlegle pri toa. Rano
odbivawe od maj~inata grada moè da stvori psihi~ki problemi kaj
deteto ili pak da ne stvori, {to zavisi od toa kako majkata go napra-
vila odbivaweto. Istoto vaì i za site drugi postapki. Nakratko, bi
trebalo da se ispituva, kakvi posledici po li~nosta imaat razli~ni
vidovi na emocionalni doìvuvawa koi proizleguvaat od odgledu-
vaweto.
Za osnovnata nega na doen~eto i pravilen psihi~ki razvitok
posebno e vaèn telesniot kontakt, dopirot i pregratkata so
maj~inoto telo zaradi {to po~esto treba da se drì vo race. Pri toa
treba da se vnimava dvièwata da ne bidat brzi i grubi za da ne predi-
zvikaat strav kaj deteto.
Glasot na majkata e isto taka vaèn za odgleduvaweto. Mek glas,
poln so qubov, mu godi na deteto, nasproti silni i neprijatni {to go
pla{at.
Doeweto kaj deteto zadovoluva ne samo telesni tuku i ~uvstveni
potrebi. Pravilno doewe so dovolno koli~ini mleko kaj deteto
predizvikuva sigurnost i spokojstvo.
Se razbira na pravilata za osnovna nega na doen~eto }e
dodademe i bawawe i prepovivawe {to pridonesuvaat deteto da bide
mirno i spokojno.
Nesigurnost na doen~eto, se razviva zaradi nezadovoleni potre-
bi za ishrana, doewe bez poddr{ka i qubov. Ovie ~uvstva na nesi-
gurnost i anksioznost ostavaat dlaboka traga i vo li~nosta na vozras-
nite; doen~e kaj koe ~esto i nenadejno e prekinuvano doeweto pred da
bidat zadovoleni negovite potrebi za hrana, moè da stekne trajno
uveruvawe deka na lu|eto ne moè da im se veruva.
Odnesuvawe na relacija roditel - dete - stavovite na roditelite
kon deteto ja ozna~uvaat najva`na odrednica vo negoviot ponata-
mo{en ìvot. Stavovite gi ~uvstvuva od najmala vozrast, u{te od
doen~e i tie go sledat i vo adolescencijata. Nekoi roditelski
stavovi se povolni za razvitokot, a nekoi {tetni, kako na primer:

1. Otfrlawe na deteto - i kaj nego se javuvaat ~uvstva na nesigu-
rnost i samopotcenuvawe, prosledeno so neprijatelsko i buntovno
odnesuvawe ili pak so apatija i ramnodu{nost. Na otfrlenoto dete
}e mu bide te{ko vo odnosot so drugite lu|e da pokaùva qubov ili da
prima qubov.
2. Maj~inska preza{titenost ili „mamizam“ moè da dovede do
{tetni posledici zavisno od kakov oblik e. Ako preza{titenosta
po~iva na popu{tawe, deteto }e se formira kako sebi~no, egocen-
tri~no, neodgovorno, so nizok prag na tolerancija na frustracii.
Dokolku pak majkata e nametliva kako osobini moè da se razvijat
samopotcenuvawa, pokornost, pasivna zavisnost od drugi.
3. Preterano stroga disciplina moè da stvori silna potreba
za priznanija od sredinata ili ~uvstva na samoobvinuvawa, zaradi
sopstvenoto odnesuvawe ne retko se ra|a i neprijatelstvo kon
roditelite {to kaznuvaat ili agresivnost kon drugarite.
4. Nedosledna ili nedovolna disciplina moè da dovede do
nedovolna samokontrola, koleblivost pri odlu~uvawe ili nesposob-
nost da se soo~i so problemite.
5. Preterano strogi moralni standardi nametnati od
roditelite, osobeno na onie koi se odnesuvaat na seksualna aktivnost,
moàt da stvorat frigidna li~nost ili so drugi patolo{ki pojavi od
domenot na seksualnosta.
Semejstvoto, kako medium vo koj se odgleduva deteto, moè da
pridonese za ~uvstvo na nesigurnost i anksioznost kaj deteto. Takvi
lo{i posledici ~esto proizleguvaat od bra~ni nesoglasuvawa, ras-
tureni domovi, nemoralno odnesuvawe na roditelite, alkoholizam i
drugi te{ki du{evni poremetuvawa na roditelite.
Za da se obezbedi najdobar razvitok od novorodeno do li~nost,
va`no e potrebite na deteto da bidat zadovoleni i toa ne samo onie vo
vrska so ishranata i qubovta, tuku i onie {to zna~at stimulacija.
Ona {to e najva`no vo celoto odgleduvawe od strana na roditelite e
so svoeto odnesuvawe da sozdavaat uveruvawe kaj deteto deka e sakano,
bezbedno, poddrùvano i da mu se pruì mo`nost da bide odgovorno.
Toa s# ne zavisi od ishrana so cucla ili na maj~ina grada, tuku i od toa
vo {to roditelite veruvaat i {to sakaat da napravat od svoeto dete.
Ne postoi formula za „ispravno“ odgleduvawe na deteto. Postapkite
treba da se prilagodat na situacijata i na potrebite na sekoe dete, a
edinstvena formula koja vredi da se zapameti e - da se bdee nad deteto
202 Psihologija
so mnogu qubov, no da ne se „gu{i“ so qubovta, da se bide cvrst, no bez

ostrina i pred se da s# bide spokoen i da se uìva vo ulogata na rodi-
tel.
BOLNO DETE
Od prethodno kaànoto proizleguva deka personalot koj raboti
so bolni deca ima golema odgovornost, osobeno vo onie zdravstveni
institucii kade {to prestojuvaat decata bez majka. Vo takvi uslovi
medicinskata sestra ja prezema ulogata na majka, so dol`nost da gi
zadovoluva site negovi potrebi.
Za deteto i negovite roditeli bolesta i hospitalizacijata e
ogromna te{kotija. Hospitalizacijata ne dejstvuva samo na procesot
na zazdravuvaweto, tuku i na psihi~kiot razvitok na deteto. Kolku e
deteto pomlado, a bolesta pote{ka i hospitalizacijata podolga tolku
i posledicite se po{tetni.
REAKCII NA DETETO NA HOSPITALIZACIJA - }e gi
opi{eme naj~estite reakcii koga deteto se odvojuva od majkata zaradi
hospitalizacija:
1. Faza na voznemirenost i pla~ewe, koga deteto e tolku vozne-
mireno {to ne pomagaat nikakvi zborovi i so ni{to ne se smiruva.
Odbiva da jade, regredira vo odnesuvaweto.
2. Depresivna faza - po nekolku dena pla~ewe, deteto se smiru-
va, stanuva ta`no i bezvolno, ne se interesira za sredinata.
3. Krajna faza - po nekolku nedeli ili meseci deteto navidum se
prilagoduva na situacijata, ako podobro go analizirame negovoto
odnesuvawe se zabeleùva deka kaj deteto nema spontani aktivnosti i
~uvstvata kon lu|eto od sredinata mu se povr{ni (vidi hospitalizam).
PSIHOLO[KI POSTAPKI SO BOLNITE DECA I

NIVNITE RODITELI:
Rabota so roditelite: od bolesta na deteto mnogu se pogodeni

roditelite, osobeno majkata. Kolku deteto e pomalo i bolesta
pote{ka tolku pove}e majkata e isfrustrirana. Rabotata so
roditelite e posebno va`na od dve pri~ini: prvo za da se namalat
psihi~kite pote{kotii i stravuvawa na roditelite. Vo taa smisla
razgovarame so roditelite za bolesta na deteto, kolku dolgo bi trae-
lo lekuvaweto, kako }e protekuva zazdravuvaweto i za posledicite
koi eventualno bi ostanale. Ako deteto se hospitalizira, na

roditelite treba da im kaème ne{to za lekarite i drugite
zdravstveni rabotnici koi go lekuvaat i neguvaat deteto, gi zapoz-
navame so ìvotot i ku}niot red na detskiot oddel. Posebno treba da
gi smiruvame onie roditeli koi imaat ~uvstvo na vina. Vtora pri~ina
zaradi koja treba da gi smiruvame roditelite e faktot {to nivnata
voznemirenost i zagriènost moàt da ja prenesat na deteto i samo da
ja ote`nat u{te pove}e negovata polo`ba. Decata se mnogu privrzani
za svoite majki i go ~uvstvuvaat nivniot nemir i zagriènost.
Rabota so decata - postarite deca prvenstveno treba da se pod-
gotvat za hospitalizacija. Podgotovkata e mnogu pote{ka ako deteto
vo procesot na vospituvaweto e zapla{uvano so lekari i inekcii (na
pr. „ako ne jade{ }e te nosam da te bockaat“). Sprotivno, polesno e ako
deteto ima pozitivni iskustva so zdravstveniot personal (na pr. od
ambulantnite pregledi). Zavisno od vozrasta na deteto, treba da mu
objasnime zo{to lekuvaweto vo bolnica e potrebno. Pri toa mu objas-
nuvame deka na oddelot ima i drugi deca kako nego so koi }e si igra, a
mama }e doa|a sekoj den da go posetuva, }e apelirame na negovata
zrelost i potrebata da bide zdravo i sl.
Smestuvawe vo bolnica i odvojuvawe od majkata e teòk ~in i za
deteto i za majkata. Osnovno pravilo e deka deteto ne treba da se odvo-
juva od majkata do navr{ena treta godina dokolku toa e mo`no.
Odvojuvaweto na deteto od majkata treba da se napravi {to pobrzo i
vedna{ da go prezeme medicinskata sestra koja }e ja zamenuva majaka-
ta. [tom }e si zamine majkata, deteto ne smee da se ostavi samo, vo tie
momenti potrebni mu se emocionalna toplina i ubavi zborovi.
Dokolku e toa mo`no, na deteto mu pokaùvame prijatni raboti od
oddelot na pr. deca kako si igraat, igra~ki, slikovnici, potoa go smes-
tuvame vo soba i go zapoznavame so drugite deca. Seto toa go pravime
spokojno, so qubov i razbirawe. Ubavo e pri hospitalizacijata dete-
to da si gi ponese od doma svoite sakani igra~ki i slikovnici.
Medicinskata sestra zadolèna za neguvaweto na deteto treba da se
raspra{a kaj majkata za navikite na deteto (ishrana, higienski), so
{to najmnogu saka da igra, kolku e samostojno, na {to se raduva, od
{to se pla{i i sl.
Deneska vo svetot osobeno vo visoko razvienite zemji postoi
tendencija vo detskite bolnici da se stvorat uslovi za pretstoj na
najbliskite ~lenovi na semejstvoto. Na deteto - pacient, osobeno na
majkata. Se nastojuva {to pove}e bolni~kata soba da go zameni domot
na deteto.
204 Psihologija
Organizacija na rabota so bolni deca (od psiholo{ki aspekt).

Ve}e kaàvme deka - medicinska sestra koja go prima deteto na odde-
lot ja zamenuva majkata. Nejziniot odnos so deteto treba da bide poln
so qubov i razbirawe. Taa treba da razgovara so deteto, da igra so
nego, no mora da vnimava da ne go privrzuva za sebe i kolku e mo`no da
go osamostojuva. Decata koi ne se ispla{eni i ne se ~uvstvuvaat
osameni, polesno gi podnesuvaat dijagnosti~kite postapki i leku-
vaweto. Site dijagnosti~ki postapki treba da bidat prilagodeni na
vozrasta na decata, a pri izveduvawe na sekoja medicinska postapka
treba da go odvra}a vnimanieto na deteto od ona {to se raboti.
Deteto ne smee da se ostava samo, nitu dolgo da pla~e. Dete {to pla~e
treba da go zememe vo race, da go smirime i da go angaìrame so igra.
Posetata na deteto od strana na roditelite e mnogu va`na. Taa
treba da bide sekojdnevna, no pri toa treba da im sovetuvame na
roditelite kako da se odnesuvaat so deteto. Ne treba da go opteretu-
vaat so ~uvstveni izlivi, da ne go voznemiruvaat. Posetite na
roditelite treba da bidat kratki. Ispituvawata pokaùvaat deka
sekojdnevnite kratki poseti po 5 min. dnevno podobro vlijaat na
psihi~kata sostojba na deteto. Vedna{ posle posetata negovo vni-
manie treba da go angaìrame so nekoja aktivnost. Roditelite treba
da gi sovetuvame pri posetata na svoeto dete vo sobata, da bidat
qubezni i so drugite deca vo sobata.
Sl. br. 28 Rabota so deca

Igri i igra~ki za bolnite deca - igrata e najva`nata aktivnost

za decata. Vo igrata deteto se angaìra, razveseluva, u~i i se razviva.
Kaj bolnite deca igrata pomaga vo rehabilitaciijata. Zatoa na det-
skite oddeli treba da ima igra~ki i mo`nost za igri na decata pome|u
sebe ili so personalot. Pri igrawe decata ne smeeme da gi ostavime
sami, treba da bideme so niv, da vnimavame da ne se povredat i da ja
naso~uvame igrata.
Za korisna igrovna aktivnost na oddelot treba da ima igra~ki
koi }e odgovaraat na vozrasta na decata, na higienskite uslovi, da
bidat ednostavni, interesni vo razli~ni boi. Se razbira deka igrite
i igra~kite mora da bidat prilagodeni na bolesta i voop{to sostoj-
bata na deteto.
Podgotovka na roditelite za otpu{tawe na deteto od bolnica -
pri otpu{taweto od bolnica roditelite treba da gi podgotvime za
mo`ni pote{kotii pri povtorna adaptacija na deteto vo doma{ni
uslovi. Pri toa moè da zabeleàt deka deteto e voznemireno,
pasivno, emocinalno ladno i sl. Kaznuvawe na deteto koe ima takvi
adaptacioni problemi samo ja ote`nuva situacijata. Roditelite
treba da bidat trpelivi, vnimatelni i da ja pokaùvaat svojata qubov.
BOLEN ADOLESCENT
Bolnite adolescenti imaat sosema poinakvi potrebi i proble-
mi otkolku decata i vozrasnite. Pove}eto od adolescentite se emoci-
nalno labilni, polni so nedoverba i nekriti~noost i vo rabotata so
niv potrebno e golema trpelivost. Osnoven uslov za uspe{na rabota
so niv e da se pridobie nivnata doverba.
Zdravstvenite rabotnici treba da gi poznavaat site psiho-
lo{ki karakteristiki na mladosta za da moàt uspe{no da rabotat so
bolni adolescenti. Na pr. tie sakaat da bidat tretirani kako vozras-
ni, ako kon niv se odnesuvame kako so mali deca gre{ime. Potoa treba
da vodime smetka za toa deka tie se srame`livi i treba da ja ~uvame
nivnata intima pred drugi lu|e.
Pri dolgotrajna hospitalizacija na mladi lu|e potrebni se i
sredstva za nivna rekreacija: radio, televizija, dru{tveni igri,
pi{uvawe, slikawe, knigi, ~spisanija i dr. Isto taka, na oddelot
treba da postojat pristojni uslovi kade tie }e primaat poseta od rod-
nini i drugari.
206 Psihologija
VOZRASEN BOLEN
Na bolniot i negovoto semejstvo treba da im pomagame da se pri-
lagodi na soznanieto deka e bolen, da se adaptira na hospitalizacija-
ta i da se aktivira za lekuvawe. Pri toa deluvaat objektivni i sub-
jektivni faktori:
OBJEKTIVNI SE:
1. Teìna i traewe na bolest: kolku e bolesta pote{ka i podol-
gotrajna tolku i adaptacijata i aktiviraweto e pote{ko, osobeno ako
se znae deka bolesta }e predizvika invalidnost ili pak lekuvaweto }e
bide te{ko i neizvesno.
2. Odnos pome|u bolniot i socijalnata sredina - adaptacijata }e
bide podobra ako odnosite pome|u bolniot, semejstvoto i zdravstven-
ite rabotnici se pozitivni, prijatelski i polni so razbirawe. Vo toj
slu~aj bolniot e pogolem optimist i ima pogolema samodoverba.
3. Bolni~ka fizi~ka sredina - bolnite polesno ja podnesuvaat
hospitalizacijata ako se smesteni vo prijatni i dobro opremeni
bolni~ki sobi so ~isti prostorii za toaleta i higiena i prostorii za
rekreacija.
4. Dijagnosti~ki i terapevtski postapki - brojni vakvi postap-
ki se posebno opteretuvawa za bolniot. Te{ko gi podnesuvaat postap-
kite za ispituvawe na genitalnite organi, srce i glava. Koja bilo
postapka bara soodvetna psiholo{ka podogotvka. Dobrata podogotvka
zna~i i 50% uspe{na intervencija.
SUBJEKTIVNI FAKTORI SE:
1. Li~nosta na bolniot - nezrelite li~nosti pote{ko se adapti-
raat na hospitalizacija. Lu|eto koi pred bolesta bile so vedro raspo-
loènie, optimisti, emocionalno stabilni, samostojni, disciplini-
rani, inteligentni, so ~uvstva na odgovornost, polesno se adaptiraat
na bolni~kite uslovi i lekuvaweto. Obi~no ènite polesno se adap-
tiraat od maìte.
2. Prethodni iskustva - pozitivni porane{ni iskustva moàt da
ja olesnat adaptacijata na hroni~nite bolni. Postapkite na
zdravstveniot personal so bolniot i semejstvoto se sekako va`ni
~initeli vo procesot na lekuvaweto.
STARI BOLNI
Pri rabota so stari lica morame da bideme mnogu vnimatelni.
Pred s# vo rabotata so stari lu|e treba dobro da se poznavaat
psihi~kite promeni kaj starite. ]e dademe nekoi prakti~ni soveti
{to bi im pomognale na idnite zdravstveni rabotnici:
- da se oslobodat od mislata deka starosta i smrtta odat zaedno;
- pome|u starite lu|e ima golemi individualni razliki. Toa
zna~i deka pri rabotata so niv treba da se vodi smetka za nivnata
individualnost;
- so starite lica treba da bideme posebno vnimatelni so
dol`no po~ituvawe na nivnata li~nost;
- ako stariot ~ovek te{ko se prilagoduva na hospitalizacija, da
se izbegnuvaat ~esti promeni na personalot {to raboti so nego;
- da gi po~ituvame nivnite èlbi, stavovi i vrednosti;
- ne go premestuvajte stariot ~ovek od edna vo druga soba, ako za
toa nema golema potreba;
- ne go menuvajte rasporedot na mebelot ili rasporedot na
negovite predmeti, ako za toa nema potreba;
- da se odnesuvame kon starite lu|e so trpelivost, qubeznost i
da im obrneme vnimanie;
- da ne se obiduvame so sila i grubo da go menuvame nivnoto od-
nesuvawe, toa re~isi ne e mo`no, podobro e nie da se adaptirame na
niv;
- nagluvite stari lu|e se somni~avi, zatoa so niv i vo nivno
prisustvo treba da zboruvame poglasno za da n# slu{nat;
- na nekoi izjavi na starite lu|e morame da bideme kriti~ni. Vo
starosta ponekoga{ se javuvaat psihi~ki naru{uvawa zaradi {to
davaat izjavi deka nekoj gi progonuva, im gi krade li~nite raboti, im
ja true hranata i sl.;
- da ja po~ituvame intimata na starite lu|e. Tie znaat deka
fizi~ki teloto im e mnogu promeneto i zaradi toa se sramat, zatoa
sekoga{ pri kakvi bilo intervencii da gi za{titime od tu|i pogledi;
- da gi angaìrame so nekoja aktivnost na oddelot, ~itawe,
dru{tveni igri, radio, televizija;
- da se potrudime na oddelot da bide mirno, da ne treskame so
vrati, instrumenti i sl;
- starite lu|e zaboravaat, zaradi toa treba po~esto da prove-
ruvame dali se pridrùvaat do dadeni napatstvija zemawe lekarstva i
sl.
208 Psihologija
Voglavno rabotata so starite lica bara pogolemo trpenie i

~ovekoqubie.
INVALIDNOST I REHABILITACIJA NA
INVALIDI
Pod invalidnost podrazbirame trajno, delumno ili potpolno
namaluvawe na sposobnostite na ~ovekot za normalno ìveewe i
rabotewe. Vo ponovo vreme zborot invalidnost se izbegnuva i se
zamenuva so pohuman termin - lu|e so posebni potrebi. Pri~inite za
nastanuvawe na invalidnosta se razli~ni: traumi, posledici na
amputacija na ekstremiteti, deformiteti predizvikani od artitis,
revmatizam, hemiplegija, detska paraliza, o{tetuvawe na setilnite
organi, vrodeni deformiteti i dr. Rehabilitacijata na vakvi lica se
odviva vo tri nasoki:
- medicinska rehabilitacija - prvi~na i se odviva vo
zdravstvenite organizacii. Opfa}a lekuvawe, fizikalna terapija i
ortopedski pomagala;
- profesionalna rehabilitacija - zna~i profesionalno
osposobuvawe na ~ovekot za porane{noto zanimawe ili nekoe drugo
srazmerno na spoosobnostite;
- psiho-socijalna adaptacija se sostoi vo pomo{ na vakvo lice
da se vklopi vo sredinata, na rabotno mesto i vo semejstvoto.
Psiholo{ka pomo{ na lice so posebni potrebi mu e potrebna vo site
nabroeni nasoki. So sekoja fizi~ka hendikepiranost na ~ovekot se
javuvaat psihi~ki fenomeni - kompleksi na pomala vrednost,
zagriènost za idninata, pesimizam i nesigurnost. Potrebno e vakvo-
to lice samo da gi sogleda svoite ograni~uvawa za da moè da bide
efikasno i vo ovaa smisla mu e potrebna psiholo{ka pomo{.
Vistinska pomo{ e kaj invalidiziranoto lice da se razviva opti-
mizam i da se otstranuva nesigurnosta i zagriènosta. Za da ja
povrati doverbata vo sebe potrebna e rabota so negovoto semejstvo,
kako da se odnesuva kon nego. Pri toa vredi osnovnoto pravilo, deka
kon invalidizirano lice ne smee da se pokaùva ekstremno odnesu-
vawe: nitu soàluvawe od edna strana, nitu zanemaruvawe na negovite
ograni~eni sposobnosti od druga strana.
Koga e vo pra{awe rehabilitacija na lica na koi im e izvedena
amputacija, tretiraweto se odviva vo dve nasoki. Prvata e da se nad-
mine fizi~kiot gubitok, a vtorata e trening za upotreba na proteza i
sli~ni pomagala. Koga zapo~-

nuva treningot za upotreba na
vakvi pomagala, postoi golem
problem za adaptacija pri {to
e neophodno da se ohrabruva
~ovekot i da se iznajdat sood-
vetni motivi, t.e. da se sozdava
navika. Vo ovaa smisla vo
posledno vreme se po~esto se
koristat grupni sovetuvawa
pri {to kako model se koris-
tat invalidi koi postignale
kompletna adaptacija.
Edno invalidizirano li-
ce vaka ja opi{uva sostojbata
na invalidite: „Najgolema na-
{a maka e {to se sramime od
tie {to ne gledaat. Vo bolnica
se ~uvstvuva{ poprijatno zatoa
{to i drugite okolu tebe se
takvi, no pome|u normalnite Fantomski ekstremitet - posle
lu|e se ~uvstvuva{ kako mons- pretrpena amputacija, ~ovekot i
trum, kako stra{ilo, posaku- ponatamu go ~uvstvuva amputi-
va{ da „te snema“, se srami{ od raniot ekstremitet. ûvstvuva
sebe, u{te pove}e si svesen deka go ~e{ka, deka moè da go
deka si bespomo{en, sakat dviì, ili duri se obiduva da go
~ovek“. upotrebi.
Sigurno e korisno da Ovie doìvuvawa redovno se
nabroime nekoi psiholo{ki sretnuvaat po amputacija,
reakcii koi ja sledat te{kata ponekoga{ traat kratko, a
invalidnost: silen strav, strav ponekoga{ cel ìvot.
za psihi~koto zdravje, strav od
smrt, nesigurnost, taga, besson- Sl. br. 29
ica, ~uvstva na otfrlenost,
pre~uvstvitelnost kon razli~ni socijalni situacii, misli za samoub-
stvo, ~uvstvo deka prethodniot status e definitivno izguben.
Zaradi pouspe{no adaptirawe, dobro e da se znaat i nekoi pozi-
tivni reakcii koi moàt da se javat: me~taewe za uspe{no rabotewe
na nekoe pole, percepcija na invalidnost kako nekoja nova {ansa vo
ìvotot, razvivawe na verba vo oporavuvawe, zadovolstvo koga
210 Psihologija
drugite mu pomagaat, mislewe za sebe deka e posebno „izbran“ i na

„proba“ niz te{kotii da go pominuva ìvotot i dr.
Pomo{ na vakvi lica bi bila vo nasoka na prethodno izneseno-
to.
PSIHOLO[KI PROFILI KAJ NEKOI

SOMATSKI BOLESTI
Ve}e rekovme deka telesnoto i psihi~koto kaj ~ovekot se
dlaboko povrzani. Kako ~ovekot }e reagira na bolesta }e zavisi od
pove}e faktori: osobinite na negovata li~nost, prirodata na boles-
ta, nejzinoto traewe i sekako ishodot od nea.
Vo ovoj tekst }e dademe psiholo{ki manifestacii kaj
naj~estite somatski bolesti:
1. ZABOLUVAWA NA KARDIOVASKULARNIOT SISTEM
Psihi~kata sostojba na ovie bolni odamna go privlekuva vni-
manieto na terapevti, kardiolozi, psihijatri i psiholozi.
Od site organi, kardiovaskularniot sistem ima najtesna vrska
so nervniot sistem.
Dijapazonot na kardiovaskularnite bolesti e golem, no kaj
pove}eto bolni preovladuva strav, strav od vlo{uvawe na bolesta i
ta`ni doìvuvawa za ne{to nepopravlivo. Bolnite po~esto se depre-
sivni, retko pomisluvaat na samoubistvo no naj~esto ne go
izvr{uvaat. Po~esto sonuvaat stra{ni soni{ta (deka propa|aat vo
dlabo~ini, nekoj gi davi i zadu{uva, prisustvuvaat na sopstven pogreb
i sl.). Te{ko zaspivaat i po~esto vo tek na spieweto se budat
ispla{eni.
Vo nekoi slu~ai vo klini~kata slika se sre}ava voznemirenost,
sklonost kon gnevni afekti, netrpelivost so lu|eto vo sredinata,
{to ponekoga{ moè da eskalira do agresivnost. Poretko se
zabeleùva euforija zaradi hipoksija (nedostatok na kislorod vo
mozokot).
Kaj hroni~nite srcevi bolni proprateni so aritmii i stenokar-
di~ni tegobi se razviva „psihopatizacija“ na li~nosta so trajna hipo-
hondri~na fiksacija, ta`no raspoloènie, stesnuvawe na interesite
i sklonost kon gnevni izlivi.
Kaj bolnite so infarkt na miokardot preovladuva strav,
nespokojstvo, depresija i negativizam. Te{ko go prifa}aat soznani-
eto za bolesta, vo prodolènie se javuvaat fobii, strav od inva-
lidizacija i site mo`ni posledici po rabotata i semejstvoto.
2. HIPERTENZIVNA BOLEST e isto taka pri~ina za brojni

psihi~ki promeni. Vo po~etokot na bolesta po~esto se javuvaat
glavobolki, vrtoglavici, razdrazlivost, zamor, zagriènost,
pla~livost, slabeewe na pomneweto.
Hipertenzivnata bolest gi nazna~uva negativnite osobini na
karakterot koi ~ovekot gi imal pred da ja dobie bolesta.
Hipertenzivnata bolest (osobeno ako zapo~nuva vo mlada
vozrast) doveduva do mnogu pote{ki naru{uvawa na emocinalniot
ìvot, na pr. golema razdrazlivost so gnevni izlivi, so ~uvstva na
zloba i neprijatelstvo.
3. MOZO^NA ARTERIOSKLEROZA - promenite mnogu
nalikuvaat na hieprtenzivnata bolest. I ovde vo po~etokot se
zabeleùva zamor, namalena rabotna sposobnost, slabee aktivnoto
vnimanie, bolniot zaborava, ima emocionalna inkontinencija
(nemo`nost da gi kontrolira ~uvstvata). Bolnite imaat glavobolki
koi se posilni nave~er, pri napori i pri neprijatni doìvuvawa.
Vo po~etniot period na arteriosklerozata bolnite imaat
kriti~en odnos kon svojata sostojba, svesni za slabeeweto na pom-
neweto, za namalenata rabotna sposobnost i toa te{ko go podnesu-
vaat.
So napreduvawe na bolesta gore opi{anite promeni se nadopol-
nuvaat so namaluvawe na inteligencijata i patolo{ki pojavi pri
pomneweto - bolnite te{ko pametat novi sodrìni, osobeno imiwa i
brojki, zabaveno mislewe, sklonost kon detalizacija, stereotipnost
vo govorot, ne moàt da izdvojat bitno i nebitno, namaluvawe na kon-
centracija na vnimanieto.
4. ZABOLUVAWE NA DIGESTIVNIOT TRAKT - me|u ovie
bolesti najgolemo vnimanie zasluùva ulkusnata bolest. Tuka obi~no
se javuva astenija (op{ta slabost, namaluvawe na ìvotniot elan) i
zgolemena razdrazlivost. êsto bolnite se àlat na naru{en son i
spiewe. Moàt da se javat fobii od maligna bolest {to e ~esto
pri~ina za depresivni reakcii. Vo nekoi slu~ai se zabeleùva psi-
hopatsko reagirawe. So podobruvawe na somatskata sostojba ovie
reakcii se reduciraat.
Kaj zabolenite na crniot drob se zabeleùva zgolemen zamor i
sonlivost, pote{ka koncentracija na vnimanieto. Bolnite se
neraspoloèni, lesno depresivni, razdrazlivi, ~esto izrazuvaat
hipohondri~ni idei, skloni kon burni afektivni reakcii.
5. NEOPLAZMI - zabeleìtelni psihi~ki promeni se
zabeleùvaat kaj malignite tumori. Naj~esto kaj site se zabeleùva
212 Psihologija
op{ta slabost, namaluvawe na ìvotniot elan i apatija. Psihi~kite

promeni kaj neoplazmite se razli~ni, zavisno od lokalizacijata.
Razbirlivo deka najgolemi promeni davaat mozo~nite tumori: vo
po~etokot na bolesta ima zgolemen zamor, razdrazlivost, raseanost,
hipohondri~na fiksacija. So razvivawe na tumorot bolnite stanu-
vaat adinami~ni, nagluvi, moè da se javi pomra~uvawe na soznanieto.
Psihi~kite promeni pri mozo~nite tumori vo golem stepen
zavisat i od lokalizacijata na tumorot. Tipi~no za ~elnite tumori e
apatiko-abuli~en sindrom (indiferentnost i bezvolnost), za
tumorite na slepoop~nata regija e karakteristi~no namaluvawe na
sluhot i naru{uvawe na vkusot, za tumorite na tilniot del e karak-
teristi~no promeni vo vidot i slu{ni halucinacii, a tumorite na
temenata regija - naru{uvawe na li~nosta naj~esto od tipot na deper-
sonalizacija i derealizacija.
6. INFEKTIVNI ZABOLUVAWA - deneska infektivnite
zaboluvawa koi bea {iroko rasprostraneti niz minatite vekovi i
pri~ina za smrt na milioni lu|e, ve}e ne pretstavuvaat opasnost za
~ovekot. No, svedoci sme deka se javuvaat novi infektivni zabolu-
vawa na pr. od poodamna SIDA, a vo najnovo vreme SARS. Ovde }e
obrneme vnimanie na psiholo{kiot profil na bolnite od:
SIDA I TUBERKULOZA - kaj bolnite se javuva astenija
(op{ta slabost), koleblivo raspoloènie, razdrazlivost, taga.
Ponekoga{ se zabeleùvaat sostojbi na bespomo{nost i puerilizam
(detsko, infantilno odnesuvawe). Dokolku bolnite se podolgo izoli-
rani se javuva avtizam (povlekuvawe vo sebe) i sebi~nost so studen
odnos kon sredinata. Kaj bolnite se javuva mizantropija (omraza i
zloba kon lu|eto), koja se razviva do tamu, {to imaat tendencija da ja
{irat zarazata na zdravite lu|e (na pr. bolnite od TVS podmetnuvaat
upotrebena ~a{a za voda pred drugi, ili bolen od SIDA ne go izves-
tuva seksualniot partner deka e nositel na HIV virus).
Ponekoga{ pred perspektiva od skora ili sigurna smrt kaj bol-
nite se javuva „streme` da go proìveat ìvotot najdobro“ {to
moàt, pa se oddavaat na raspusen ìvot (razli~ni zabavi so tancu-
vawe, semo`ni orgii so seksualni ekscesi i dr.). Vo krajnite stadiu-
mi na bolesta, koga op{tata intoksikacija na organizmot napred-
nala,, moàt da se javat sostojbi na euforija.
PSIHOORGANSKI SINDROM - se razviva kako rezultat na
infektivni procesi na glavniot mozok; traumi i krvarewe (apoplek-
sija). Najgolemi promeni se slu~uvaat vo intelektualno-mnesti~kata
sfera i rastrojstva na emocionalniot ìvot. Seriozno se naru{uva
pomneweto, osobeno za bliski nastani, bolnite se rasseani, dezorien-

tirani vo vreme, ~esto i vo prostor. Bolnite se bavni, bez inicijati-
va, bespomo{ni. Emocionalno reagiraat so sklonost kon burni gnevni
afekti na bes.
Koga bolesta }e bide vo rekonvalescencija se javuva slabost,
namalena volja, zamor, zgolemena ~uvstvitelnost na setilni drazbi,
slabee vnimanieto i hipomenzija (namaleno pomnewe). Tie promeni
postepeno se namaluvaat za nekolku sedmici dodeka sosema ne
is~eznat. Vo sprotivno kako posledica od te{koto naru{uvawe na
mozokot moè da se razvie demencija (trajno neizle~ivo o{tetuvawe
na mozokot koe doveduva do intelektualen deficit i te{ka patologi-
ja na psihi~kiot ìvot).
7. TRAUMI (POVREDI) - ~esti zbidnuvawa vo dene{no vreme,
naj~esto predizvikani od soobra}ajni nesre}i. Telesnite traumi
predizvikuvaat psihi~ki promeni dokolku se javi sekundarna infek-
cija. Op{to zemeno kaj telesnite traumi se javuva slabost, hipohon-
dri~na naso~enost, emocionalna labilnost, taga i strav. Pri golemi
krvarewa moè da se javi silna vozbuda ili apatija.
Po pravilo ~erepnomozo~nite traumi pravat zabeleìtelni
psihi~ki promeni. Vedna{ po traumata ima stesnuvawe ili gubitok
na svesta. Pri skrienite mozo~ni traumi (naj~esto pri potres na
mozokot) po komatoznata sostojba bolnite se nagluvi, apati~ni,
moàt da se javat naru{uvawe na intelektualno-mnesti~kata sfera
vklu~uvaj}i i Korsakov sindrom (demencija, dezorientacija, te{ki
naru{uvawa na pomneweto).
Hroni~niot stadium na travmatskata bolest na mozokot
(dale~ni posledici na mozo~nata trauma) protekuva so dva osnovni
sindroma - travmatska cerebrastenija i travmatska encefalopatija.
Travmatskata cerebrastenija se manifestira so avtizam, kverulanst-
vo (poranoidni idei koi se manifestiraat so obvinuvawe, àlbi,
vodewe sudski postapki), somni~avost, idei na progonuvawe i dr.
Travmatskata encefalopatija ostava kako posledici pote{ka
klini~ka slika: izrazena astenija, intelektualno - mnesti~ka
degradacija i promeni na celata li~nost. Travmatskata ence-
falopatija se manifestira vo tri oblika: apati~en tip (indiferent-
nost, bezvolnost), eufori~en tip (begri`nost, veselost, nekriti~no
povedenie) i eksploziven tip (razdrazlivost, agresivnost,
sebi~nost). Vo nekoi slu~ai demencijata moè da bide mnogu naglase-
na i da se manifestira so te{ka mentalna retardacija.
214 Psihologija
8. BOLEST NA ENDOKRINIOT SISTEM - endokrinopati-

ite predizvikuvaat po~esti psihi~ki promeni od koi bilo drugi
zaboluvawa na vnatre{nite organi. Vo prodolènie }e izneseme
psihi~ki promeni kaj po~estite endokrinolo{ki zaboluvawa na:
- {titesta `lezda - Bazedova bolest (tireotoksikoza) po pravi-
lo predizvikuva zgolemena razdrazlivost, emocionalna labilnost,
zamor. Bolnite se ta`ni, nespokojni, napregnati, somni~avi, skloni
kon gnevni izlivi i fobii. Kaj miksedem e sprotivno, ima apati~nost,
bezvolnost pospanost. Ponekoga{ reagiraat raseano i postojano
„mrmorat“.
- pankreas - od zaboluvawata na ovaa `lezda najgolemo zna~ewe
za medicinskata psihologija ima bolesta dijabetes melitus. Se krak-
terizira so emocionalna labilnost, emocionalna razdrazlivost, pos-
tojano prisuten zamor. Pri dolgotrajna {e}erna bolest kaj pacien-
tite se javuvaat intelektualno-mnesti~ki poremetuvawa.
Poznavaweto na ovie psihilo{ki profili }e mu pomognat na
zdravstveniot rabotnik da ima seopfaten pristap kon neguvaweto i
lekuvaweto na bolnite. Isto taka }e mu pomognat podobro da gi
razbere pote{kotiite na bolnite i so pogolemo trpenie da gi
izvr{uva rabotnite zada~i.
Pra{awa i zada~i:
1. Zo{to e va`no vo procesot na lekuvawe na deteto da rabotime
i so negovite roditeli?
2. Kako }e postapi{ koga prima{ dete na bolni~ko lekuvawe?
3. Kako }e se odnesuva{ so bolen adolescent ako raboti{ na
takov oddel?
4. Koi objektivni faktori deluvaat na adaptacijata na vozras-
niot bolen?
5. Koi subjektivni faktori deluvaat na adaptacijata na vozras-
niot bolen?
6. Velime deka vo rabotata so stari lica treba da bideme mnogu
vnimatelni. Zo{to?
7. Vo koi nasoki se tretiraat invalidiziranite lica?
8. Koj e naj~est kompleks kaj invalidiziranite lica?
9. Na prakti~nite ve`bi na klinikite nabquduvaj gi psihi~-
kite promeni kaj bolnite povrzani so somatskite bolesti. Diskutiraj
gi na ~asot po psihologija.
KOMUNIKACIJA SO BOLNITE
Dijagnozata i lekuvaweto se apsolutno nevozmo`ni bez komu-
nikacija pome|u zdravstveniot rabotnik i bolniot. Koga velime
komunikacija se misli na vistinska, stru~na, jasna, otvorena so polna
doverba na dvete strani. Za razli~ni vidovi komunikacija i pruàwe
na psiholo{ka pomo{ ve}e govorevme i porano (na pr. vidi tema:
u~ewe, emocii, metodi i tehniki), no so ogled na va`nosta na ova
pra{awe povtorno sakame da naglasime nekoi va`ni aspekti na komu-
nikacijata.
NEKOI PRAVILA ZA PSIHI^KA POMO[

NA BOLNITE
Pove}e pati naglasivme deka telesnite naru{uvawa po pravilo

go menuvaat psihi~kiot ìvot na ~ovekot. Za da go razbereme bolniot
~ovek mnogu pomaga igrata na ulogi od tipot da sum jas na negovo
mesto. Na{ata aktivnost bi bila:
- da mu pomogneme da gi identifikuva svoite pote{kotii;
- da mu pomogneme da gi iskaè i razbere istite;
- da mu pomogneme da ja prifati svojata uloga vo procesot na
lekuvaweto;
- da mu pomogneme realno da gi ocenuva svoite pote{koti;
- da mu pomogneme da vidi i drugi alternativi (na pr. kaj
invalidnosta);
- da mu pomogneme da go promeni svoeto odnesuvawe zavisno od
posledicite od bolesta;
- da mu pomogneme da postigne pogolema li~na zrelost (so raz-
vivawe na vistinski vrednosti i zdrav na~in na ìveewe).
FAKTORI KOI VLIJAAT NA KOMUNIKACIJATA
Komunikacijata e dinami~en proces. Komunikacijata pome|u

zdravstveniot rabotnik i bolniot (ili grupa bolni) opfa}a mnogu
~initeli. Me|u najva`nite se:
- zabeleùvawa, misli, stavovi, ~uvstva i interesi na li~nos-
tite koi me|u sebe komuniciraat. Razbirlivo e deka komunikacijata e
polesna ako imame isti ili sli~ni prethodno nabroeni psihi~ki
pojavi. Vo sprotivno komunikacijata e mnogu ote`nata (osobeno ako
ima skrieni ~uvstva ili sprotivni mislewa);
216 Psihologija
- odnosot na lu|eto koi me|u sebe komuniciraat - komunikacija-

ta e polesna ako se odviva pome|u lu|eto koi se poznavaat otkolku so
tu|inci; poinakva e pome|u lu|e so hierarhiska postavenost na
poziciite, poinakva so onie koi ni se simpati~ni i sl.;
- celta na komunikacijata - za na~inot na komunikacijata e
bitna celta odnosno {to o~ekuvame od razgovorot;
- jasnost na porakite - komunikacijata e razbirliva ako razgo-
varame so razbirliv jazik za dvete strani, ako se izrazuvame jasno i
nedvosmisleno so isti verbalni i neverbalni poraki. Ne e retkost da
ona {to sme go kaàle ne bilo razbrano. Posebno treba da se obrne
vnimanie na brzinata i glasnosta na govorot;
- podgotovka i sposobnost za komunicirawe - na~inot i
sodrìnata na komunikacijata mnogu zavisi od li~nosta, obrazovani-
eto, od ìvotnoto iskustvo, od momentalnoto raspoloènie na onie
koi komuniciraat. Potoa i od vremeto {to go imame na raspolagawe.
Posebno va`no pri komunikacijata e da moème da slu{neme i pre-
poznaeme skrieni poraki;
- na~inot na komunikacija - ista rabota na sogovornikot
moème da mu ja soop{time na razli~ni na~ini dokolku vo komu-
nikacijata bideme promisleni, ne se izbrzuvame, deluvame spokojno,
ne vr{ime pritisok vrz sogovornikot, dotolku }e bideme pouspe{ni;
- prethodno iskustvo - komunikacijata }e bide dotolku
pouspe{na, dokolku bolniot ima pozitiven odnos kon nas, dokolku ni
veruva, a toa se postignuva ako iskreno se interesirame za nego i
sakame vistinski da mu pomogneme.
VA@NO ZA TEHNIKITE NA KOMUNIKACIJA
Tehniki na komunikacija treba da gi poznava sekoj zdravstven

rabotnik i tie treba da bidat del od negovoto stru~no obrazovanie.
Ovde }e napomeneme nekoi va`ni postapki od koi zavisi uspe{nosta
na komunikacijata:
- da sobereme {to pove}e podatoci za bolniot (porane{ni i
sega{ni bolesti, negovite uslovi na ìveewe, semejstvo i sl. {to
moème da gi najdeme vo negovata zdravstvena i socijalna doku-
mentacija);
- go pozdravuvame bolniot i mu se pretstavuvame, pri toa go
kaùvame i na{eto zanimawe. Prviot pristap mora da bide prijaten,
bez teatralnosti;
- smestuvawe na bolniot - ragovorot go vodime vo {to poudobni

uslovi za bolniot, da bide udobno smesten, da izbegnuvame strogo
administrativni prostorii. Razgovorot go zapo~nuvame so op{ti
voobi~aeni pra{awa, na bolniot mu treba vreme da se opu{ti, ne e
dobro ako vedna{ pomineme na glavniot problem;
- treba da go izvestime za celta na razgovorot, ako sakame bol-
niot da u~estvuva aktivno vo razgovorot, na po~etokot go izvestuvame
za problemot, celta i predmetot okolu koj }e se razgovara. Pri toa ne
smeeme odnapred da go kritikuvame ili osuduvame zatoa {to }e zazeme
odbranben stav i }e se poremeti komunikacijata;
- da go motivirame bolniot za razgovor - so toa {to neposredno
gi zadovoluvame negovite potrebi t.e. na~inot kako da gi zadovoli (na
pr. aktivnoto u~estvo vo lekuvaweto zna~i i pobrzo zazdravuvawe).
Motivacijata treba da bide so ~uvstvo na merka (povtori za moti-
vacija na bolniot od tema Motivi);
- da go pottikneme bolniot da gi iskaè svoite stavovi: pri toa
koristime razli~ni na~ini: pra{awa (jasni, nedvosmisleni, kratki,
prilagodeni na vozrasta i obrazovanieto); da go pottiknuvame („i
potoa“ ili „kaète mi ne{to pove}e za toa“), aktivno go slu{ame (go
gledame vo o~i, sedime mirno, ne go prekinuvame, povremeno se
soglasuvame so nego za da pokaème deka go slu{ame vnimatelno);
pokaùvame razbirawe za ona {to go kaùva; koristime reflekti-
rawe t.e. povtoruvame ona {to posledno go kaàl; interpretirawe so
koe ja otkrivame zadninata na ona {to kaàl (na pr. ako bolniot re~e
deka na rentgen ne bi odel, zdravstveniot rabotnik odgovara „deka go
izbegnuva rentgenot za da ne se soo~i so pozitiven naod pri {to bol-
niot se soglasuva); molk, mnogu va`na postapka koga se doa|a do
kriti~nata to~ka na razgovorot (toj e neprijaten i ne smee da trae
predolgo) i dr.;
- zapoznavawe na bolniot so na{ite stavovi - otkako bolniot gi
iskaàl svoite misli i stavovi gi soop{tuvame na{ite stavovi. Pri
toa treba da bideme kratki, jasni i razbirlivi. Potoa proveruvame
dali go razbral ona {to sme go kaàle i dali e podgotven da go pri-
fati. Ne smeeme da go kritikuvame, moralizirame i osuduvame;
- diskusija za va`nite razliki vo stavovite - pri toa morame da
vodime smetka deka stavovite te{ko se menuvaat, koristime dopol-
nitelni podatoci da gi potkrepime na{ite i mu dozvoluvame na bol-
niot pri razgovorot da sozreva i da se menuva;
- formirame zaklu~oci od razgovorot koi mora da bidat jasni,
218 Psihologija
bolniot vo niv vnesuva i razum, mnogu ~uvstva, proveruvame kolku se

razbirlivi i dali moè da gi ispolni;
- dopolnitelno motivirawe - na krajot na razgovorot potrebna
e dopolnitelna motivacija od tipot „ako se pridrùvate do ona {to
se dogovorivme pobrzo }e ozdravite“, i voop{to ako gi pofalime
promenite vo negovite stavovi. Va`no e bolniot da dobie vpe~atok
deka ste stanale partneri vo borba protiv bolesta.
Gre{kite pri komunikacijata od strana na zdravstvenite rabot-
nici gi ima pove}e:
- pogre{ni o~ekuvawa (ako smetaat deka bolnite zavisat od niv,
deka se laici, deka se dosadni i postojano zboruvaat za bolesta, deka
se neblagodarni t.e. ne gi falat dovolno kaj nivnite bliski i sl.);
- nesposobnost da se nabquduva i slu{a bolniot - nezaintere-
siranost, zasitenost od profesijata, premnogu li~ni problemi,
premnogu administrativna rabota i dr;
- nesposobnost da se interpretiraat porakite na bolniot -
naj~esto se dolì na toa {to ne go poznavaat bolniot i ne znaat da
prepoznaat verbalni i neverbalni poraki;
- nesposobnost da se razberat problemite na bolniot - ne znaat
da se identifikuvaat so drugi lu|e, nemaat iskustvo ili se naso~uvaat
na sporedni raboti;
- nesposobnost da se usredoto~at na predmetot na razgovorot -
vo razgovorot vnesuvaat svoi li~ni problemi, razgovorot go svrtu-
vaat vo drug pravec zaradi nekoi li~ni nevrotski pote{kotii, se
gubat vo sitnici i neva`ni raboti;
- zboruvaat premnogu i ne moàt da go sledat bolniot, ili imaat
pregolema samokontrola i voop{to ne zboruvaat;
- neobjektivnost pri procenkata na ona {to kaùva bolniot -
~esto ne se pridava zasluèno vnimanie i teìna na ona {to kaùva
bolniot;
- pokrovitelski odnos - {to go tera bolniot vo pasivna uloga;
- nemo`nost da go prilagodat razgovorot spored bolniot
(negovite setila i obrazovanie);
- netrpelivost - ako bolniot se oddale~i od temata go prekinu-
vaat ili mu nametnuvaat svoi misli;
- li~ni osobini na zdrastvenite rabotnici se sekako najva`ni
vo komunkacijata. @elbata da se pokaè mo} i vlijanie nad drugite
lu|e, samobendisanosta, nedovolna kontrola na sopstvenoto odnesu-
vawe i sl. osobini pridonesuvaat da nekoi zdravstveni rabotnici ne
se sposobni za uspe{na komunikacija i voop{to rabota so lu|e.
[TO TREBA DA ZNAE I DA PRAVI

ONOJ [TO SAKA DA IM POMAGA
NA LU\ETO VO NEVOLJA
Profesijata zdravsten rabotnik ne e lesna i bara mnogu od

lu|eto koi se zanimavaat so nea.
Onoj {to saka da im pomaga na lu|eto koga se bolni treba da ima
dobri stru~ni znaewa. Pomo{ i lekuvawe vrz baza na „zdrava pamet“ e
rizi~no. Stru~noto znaewe spre~uva kakvo bilo eksperimentirawe
so lu|eto.
]e bideme pouspe{ni ako rabotime vo tim, treba da nau~ime da
gi slu{ame drugite, da gi prepoznavame potrebite i te{kotiite na
bolnite, da pokaème interes za niv i da veruvame vo sebe deka
moème da mu pomogneme.
Na site lu|e im e potrebna qubeznost, po~ituvawe i iskren
pristap.
Lu|eto se izrazuvaat na razli~ni na~ini. Dobar slu{atel ne
slu{a samo so u{ite, tuku so site setila i so razumot. Dobar slu{atel
slu{a, zabeleùva, povrzuva, stvara zaklu~oci i taka lesno prepozna-
va deka nekoj ima pote{kotii i mu treba pomo{. Ako utvrdime deka
nekoj ima potreba od na{a pomo{, jasno sme go sogledale negoviot
problem, toga{ mu davame soodvetna pomo{ (razgovor, sovet) ili go
pra}ame kaj onoj {to podobro }e mu pomogne.
Barawe pomo{ e te{ko i za bolniot. Ako nekogo go boli zab, bez
mnogu razmisluvawa odi na zabolekar. Sosema e poinaku ako morame
da se soo~ime so na{ite skrieni i mnogu intimni problemi i istite
da gi iznesuvame pred nekoj {to ne go poznavame. Mnogu lu|e mislat
deka e sramno da se zboruva za ona {to e li~no. Zatoa treba da storime
s#, koga lu|eto baraat psiholo{ka pomo{, da ne se ~uvstvuvaat pos-
ramoteno, ponièno i bezvredno.
Pove}eto lu|e znaat {to e za niv dobro da napravat, nivniot
problem e vo toa {to toa {to go znaat ne moàt da go napravat.
Pri planirawe na pomo{ ne treba da ne vodi samo mislata {to
e vredno i ispravno, samo po sebe, tuku pri planirawe na pomo{
prvenstveno treba da ja poznavame li~nosta na onoj na koj mu
pomagame.
I na kraj ona {to sekako e va`no, ako sakame da pomagame na
drug, prvenstveno morame da se poznavame sebe si, svoite sposobnosti,
slabosti, motivi. Isto taka treba da gi znaeme sopstvenite stru~ni
220 Psihologija
mo`nosti i da ne se precenuvame sebe si. Ako zabeleìme deka prob-

lemite na bolniot se pogolemi od na{ite mo`nosti ili na{ata
stru~na kompetentnost, treba da go ispratime kaj postru~no lice.
NEKOI PRINCIPI NA MENTALNATA HIGIENA

(KAKO DA SE SOÛVA SOPSTVENATA LI^NOST)
Zdravstvenite rabotnici treba samite da go ~uvaat svoeto

du{evno zdravje. Zaradi toa nakratko }e se zadrìme na nekoi upatst-
va {to gi dava mentalnata higiena (iako i vo prethodni tekstovi
davavme nekoi napatstvija):
- emocionalna stabilnost - va`no e vo svoite postapki da
vodime smetka za na{ite emocionalni reakcii. Istaknavme deka pos-
toi tesna vrska me|u emociite i organskite promeni i deka ~estite i
silni emocinalni vozbuduvawa moàt da predizvikaat organski
poremetuvawa. Zatoa e potrebno da se izbegnuvaat emocii {to se
{tetni za organizmot. Pred se, treba da se odbegnuvaat sporovi i kon-
flikti so lica {to gi sakame.
Ako dozvolime agresivno odnesuvawe ili drugi neprijatelstva
sprema onie koi ni se bliski vo sebe }e predizvikame vnatre{en kon-
flikt, voznemirenost i nespokojstvo. Emociite sepak ne treba da se
potisnuvaat, tuku treba da se izrazuvaat na prifatliv na~in i za
drugite lica, koj nema da gi povredi i nema da ne dovede vo sudir so
niv. Eden od najdobrite na~ini e praznewe niz sportuvaweto;
- tolerancija - kaj sebe treba da razvieme tolerancija (pod-
noslivost) na frustraciite t.e. sposobnost da podneseme privremen
neuspeh i da gi sovladame te{kotiite.
Koga }e se najdeme pred problem {to ni e te{ko da go re{ime,
treba objektivno da go razgledame, da gi sogledame vistinskite
pri~ini i da barame najpogodni mo`nosti za re{avawe. Treba da se
kontrolirame sebe si pri te{kotii da ne reagirame so bes i agresija
i pri~inite za neuspehot da ne gi barame sekoga{ kaj drugiot, za{to
pri~inite se ~esto i vo nas samite;
- realisti~ni ambicii - za sebe treba da sozdademe realisti~na
slika. Ne treba da se zalaùvame so uveruvawe za sopstveni sposob-
nosti i mo`nosti, nitu da si pridavame svojstva {to gi nemame. Da se
prifatime sebe si onakvi kavi {to sme, no da ne se zadovoluvame samo
so ona {to sme napravile dosega tuku da se obiduvame da ostvarime i
ne{to novo i podobro;
- zadovolstvo od rabotata - potrebno e da najdeme aktivnost koja

}e ja vr{ime so zadovolstvo i rabota {to }e ja vr{ime so uspeh. Pred
se va`no e na{ata profesija da ni pri~inuva zadovolstvo i da ni ovoz-
moùva doìvuvawe na uspeh.
Toa vo profesijata zdravstven rabotnik go ima i premnogu.
Nema ni{to posveto, ni poubavo koga od ~ovekot {to bil te{ko bolen
}e dobiete nasmevka i }e pridonesete da go vidite zdrav i sre}en.
Pra{awa i zada~i:
1.Koi faktori vlijaat na komunikacijata?
2.Igrajte ulogi na zdravstven rabotnik i bolen i vodete komu-
nikacija. Diskutirajte dali be{e uspe{na ili ne!
3.Igrajte uloga na zdravstven rabotnik i bolen i vodete
uspe{na komunikacija (po~ituvaj}i gi pravilata).
4.Igrajte uloga na zdravstven rabotnik i bolen i vodete komu-
nikacija sprotivna na pravilata. Na krajot razgovarajte za svoite
~uvstva!
5.Preispitajte se sebe kolku bi bile uspe{ni vo profesijata
zdravstven rabotnik!
Odgovorite na pra{awata dadeni na strana 12 site glasat NE.

LITERATURA
1. Psihologija - u~ebnik, pedago{ka nasoka, V izdanie, I.
Todorova-CVEJI}, Skopje, 2000.
2. Medicinska psihologija - u~ebnik za zdravstvena struka - S.
Stefanovski, Skopje, 1993.
3. Psihijatrija za studenti po stomatologija - G. âdlovski,
Skopje, 2001.
4. Psihologija - V. Stamenkova Trajkova, Skopje, 1995.
5. Op{ta psihologija - N.ROT, Belgrad, 1985.
6. Elementi psihologije - D. Kre~ i R. Kra~fild,Belgrad, 1980.
7. Psihologija - H. Poàrnik, Qubqana, 1984.
8. Medicinska psihologija i mentalna higijena - P. Bral{a i S.
Ozimec, Zagreb, 1980.
9. Medicinska psihologija - H. Hristozov, Sofija, 1989.
10. Emocionalna inteligencija - D. Golemon, Wujork, 1995.
11. Psihologija u~ewa, S. Radowi}, 1992
12. Psihijatrija so medicinska psihologija, S. Stoiqkovi},
1977
13. Psihologija, N. Rot, S. Radowi}, 1976
SODR@INA
I. PREDMET I GRANKI NA PSIHOLOGIJATA
Predmet i granki na psihologijata 9

Organski osnovi na psihi~kiot ìvot na ~ovekot 13
II. OSNOVNI PSIHI^KI POJAVI
Poim za psihi~ki pojavi 29

Oseti i percepcii 30
Vnimanie 41
U~ewe 43
Pomnewe 48
Zaboravawe 53
Mislewe 56
Inteligencija 63
Emocii 73
Motivacija 89
Interesi 97
Stavovi 99
Predrasudi 99
III. OGRANIZACIJA NA PSIHI^KIOT @IVOT -

LI^NOST
Li~nost, poim osobini teorii 105

Temperament 108
Karakter 111
Dinamika na li~nosta 113
Razvitok na li~nosta 119
Karakteristiki na oddelni ìvotni periodi 123
IV. NARU[UVAWE NA PSIHI^KIOT @IVOT
Poim za normalnost 131

Posebni sostojbi na svesta 133
Rastrojstva na svesta 139
Nevrozi 143
224 Psihologija
Nevroti~ni i psihoti~ni zaboluvawa vo detska

vozrast 151
Psihozi 154
Psihozi vo detska vozrast 160
Psihopatija 161
Bolesti na zavisnost 163
Neprilagodeno i devijantno odnesuvawe 170
V. SPECIJALNA PSIHODIMANIKA VO
ZDRAVSTVOTO
Metodi i tehniki vo psihologijata 179

Tehniki za prou~uvawe na li~nosta 182
Tehniki za podu~uvawe na bolniot 185
Psihodinamski karakteristiki na li~nosta
na bolniot 186
Psihodinamski karakteristiki na li~nosta
na zdravstveniot rabotnik 188
Psihodinamski karakteristiki na odnosot
zdravstven rabotnik - bolen 190
Psihodinakika na interpersonalnite odnosi
pome|u zdravstvenite rabotnici 192
Psihodinamika na timska rabota vo zdravstvoto 194
VI. PSIHOLO[KA PRAKTIKA SO PACIENTI
Mentalna higiena 199

Psiholo{ki profili kaj nekoi somatski bolesti 210
Komunikacija so bolnite 215
Nekoi principi na mentalnata higiena 220

Psihologija III MK PRINT Comp 2020

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Psihologija III MK PRINT Comp 2020

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Liljana MILEVA

Издавач: Министерство за образование и наука за Република ʇʛʘʛʦʣʖМакедонија

Печати: ɶʦʧʁʖʢʞʣʖ, Скопје

Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија

CIP - Каталогизација во публикација

Библиографија: стр. [222]

So predmetot psihologija za prv pat se sretnuvate vo va{eto

9 PSIHOLOGIJATA KAKO NAU^NA I

9 ORGANSKI OSNOVI NA PSIHI^KIOT @IVOT

@ivotot & postavuva cel na naukata, naukata mu

Itrite lu|e ja preziraat naukata,

.... Du{ata na ~ovekot sekoga{ boli

Posre}en e najednoli~niot duh vo

Zdraviot ~ovek ima stotina `elbi, a

Najgolema od site ludosti e da go `rtvuva{ svoeto

PREDMET I GRANKI NA PSIHOLOGIJATA

@elbata na ~ovekot da se razbere sebesi i drugite lu|e verojat-

ZO[TO SE POTREBNI ZNAEWATA

Znaewata ni se potrebni za da go razbereme ~ovekot i negovoto

POIM ZA PSIHA I SVEST

Psiha e svojstvo na visoko organizirana materija koja nastanala

logi~no bi bilo da go pra{ame: Kako se vika{, kade se nao|a{? i koj

PSIHOLOGIJA I DRUGITE NAUKI ZA ^OVEKOT

Vo sistemot na naukite psihologijata ja vbrojuvame i vo prirod-

GRANKI NA PSIHOLOGIJATA VA@NI ZA ZDRAVSTVE-

Psihologijata ima pove}e granki koi se delat na teoretski i

 somatopsihi~ki reakcii (pri~inata e na telesen plan, a

Pra{awa za ve`ba (odgovori so DA ili NE).

ORGANSKI OSNOVI NA PSIHI^KIOT

NERVEN SISTEM: DELOVI I ZNA^EWE

Nie sekojdnevno ~ekorime, jademe, pi{uvame... Dali ste se

Sl. br. 2 Gradba na nervna kletka

tori (onie organi koi gi izvr{uvaat drazbite). Nevritot mo`e isto

Avtonomen (vegetativen) nerven sistem rakovodi so rabotata na

’RBETEN MOZOK: REFLEKSEN LAK, REFLEKSI

’Rbetniot mozok (medulla spinalis) se nao|a vo centralnata

- Zaden rog koj dava senzitivni nervni vlakna. Preku ovie

^erepniot mozok se nao|a vo koskenata kapsula koja se narekuva

Komisura Mal mozok

Sl. br. 4 ^erepen mozok ’Rbeten mozok

^erepniot mozok e najva`en del na nervniot sistem. Negovi

ili kamen i dali rakata ni e vla`na od morska voda ili od maslo za

VEGETATIVEN NERVEN SISTEM: FUNKCII

Rabotata na vnatre{nite organi se odviva bez vlijanie na

zabrzan protok na vozduh vo belite drobovi. Toj e rasporeden vo oblik

@LEZDI SO VNATRE[NO LA^EWE

@lezdite so vnatre{no la~ewe la~at specijalni materii koi gi

Sl. br. 5 @lezdi so vnatre{no la~ewe tor e graden za „svojot“

duva jajni kletki. Ulogata na pottiknuva~ na proizvodstvo na sperma-

Tireoidna ({titna) `lezda go la~i hormonot tiroksin.

Pankreasot e `lezda so nadvore{no i so vnatre{no la~ewe.

insulinot vo krvta e glavna pri~ina za pojava na {e}ernata bolest

Nadbubre`nata `lezda e parna `lezda koja se nao|a nad

Polovite `lezdi (jajnici kaj `enite, testesi kaj ma`ite) gi

Deka mozokot e sedi{te na psihi~kite procesi se znae odamna.

struja ili so inekcija na stimulira~ki aminokiselini predizvikuva

Koi se vlijanijata na hormonite vrz agresijata?

PSIHI^KI PROMENI KAJ HORMONALNI

Site hormonalni poremetuvawa, porano ili podocna, vo zavis-

Dokolku dojde do potpolno uni{tuvawe na hipofiznoto tkivo

Od site dobri raboti znaeweto e najdobro: nikoj ne mo`e da

Najgolem e toj {to znae deka ne znae.

Znaeweto e znaewe duri toga{ koga e steknato so napor na

Znaeweto e doblest {to soedinuva dve najubavi

somatopsihi~ki reakcii (pri~inata e na telesen plan, a