POTEK HUMORALNE IMUNOSTI: Antigen, ki pride v limfatična tkiva prestrežejo makrofagi

in ga predstavijo Li B in Li T. Limfociti B se aktivirajo in se pričnejo klonsko množiti, nastanejo

plazmatke in spominske celice. Plazmatke izdelujejo in izločajo specifična protitelesa.
Spominske celice so celice, ki si zapomnijo antigen in pri ponovnem stiku z njim začnejo
izdelovati protitelesa – imunski odgovor je zdaj hitrejši in močnejši.

CELIČNA IMUNOST: Je imunski odgovor telesa ob vdoru antigena, ki ga posredujejo celice

– limfociti T, ki so nosilci celične imunosti. Ne nastajajo protitelesa, pač pa senzibilizirani
limfociti T reagirajo z antigenom ter ga onesposobijo tako, da izločijo limfokine.

POTEK ALERGIČNE REAKCIJE: 1.SENZIBILIZACIJA – Alergen vdihnemo in pride do

določenih telesnih celic, ki ga prepoznajo kot tujo snov in začnejo izdelovati protitelesa – IgE.
Protitelesa se pritrdijo na mastocite v koži in sluznicah, kjer čakajo na ponoven vdor
alergena. Potek do te točke imenujemo senzibilizacija. 2.REAKCIJA – Pri ponovnem stiku z
alergenom, se sedaj pojavijo alergijski simptomi, in sicer se alergen sreča s prej nastalimi
IgE na mastocitih, kar povzroči sproščanje histamina iz njih. Histamin se pritrdi na receptorje
v telesnih tkivih. Posledica tega je vnetna reakcija kot so npr. rdečina, oteklina, kožni
izpuščaj. Včasih so te reakcije zelo hitre in burne, tako da ogrožajo življenje človeka –
anafilaktična reakcija.

PATOGENEZA PLJUČNE EMBOLIJE: Tromb se odtrga in potuje po venski krvi v desni del
srca od tu teče kri v pljučno arterijo in njene veje tukaj se tromb zaustavi. -Majhni emboli
mašijo male veje pljučne arterije in povzročijo krvavitve v pljuča ali nekroze pljučnega tkiva,
pogosto so brez posledic in znakov. -Zelo velik embolus zamaši deblo pljučne arterije in
povzroči trenutno smrt.

PATOGENEZA TROMBOZE: Poškodba žilne stene povzroči, da se trombociti nalagajo na

steni žile. Ti trombociti izločajo snovi, ki spodbujajo nastanek fibrina – fibrinske mreže. Vanjo
se nalagajo eritrociti in levkociti, tromb tako raste, ko teče kri ob njem. Strdki so lahko različni
glede na prevlado sestavin – trombociti, fibrinski ali mešani.

ANAFILAKSIJA: Prvi stik z antigenom sproži nastanek IgE, ki se pritrdijo na mastocite in

krvne ter tkivne bazofilce. Pri ponovnem stiku z istim antigenom se iz teh celic sprošča
histamin in povzroči značilne znake: Bolnik je poten, hladen, zmeden, Srbijo ga dlani,
podplati, RR pade, pulz je komaj tipljiv, Koprivnica, Otekle okončine, jezik, ustnice, grlo,
Težko dihaje. Bolniku grozi zadušitev zaradi oteklin in stisnjenja bronhijev ter hipoksija tkiv
zaradi anafilaktičnega šoka.
LIZA – protitelesa razkrojijo s komplementom mikroorganizme.
OPSONIZACIJA – protitelesa prekrijejo antigen in omogočijo fagocitom razgradnjo.
PRECIPITACIJA - nastanek netopne usedline
NEVTRALIZACIJA - protitelesa se vežejo na strupe in jih nevtralizirajo
AGLUTINACIJA - protitelesa se zlepijo z bakterijo v zrnca.