II DEL

KABELSKI VODOVI
Glava I , Op{to za izoliranite vodovi i energetskite kabli

1. OP[TO ZA IZOLIRANITE VODOVI

I ENERGETSKITE KABLI
Energetskite vodovi se osnovni elementi na EES koi slu`at za
prenos i raspredelba na elektri~nata energija. Spored nivnata kon-
strukcija i spored mestoto na nivnata upotreba, energetskite vodovi
mo`eme da gi podelime vo tri osnovni grupi: a) nadzemni vodovi
(dalekuvodi); b) izolirani vodovi i v) kabelski vodovi (kabli).
Za nadzemnite vodovi stanuva{e zbor vo prethodniot del. Nivna
osnovna osnovna odlika e, kako {to toa go ka`uva i samoto ime,
faktot {to sprovodnicite kaj niv se vodat nad zemjata i se odr`uvaat
vo prostorot na opredeleno me|usebno rastojanie. Sprovodnicite kaj
nadzemnite vodovi se goli (t.e. neizolirani) bidej}i kako izolacija se
koristi samiot vozduh, dodeka izolatorite slu`at samo za mehani~ko
zacvrstuvawe i obesuvawe na sprovodnicite za konstrukcijata na
elektri~nite stolbovi.
Za razlika od nadzemnite vodovi, kaj izoliranite vodovi i kaj
kablite, sprovodnicite se izolirani so sopstvena izolacija i tie se
postavuvaat pod malter, vo specijalni kabelski instalacii ili pak
direktno vo zemjata.

Energetski
vodovi
(priklu~nici
i osvetlenie)

Slika 1.1. Izolirani vodovi (elektroenergetski i

telekomunikacioni) polo`eni vo stambeni prostorii
Me|u izoliranite vodovi i kablite sepak postojat opredeleni
razliki, kako vo pogled na namenata i konstrukcijata, taka i vo
pogled na na~inot na polagawe. Osnovnata razlika se sostoi vo fak-
tot {to izoliranite vodovi nikoga{ ne se postavuvaat direktno vo
zemjata, poradi {to tie imaat poednostavna i poeftina konstrukcija.
Isto taka, izoliranite vodovi se primenuvaat glavno za naponi do 1
kV (osven vo nekoi isklu~itelni slu~ai, kako na primer kaj
elektri~nite instalacii za osvetlitelnite cevki), dodeka pak kab-
lite se izrabotuvaat za site nominalni naponi, po~nuvaj}i od niskiot
napon 220/380 V, pa sè do 220 kV i pove}e.
Izoliranite
elektroenergetski vodovi
Nadvore{en pla{t Izolacija Sprovodnik
mo`at da se podelat vo od guma ili PVC guma ili PVC
~etiri grupi:
- instalacioni vodovi;
- izolirani vodovi
sli~ni na kablite;
Slika 1.2. Instalacioni vodovi tip PP/R
- gajtani;

1
 Glava I , Op{to za izoliranite vodovi i energetskite kabli

- izolirani vodovi za ili tip PG/R za polagawe pod malter

posebna namena.
Instalacionite
vodovi slu`at za trajno
polagawe vo industriskite,
javnite i zemjodelskite
objekti, vo stambenite i
delovnite prostorii (sl.
1.1 i 1.2) i na drugi mesta
kade {to postojat normalni
uslovi za polagawe. So
drugi zborovi, tie se Slika 1.3 Instalacioni vodovi,
polagaat na mesta kade {to pricvrsteni na yid i postaveni na
ne postoi mo`nost od
specijalni konstrukcii
mehani~ki napregawa i
o{tetuvawa na vodovite
kako i mo`nosti za hemisko
o{tetuvawe (prisustvo na
agresivni hemiski materii)
ili termi~ko razoruvawe
(zna~itelno povi{uvawe na
ambientnata temperatura)
na vodovite.
Kalaisan
bakaren
sprovodnik
Fino`i~en
Izolacija sprovodnik
od guma Sprovodnik
Izolacija Izolacija
Gumirana
lenta (bezraben guma ili PVC
sloj od guma) ^eli~no
Polnitel ja`e
od guma Polnitel
Nadv. pla{t (guma)
Oloven (pletenka
pla{t od konec)
Nadvore{en
pla{t (PVC)
Nadvore{en
pla{t

b) Izoliran vod sli~en na v) Gajtani od tipot g) Samonose~ki izoliran

kabel, tip GO GT/P i GT vod tip PP 00/0

Slika 1.4 Razni vidovi izolirani vodovi

Instalacionite vodovi vo stanovite, delovnite prostorii, pa i

vo industriskite pogoni, naj~esto se postavuvaat direktno pod
malter, ili pak se postavuvaat vo zasebni instalacioni cevki.
Cevkite mo`at da bidat postaveni pod malterot, vo malterot ili
duri i nad malterot - na samite yidovi. Vo posledno vreme, elek-
tri~nite instalacii se postavuvaat i vo samiot pod. Me|utoa, vo
industriskite pogoni preovladuva polagaweto na instalacionite vo-
dovi na samite ~eli~ni konstrukcii, ili pak na specijalni metalni
nosa~i (sl. 1.3), no ~esto pati instalaciite se postavuvaat vo yidani
kanali ili pak vo specijalni betonski blokovi.
Za razlika od niv, izoliranite vodovi sli~ni na kabel (sl. 1.4 a)
koi {to pretstavuvaat izvesen premin od izoliranite vodovi kon
kablite, se polagaat onamu kade {to postojat mo`nosti za poblagi
mehani~ki ili hemiski o{tetuvawa. Gajtanite (sl. 1.4 b) slu`at za

2
Glava I , Op{to za izoliranite vodovi i energetskite kabli

napojuvawe na podvi`nite priemnici (potro{uva~i) na elektri~nata

energija poradi {to tie mora da bidat fleksibilni. Zatoa,
sprovodnicite kaj niv se izveduvaat kako fino`i~ni (licnesti) a
izolacijata e naj~esto guma.
Za konstrukcijata (gradbata), osobinite i primenata na izo-
liranite vodovi mnogu podetalni informacii mo`at da se najdat vo
stru~nata literatura (n. p. [1], [2], [3]), a tie temelno se prou~uvaat i
vo disciplinata "Niskonaponski elektroenergetski instalacii#.
Na{ ponatamo{en predmet na interes }e bidat samo kabelskite
elektroenergetski vodovi, koi skrateno se narekuvaat kabli.

Slika 1.5. Energetski kabli, vodeni paralelno

Energetskite kabli pretstavuvaat vodovi sostaveni od eden ili
pove}e sprovodnici koi se prekrieni po celata svoja dol`ina so sloj
od izolacionen materijal a potoa site zaedno se opfateni so eden ili
pove}e za{titni sloevi. Eden od za{titnite sloevi e vnatre{niot
pla{t, koj{to e naj~esto metalen i gi {titi sprovodnicite od prodor
na vlagata i drugite {tetni hemiski materii. Kablite naj~esto imaat
u{te i mehani~ka za{tita (armatura) koja ovozmo`uva tie da se
koristat za polagawe (horizontalno, koso ili vertikalno) vo suvi
prostorii, vo vla`ni prostorii, na otvoreno ili direktno vo zemjata
(vo t. n. kabelski rovovi), pod voda, vo kabelski kanali, vo rudnicite i
na drugi mesta. Kablite slu`at za prenos i raspredelba na
elektri~nata energija. Se proizveduvaat prakti~no za site naponi,
po~nuvaj}i od niskiot napon (Un < 1 kV), za vnatre{en razvod, no i za
sreden napon (3, 6, 10, 20, 35 i 60 kV), za raspredelba (distribucija) na
elektri~nata energija, za visok napon (110 i 220 kV) i za najvisokite
naponi (nad 220 kV), za prenesuvawe na el. energija.

3
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

2. ENERGETSKI KABLI I NIVNI

KONSTRUKTIVNI ELEMENTI

Sprovodnik
2.1. OP[TO Izolacija
Pojasna izolacija
i popolnuvawe
Kablite pretstavuvaat Metalen pla{t
elektroenergetski uredi so Vnatre{en
relativno slo`ena struktura. za{titen sloj
Gledano od vnatre{nosta (sredi{- Armatura od
teto) na kabelot sprema negovata ~eli~ni lenti
periferija, energetskiot kabel se
sostoi od slednite elementi:
sprovodnik (sprovodnici),
izolacija, elektri~na za{tita Armatura od ~el.
profilirani `ici
(ekran), popolnuvawe, vnatre{en
pla{t, vnatre{na za{tita od
korozija, armatura i nadvore{na
za{tita od korozija (nadvore{en Armatura od ~el.
pla{t) (sl. 2.1). Nekoi tipovi okrugli `ici
kabli gi nemaat site navedeni ele-
menti vo svojata konstrukcija.
Osnoven (i edinstveno aktiven Nadvore{en
element na kabelot koj ja za{titen sloj
sproveduva elektri~nata struja e
sprovodnikot (sprovodnicite). Slika 2.1. Gradba na
Sprovodnikot se sostoi od edna ili energetskite kabli
pove}e `ici, izraboteni od bakar
ili aluminium koi se vpreduvaat vo forma na ja`e. Okolu
sprovodnikot se postavuva sloj od izolacionen materijal izraboten
od polivinil-hlorid (PVC), polietilen (PE), impregnirana hartija
(IP), guma i dr., nare~en izolacija na kabelot. Izolacijata ima
opredelena debelina i opredelena dielektri~na cvrstina, vo sklad
so nominalniot napon na kabelot.
Sprovodnikot zaedno so izolacijata se narekuva `ila. Kabe-
lot mo`e da ima edna `ila (edno`ilen kabel) ili pove}e `ili
(pove}e`ilen kabel).
Popolnuvawe (polnitel ,ispuna) e soodveten materijal koj se
vmetnuva vo prazniot prostor od kabelskata konstrukcija i slu`i
za postignuvawe kru`en oblik na popre~niot presek na kabelot.
Jadroto na kabelot e konstruktivna celina {to ja so~inuvaat
site `ili na kabelot, materijalot za popolnuvawe i izolacijata
{to gi opfa}a site `ili (pojasna izolacija), dokolku ja ima.
@ilite od kabelot vo jadroto se me|usebno vpredeni odlevo
nadesno.
Kablite so pove}e `ili i so zaedni~ka izolacija obviena
okolu site `ili se narekuvaat u{te i pojasni kabli ili kabli so
neradijalno elektri~no pole. Za razlika od niv, postojat i kabli so
radijalno elektri~no pole koi u{te se narekuvaat i za{titeni
kabli ili H-kabli. Za{titenite kabli imaat t. n. elektri~na
za{tita. Elektri~nata za{tita se sostoi od tenok sloj
slabosprovoden materijal (n. p. karbonizirana harija) postaven

1
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

preku sprovodnikot i sloj sprovoden materijal koj {to se postavuva

nad izolacijata.
Vnatre{niot pla{t pretstavuva bezrabna cevka izrabotena
od metal (olovo, aluminium, bakar ili ~elik) ili od
termoplasti~na masa (PVC, PE) odnosno elastomer (guma). Pla{tot
cvrsto nalegnuva vrz jadroto od kabelot i ima zada~a da ja za{titi
izolacijata na kabelot od prodor na vlaga i drugi {tetni materii a
istovremeno go {titi kabelot i od poblagi mehani~ki povredi.
Vnatre{niot za{titen sloj se postavuva preku metalniot
pla{t i ima zada~a da go spre~i mo`noto triewe pome|u pla{tot i
armaturata na kabelot, a voedno slu`i i kako hemiska i termi~ka
za{tita na samiot pla{t.
Armaturata e element od kabelskata kontrukcija koj slu`i
za za{tita na kabelot od mehani~ki o{tetuvawa i povredi do koi
mo`e da dojde poradi nadvore{ni udari, istegnuvawe, svitkuvawe
na kabelot i sli~no. Ima forma na oklop, obvitkan okolu kabelot,
a se izrabotuva od ~eli~ni lenti ili pocinkuvani ~eli~ni `ici, a
ponekoga{ se izrabotuva od legiran bakar ili legiran aluminium.
Nadvore{nata za{tita od korozija (nadvore{niot pla{t)
e element na kabelot koj ima zada~a da go {titi vnatre{niot
pla{t i armaturata na kabelot od korozija i mehani~ki
o{tetuvawa. Kaj nearmiranite kabli (kabli koi nemaat ~eli~na
armatura) toj se postavuva direktno preku metalniot pla{t, dodeka
pak kaj armiranite kabli toj se postavuva preku samata armatura na
kabelot. Nadvore{niot pla{t e posledniot, zavr{en sloj na
kabelot.
Na slikata 2.2 se prika`ani konstrukciite na nekoi po~esto
upotrebuvani tipovi kabli. Vo ponatamo{niot del od tekstot, }e
stane zbor za sekoj element od konstrukcijata na kabelot - oddelno.

a) Pojasen kabel tip IPO 13 b) 6 kV pojasen kabel

so izolacija od guma

2
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

Bakaren sprovodnik

Izolacija od PVC

Polnitel od guma

Nadvore{en
pla{t od PVC

g) 35 kV za{titen kabel tip IPHZO 13

v) Kabel za nizok napon (1 kV)
tip PP 00 so izolacija od PVC
so oloven pla{t zasebno za sekoja
`ila
Legenda: 1) Sprovodnik 2) Izolacija od hartija (IP) 3)
Polnitel 5) Oloven pla{t 6) Impregnirana hartija
7) Armatura od 2 ~el. lenti 8) Impregnirana juta 9) Juta
10) Armatura od ~eli~ni `ici 11) Metalizirana hartija
(ekran)

Slika 2.2 Konstrukacija na razni tipovi kabli

2.2. SPROVODNICI

Sprovodnicite se osnoven i edinstven aktiven element na

kabelot. Tie ja sproveduvaat elektri~nata struja i na toj na~in
kabelot ja izvr{uva svojata osnovna zada~a vo ramkite na EES.
Site ostanati elementi od kabelskata konstrukcija se nameneti da
gi za{titat, t.e. da gi izoliraat sprovodnicite od deluvaweto na
okolinata vo koja e postaven kabelot, no i da ja izoliraat samata
okolina od sprovodnicite koi se normalno pod napon. Zatoa,
kvalitetot na materijalot od koj se izraboteni sprovodnicite ima
prvostepeno zna~ewe za kvalitetot na celiot kabel.
Sprovodnicite se izrabotuvaat od bakar ili aluminium. Upot-
rebeniot bakar odnosno aluminium mora da ima visok stepen na ~is-
tota (primesi najmnogu do 0,5%)1 i po svoite osobini i svojot sostav
da odgovara na standardite MKS N.C0 015. Presecite na
sprovodnicite se standardizirani i se iska`uvaat so goleminata na
plo{tinata na popre~niot presek, izrazena vo mm2. Spored istite
MKS-standardi, kaj na se standardizirani slednite nominalni
preseci:
0,5 0,75 1 1,5 2,5 4 6 10 16 25 35 50
70 95 120 150 240 300 400 i 500 mm2.
Po oblikot na svojot presek, sprovodnicite mo`e da bidat so
kru`en presek, so sektorski presek ili pak so kru`en {upliv (cev-
kast) presek, dodeka po na~inot na izvedbata, tie mo`e da bidat
edno`i~ni (polni) ili pove}e`i~ni, sostaveni od pogolem broj
`ici so kru`en ili pravoagolen presek, vpredeni vo ja`e (sl. 2.3).

1 Za elektrotehni~kiot bakar ne e va`en hemiskiot sostav i koli~inata na primesite, tuku

negovata elektri~na sprovodnost, koja pri 20oC treba da iznesuva najmalku 56 S.m/mm2.

3
 Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

a) Polni (edno`i~ni)
b) (ja`iwa) so kru`en i v) kru`en {upliv
sprovodnici so kru`en
sektorski presek sprovodnik
i sektorski presek

Slika 2.3. Formi i na~ini na izvedba na sprovodnicite kaj

energetskite kabli

Brojot na `ici vo
pove}e`i~niot sprovodnik
naj~esto zavisi od
goleminata na presekot na
sprovodnikot. Voobi~eno e,
sprovodnicite so presek do
10 mm2 da se izveduvaat
kako polni, od edna
edinstvena `ica so kru`en
presek. Kaj presecite od 10
do 35 mm2 se upotrebuvaat i
dvete mo`nosti, dodeka
sprovodnicite so presek Slika 2.4. Solidal kabli so izolacija
nad 35 mm2 naj~esto se od PVC i so sprovodnici koi imaat
izveduvaat kako poln sektorski presek
pove}e`i~ni (so isklu~ok
na NN kabli od tipot "Solidal# (vidi sl. 2.4) koi imaat polni
sprovodnici od aluminium so sektorski presek i do 300 mm2). Vo
pogled na konstrukcijata i na~inot na izvedbata na sprovodnicite,
s¢ ona {to va`e{e za pove}e`i~nite sprovodnici (ja`iwa) kaj
nadzemnite vodovi, vo princip va`i i ovde, kaj energetskite kabli.
Zaradi podobruvawe na faktorot na popolnuvawe i zaradi
namaluvawe na nadvore{nite dimenzii, ponekoga{ oddelnite `ici
od pove}e`i~nite sprovodnici pred vpreduvaweto se provlekuvaat
niz specijalni matici i se profiliraat, a takvite sprovodnici se
narekuvaat kompaktirani sprovodnici (sl. 2.5).

4
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

a) Sprovodnici so kru`en presek b) Sprovodnici so sektorski presek

so okrugli i kompaktirani `ici so okrugli i kompaktirani `ici

Slika 2.5. Izgled na pove}e`i~ni sprovodnici so normalna i

kompaktirana izvedba

Kaj kablite so visoki i najvisoki naponi (110 kV i pove}e),

zaradi golemata debelina na izolacijata osnoven problem e
ladeweto na kabelot za vreme na pogonot. Zatoa, kaj niv,
sprovodnicite se izveduvaat vo forma na {upliva cevka (sl. 2.3.v)
bidej}i centralnata {uplina, niz koja {to permanentno strui
izolacioniot medium (gas pod pritisok ili izolaciono maslo pod
pritisok) ovozmo`uva intenzivno ladewe na sprovodnikot.
Istovremeno, kaj sprovodnicite so {upliv presek se postignuva i
podobro iskoristuvawe na materijalot na sprovodnikot bidej}i
pojavata na skin efekt sega e slabo izrazena.

2.3. IZOLACIJA

Za izolirawe na sprovodnicite odj energetskite kabli glavno

se koristat slednite materijali:
- hartija, impregnirana so izolaciono maslo (za site naponi);
- termoplasti~ni masi (polivinil-hlorid, polietilen i
sli~no) za naponi do 110 kV;
- elastomeri (prirodni ili ve{ta~ki gumi), za naponi do 35 kV.

2.3.1. Izolacija od impregnirana hartija (IP, NP)

Hartijata e prv izolacionen materijal koj bil upotrebuvan ne

samo kaj kablite tuku i kaj ostanatite elektroenergetski uredi.
Nejzinite izvonredni izolacioni svojstva pravat i denes, koga teh-
nologijata nudi mnogu kvalitetni izolacioni materijali od ve{-
ta~ko poteklo, hartijata i ponatamu da bide na vrvot me|u upotre-
buvanite izolacioni materijali, osobeno vo domenot na visokite i
najvisokite naponi. Dobrite osobini na hartijata, upotrebena kako
izolacija, se gledaat vo: nejzinata hemiska postojanost; za~uvuva-
weto na dobrite elektroizolacioni osobini i pri visokite
rabotni temperaturi (80oS); i kako najva`no, vo niskata cena vo
sporedba so cenata na ostanatite izolacioni materijali.
Kabelskata hartija se proizveduva na baza na natron-celulo-
zata, a osnovna surovina za nejzinoto proizvodstvo e drvoto. Se
proizveduva vo forma na lenti so {iro~ina od 15 do 25 mm i
debelina od okolu 0,1 mm. So specijalna postapka, vo uslovi na
vakuum, se otstranuva prakti~no seta vlaga sodr`ana vo hartijata.

5
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

Potoa, dobro isu{enata hartija, cvrsto i helikoidno se mota okolu

sprovodnikot vo opredelen broj sloevi, s¢ dodeka ne se postigne
potrebnata debelina koja pak od svoja strana zavisi od nominalniot
napon na kabelot. Potoa, hartijata se impregnira (natopuva) so
izolaciona kompaund-masa so {to se postignuva site postojni
{uplini vo hartijata da se popolnat so izolacionata masa, a samata
hartija dobiva mnogu podobri elektroizolacioni osobini.
Za impregnacija na kabelskata hartija se koristat:
- normalna kompaund masa (oznaka na izolacijata IP) izgotvena
na baza na mineralno maslo i soodvetni aditivi (dodatoci);
- specijalna kompaund-masa so zgolemen viskozitet (oznaka na
izolacijata NP) koja pretstavuva me{avina od mineralno
maslo, kalofonium i vosok i koja ostanuva vo polucvrsta
sostojba duri i pri maksimalnata rabotna temperatura na
kabelot.
Obi~no, za impregnacija na hartijata se koristi normalnata
kompaund masa. Me|utoa, vo opredeleni specifi~ni uslovi, koga ka-
belot e postaven vertikalno ili pak koso i postoi golema visinska
razlika pome|u negovite kraevi (pogolema od 10 m), se primenuva
specijalnata kompaund-masa, koja ima golem viskozitet. So toa se
postignuva, migracijata na kompaundot (t.e. negovoto cedewe i
dvi`ewe niz kabelot) vo uslovi koga e kabelot zagrean, da bide
mnogu mala pa, duri i spre~ena.
Tabela 2.1 Nekoi podatoci za izolacijata od impregnirana
hartija

F iz i~ ka ka ra kt e ri st ika Izolacija IP

Specifi~na masa γ (gr/cm3) 0,8 - 1,0

Relativna dielektri~na konstanta εr 2,5
Specifi~en otpor (Ω.cm) 10 - 1014
13

Faktor na diel. zagubi pri 50 Hz tg δ (%) 0,8 - 1,0

Elektri~na probojna cvrstina (kV/mm) 45

Orientacionite vrednosti na nekoi pova`ni karakteristiki

na izolacijata od impregnirana hartija se prilo`eni vo tabelata
2.1.

2.3.2. Izolacija od polivinil-hlorid (PVC)

Izolacijata od PVC se izveduva kako bezraben sloj,

ramnomerno nanesen okolu sprovodnikot. Polivinil-hloridot e
lesen za obrabotka, sovitliv, ne go podr`uva goreweto, otporen e
na abewe, ne prima vlaga, otporen e na hemiski vlijanija na
okolinata, a ima i drugi dobri osobini. Vo pogled na
elektroizolacionite osobini, izolacijata od PVC gi ima slednite
nedostatoci:
− ima relativno mala probojna cvrstina;
− ima visok faktor na dielektri~ni zagubi tg δ;
− hemiski e postojana samo do temperatura od 70oS.
Poradi spomenatite slabosti, polivinil-hloridot kako
izolacionen materijal se koristi kaj kablite so nominalen napon

6
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

do 10 kV (se koristi, no retko, i kaj edno`ilnite kabli za 20 kV

napon), no zatoa pak dominira so svojata primena kaj
niskonaponskite (NN) kabli (do 1 kV) i izoliranite vodovi.
Orientacionite vrednosti na nekoi pova`ni karakteristiki na
izolacijata od PVC se prika`ani vo tabelata 2.2.
Tabela 2.2 Nekoi podatoci za izolacijata od PVC i PE

F iz i~ ka ka ra kt e ri st ika Izolacija od Izolacija

PVC od PE
Specifi~na masa γ (gr/cm3) 1,4 − 1,5 0,8 − 1,0
Relativna dielektri~na konstanta εr 3,0 − 4,0 2,3
Specifi~en otpor (Ω.cm) 10 − 10
11 12
1014
Faktor na diel. zagubi pri 50 Hz tg δ (%) 2 − 10 0,04 − 0,05
Elektri~na probojna cvrstina (kV/mm) 8 40

2.3.3. Izolacija od polietilen (PE)

Kako {to se gleda od tabelata 2.2, polietilenot (PE) ima zna-
~itelno podobri izolacioni osobini vo odnos na polivinil-
hloridot. Pokraj visokata dielektri~na cvrstina i maliot faktor
na dielektri~ni zagubi, toj e stabilen po svojot hemiski sostav
duri i na temperaturi nad 100oS. Ima golema mehani~ka cvrstina,
otporen e na abewe, otporen e na temperaturni i hemiski vlijanija
i skoro voop{to ne prima vlaga. Edinstveniot nedostatok mu e
relativno visokata cena. Zaradi seto toa, polietilenot se
upotrebuva kaj kablite so nizok, sreden i visok napon (od 1 kV do
500 kV) makar {to postojat tendencii negovata primena na se
pro{iri i kaj kablite so nominalen napon nad 500 kV.

2.3.4. Izolacija od guma

Gumenata izolacija se upotrebuva ili kako bezraben sloj od
guma, ramnomerno nanesen okolu sprovodnikot, ili pak kako
obvivka formirana od gumeni lenti, koi se motaat helikoidno
okolu sprovodnikot. Izolacijata mo`e da bide izrabotena na baza
na:
− vulkanizirana prirodna guma (koja e meka i neotporna na
ozonot i stareeweto pod dejstvo na elektri~noto pole, poradi
{to taa se upotrebuva prete`no kaj NN kabli do 1 kV);
− ve{ta~ka (sinteti~ka) guma, (butil-guma, neopren, silikonska
guma i dr.), koja e otporna na stareewe i na visokite
temperaturi, a istovremeno ima i dobri mehani~ki osobini);
− me{avina od meka vulkanizirana guma i ve{ta~ka guma.
Gumata e idealno sovitliva i nepropusna za vodata, otporna e
na abewe i na atmosferskite vlijanija, a ima i drugi dobri oso-
bini. Poradi navedenite dobri osobini, kablite so gumena
izolacija se koristat vo vla`ni prostorii, na otvoreno, vo
rudnicite so podzemen i povr{inski kop kako i vo rabotilni~kite
pogoni, prete`no za napojuvawe na podvi`ni ma{ini i
potro{uva~i (prenosni bu{ilki, prenosni alati, zemjodelski
ma{ini, rudarski ma{ini, dizalici, bageri i sli~no). Gumata kako
elektroizolacionen materijal se upotrebuva za naponi do 10 kV, no
nejzinata primena e prete`na kaj NN kabli.

7
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

Vo tabelata 2.3 se prika`ani orientacionite vrednosti na

pova`nite karakteristiki na gumata {to se koristi kako
izolacionen materijal kaj energetskite kabli.

Tabela 2.3 Nekoi podatoci za izolacijata od guma

F iz i~ ka ka ra kt e ri st ika Izolacija
od guma (G)
Specifi~na masa γ (gr/cm3) 0,9
Relativna dielektri~na konstanta εr 2,3 - 2,7
Specifi~en otpor (Ω.cm) 1014 - 1015
Faktor na diel. zagubi pri 50 Hz tg δ (%) 0,2 - 0,3
Elektri~na probojna cvrstina (kV/mm) 20

2.4. PLA[T (VNATRE[EN) NA KABELOT

Vnatre{niot pla{t na kabelot pretstavuva bezrabna cevka

izrabotena od metal (olovo, aluminium, bakar ili ~elik) ili
termoplasti~na masa (PVC, PE) koja se postavuva preku jadroto od
kabelot i ima zada~a da gi {titi `ilite od prodorot na vlaga i
drugi {tetni hemiski materii. Istovremeno, pla{tot vo izvesna
mera go {titi kabelot i od polesni mehani~ki o{tetuvawa.
Kaj kablite so izolacija od impregnirana hartija, koja e
samata po sebe mo{ne higroskopna, redovno se upotrebuva metalen
pla{t, izraboten od olovo ili aluminium. Kaj edno`ilnite kabli,
kako i kaj tri`ilnite kabli so zaseben metalen pla{t za sekoja
`ila oddelno, metalniot pla{t istovremeno vr{i i oblikuvawe na
elektri~noto pole vo izolacijata i mu dava povolen - radijalen
oblik, {to e od osobena va`nost kaj kablite so napon nad 10 kV.
Metalniot pla{t naj~esto se izrabotuva od olovo. ^istoto
(rafinirano) olovo e meko, lesno sovitlivo i plasti~no, i kako
takvo lesno se formira vo sekakov oblik. Me|utoa, toa e slabo ot-
porno na vibraciite koi predizvikuvaat rekristalizacija i zamor
na materijalot, poradi {to, ~esto pati, olovoto se legira so bakar,
kalaj i antimon i so toa se zgolemuva negovata otpornost na vibra-
ciite i korozijata. Koga se o~ekuva kabelot da bide izlo`en na
zna~itelni vibracii (kabel polo`en na most, pod magistralen pat,
pod `elezni~ka pruga i sli~no) toga{ e prepora~livo metalniot
pla{t da bide izraboten od aluminium ili bakar.
Aluminiumskiot pla{t, sli~no kako i olovniot, se
izrabotuva vo forma na bezrabna cevka. Cevkata mo`e da bide
ramna ili pak branovidna (zaradi zgolemena sovitlivost).
Aluminiumot e pove}e od 4 pati polesen od olovoto (γPb = 11,34
gr/cm3 ; γAl = 2,70 gr/cm3) poradi {to kablite so aluminiumski pla{t
se zna~itelno polesni od onie koi imaat oloven pla{t.
Aluminiumot e postojan i otporen na vibraciite, ima zna~itelno
pogolema mehani~ka cvrstina a ima i pogolema elektri~na
sprovodnost. Poradi svojata golema elektri~na sprovodnost, ~esto
pati kaj pove}e`ilnite NN kabli aluminiumskiot pla{t se
koristi kako nulti odnosno za{titen sprovodnik.

8
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

Poradi deficitarnosta na bakarot i negovata relativno

visokata cena2, bakarot kaj nas prakti~no voop{to ne se upotrebuva
kako materijal za izrabotka na metalnite pla{tovi kaj kablite.
Kaj kablite ~ija izolacija e dovolno otporna na vpivawe na
vlaga (guma, termoplasti~na masa), pla{tot obi~no se pravi od
PVC- masa, polietilen ili guma. Pla{tot izraboten od PVC-masa e
lesen, sovitliv, otporen na abewe i na vibracii, otporen e na
hemiskite vlijanija i ne go podr`uva goreweto. Ovie osobini na
polivinil-hloridot pravat pla{tot od PVC-masa da bide dostoen
zamenik na metalnite pla{tovi. Gumenite kabli, poradi potrebata
od {to e mo`no pogolema sovitlivost, naj~esto imaat pla{t od
ve{ta~ka guma (t.n. neopren). Polietilenot kako materijal za izra-
botka na pla{tot obi~no se upotrebuva kaj kablite so izolacija od
PE, nameneti za polagawe vo voda ili vo mnogu vla`ni po~vi.

2.5. VNATRE[NA ZA[TITA OD KOROZIJA

Vnatre{nata za{tita od korozija (vnatre{nata postelnina)

ima zada~a metalniot pla{t prostorno da gi oddeli od armaturata
na kabelot so cel da go spre~ni nivniot neposreden kontakt i
mo`nosta od triewe. Istovremeno taa pretstavuva i za{tita od
korozija na vnatre{niot del od ~eli~nata armatura no i za{tita
na samiot pla{t od temperaturnoto i hemiskoto vlijanie na
okolinata vo koja{to e postaven kabelot. Za izrabotka na
vnatre{nata za{tita, vo osnova se koristat slednite materijali:
− kompaund masa, katran, (bitumen) vo forma na premaz;
− impregnirani hartieni lenti;
− gumeni lenti;
− termoplasti~ni lenti od PVC;
− termoplasti~en pla{t.
Vo normalni uslovi, vnatre{nata antikorozivna za{tita se
izveduva od impregnirana hartija, helikoidno namotana vo nekolku
sloevi okolu metalniot pla{t. Za kablite koi se polagaat vo
izrazito agresivni po~vi ili vo blizina na vodovite za elektri~na
vle~a, se primenuva specijalna vnatre{na za{tita koja se sostoi od
dve termoplasti~ni ili gumeni lenti koi na prethodno
prema~kaniot metalen pla{t so bitumen, helikoidno se namotuvaat
edna preku druga.

2.6. ARMATURA

Preku vnatre{nata za{tita od korozija na kabelot se posta-

vuva oklop, t.e. obvivka od ~eli~ni lenti ili ~eli~ni `ici koja
nema nikakva elektri~na funkcija i slu`i edinstveno kako
za{tita na kabelot od mehani~ki o{tetuvawa.
Kablite za koi se o~ekuva deka }e bidat izlo`eni na normalni
(voobi~aeni) mehani~ki napregawa imaat armatura od dve ~eli~ni
lenti. ^eli~nite lenti imaat {iro~ina od nekolku cm i debelina
od okolu 0,5 mm. Zaradi za{tita od korozija, lentite obi~no se
prema~kuvaat od dvete strani so kompaund masa, osven toga{ koga
preku armaturata se postavuva nadvore{en pla{t od termo-

2 Kon krajot na 1995 godina cenata na bakarot na me|unarodnata berza iznesuva{e okolu 3.800
USD/ton dodeka cenata na aluminiumot be{e dvojno pomala i iznesuva{e okolu 1.900 USD/ton.

9
 Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

plasti~na masa. Dokolku pak kabelot e namenet za postavuvawe vo

agresivni po~vi, toga{ lentite obi~no se {titat od korozija so
pocinkuvawe. Lentite spiralno se obvitkuvaat okolu kabelot vo
forma na zavojnica, bez preklopuvawe, najnapred ednata, a potoa i
drugata. Pritoa, vtorata lenta mora da gi pokriva me|uprostorite
ostaveni od prvata lenta, a samite me|uprostori ne smeat da bidat
pogolemi od polovina {iro~ina na lentata. Lentite se
obvitkuvaat okolu kabelot vo leva nasoka − sprotivno od nasokata
vo koja se vpredeni `ilite vo jadroto na kabelot.
Koga se o~ekuva deka kabelot }e bide izlo`en na zgolemeni
mehani~ki napregawa (sovivawe ili istegnuvawe do koi obi~no
doa|a, na primer, pri negovoto polagawe, pri vovlekuvaweto na
kabelot vo cevki, kanali, vo rudarski okna, pri polagaweto na
kablite na kosi tereni, ili pak kaj podvodnite kabli koi se
postavuvaat na neramno dno), armaturata toga{ se izveduva od eden
ili dva sloja pocinkuvani ~eli~ni `ici. ^eli~nite `ici mo`at da
imaat kru`en (okrugli `ici) ili pravoagolen (profilni `ici)
presek. Okruglite `ici obi~no imaat pre~nik od 1,5 do 3,0 mm,
dodeka debelinata na profiliranite `ici obi~no iznesuva od 1,0
do 1,5 mm.
^eli~nite `ici helikoidno i gusto se motaat okolu kabelot
na toj na~in {to ramnomerno i celosno ja pokrivaat seta negova
povr{ina. Koga armaturata se sostoi samo od eden sloj `ici,
`icite se motaat vo nasoka sprotivna od nasokata na vpreduvaweto
na `ilite od kabelot. Dokolku pak armaturata se sostoi od dva
sloja `ici, toga{ nadvore{niot sloj se mota vo nasoka sprotivna
od nasokata na motawe na vnatre{niot sloj. Koga kabelot nema
nadvore{na antikorozivna za{tita (nadvore{en pla{t) ili koga
nadvore{niot pla{t e izraboten iod termoplasti~na masa, obi~no
preku armaturata od ~eli~ni `ici se namotuva (spiralno i bez
preklopuvawe) ~eli~na pocinkuvana lenta so pomala debelina.

a) Energetski kabel so armatura b) Podmorski kabel so armatura

(mehani~ka za{tita) od ~eli~ni lenti (mehani~ka za{tita) od ~eli~ni
`ici so kru`en presek

Slika 2.5 Energetski kabli so razni vidovi mehani~ka za{tita

Pove}e`ilnite kabli koi imaat metalen pla{t izraboten od

aluminium, bakar ili ~elik, ponekoga{ se izveduvaat i bez ~eli~na
armatura bidej}i samiot metalen pla{t donekade mo`e da pru`i

10
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

izvesna mehani~ka za{tita. Edno`ilnite kabli za naizmeni~na

struja, po pravilo, nemaat ~eli~na armatura bidej}i vo nea bi se
inducirale vrtlo`ni strui koi bi predizvikuvale dodatno
zagrevawe na kabelot i dodatni aktivni zagubi. Sepak, koga
edno`ilnite kabli moraat da imaat mehani~ka za{tita, taa toga{
se izrabotuva od nemagneten materijal ili pak se izrabotuva vo
forma na otvoreni ~eli~ni spirali. Ponekoga{ se primenuvaat i
~eli~ni `ici, kombinirani so izvesen broj simetri~no razmesteni
`ici od nemagnetski materijal, ili pak site `ici se izrabotuvaat
od aluminiumski leguri koi imaat zgolemena mehani~ka otpornost.

2.7. NADVORE[NA ZA[TITA OD KOROZIJA

Nadvore{nata za{tita od korozija (koja u{te se narekuva i

nadvore{en pla{t) e posledniot (zavr{en) sloj od kabelskata
konstrukcija koj{to se postavuva preku armaturata na kabelot.
Dokolku kabelot nema ~eli~na armatura, toga{ nadvore{niot
pla{t se postavuva direktno preku metalniot pla{t. Toj ima
zada~a da ja za{titi armaturata i ostanatite delovi na kabelot od
korozijata i drugite {tetni hemiski vlijanija na okolinata vo koja
{to e toj postaven. Se izrabotuva naj~esto od nekolku sloja
razli~ni materijali koi se ma~kaat ili namotuvaat okolu
armaturata. Kako materijali za taa namena se koristat:
− premazi od kompaund masa (bitumen, katran, asfalt);
− obvivka od impregnirana hartija ili juta;
− obvivka izvedena od termoplasti~ni lenti;
− pla{t od termoplasti~na masa (PVC ili PE);
− pla{t od elastomer (guma).
Brojot i sostavot na sloevite od koi e izvedena nadvore{nata
za{tita od korozija zavisi od toa dali e kabelot armiran ili ne.
Nadvore{nata za{tita na nearmiranite kabli so oloven
pla{t naj~esto go ima sledniot sostav: premaz od bitumen, nekolku
sloevi impregnirana hartija, premaz od bitumen, sloj impregnirana
juta, premaz od bitumen i premaz od nelepliv sloj mrsna boja.
Posledniot sloj mrsna boja go spre~uva lepeweto na kabelot so
makarata (barabanot) na koja e toj namotan, a go spre~uva i
me|uesbnoto lepewe na navivkite od kabelot. Vkupnata debelina na
nadvore{niot za{titen sloj od korozija iznesuva od 2,0 do 2,5 mm.
Vo posledno vreme, nearmiranite kabli so oloven pla{t imaat
nadvore{na za{tita od korozija koja se sostoi samo od premaz so
bitumen i od PVC- pla{t ~ija debelina iznesuva od 2,0 do 4,0 mm,
zavisno od nadvore{niot pre~nik na kabelot.
Nearmiranite kabli so aluminiumski pla{t imaat
nadvore{na za{tita od korozija so sledniot sostav: premaz od
bitumen, nekolku sloevi namotana termoplasti~na lenta i PVC-
pla{t ili impregnirana juta.
Nearmiranite kabli so pla{t od PVC, PE ili guma nemaat pot-
reba od nadvore{na za{tita od korozija bidej}i samiot pla{t e do-
volno otporen na site hemiski vlijanija na okolnata sredina.
Armiranite kabli so metalen pla{t od olovo ili aluminium
imaat nadvore{na antikorozivna za{tita so sledniot sostav:
premaz od bitumen, obvivka od impregnirana juta ili impregniran
hesijan (vlaknesta materija), premaz od bitumen i premaz od mrsna
nelepliva boja. Vo posledno vreme, armiranite kabli so metalen
pla{t, kako nadvore{na za{tita od korozija dobivaat samo pla{t

11
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

od termoplasti~na masa. Armiranite kabli so pla{t od termo-

plasti~na masa istotaka naj~esto imaat nadvore{en pla{t od
termoplasti~na masa koj slu`i za za{tita od korozija na ~eli~nata
armatura.

2.8. ELEKTRI^NA ZA[TITA

Elektri~nata izolacija {to se upotrebuva vo kabelskata

tehnika nema ista dielektri~na cvrstina vo site pravci. Pritoa,
nejzinata cvrstina vo radijalen pravec mo`e da bide pogolema od
cvrstinata vo tangencijalen ili aksijalen pravec. Ovaa osobina ja
imaat prakti~no site vrsti izolacija, no toa prvenstveno se
odnesuva na izolacijata od impregnirana hartija. Zatoa, oblikot na
elektri~noto pole {to vladee vo izolacijata ima golemo zna~ewe
na karakteristikite na kabelot, ne samo vo pogled na negovata
probojna cvrstina, od koja zavisi nominalniot napon na kabelot,
tuku i vo pogled na dozvolenata strujna optovarlivost, koja pak e
zavisna od debelinata na izolacioniot sloj, t.e. od uslovite na
ladewe na sprovodnicite i drugo.
Oblikot na elektri~noto pole prvenstveno zavisi od
konstrukcijata na kabelot (sl. 2.6). Vo taa smisla, kablite gi
delime vo tri osnovni grupi:
− kabli bez metalen pla{t (sl. 2.6 a – levo);
− pove}e`ilni kabli so zaedni~ki metalen pla{t (na primer
pojasni kabli) (sl. 2.6 a – desno);
− kabli so metalen pla{t ili kabli so metalen ekran okolu sekoja
`ila (za{titeni kabli, sl. 2.6 b).

a) Pojasen kabel
b) Za{titen H-kabel

Slika 2.6 Razli~ni oblici na elektri~noto pole kaj energetskite

kabli

Dokolku kabelot nema metalen pla{t ili pak ima eden

zaedni~ki metalen pla{t, toga{ oblikot na elektri~noto pole vo

12
Glava II , Energetski kabli i nivni konstruktivni elementi

vnatre{nosta na pla{tot }e ima izgled kako na slikata 2.6.a. Kaj

kablite so zasebno opla{teni `ili (sekoja `ila ima sopstven
metalen pla{t), kako i kaj kablite koi poseduvaat elektri~na
za{tita (ekran), elektri~noto pole vo izolacijata ima ~isto
radijalen oblik, kako {to e toa prika`ano na slikata 2.6 b. Vo ~est
na pronao|a~ot na elektri~nata za{tita, Germanecot Hoh{teter
(Hochstädter), posledniot tip kabli se poznati u{te i Hoh{teter −
kabli ili H-kabli.
Poradi prethodno navedenite problemi so oblikot na
elektri~noto pole, kablite so nominalen napon 20 kV i pove}e, po
pravilo, se izveduvaat kako za{titeni. Za{titata se sostoi od:
− sloj slabosprovoden materijal (obi~no toa e karbonizirana
hartija) koj se postavuva preku sprovodnikot i ima zada~a da
go homogenizira ("ispegla#) elektri~noto pole na povr{inata
od sprovodnikot, bidej}i sprovodnikot poradi svojata
pove}e`i~na struktura ima neramna povr{ina;
− sloj od sprovoden materijal koj se postavuva preku samata
izolacija na `ilata.
Nadvore{niot sloj od elektri~nata za{tita {to se postavuva
preku izolacijata kaj H-kablite naj~esto se izrabotuva od tenka
metalna folija napravena od nemagneten materijal ili pak od meta-
lizirana hartija. Koga kabelot e edno`ilen ili pak e izveden so
zasebno opla{teni `ili, nadvore{niot sloj od elektri~nata
za{tita mo`e da bide izveden i od karbonizirana hartija ili od
sli~en slabosprovoden materijal.

13
Glava III , Ozna~uvawe na kablite 14

3. OZNA^UVAWE NA KABLITE
Pod ozna~uvawe na kablite podrazbirame dodeluvawe oznaka na sekoj vid kabel.
Oznakata pretstavuva mno`estvo od bukvi i brojki koi }e ni ovozmo`at sosema
lesno, precizno i ednozna~no da go prepoznaeme tipot na kabelot i negovite pova`ni
konstruktivni osobenosti. So oznakata obi~no se opi{ani slednite konstruktivni
elementi na kabelot:
− materijalot od koj e izrabotena izolacijata;
− materijalot od koj e izraboten vnatre{niot pla{t;
− materijalot od koj se izraboteni sprovodnicite kako i nivniot oblik;
− brojot na `ilite i nivniot presek;
− nominalniot napon na kabelot i drugo.
Ponekoga{, so bojata na nadvore{niot pla{t i so bojata na izolacijata na
`ilite se davaat dopolnitelni informacii za namenata na kabelot, mestoto na
upotreba i namenata na samite `ili (fazen sprovodnik, neutralen sprovodnik ili
za{titen sprovodnik). Kaj nas ozna~uvaweto so bojata se primenuva samo kaj
izoliranite vodovi i energetskite kabli so napon do 1 kV.
Na{iot standard MKS N.C0. 006 precizno go opi{uva na~inot na ozna~uvaweto
na energetskite kabli a primenata na ovie oznaki kaj nas e zadol`itelna vo seta
prepiska i tehni~ka dokumentacija. Oznakata na energetskite kabli spored ovoj
standard se sostoi od slednite 5 grupi simboli:
1 grupa bukveni simboli za tipot na izolacijata i tipot na vnatre{niot pla{t;
2 grupa od dva numeri~ki simboli so koi e opi{ana konstrukcijata na kabelot
(ili poto~no re~eno vidot na za{titnata armatura i nadvore{niot za{titen
sloj);
3 grupa bukveni simboli so koi e opi{ana vrstata na materijalot i oblikot na
napre~niot presek na sprovodnicite na kabelot;
4 grupa simboli so koi se davaat podatoci za brojot na sprovodnicite (`ilite) i
nivniot nominalen napre~en presek;
5 grupa simboli so koi se davaat podatoci za nominalniot napon na kabelot.
Pome|u sekoi dve sosedni grupi simboli vo oznakata spored MKS, se ostava po edno
prazno mesto.

3.1. OZNA^UVAWE NA MATERIJALOT ZA IZOLACIJATA

I VNATRE[NIOT PLA[T

Prvata grupa bukveni simboli slu`i za obele`uvawe na dvete najva`ni

osobenosti na kabelot - materijalot od koj {to e izrabotena izolacijata na `ilite i
matrijalot od koj {to e izraboten vnatre{niot pla{t. Ovde }e bidat navedeni samo
pova`nite standardizirani oznaki {to se koristat za taa namena:
P − polivinil-hlorid (PVC);
G − guma (prirodna ili na baza na ve{ta~ki kau~uk);
E − termoplasti~en polietilen;
X − umre`en polietilen (termostabilen polietilen);
IP − impregnirana hartija;
NP − osobeno impregnirana hartija;
B − butil guma;
S − silikonska guma;
N − neopren (polihloropren);
Ep − etil-propilen;
Ev − polivinil-acetat.
A − vnatre{en pla{t od aluminium;

14
Glava III , Ozna~uvawe na kablite 15

Av − vnatre{en pla{t od branoviden aluminium;

Az − vnatre{en pla{t od zavareni aluminiumski lenti;
O − vnatre{en pla{t od olovo;
ZO− pla{t od olovo za sekoja `ila oddelno;
H − za{titen kabel (prisustvo na elektri~na za{tita-ekran).

3.2. OZNA^UVAWE NA KONSTRUKCIJATA NA KABELOT

Vidot na upotrebenata mehani~ka za{tita (armatura) i na~inot na izvedbata na

nadvore{nata za{tita od korozija se opi{ani so vtorata grupa broj~ani simboli.
Taa se sostoi od dve brojki, a samite broj~ani simboli se podeleni na dekadi. Sekoja
dekada se odnesuva na podmno`estvo kabli so zaedni~ki belezi na konstrukcijata,
pri {to, vo princip, prvata brojka od dekadata se odnesuva na upotrebenata
mehani~ka za{tita, dodeka vtorata brojka od dekadata na izvesen na~in ja opi{uva
nadvore{nata za{tita od korozija. Vo tabelata 3.1. se prika`ani konstruktivnite
osobini na nekoi tipovi energetski kabli kako i na~inot na ozna~uvawe na vtorata
grupa simboli.

Tabela 3.1 Brojni simboli od vtorata grupa vo oznakata na energetskite kabli i

nivno zna~ewe

Mehani~ka za{tita Broj~ani (numeri~ki) simboli podeleni po dekadi

(MZ) i
za{tita od korozija 01 02 03 04 10 11 12 13 14 20 21 22 23 24 25 26 27 28 30 31 32 33 34 35
(ZK)
1.Obvivka od 2 + + + + +
~eli~ni lenti
2. Obvivka od + + + + + + +
profilirani
~eli~ni `ici
MZ 3. Obvivka od + + + + + +
profilirani
~eli~ni `ici
4. Zavojnica od + +
profirani.
~eli~ni `ici
5. Dva sloja + +
profilirani
~eli~ni `ici
6. Zavojnica od + + + +
~eli~na lenta
1. Impregnirana juta + + + + +
2. Impregnirano + +
tekstilno predivo
ZK 3. Nadvore{en +
pla{t od PE

15
Glava III , Ozna~uvawe na kablite 16

4. Nadvore{en + + + + + + +
pla{t od PVC
5. Premaz od +
bitumen
6. Nezapalliv +
premaz

Tabelata 3.1. ne e kompletna bidej}i ne gi sodr`i konstruktivnite osobenosti

na ostanatite dekadi {to se predvideni so MKS−standardite. Zaedni~kite belezi na
ostanatite tipovi kabli {to ne se opfateni so tabelata 3.1 se slednite:
− dekadata 40 − 49 ozna~uva deka kabelot ima nadvore{en pla{t od
termoplasti~na masa pod koj se nao|aat elementi na za{tita (mehani~ka i
elektri~na);
− dekadata 50 − 59 ozna~uva deka kabelot ima nadvore{en pla{t od elastomer
(prirodna ili sinteti~ka guma) pod koj se nao|aat elementi na za{tita;
− dekadata 60 − 65 ozna~uva deka nadvore{niot pla{t na kabelot e elastomer i
deka kabelot sodr`i za{titni, komandni ili signalni sprovodnici;
− dekadata 70 − 79 ozna~uva deka kabelot ima nadvore{en pla{t od zajaknat
elastomer pod koj se nao|aat elementi na za{tita;
− dekadata 80 − 87 ozna~uva deka kabelot ima nadvore{en pla{t od
termoplasti~en materijal ili elastomer pod koj ima elektri~na za{tita;
− dekadata 90 − 91 ozna~uva deka kabelot ima nadvore{en pla{t od termo-
plasti~en materijal preku koj ima elektri~na za{tita.
Dopolnitelni, mnogu podetalni informacii za konstrukcijata na ovie kabli
mo`at da se najdat vo soodvetnata stru~na literatura (npr. [1], [2], [3]).

3.3. OZNA^UVAWE NA MATERIJALOT I OBLIKOT NA

SPROVODNICITE

Tretata grupa simboli vo oznakata na kabelot dava informacija za materijalot

od koj se napraveni sprovodnicite, oblikot na nivniot napre~en presek i na~inot na
nivnata izvedba.
Voobi~aeno e sprovodnicite kaj energetskite kabli da se izrabotuvaat od bakar
i da imaat kru`en presek. Vo toj slu~aj, tretata grupa simboli ne sodr`i nikakov
znak i taa se ispu{ta od oznakata na kabelot. Dokolku pak sprovodnicite ne se od
bakar ili pak imaat napre~en presek so poinakva forma od krug, toga{ toa se
ozna~uva so opredelena oznaka vo tretata grupa simboli. Za taa cel, vo ovaa grupa
simboli se koristat slednite oznaki:
A − sprovodnici od aluminium;
S − pove}e`i~ni sprovodnici so sektorski presek;
SJ − edno`i~ni (masivni) sprovodnici so sektorski presek.

3.4. OZNA^UVAWE NA BROJOT NA @ILI I NIVNIOT NOMINALEN

PRESEK

Brojot na `ilite vo kabelot i nivniot nomnalen presek se ozna~uva so grupa

simboli koi pripa|aat na ~etvrtata grupa simboli. Oznakata se sostoi od najmnogu
tri broja. Vo nea, pokraj brojkata so koja se ozna~uva brojot na `ili vo kabelot, se
sodr`i i brojkata so koja se ozna~uva nominalniot presek na `ilite, izrazen vo mm2.
Dokolku edna od `ilite ima sprovodnik so pomal popre~en presek vo odnos na

16
Glava III , Ozna~uvawe na kablite 17

ostanatite `ili od kabelot, toga{ toa posebno se ozna~uva so treta brojka. Taka na
primer, oznakata:
3x35
ozna~uva deka kabelot ima tri `ili i sekoja od niv ima nominalen popre~en presek
35 mm2, dodeka oznakata
3x35+16
ozna~uva deka pokraj trite `ili so po 35 mm2, kabelot sodr`i u{te edna `ila koja
ima nominalen presek 16 mm2.

3.5. OZNA^UVAWE NA NOMINALNIOT NAPON NA KABELOT

Poslednata grupa simboli ja sodr`i informacijata za visinata na nominalniot

napon za koj e graden kabelot. Naponot se izrazuva vo kilovolti (kV), a oznakata kV
se pi{uva zadol`itelno na krajot na ovaa grupa simboli. Kaj pove}e`ilnite kabli
razlikuvame dve vrsti nominalen napon: nominalen napon pome|u bilo koi dva spro-
vodnika U, i nominalen napon pome|u bilo koj sprovodnik i zemjata Uo . Vo toj slu~aj,
vo oznakata na kabelot se pi{uvaat i dvata nominalni naponi, oddeleni me|usebe so
kosa crta, vo forma:
U o / U kV .

3.6. PRIMERI ZA OZNA^UVAWE NA KABLI

Za ilustracija na ona {to be{e dosega ka`ano vo vrska so ozna~uvaweto na

energetskite kabli, }e se poslu`ime so slednite primeri:
a) Oznakata IPO 13 3x150 6/10 kV ozna~uva kabel so slednite karakteristiki:
− izolacijata na kabelot e impregnirana hartija;
− kabelot ima vnatre{en metalen pla{t od olovo;
− kabelot ima mehani~ka za{tita (armatura) sostavena od dve ~eli~ni lenti;
− nadvore{nata za{tita od korozija se sostoi od pove}e sloevi impregnirana
hartija i sloj juta, impregnirana so bitumen;
− kabelot ima tri bakarni sprovodnici so kru`en presek i so nominalen
popre~en presek 150 mm2 sekoj;
− nominalniot napon pome|u bilo koj sprovodnik i zemjata iznesuva 6, a pome|u
sprodnicite 10 kV.
b) Oznakata PP 41 3x35+16 0,6/1 kV ozna~uva kabel so:
− izolacija od PVC;
− vnatre{en pla{t od PVC;
− mehani~ka za{tita (armatura) izvedena od dve ~eli~ni lenti;
− nadvore{en pla{t od termoplasti~na masa;
− vkupniot broj na `ili e 4, od koi tri so presek od po 35 mm2 i edna so nominalen
popre~en presek od 16 mm2;
− nominalen napon 0,6 kV (fazen) odnosno 1 kV (me|ufazen).
v) Oznakata XHP 48 A 1x95/16 12/20 kV ozna~uva kabel so:
− izolacija od umre`en polietilen;
− prisustvo na elektri~na za{tita koja se sostoi od slabosprovo den sloj pod i
vrz izolacijata i ekran vo vid na obvivka od metalni `ici i lenti, namotani
okolu `ilata;
− vnatre{en pla{t od PVC-masa;
− sprovodnik od aluminium so kru`en napre~en presek;

17
Glava III , Ozna~uvawe na kablite 18

− nominalniot napre~en presek na sprovodnikot iznesuva 95 mm2, a na

elektri~nata za{tita (ekranot) 16 mm2;
− nominalen napon 12 kV (fazen) odnosno 20 kV (me|ufazen).
g) Oznakata IPZO 13 3x120 20/35 kV ozna~uva kabel so:
− izolacija od impregnirana hartija;
− metalen pla{t od olovo okolu sekoja `ila (trooloven kabel);
− armatura od okrugli pocinkuvani ~eli~ni `ici;
− nadvore{na antikorozivna za{tita od impregnirana hartija i impregnirana
juta, prema~kana so bitumen;
− tri bakarni `ili so kru`en presek od po 120 mm2;
− nominalniot napon na kabelot iznesuva 20/35 kV.

18
Glava IV , Ozna~uvawe na kablite 19

4. TIPI^NI VIDOVI KABLI I PODRA^JA NA NIVNATA

PRIMENA

4.1. KABLI SO IZOLACIJA OD IMPREGNIRANA HARTIJA I

METALEN PLA[T

Ovie kabli se proizveduvaat za naponi od 1 do 60 kV. Vo zavisnost od

primenetiot tip mehani~ka za{tita i vo zavisnost od na~inot na izrabotkata, se
primenuvaat za horizontalno, koso i vertikalno polagawe. Se polo`uvaat na otvoren
prostor, vo zatvoreni prostorii, direktno vo zemjata, vo kabelski kanali, pod voda,
vo rudnici i na drugi mesta. Spored konstrukcijata i na~inot na izrabotkata se
delat na:
− pojasni kabli (za naponi do 10 kV);
− za{titeni H-kabli (za naponi do 20 kV);
− za{titeni kabli so 3 metalni pla{ta
(za naponi do 60 kV);
− edno`ilni kabli (za naponi do 60 kV).

4.1.1. Pojasni kabli

@ilite kaj ovie kabli se izvedeni od
bakarni ili aluminiumovi sprovodnici,
izolirani so impregnirana hartija. @ilite,
zaedno so popolnuvaweto (`ili od hartija
ili juta) me|usebno se vpreduvaat. Nad
vpredenite `ili se namotuva zaedni~ka
izolacija od impregnirana hartija, koja se
narekuva pojasna izolacija. Vrz taka formi-
ranoto "jadro# od kabelot, se postavuvaat:
metalniot pla{t, vnatre{nata za{tita od Slika 4.1 a. Pojasni kabli
korozija, ~eli~nata armatura i tip IPO 13 (levo) i tip IPO 31 (desno)
nadvore{nata za{tita od korozija (sl.4.1 a).
Se izrabotuvaat za naponi do 10 kV.
4.1.2. Za{titeni (ekranizirani) kabli
Poradi neradijalniot karakter na elektri~noto pole, pojasnite kabli ne se
proizveduvaat za naponi nad 10 kV. Kaj za{titenite H-kabli, so pomo{ na
slabosprovodniot sloj pod i nad izolacijata i so pomo{ na ekranot (metalizirana
hartija) koj se postavuva preku izolacijata od IP, se postignuva simetri~nost, t.e.
radijalnost na elektri~noto pole a so toa i povi{uvawe na probojniot napon na
kabelot. Ekraniziranite `ili se vpreduvaat, zaedno so popolnuvaweto, a potoa se
obmotuvaat so metalna folija ili pak so pamu~na lenta koja e protkaena so tenki
bakarni `i~ki. Imaat oznaka IPHO ili NPHO i se proizveduvaat za naponi do 20 kV
(sl.4.1 b - levo).

b) Tri`ilen H-kabel so zaedni~ki metalen pla{t, tip IPHO 13 (levo)

i za{titen kabel so oloven pla{t za sekoja `ila zasebno, tip IPZO 13 (desno)

19
Glava IV , Ozna~uvawe na kablite 20

Legenda: 1. Sprovodnik 2. Izolacija od hartija 3. Popolnuvawe 4. Pojasna izolacija 5. Oloven pla{t 6. Impregnirana
hartija 7. Armatura od dve ~eli~ni lenti 8. Impregnirana juta 9. Impregnirana juta 10. Armatura od ~eli~ni `ici
11. Metalizirana hartija (ekran) 12. Platno protkaeno so bakarna `ica.

Slika 4.1.b. Za{titeni H−kabli so izolacija od hartija i metalen (oloven) pla{t

4.1.3. Za{titeni kabli so tri metalni pla{ta

Kaj ovie kabli sekoja `ila ima zaseben metalen pla{t. Na toj na~in radijalnata
struktura na elektri~noto pole vo izolacijata od sekoja `ila na kabelot se
postignuva so pomo{ na samiot metalen pla{t (sl. 4.1 b − desno). Nad metalniot
pla{t se nanesuva sloj impregnirana hartija. Taka formiranite `ili se vpreduvaat
i se dobiva jadroto na kabelot. Nad jadroto se postavuva zaedni~ka mehani~ka za{-
tita (~eli~na armatura) i nadvore{na za{tita od korozija. Se izrabotuvaat za
naponi do 60 kV.
4.1.4. Edno`ilni kabli
I kaj edno`ilnite kabli elektri~noto pole vo izolacijata
ima ~isto radijalna struktura. Toa ovozmo`uva ovie kabli
istotaka da se proizveduvaat za naponi do 60 kV. Vo posledno
vreme, edno`ilnite kabli se pove}e gi istisnuvaat pojasnite
kabli od slednite pri~ini:
− poradi potenkiot izolacionen sloj, tie imaat za okolu 20%
pogolemo dozvoleno strujno optovaruvawe;
− lesno i brzo se montiraat;
− lesno i brzo se popravaat;
− so postavuvawe na ~etvrt, rezerven edno`ilen kabel, se
postignuva efikasna i eftina rezerva za slu~aj na defekt na
edna od `ilite na kabelskiot vod.
Go imaat nedostatokot {to poradi dodatnite zagubi od vrt-
lo`nite strui predizvikani od naizmeni~noto magnetsko pole, ne Slika 4.1 v.
smeat da imaat ~eli~na armatura. Zatoa, tie se pravat bez ~eli~na Edno`ilen kabel
armatura, ili pak so armatura od nemagnetski materijal (legura na tip IPO 01
baza na aluminium) (sl. 4.1 v).
4.1.5. Podra~je na primena i mesto na polagawe na kablite
so izolacija od impregnirana hartija
Vo tabelata 4.1 e prika`ano podra~jeto na primena tipi~nite i po~esto
upotrebuvanite tipovi kabli so izolacija IP i so metalen pla{t. Vo nea, kako i vo
tabelata 4.2, podra~jata na upotreba na kablite se ozna~eni so bukvite A, B, V, G i D,
i tie go imaat slednoto zna~ewe:
A vo suvi prostorii i vo kabelski kanali;
B vo zemja, kade {to ne postoi opasnost od mehani~ki o{tetuvawa, kako i vo
vozduh, vo vla`na i hemiski agresivna atmosfera;
V na mesta kade {to postoi mo`nost za mehani~ki napregawa i o{tetuvawa;
G vo izrazito hemiski agresivna atmosfera i onamu kade {to postoi opasnost od
po`ar;
D onamu kade {to postoi opasnost od pojava na golemi mehani~ki napregawa na
istegnuvawe na kabelot (koso i vertikalno polagawe).
Tabela 4.1 Podra~je na primena na kabli so izolacija IP i so oloven pla{t

Konstrukcija na kabelot Podr.

Broj Nom.
Oznak mehani~ka za{tita nadv. za{t. od Presek na
na napon
a korozija mm2 primen
`ili kV
a

20
Glava IV , Ozna~uvawe na kablite 21

IPO 00 / / / / / A
IPO 01 / Impregnirana juta 1 4 - 1000 1 B, V
IPO 11 Dve ~eli~ni lenti Antikoroziven 1, 2, 3, 4 - 1000 1, 3, 6, A, V
premaz 4 10
IPO 13 Dve ~eli~ni lenti Impregnirana juta 1, 2, 3, 2,5 - 400 1, 3, 6, A, B, V
4 10
IPO 14 Dve ~eli~ni lenti PVC - pla{t 1, 2, 3, 10 - 300 10 A, B, V,
4 G
IPO 21 ^eli~ni `ici i / 3, 4, 3/1 1,5 - 240 1, 3, 6, A, V, D
~eli~na lenta 10
(zavojnica)
IPO 23 Pocinkuvani ~eli~ni Impregnirana juta 3, 4 6 - 240 1, 3, 6, A, B, V,
`ici 10 D
IPO 31 Pocinkuvani prof. / 3, 4 6 - 400 1, 3, 6, A, V, D
~eli~ni `ici i 10
~eli~na zavojnica
IPO 33 Pocink. profilni Impregnirana juta 3, 4 25 - 400 1, 3, 6, A, B, V,
~el. `ici 10 D
IPO 35 Pocink. profilni Impregnirana juta 3 10 - 300 1, 3, 6, A,B,V,G
~el. `ici 10 ,D
IPZO Dve ~eli~ni lenti Impregnirana juta 3 35 - 400 35, 60 A, B, V
13

4.2. KABLI SO IZOLACIJA I PLA[T OD TERMOPLASTI^NA MASA

Kako materijal za izrabotka na izolacijata kaj ovie kabli se upotrebuvaat

polivinil-hloridot (PVC) i polietilenot (PE). PVC − masata vo sporedba so poli-
etilenot e poevtina, no ima pomala dielektri~na cvrstina i zna~itelno povisok
faktor na dielektri~ni zagubi tg δ. Zatoa, PVC kako izolacija na sprovodnicite
naj~esto se upotrebuva za kablite so napon do 1 kV. Toj ovozmo`uva zagrevawe na
sprovodnicite do 70oS. Postojat PVC-masi koi se mehani~ki postojani i pri mnogu
niski temperaturi (-40oS). Vo pogled na podra~jeto na primena i mestata na
polagawe, kablite so izolacija od PVC-masa se dosta sli~ni na onie so izolacija IP.
Polietilenot kako izolacionen materijal ima zna~itelno podobri elektri~ki
pa i mehani~ki svojstva vo odnos na PVC − masata. Se odlikuva so mnogu mali
dielektri~ni zagubi (okolu 600 pati pomali vo odnos na PVC − masata), visoka
dielektri~na cvrstina na proboj, bliska do cvrstinata na izolacijata, postojanost
sprema vlagata i golema mehani~ka cvrstina. So specijalna postapka vo tekot na
proizvodstvoto na polietilenot, nare~ena "umre`uvawe#, se dobiva umre`eniot
polietilen koj ima u{te podobri elektroizolacioni osobini od obi~niot
polietilen, a istovremeno dozvolenata rabotna temperatura kaj nego iznesuva 90 oS.
Poradi toa, strujnata optovarlivost na ovie kabli e za okolu 30% pogolema od istata
kaj kablite so izolacija IP. Se upotrebuvaat za naponi do 110 kV.
Vo pogled na konstrukcijata na kablite so izolacija od PVC ili PE, mo`e da se
ka`e slednoto. Ovie kabli se proizveduvaat prete`no kako 4-`ilni, za napon do 1
kV, kako 3-`ilni za naponi do 10 kV i kako 1-`ilni za naponi nad 10 kV.
Sprovodnicite se izoliraat so bezraben sloj (obvivka) od PVC ili PE masa.
Sektorskiot presek na sprovodnicite dominira kaj kablite za nizok napon (do 1 kV)

21
Glava IV , Ozna~uvawe na kablite 22

a se primenuva i kaj kablite so nominalen napon 3 i 6 kV. Za povisokite naponi se

koristat isklu~ivo sprovodnici so kru`en presek.
@ilite zaedno so popolnuvaweto od guma ili PVC-masa so poslab kvalitet se
vpreduvaat i go formiraat jadroto na kabelot.
Kaj NN kabli pokraj trite fazni sprovodnici ~esto pati se sre}ava i u{te eden
sprovodnik koj ima forma na {upliva cevka. Taa koncentri~no go opfa}a jadroto
poradi {to e nare~ena koncentri~en sprovodnik. Koncentri~niot sprovodnik se
upotrebuva prvenstveno kako nulti (neutralen) sprovodnik ili pak kako za{titen
sprovodnik. Pokraj funkcijata na nulti, odnosno za{titen sprovodnik, toj
istovremeno slu`i i kako elektri~na za{tita od pregolem napon na dopir do koj
mo`e da dojde pri nastanuvawe na kusa vrska vo kabelot (elektri~en proboj na
izolacijata ili fizi~ki spoj na faznite sprovodnici poradi mehani~ki povredi).
Koncentri~niot sprovodnik (zaradi fleksibilnost na celiot kabel) se izrabotuva
naj~esto od bakarni `ici so kru`en ili pravoagolen oblik, a negoviot presek e
ednakov ili e ne{to pomal od presekot na faznite sprovodnici.

a) PP00 1 kV b) PP40 1 kV v) PP 48 6-20 kV g) PP44 do 10 kV d) PP 00/0 1 kV

Legenda: 1. Sprovodnik 2. Izolacija od PVC (PE) 3. Popolnuvawe 4. Zaedni~ki nulti koncentri~en sprovodnik
5. Elektri~na za{tita od Cu-lenta 6. Armatura od okrugla ~eli~na `ica 7. Spirala (zavojnica) od ~eli~na lenta
8. PVC-pla{t 9. Armatura od plosnata ~eli~na `ica 10. Slabosprovoden sloj 11. ^eli~no ja`e (nose~ko).

Slika 4.2 Kabli so izolacija i pla{t od termoplasti~na masa

Kaj kablite so nominalen napon nad 1 kV primenata na elektri~nata za{tita od

previsok napon na dopir e obvrzna. Taa se izveduva vo forma na spiralna obvivka od
metalni lenti koi se postavuvaat okolu sekoja `ila oddelno ili pak se postavuva
preku jadroto od kabelot. Ponekoga{, ~eli~nata armatura kaj ovie kabli isto taka
mo`e da ja prezeme ulogata na elektri~nata za{tita od previsok napon na dopir. Za
taa cel, nejzinata elektri~na sprovodnost mora da bide najmalku ednakva na
elektri~nata sprovodnost {to ja ima bakaren sprovodnik so napre~en presek 6 mm2,
ili kako {to se veli, nejziniot ekvivalenten presek treba da iznesuva najmalku 6
mm2 - bakar.
Kablite so nominalen napon nad 6 kV se izveduvaat kako za{titeni (H-kabli).
Kaj niv, pod i nad izolacijata od sekoja `ila se postavuva slabosprovoden sloj so {to
se postignuva radijalnost na elektri~noto pole vo samata izolacija. Armaturata kaj
site vidovi kabli (dokolku ja ima) e po sostav i po konstrukcija ista so armaturata
{to se primenuva kaj kablite so izolacija IP.
Pla{tot kaj ovie kabli se izveduva vo forma na bezrabna cevka izrabotena od
specijalna PVC−masa so golema mehani~ka cvrstina koja se postavuva direktno nad
armaturata odnosno nad koncentri~niot sprovodnik.
Kabelot od slikata 4.2 d e takanare~eniot samonosiv kabel. Toj pretstavuva
izvesen premin (t.e. preodna forma) me|u nadzemnite i kabelskite vodovi, bidej}i se

22
Glava IV , Ozna~uvawe na kablite 23

postavuva da visi vo vozduhot, zaka~en za specijalni nose~ki konstrukcii ({to e

odlika na nadzemnite vodovi) a vo isto vreme, okolu sekoja `ila postoi izolacionen
sloj od PVC-materija ili vmre`en polietilen (XLPE) ({to e odlika na kabelskite
vodovi). Zaradi mehani~ko rastovaruvawe na sprovodnicite, samonosiviot kabel
sodr`i specijalno ~eli~no ja`e so pre~nik 4 − 5 mm, koe se pricvrstuva za nose~kite
konstrukcii {to se postaveni dol` negovata trasa, taka {to sprovodnicite skoro
voop{to ne se zategnati. Se upotrebuva vo NN mre`i (do 1 kV) na gradskite,
prigradskite i turisti~kite naselbi (od estetski pri~ini), a ~esto se upotrebuva za
nadzemni ku}ni priklu~oci. Po potreba, mo`e da se polaga i vo zemja, a se izrabotuva
za preseci od 4 do 50 mm2.
Kablite so izolacija i so pla{t od termoplasti~ni materijali se odlikuvaat so
slednite osobini:
− otporni se na mehani~ki vibracii ({to ne be{e slu~aj i so kablite koi imaat
oloven pla{t);
− zna~itelno se polesni od kablite so oloven pla{t;
− problemot so migracija i cedewe na kabelskoto maslo (impregnantot na
hartijata) koj e prisuten kaj kablite so izolacija IP ovde ne postoi;
− otporni se na site hemiski vlijanija i ne podr`uvaat gorewe;
− poradi svojata elasti~nost i lesna sovotlivost, lesno se polagaat;
− ednostavni se za odr`uvawe i popravki.

Tabela 4.2 Podra~je na primena i mesto na polagawe na kablite so izolacija i

pla{t od PVC-masa

Oznaka na Konstrukcija na kabelot Broj na Napre~e Nominal Podra~je

kabelot (mehani~ka i elektri~na `ili n en na
za{tita) presek napon kV primena
mm2
PP 00 / 1, 2, 3, 4 1,5 - 500 1 A, B, G
PP 40 Koncentri~en sprov. od Cu `ici i lenti 2, 3, 3/1 1,5 - 300 1 A, B, G
PP 41 Armatura od dve ~eli~ni lenti 1, 2, 3, 4 1,5 - 300 1 - 10 A, B, V, G
PP 44 Armatura od poc. ~el. `ici i zavoj. od lenti 1, 2, 3, 4 1,5 - 400 1, 6, 10 A, B, V,
G, D
PP 45 Armatura od poc. ~el. `ici i zavoj. od lenti 1, 2, 3, 4 4 - 400 1, 6, 10 A, B, V,
G, D
PP 48, El. za{tita od Cu lenti okolu sekoja `ila 1, 3 16 - 300 6, 10, 20 A, B, G
PHP 48

4.3. KABLI SO IZOLACIJA I PLA[T OD GUMA

Gumenite kabli, spored mestoto na polagawe (gumenite kabli ne se polagaat vo

zemja), spa|aat vo grupata izolirani vodovi. Slu`at za napojuvawe so elektri~na
energija na specifi~ni, podvi`ni potro{uva~i so nizok i sreden napon poradi {to
tie moraat da bidat maksimalno sovitlivi, elasti~ni i lesni. Se izrabotuvaat za
razli~ni nameni i za naponi 1, 3, i 6 kV.

23
Glava IV , Ozna~uvawe na kablite 24

a) GG, 1 kV b) GN 50, 1 kV v) GN 58, 1 kV g) GN 64, 6 kV d) GN 62, 1 kV

Legenda: 1. Fino`i~en kalaisan sprovodnik 2. Gumena izolacija 3. Gumirana lenta 4. Vnatre{en gumen pla{t
5. Pamu~na tkaenina 6. Komanden sprovodnik 7. Kontrolen sprovodnik 8. Sprovodna guma 9. Sprovodna lenta
10. Za{titen sprovodnik 11. Nadvore{en pla{t od neopren 12. Gumen pla{t so crna boja.

Slika 4.3 Nekoi po~esto primenuvani vidovi gumeni kabli

Za op{ta namena (bez nekoi posebni specifi~nosti i zahtevi pred kabelot)

naj~esto se koristi gumeniot kabel tip GG za naponi do 1 kV. Sprovodnicite od ovoj
kabel imaat izolacija od guma, preku koja se postavuva obvivka od tekstilna lenta.
@ilite zaedno so popolnuvaweto zaemno se vpreduvaat a nad taka formiranoto jadro
na kabelot se postavuva vnatre{niot pla{t na kabelot od guma, pa povtorno obvivka
od tekstilni lenti, i kone~no, nadvore{niot gumen pla{t koj ima crna boja.
Sprovodnicite kaj ovoj kabel, poradi zahtevite za golema sovitlivost, se
izrabotuvaat od tenki bakarni `i~ki (licni) vpredeni vo ja`e i se narekuvaat
"fino`i~ni sprovodnici#. Po pravilo, tie treba na svojata povr{ina da bidat
kalaisani. Kabelot tip GG se upotrebuva na otvoreno, vo vla`ni prostorii, vo razni
fabri~ki pogoni i rabotilnici. Se koristi za napojuvawe na pogolemite podvi`ni
priemnici (ma{ini i alatki). Negovata glavna prednost vo odnos na ostanatite
tipovi gumeni kabli e vo golemata sovitlivost i vo niskata cena, dodeka nedostatoci
mu se slabata mehani~ka otpornost i zapallivosta.
Spomenatite nedostatoci {to gi imaat kablite od tipot GG se otstraneti (na
smetka na nivnite dobri osobini) kaj te{kite rudni~ki i rabotilni~ki gumeni
kabli od tipot GN. Tie po svojot sostav i konstukcija se napolno isti so
prethodnite, samo {to tekstilnite lenti se zameneti so gumirani tekstilni lenti a
nadvore{niot pla{t se izveduva od neopren. Neoprenot e ve{ta~ka guma koja e
otporna na abewe, kinewe, otporna e na kiselini, hemikalii, na atmosferskite
vlijanija i pokraj seto toa, taa ne gori.
Ovoj vid kabli se upotrebuva vo rudnicite so povr{inski ili podzemen kop, vo
kamenolomite, grade`ni{tvoto, te{kata industrija, vo ~eli~arnicite, kaj
digalkite, kranovite i sli~no.
Na slikata 4.3 e prika`an izgledot i strukturata na nekoi po~esto primenuvani
gumeni kabli.

24