KONVENCIJA ZA PRAVATA NA DETETO

PREAMBULA

Dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija,

Smetaj}i deka, vo soglasnost so principite proklamirani vo

Povelbata na Obedinetite nacii, priznavaweto na vrodenoto
dostoinstvo i na ednakvi i neotu|ivi prava na site pripadnici na
~ove~kata zaednica pretstavuva osnova na slobodata, pravdata i
mirot vo svetot,

Imaj}i vo predvid deka narodite na Obedinetite nacii povtorno ja

potvrdija verata vo osnovnite prava na ~ovekot i dostoinstvoto i
vrednosta na ~ove~kata li~nost i odlu~ija da pridonesat za
socijalniot napredok i podignuvaweto na `ivotniot standard vo
pogolema sloboda,

Svesni deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za pravata

na ~ovekot1 i vo me|unarodnite paktovi za pravata na ~ovekot2
proklamiraa i se soglasija deka na sekoj poedinec mu pripa|aat site
prava i slobodi sodr`ani vo niv, bez ogled na rasata, bojata na
ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta, politi~koto ili drugo
ubeduvawe, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo i imotnata
sostojba, ra|aweto ili drug status,

Potsetuvaj}i deka Obedinetite nacii vo Op{tata deklaracija za

pravata na ~ovekot proklamiraa deka na detstvoto mu pripa|aat
posebna gri`a i pomo{,

Uvereni deka na semejstvoto, kako osnovna edinica na op{testvoto,

i prirodna sredina za razvoj i blagosostojba na site nejzini ~lenovi,
osobeno na decata, treba da mu bide pru`ena neophodna za{tita i
pomo{ za da mo`e vo celina da ja prezeme odgovornosta vo
zaednicata,

1
Rezolucija br. 217 A (III)
2
Rezolucija br. 2200 A (XXI) prilogot

1
Svesni za faktot deka deteto, za da ostvari harmoni~en razvoj na
li~nosta, treba da raste vo semejna sredina, vo atmosfera na sre}a,
qubov i razbirawe,

Smetaj}i deka deteto treba da bide vo celina podgotveno da `ivee

samostojno vo op{testvoto i da bide vospituvano vo duhot na
idealite proklamirani vo Povelbata na Obedinetite nacii, a
osobeno vo duhot na mirot, dostoinstvoto, tolerancijata,
slobodata, ramnopravnosta i solidarnosta,

Imaj}i vo predvid deka potrebata za posvetuvawe posebna gri`a na

deteto e iznesena vo @enevskata deklaracija za pravata na deteto
od 1924 godina i vo Deklaracijata za pravata na deteto koja ja
usvoija Obedinetite nacii vo 1959 godina i e priznata vo Op{tata
deklaracija za pravata na ~ovekot, vo Me|unarodniot pakt za
gra|anskite i politi~kite prava (posebno vo ~l. 23 i 24) vo
Me|unarodniot pakt za ekonomskite, socijalnite i kulturnite
prava (posebno vo ~len 10) i vo statutite i vo soodvetnite
instrumenti na specijaliziranite agencii i na me|unarodnite
organizacii koi se zanimavaat so za{tita na decata,

Imaj}i vo vid, kako {to e nazna~eno vo Deklaracijata za pravata na

deteto, koja ja usvoi Generalnoto sobranie na 20-ti noemvri 1959
godina, deka na "deteto, so ogled na negovata fizi~ka i mentalna
nezrelost, mu se potrebni posebna za{tita i gri`a, vklu~uvaj}i i
soodvetna pravna za{tita, kako pred taka i po ra|aweto",

Potsetuvaj}i na odredbite od Deklaracijata za socijalnite i

pravnite principi koi se odnesuvaat na za{titata i
blagosostojbata na decata, so poseben osvrt vrz nacionalnoto i
me|unarodnoto staratelstvo i usvojuvawe, Pravilata na
Obedinetite nacii za standardniot minimum vo maloletni~koto
pravosudstvo (Pekin{kite pravila) i Deklaracijata za za{tita na
`enite i decata vo slu~aj na vonredna sostojba i vooru`en sudir,

Svesni deka vo site zemji na svetot ima deca koi `iveat vo vonredno
te{ki uslovi i deka na takvite deca im e neophodna posebna gri`a,

Zemaj}i gi vo predvid zna~eweto na tradiciite i na kulturnite

vrednosti na sekoj narod za za{tita i za soobrazen razvoj na deteto,

2
Svesni za zna~eweto na me|unarodnata sorabotka za podobruvawe na
uslovite na `ivotot na decata vo site zemji, posebno vo zemjite vo
razvoj,

Se soglasija za slednovo:

3
 DEL PRVI

~len 1

Za celite na ovaa Konvencija, deteto e ~ove~ko su{testvo koe nema

navr{eno osumnaeset godini na `ivotot, ako vrz osnova na zakonot
koj se odnesuva na deteto, polnoletnosta ne se dobiva porano.

~len 2

1. Dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija gi po~ituvaat i gi

obezbeduvaat pravata sodr`ani vo Konvencijata za sekoe dete pod
nivna jurisdikcija bez bilo kakva diskriminacija i bez ogled na
rasata, bojata na ko`ata, polot, jazikot, veroispovedta,
politi~koto ili drugo ubeduvawe, nacionalnoto, etni~koto ili
socijalnoto poteklo, imotnata sostojba, onesposobenosta,
potekloto ili drug status na deteto ili na negoviot roditel
ili zakonski staratel.

2. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site potrebni merki za da se

obezbedi za{tita na deteto od site oblici na diskriminacija
ili kazni zasnovani vrz statusot, aktivnostite, izrazenoto
mislewe ili ubeduvawe na roditelite, zakonskite starateli ili
~lenovite na semejstvoto na deteto.

~len 3

1. Vo site aktivnosti koi se odnesuvaat na decata, od primarno

zna~ewe se interesite na deteto, bez ogled na toa dali gi
sproveduvaat javnite ili privatnite institucii za socijalna
za{tita, sudovite, administrativnite organi ili
zakonodavnite tela.

2. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat na deteto da mu obezbedat takva

za{tita i gri`a koi se neophodni za negovata blagosostojba,
zemaj}i gi vo vid pravata i obvrskite na negovite roditeli,
zakonskite starateli ili na drugi poedinci koi se pravno
odgovorni za deteto i za taa cel gi prezemaat site potrebni
zakonodavni merki.

4
3. Dr`avite ~lenki se gri`at site institucii, slu`bi i ustanovi
koi se odgovorni za gri`a ili za za{tita na decata da bidat vo
soglasnost so standardite {to gi imaat utvrdeno nadle`nite
organi, osobeno vo oblasta na sigurnosta i zdravjeto, brojot i
dostojnosta na personalot, kako i na stru~niot nadzor.

~len 4

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni,

administrativni i drugi merki za ostvaruvawe na pravata {to se
priznati vo ovaa Konvencija. Vo vrska so ekonomskite, socijalnite i
kulturnite prava, dr`avite ~lenki prezemaat takvite merki
maksimalno koristej}i gi svoite raspolo`ivi sredstva, a kade {to e
toa potrebno, vo ramkite na me|unarodnata sorabotka.

~len 5

Dr`avite ~lenki gi po~ituvaat odgovornosta, pravata i

dol`nostite na roditelite ili, ako e takov slu~ajot, na ~lenovite
na po{irokoto semejstvo ili na zaednicata, kako {to e predvideno
so lokalnite obi~ai, zakonskite starateli ili drugite lica
zakonski odgovorni za deteto, na na~in koj e vo soglasnost so
razvojot na sposobnostite na deteto, da go obezbedat, upatat i da
go naso~uvaat deteto za ostvaruvawe na negovite prava koi se
priznati vo ovaa Konvencija.

~len 6

1. Dr`avite ~lenki priznavaat deka sekoe dete so samoto ra|awe

ima pravo na `ivot.

2. Dr`avite ~lenki vo najgolema mo`na merka ovozmo`uvaat

opstanok i razvoj na deteto.

~len 7

1. Detoto se prijavuva vedna{ po ra|aweto i od ra|aweto ima pravo

na ime, pravo na gri`a, dr`avjanstvo i, ako toa e mo`no, pravo da
znae koi mu se roditeli i pravo tie da se gri`at za nego.

5
2. Dr`avite ~lenki gi obezbeduvaat ostvaruvaweto na ovie prava vo
soglasnost so nacionalnite zakoni i so svoite obvrski vo
soglasnost so soodvetnite me|unarodni instrumenti od ovaa
oblast, osobeno vo onie slu~ai koga deteto, inaku bi bilo
apatrid.

~len 8

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da go po~ituvaat pravoto na

deteto za za~uvuvawe na svojot identitet, vklu~uvaj}i go
dr`avjanstvoto, imeto i semejnite vrski, kako {to e toa
priznato so zakon, bez nezakonsko me{awe.

2. Vo slu~aite koga deteto nelegalno e li{eno od nekoi ili od site

elementi na svojot identitet, dr`avite ~lenki pru`aat
soodvetna pomo{ i za{tita {to pobrgu da mu bide vraten
identitetot.

~len 9

1. Dr`avite ~lenki obezbeduvaat niedno dete da ne bide odvoeno od

svoite roditeli protiv nivnata volja, osven koga nadle`nite
organi vrz osnova na sudski uvid, vo soglasnost so soodvetniot
zakon i proceduri, odlu~at deka takvoto razdeluvawe e neophodno
i e vo najdobar interes na deteto. Takvata odluka mo`e da bide
neophodna vo odreden slu~aj, kako na primer ako go maltretiraat
ili go zanemaruvaat deteto ili ako `iveat odvoeno, pa mora da se
donese odluka za mestoto na `iveeweto na deteto.

2. Vo sekoja postapka, vo soglasnost so to~kata 1, site

zainteresirani strani }e dobijat prilika da u~estuvaat vo
postapkata i da go iznesat svoeto mislewe.

3. Dr`avite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto koe e odvoeno

od edniot ili od dvajcata roditeli da odr`uva li~ni odnosi i
neposredni kontakti so dvajcata roditeli vrz postojana osnova,
osven ako e toa vo sprotivnost so najdobrite interesi na deteto.

4. Vo slu~ajot koga razdvojuvaweto e posledica na merkite {to gi

ima prezemeno dr`ava ~lenka, kako {to se pritvorot, zatvorot,
progonstvoto, deportacijata ili smrtta (vklu~uvaj}i ja smrtta

6
 koja nastapila od bilo koja pri~ina dodeka e na gri`a od
dr`avata) na edniot ili na dvajcata roditeli ili na deteto,
dr`avata ~lenka, na barawe od roditelite, na deteto ili ako e
takov slu~ajot, na drug ~len na semejstvoto }e mu obezbedi
osnovni informacii za mestoto na prestojot na otsutniot ~len
- ~lenovi na semejstvoto, ako davaweto na takvi informacii ne
odi na {teta na blagosostojbata na deteto. Dr`avite ~lenki
natamu se gri`at podnesuvaweto na takvoto barawe samo po sebe
da ne povlekuva nikakvi {tetni posledici za zainteresiranoto
lice - lica.

~len 10

1. Vo soglasnost so obvrskata na dr`avite ~lenki, soobrazno so ~len

9, to~ka 1, barawata na deteto ili na negovite roditeli da vleze
vo dr`avata ~lenka ili da ja napu{ti poradi spojuvawe na
semejstvoto, dr`avite ~lenki gi re{avaat na pozitiven, human i
ekspeditiven na~in. Dr`avite ~lenki, isto taka, obezbeduvaat
podnesuvaweto na takvo barawe da ne povlekuva nikakvi {tetni
posledici za podnositelite na baraweto i za ~lenovite na
nivnite semejstva.

2. Deteto ~ii roditeli `iveat vo razli~ni dr`avi ima pravo da

odr`uva li~ni vrski i neposredni kontakti so dvajcata roditeli
na postojana osnova, osven pod isklu~itelni okolnosti. Za taa
cel i soobrazno so ~len 9, to~ka 2, dr`avite ~lenki go po~ituvaat
pravoto na deteto i na negovite roditeli da ja napu{tat sekoja
zemja, vklu~uvaj}i ja i sopstvenata, kako i da vlezat vo svojata
zemja. Pravoto na napu{taweto na sekoja zemja potpa|a samo pod
onie ograni~uvawa {to se propi{ani so zakon i koi se potrebni
poradi za{tita na nacionalnata bezbednost, javniot red (ordre
public) na javnoto zdravje i moralot ili so pravoto i slobodata
na drugite i koi se vo soglasnost so drugite prava priznati vo
ovaa Konvencija.

~len 11

1. Dr`avite ~lenki prezemaat merki za borba protiv nelegalniot

transfer i nevra}aweto na decata od stranstvo.

7
2. Za taa cel, dr`avite ~lenki go pottiknuvaat zaklu~uvaweto na
bilateralni ili multilateralni spogodbi ili pristapuvawe kon
postojnite spogodbi.

~len 12

1. Na deteto koe e sposobno da formira svoe sopstveno mislewe

dr`avite ~lenki mu obezbeduvaat pravo na sopstveno mislewe,
pravo na slobodno izrazuvawe na toa mislewe za site pra{awa koi
se odnesuvaat na deteto, so toa {to na negovoto mislewe se
posvetuva dol`no vnimanie vo soglasnost so godinite na
`ivotot i zrelosta na deteto.

2. Za taa cel, na deteto posebno mu se dava prilika da bide

soslu{ano vo site sudski i administrativni postapki koi se
odnesuvaat na nego, bilo neposredno ili preku zastapnikot ili
soodveten organ, na na~in koj e vo soglasnost so proceduralnite
pravila na nacionalniot zakon.

~len 13

1. Deteto ima pravo na sloboda na izrazuvawe koja ja opfa}a i

slobodata da bara, da prima i da dava informacii i idei od site
vidovi, bez ogled na granicite, bilo usmeno ili pismeno ili preku
pe~atot, umetnosta ili nekoj drug medium po izbor na deteto.

2. Ostvaruvaweto na ova pravo mo`e da potpa|a pod izvesni

ograni~uvawa, no samo na onie {to se odredeni so zakoni {to se
neophodni:

(a) Poradi po~ituvaweto na pravoto ili ugledot na drugite ili

(b) Poradi za{tita na nacionalnata bezednost ili na javniot

red (ordre public) ili na javnoto zdravje ili moralot.

~len 14

1. Dr`avite ~lenki go po~ituvaat pravoto na deteto za sloboda na

mislewe, sovest i veroispoved.

8
2. Dr`avite ~lenki gi po~ituvaat pravata i dol`nostite na
roditelite, i, ako e takov slu~ajot, na zakonskite starateli da
go naso~uvaat deteto vo ostvaruvaweto na negovoto pravo na
na~in koj e vo soglasnost so razvojot na negovite sposobnosti.

3. Slobodata na manifestiraweto na veroispovedta ili na

ubeduvaweto mo`e da potpa|a samo pod onie ograni~uvawa {to se
propi{ani so zakon i {to se neophodni poradi za{tita na
javnosta, sigurnosta, redot, zdravjeto ili moralot ili
osnovnite prava i slobodi na drugite.

~len 15

1. Dr`avite ~lenki mu gi priznavaat pravata na deteto za sloboda

na zdru`uvawe i za sloboda na mirno sobirawe.

2. Ne mo`at da se nametnat nikakvi ograni~uvawa za ostvaruvawe

na ovie prava, osven na onie koi se vo soglasnost so zakonot i koi
se neophodni vo demokratskoto op{testvo i vo interes na
nacionalnata bezbednost ili javnata sigurnost, na javniot red
(ordre public), za{titata na javnoto zdravje ili moralot ili
za{titata na pravata i slobodite na drugite.

~len 16

1. Niedno dete ne smee da bide izlo`eno na samovolno ili nezakonsko

me{awe vo negoviot privaten i semeen `ivot, vo domot ili vo
li~nata prepiska, kako ni na nezakonski napadi vrz negovata ~est
i ugled.

2. Deteto ima pravo na zakonska za{tita od takvoto me{awe ili

napad.

~len 17

Dr`avite ~lenki im ja priznavaat zna~ajnata uloga na sredstvata

za javno informirawe i mu ovozmo`uvaat pristap na deteto vo
informaciite i materijalite od razli~ni nacionalni i me|unarodni
izvori, posebno vo onie ~ija cel e unapreduvaweto na negovata

9
socijalna, duhovna i moralna blagosostojba i fizi~ko i mentalno
zdravje. Za taa cel, dr`avite ~lenki:

(a) Gi pottiknuvaat sredstvata za javno informirawe da gi

{irat informacii i materijalite od socijalen i kulturen
interes za deteto vo soglasnost so ~len 29.

(b) Ja pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka vo

proizvodstvoto, razmenata i {ireweto na takvite informacii
i materijali od razli~ni kulturni, nacionalni i me|unarodni
izvori.

(v) Go pottiknuvaat objavuvaweto i {ireweto na detskite

knigi.

(g) Gi pottiknuvaat sredstvata za javno informirawe da

posvetat posebno vnimanie vrz lingvisti~kite potrebi na
deteto koe i pripa|a na malcinska grupa ili koe e od avtohtono
poteklo.

(d) Go pottiknuvaat razvojot na soodvetnite naso~nici za

za{tita na deteto od informacii i materijali koi se {tetni
za negovata blagosostojba, imaj}i gi vo vid odredbite na ~l. 13 i
18.

~len 18

1. Dr`avite ~lenki }e gi vlo`at site napori za da se uva`i

principot dvajcata roditeli da imaat zaedni~ka odgovornost vo
podigaweto i vo razvojot na deteto. Roditelite ili, vo
zavisnost od slu~ajot, zakonskite starateli imaat glavna
odgovornost za podignuvaweto i za razvojot na deteto.
Interesite na deteto se nivna osnovna gri`a.

2. Poradi garantiraweto i unapreduvaweto na pravata sodr`ani vo

ovaa Konvencija, dr`avite ~lenki na roditelite i na zakonskite
starateli im pru`aat soodvetna pomo{ pri vr{eweto na
dol`nosta vo vospituvaweto na deteto i obezbeduvaweto razvoj
na instituciite, objektite i slu`bite za gri`a na decata.

10
3. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za da
obezbedat decata na vrabotenite roditeli da gi koristat
uslugite na detskite ustanovi i objekti.

~len 19

1. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni zakonodavni,

administrativni, socijalni, i obrazovni merki poradi za{tita
na deteto od site oblici na fizi~ko ili mentalno nasilstvo,
povredi, ili zloupotrebi, zanemaruvawa ili nemaren odnos,
maltretirawa, ili eksploatacii, vklu~uvaj}i ja i seksualnata
zloupotreba, dodeka za nego se gri`at roditelite, zakonskite
starateli ili nekoe drugo lice na koe mu e doverena gri`ata za
deteto.

2. Takvite za{titni merki, po potreba, treba da gi opfatat

efikasnite postapki za ustanovuvawe na socijalnite programi za
obezbeduvawe i poddr{ka neophodna na deteto i na onie na koi im e
doverena gri`ata za deteto, kako i drugite oblici za spre~uvawe,
utvrduvawe, prijavuvawe, prosleduvawe, istraga, postapuvawe i
sledewe na slu~aite na ovde navedenoto maltretirawe na deteto
i, po potreba, obra}awe do sudot.

~len 20

1. Deteto koe privremeno ili trajno e li{eno od semejnata sredina

ili na koe, vo negov najdobar interes, ne mu e dozvoleno da ostane
vo toj krug ima pravo na posebna za{tita i pomo{ od dr`avata.

2. Dr`avite ~lenki, vo soglasnost so svoite nacionalni zakoni,

obezbeduvaat alternativno gri`ewe za takvoto dete.

3. Takvata sostojba, pokraj drugoto, treba da go opfa}a smestuvawe

vo drugo semejstvo, kafalah spored islamskoto pravo, usvojuvawe
ili, ako e neophodno, smestuvawe vo soodvetna ustanova za gri`a
na decata. Pri razgleduvaweto na re{enieto treba da se obrne
dol`no vnimanie i vrz faktot deka e po`elno zadr`uvawe na
kontinuitet vo odgleduvaweto na deteto, kako i vo etni~koto,
verskoto, kulturnoto i lingvisti~koto poteklo na deteto.

~len 21

11
Dr`avite ~lenki koi priznavaat ili dozvoluvaat sistem na
usvojuvawe obezbeduvaat najdobrite interesi na deteto da bidat
presudni i:

(a) Obezbeduvaat usvojuvawe na deteto da odobruva samo

nadle`niot organ koj, vo soglasnost so soodvetniot zakon i
procedurite i vrz osnova na site relevantni i sigurni
informacii, utvrduva deka usvojuvaweto se dozvoluva so ogled na
polo`bata na deteto vo vrska so roditelite, rodninite i so
zakonskite starateli, i po potreba, deka zainteresiranite lica
svesno dale soglasnost za usvojuvawe vrz osnova na takviot sovet
koj mo`e da bide potreben.

(b) Priznavaat deka me|udr`avnoto usvojuvawe mo`e da se smeta

kako alternativna mo`nost za gri`a za deteto, ako deteto ne
mo`e da se smesti vo drugo semejstvo ili da bide usvoeno ili ako za
nego ne mo`e da se vodi gri`a na pogoden na~in vo zemjata na
negovoto poteklo.

(v) Obezbeduvaat deteto na koe se odnesuva me|udr`avnoto

usvojuvawe da u`iva za{tita i standardi ednakvi na onie koi
postojat vo slu~ajot na usvojuvaweto vo ramkite na edna zemja.

g) Gi prezemaat site soodvetni merki, vo slu~aj na me|unarodno

usvojuvawe, smestuvaweto za posledica da nema neopravdana
finansiska korist na onie koi vo toa ne u~estvuvaat.

d) Gi unapreduvaat, kade {to e toa pogodno, celite na ovoj ~len so

zaklu~uvawe na bilateralni ili multilateralni aran`mani ili
spogodbi, i nastojuvaat, vo tie ramki, smestuvaweto na deteto
vo druga zemja da go izvr{at nadle`nite organi ili tela.

~len 22

1. Dr`avite ~lenki prezemaat soodvetni merki na deteto koe bara

status na begalec, vo soglasnost so soodvetniot me|unaroden ili
nacionalen zakon i procedurite, bez ogled na toa dali deteto e vo
pridru`ba na svoite roditeli ili na nekoe drugo lice ili ne, za da
mu ovozmo`at da dobie za{tita i humanitarna pomo{ vo

12
 ostvaruvaweto na pravata ~ovekot ili za humanitarnite
pra{awa ~ii ~lenki se spomenatite dr`avi.

2. Za taa cel, dr`avite ~lenki, ako smetaat deka e soodvetno,

u~estvuvaat vo site napori na Obedinetite nacii i na drugite
nadle`ni ili nevladini organizacii koi sorabotuvaat so
Obedinetite nacii, so cel da se za{titi i da mu se pru`a pomo{
na takvoto dete i da se najdat roditelite ili drugi ~lenovi na
semejstvoto na deteto begalec poradi nabavuvawe na informacii
neophodni za spojuvawe so negovoto semejstvo. Vo slu~aite koga ne
mo`at da se najdat roditelite nitu drugite ~lenovi na
semejstvoto, na deteto mu se pru`a ednakva za{tita kako i na
site drugi deca koi postojano ili privremeno se li{eni od
semejniot krug od bilo koja pri~ina, kako {to e toa navedeno vo
ovaa Konvencija.

~len 23

1. Dr`avite ~lenki priznavaat deka deteto so mentalni ili

fizi~ki pre~ki vo razvojot treba da u`iva celosen i dostoen
`ivot, vo uslovi so koi se obezbeduva negovoto dostoinstvo, se
pottiknuva samostojnosta i se olesnuva aktivnoto u~estvo na
deteto vo zaednicata.

2. Dr`avite ~lenki go uva`uvaat pravoto na deteto so pre~ki vo

razvojot na posebna nega i }e ja pottiknuvaat i obezbeduvaat
pomo{ta na deteto koe za toa gi ispolnuva uslovite i onie koi se
odgovorni za gri`ewe za nego, a za koja e podneseno barawe, zavisno
od raspolo`ivite sredstva, i koja odgovara na sostojbata na
deteto, i na uslovite na roditelite ili na drugite lica koi se
gri`at za deteto.

3. Uva`uvaj}i gi posebnite potrebi na deteto so pre~ki vo razvojot,

pomo{ vo soglasnost so to~ka 2 se dava besplatno sekoga{ koga
toa e mo`no, imaj}i gi vo vid finansiskite sredstva na
roditelite ili na drugite lica koi se gri`at za deteto, i e taka
zamislena deteto so pre~ki vo razvojot da ima efikasen pristap i
da dobiva obrazovanie, obuka, uslugi na zdravstvena za{tita i
rehabilitacija, podgotvuvawe na {to pocelosna op{testvena
integracija i li~en razvoj na deteto, vklu~uvaj}i go kulturniot i
duhovniot razvoj.

13
4. Dr`avite ~lenki vo duhot na me|unarodnata razmena ja
unapreduvaat razmenata na soodvetni informacii vo oblasta na
preventivnata za{tita na zdravjeto, i vo medicinskoto,
psiholo{koto i funkcionalnoto lekuvawe na deteto so pre~ki vo
razvojot, vklu~uvaj}i go {ireweto i dostapnosta na
informaciite vo vrska so metodite na obukata so cel da gi
podobrat svoite iskustva vo tie oblasti. Za taa cel osobeno
vnimanie im se posvetuva na zemjite vo razvoj.

~len 24

1. Dr`avite ~lenki mu go priznavaat na deteto pravoto na

najvisoko nivo na zdravstvena i medicinska za{tita i
rehabilitacija. Dr`avite ~lenki }e nastojuvaat niedno dete da
ne bide li{eno od pravoto na takva zdravstvena za{tita.

2. Dr`avite ~lenki }e se zalagaat za celosno ostvaruvawe na ova

pravo i posebno }e prezemaat soodvetni merki za:

(a) Namaluvawe na smrtnosta na bebiwata i decata.

(b) Obezbeduvawe na neophodna medicinska pomo{ i zdravstvena

za{tita na site deca, so akcent vrz razvojot na primarnata
zdravstvena za{tita.

(v) Otstranuvawe na bolestite i pothranetosta, vklu~uvaj}i ja

vo ramkite na primarnata zdravstvena za{tita, pokraj drugoto,
primenata na lesno dostapnata tehnologija i obezbeduvaj}i
soodvetni hranlivi prehrambeni produkti i ~ista voda za piewe,
zemaj}i ja vo predvid opasnosta i rizikot od zagaduvaweto na
`ivotnata sredina.

(g) Obezbeduvawe soodvetna za{tita na majkita pred i po

ra|aweto na deteto.

(d) Ovozmo`uvawe na site segmenti na op{testvoto, posebno na

roditelite i na decata, da bidat informirani i da im se pru`i
poddr{ka pri koristeweto na osnovnite znaewa za zdravjeto,
ishranata na deteto, predimstvata na doeweto, higienata i

14
 higienskite uslovi na `ivotnata sredina, kako i za spre~uvaweto
na nesre}ite.

(|) Razvoj na preventivna zdravstvena za{tita, sovetite za

roditelite i obrazovanieto i pru`awe na uslugi vo vrska so
planiraweto na semejstvoto.

3. Dr`avite ~lenki na sebe ja prezemaat obvrskata da ja

unapreduvaat i da ja pottiknuvaat me|unarodnata sorabotka so
cel za postepeno postignuvawe na celosna realizacija na pravata
od ovoj ~len.

Vo toj pogled, osobeno se zemaat predvid potrebite na zemjite vo

razvoj.

~len 25

Dr`avite ~lenki go uva`uvaat pravoto na deteto koe nadle`nite

organi go zgri`ile poradi staratelstvo, za{tita ili lekuvawe na
negovoto fizi~ko ili mentalno zdravje, na periodi~ni proverki na
lekuvaweto {to mu se obezbeduva na deteto, kako i na site drugi
okolnosti od zna~ewe za negovoto zgri`uvawe.

~len 26

1. Dr`avite ~lenki go uva`uvaat pravoto na sekoe dete da ja

koristi socijalnata za{tita, vklu~uvaj}i go socijalnoto
osiguruvawe, i da gi prezemat site merki neophodni za celosno
ostvaruvawe na ova pravo vo soglasnost so nacionalnite zakoni.

2. Ovie povlastici treba da bidat priznati, ako toa odgovara,

zemaj}i gi vo predvid sredstvata i uslovite na deteto i licata
koi se odgovorni za izdr`uvaweto na deteto, kako i site drugi
uslovi zna~ajni za barawata za povlasticite koi gi podnesuva
toa ili koi }e se podnesuvaat vo negovo ime.

~len 27

1. Dr`avite ~lenki na sekoe dete mu go priznavaat pravoto na

`ivoten standard adekvaten so fizi~kiot, mentalniot,
duhovniot, moralniot i op{testveniot razvoj na deteto.

15
2. Roditelite ili drugi lica odgovorni za deteto prvenstveno se
odgovorni, vo ramkite na svoite sposobnosti i finansiski
mo`nosti, da obezbedat `ivotni uslovi potrebni za razvoj na
deteto.

3. Dr`avite ~lenki, vo soglasnost so nacionalnite uslovi i so

svoite mo`nosti, prezemaat soodvetni merki za pomo{ na
roditelite i na drugi lica odgovorni za deteto osobeno poradi
ostvaruvawe na ova pravo i, vo slu~aj na potreba, obezbeduvaat
materijalna pomo{ i programi za potkrepa, vo pogled na
ishranata, oblekata i `iveeweto.

4. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki da obezbedat

deteto da dobiva izdr`uvawe od roditelite ili od drugi lica koi
se finansiski odgovorni za deteto, kako vo ramkite na dr`avite
~lenki taka i od stranstvo. Posebno, ako liceto koe e finansiski
odgovorno za deteto ne `ivee vo istata dr`ava vo koja i deteto,
dr`avite ~lenki pottiknuvaat pristapuvawe kon me|unarodnite
spogodbi, odnosno zaklu~uvawe na takvi spogodbi, kako i drugi
soodvetni aran`mani.

~len 28

1. Dr`avite ~lenki mu go priznavaat pravoto na deteto na

obrazovanie i poradi postepeno ostvaruvawe na ova pravo vrz
osnova na ednakvi mo`nosti, posebno:

(a) Go proglasuvaat osnovnoto obrazovanie za zadol`itelno i

besplatno za site.

(b) Go pottiknuvaat razvojot na razli~nite oblici

sredno{kolsko obrazovanie, vklu~uvaj}i go op{toto i stru~noto
obrazovanie koe im e dostapno na site deca, i prezemaat
soodvetni merki, kako {to se voveduvaweto na besplatno
obrazovanie i davaweto finansiska pomo{ vo slu~aj na potreba.

(v) Na site im ovozmo`uvaat dobivawe na visoko obrazovanie vrz

osnova na sposobnosti koristej}i pogodni sredstva.

16
 (g) Na site deca na raspolagawe im gi stavaat obrazovnite i
stru~nite informacii i uslugite za profesionalna orientacija.

(d) Prezemaat merki za pottiknuvawe na redovnoto posetuvawe

na u~ili{tata i za namaluvawe na ispi{uvaweto od u~ili{tata.

2. Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki

disciplinata vo u~ili{tata da mo`e da se sproveduva na na~in
koj e vo soglasnost so ~ove~koto dostoinstvo i so ovaa
Konvencija.

3. Dr`avite ~lenki ja unapreduvaat i ja pottiknuvaat

me|unarodnata sorabotka za pra{awata koi se odnesuvaat na
obrazovanieto, osobeno poradi pridonesot vo eliminiraweto na
neznaeweto i nepismenosta vo svetot i olesnuvaweto na pristap
kon naukata, tehni~koto znaewe i sovremenite metodi na
nastavata. Vo toj pogled osobeno vnimanie im se posvetuva na
potrebite na zemjite vo razvoj.

~len 29

1. Dr`avite ~lenki se soglasni deka obrazovanieto na deteto treba

da bide naso~eno vrz razvojot na li~nosta na deteto i razvojot
na nadarenosta i mentalnite i fizi~ki sposobnosti do krajni
granici;

(a) Razvoj na li~nosta na deteto i razvoj na nadarenosta i

mentalnite i fizi~ki sposobnosti do krajni granici.

(b) Razvoj na po~ituvaweto na pravata na ~ovekot i osnovnite

slobodi, kako i po~ituvaweto na principite sodr`ani vo
Povelbata na Obedinetite nacii.

(v) Razvoj na po~ituvaweto na roditelite na deteto, negoviot

kulturen identitet, jazikot i vrednostite, nacionalnite
vrednosti na zemjata vo koja deteto `ivee i na zemjata od koja
toa vodi poteklo, kako i civilizaciite koi se razli~ni od
negovata.

(g) Podgotvuvawe na deteto za odgovoren `ivot vo slobodno

op{testvo, vo duh na razbirawe, mir, tolerancija, ednakvost na

17
 polovite, i prijatelstvo me|u site narodi, me|u etni~kite,
nacionalnite, i verski grupi, i lica od avtohtono poteklo.

(d) Razvoj na po~ituvaweto na prirodnata sredina.

2. Niedna odredba na ovoj ~len, kako ni ~len 28, ne smee da se tolkuva

kako ograni~uvawe slobodata na poedincite i na telata da
formiraat i da upravuvaat so obrazovnite ustanovi, sekoga{
imaj}i go vo vid po~ituvaweto na principite izlo`eni vo to~ka
1 na ovoj ~len i pod uslov deka obrazovanieto vo takvite
institucii e vo soglasnost so minimalnite standardi koi mo`e
da gi propi{e dr`avata.

~len 30

Vo onie dr`avi vo koi postojat etni~ki, verski ili jazi~ni

malcinstva ili lica od avtohtono poteklo, deteto koe mu pripa|a
na takvo malcinstvo ili e od avtohtono poteklo ne smee da bide
li{eno, vo zaednica so drugite pripadnici na grupata, od pravoto na
svojata kultura, ispoveduvaweto na svoja vera i vr{eweto na
verskite obredi ili na upotreba na svojot jazik.

~len 31

1. Dr`avite ~lenki mu go priznavaat pravoto na deteto na odmor i

na slobodno vreme, na igra i rekreacija koi i odgovaraat na
vozrasta na deteto i slobodno u~estvo vo kulturniot `ivot i
vo umetnosta.

2. Dr`avite ~lenki go po~ituvaat i go unapreduvaat pravoto na

deteto za celosno u~estvo vo kulturniot i vo umetni~kiot
`ivot i go pottiknuvaat davaweto na soodvetni i ednakvi
mo`nosti za kulturni, umetni~ki, rekreativni i slobodni
aktivnosti.

~len 32

1. Dr`avite ~lenki mu go priznavaat pravoto na deteto na

za{tita od ekonomska eksploatacija i rabota vrz dejnosti koi
mo`at da bidat opasni ili da mu go popre~uvaat obrazovanieto

18
 na deteto ili da mu {tetat na zdravjeto na deteto, odnosno na
negoviot fizi~ki, duhoven, moralen ili socijalen razvoj.

2. Dr`avite ~lenki prezemaat zakonodavni, administrativni,

socijalni i obrazovni merki za primena na odredbite na ovoj ~len.
Za taa cel, a imaj}i gi vo predvid soodvetnite odredbi na drugite
me|unarodni instrumenti, dr`avite ~lenki posebno:

(a) Ja odreduvaat minimalnata starost za vrabotuvawe.

(b) Go obezbeduvaat reguliraweto na rabotnoto vreme i uslovite

za rabota.

(v) Odreduvaat so soodvetni kazni ili drugi sankcii da se osiguri

efikasna primena na odredbite na ovoj ~len.

~len 33

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki, vklu~uvaj}i gi

zakonodavnite, administrativnite, socijalnite i obrazovnite
merki, za za{tita na decata od nelegalna upotreba na opojni drogi i
psihotropni supstancii, kako {to e definirano so soodvetnite
me|unarodni dogovori za spre~uvawe na koristewe na decata vo
nelegalno proizvodstvo i trgovija so ovie supstancii.

~len 34

Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da go za{titat deteto od site

oblici na seksualno iskoristuvawe i seksualna zloupotreba. Vo taa
cel, dr`avite ~lenki posebno gi prezemaat site soodvetni merki za
spre~uvawe:

(a) Na naveduvawe ili prisiluvawe na deteto da u~estvuva vo

nezakonskite seksualni aktivnosti.

(b) Na eksploatatorsko koristewe na decata vo prostitucija ili

vo drugi nezakonski dejstva.

(v) Na eksploatatorsko koristewe na decata vo pornografski

pretstavi i spisanija.

19
 ~len 35

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni nacionalni,

bilateralni i multilateralni merki za spre~uvawe na nasilno
podveduvawe, proda`ba ili trgovija so deca vo bilo koja cel i vo bilo
koj oblik.

~len 36

Dr`avite ~lenki go {titat deteto od site drugi oblici na

eksploatacija {tetni za deteto.

~len 37

Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat:

(a) Niedno dete da ne bide izlo`eno na ma~ewe ili na drugi

svirepi, ne~ove~ki ili poni`uva~ki postapki ili kazni. Smrtna
kazna i do`ivotna robija bez mo`nost za pu{tawe na sloboda ne
mo`e da se izre~e za krivi~ni dela koi gi napravile lica pomladi
od osumnaeset godini.

b) Niedno dete ne mo`e da bide li{eno od sloboda nezakonski ili

samovolno. Apseweto, pritvorot ili zatvorot za deteto mora da
bide vo soglasnost so zakonot i da se koristi samo kako posledna
mo`na merka i za najkratko mo`no vreme.

(v) So deteto li{eno od sloboda da se postapuva so po~ituvawe na

dostoinstvoto na ~ove~kata li~nost, kako i so zemawe vo predvid
potrebite, za lice od negovite godini. Sekoe dete li{eno od
sloboda se odvojuva od vozrasnite, osven ako ne se smeta deka toa e
vo najdobar interes na deteto, i ima pravo da odr`uva kontakt
so svoeto semejstvo preku pisma i poseti, osven vo isklu~itelni
slu~ai.

(g) Sekoe dete li{eno od sloboda ima pravo na itna pravna i druga
soodvetna pomo{, pravo pred sudot ili pred drug nadle`en
nezavisen i nepristrasen organ da postavi pra{awe na
zakonitosta za li{uvawe od sloboda, kako i pravo na itna odluka
za toa pra{awe.

20
 ~len 38

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat da gi po~ituvaat i da obezbedat

po~ituvawe na pravilata od me|unarodnoto humanitarno pravo
koi se primenuvaat vrz niv vo vooru`enite sudiri, a koi se
odnesuvaat na deteto.

2. Dr`avite ~lenki prakti~no gi prezemaat site izvodlivi merki

licata koi u{te nemaat napolneto petnaeset godini na `ivot
neposredno da ne u~estvuvaat vo sudiri.

3. Dr`avite ~lenki se vozdr`uvaat od regrutirawe vo vooru`enite

sili na lica koi u{te nemaat napolneto petnaeset godini na
`ivot.
Pri regrutiraweto na onie lica koi imaat napolneto petnaeset
godini na `ivot, no ne osumnaeset, dr`avite ~lenki nastojuvaat
da im dadat prednost na postarite.

4. Vo soglasnost so obvrskite vrz osnova me|unarodnoto

humanitarno pravo da go {titat civilnoto naselenie vo
vooru`enite sudiri, dr`avite ~lenki, prakti~no, gi prezemaat
site izvodlivi merki za da obezbedat za{tita i gri`a za decata
pogodeni vo vooru`eniot sudir.

~len 39

Dr`avite ~lenki gi prezemaat site soodvetni merki za podobro

fizi~ko i psihi~ko zakrepnuvawe i za socijalna reintegracija na
deteto koe e `rtva na nekoj oblik na zanemaruvawe, eksploatacija,
zloupotreba, ma~ewe ili nekoj drug oblik na svirepo, nehumano ili
poni`uva~ko postapuvawe ili kaznuvawa, ili vooru`eni sudiri.
Takvo zakrepnuvawe i reintegracija se odvivaat vo sredinata koja go
pottiknuva zdravjeto, samopo~ituvaweto i dostoinstvoto na
deteto.

~len 40

21
1. Dr`avite ~lenki mu go priznavaat pravo na sekoe dete za koe }e se
tvrdi ili koe e obvineto ili za koe e priznato deka go prekr{ilo
krivi~niot zakon, so nego da se postapuva na na~in na koj se
pottiknuva negovoto po~ituvawe na pravata na ~ovekot i
osnovnite slobodi na drugite i pri {to vo predvid se zemaat
vozrasta na deteto i `elbata da se podobri negovata
reintegracija i toa da prezeme konstruktivna uloga vo
op{testvoto.

2. Za taa cel i imaj}i gi vo vid soodvetnite odredbi na

me|unarodnite instrumenti, dr`avite ~lenki posebno
obezbeduvaat:

(a) Za niedno dete neosnovano da ne tvrdi, da ne bide obvineto

deka go prekr{ilo krivi~niot zakon poradi delo ili propust koi
ne se zabraneti so nacionalnite zakoni vo vremeto koga se
napraveni.

(b) Na sekoe dete za koe se tvrdi ili koe e obvineto za kr{ewe na

krivi~niot zakon da mu se dadat barem navedenite garancii.

~len 41

Niedna odredba na ovaa Konvencija nema da vlijae vrz bilo koja druga
odredba koja pove}e pridonesuvala za ostvaruvawe na pravata na
deteto, a koja eventualno se nao|a:

(a) Vo zakonite na dr`avite ~lenki ili

(b) Vo me|unarodnoto pravo koe taa dr`ava go primenuva.

22
 DEL VTORI

~len 42

Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat so principite i so odredbite na

Konvencijata {to po{iroko i na soodveten i aktiven na~in da gi
zapoznaat kako vozrasnite lica taka i decata.

~len 43

1. Poradi razgleduvawe na postignatiot napredok na dr`avite

~lenki vo izvr{uvaweto na obvrskite prezemeni vrz osnova na
ovaa Konvencija, se formira Komitet za pravata na deteto, koj
gi vr{i funkciite navedeni vo ponatamo{niot tekst.

2. Komitetot go so~inuvaat deset eksperti so visoki moralni

kvaliteti i priznata kompetentnost vo oblasta na koja se
odnesuva ovaa Konvencija. ^lenovite na Komitetot gi izbiraat
dr`avite ~lenki od redovite na svoite dr`avjani i tie svoite
dol`nosti gi vr{at vo li~no svojstvo, pri {to se vodi smetka za
ednakva geografska zastapenost, kako i za glavnite pravni
sistemi.

3. ^lenovite na Komitetot se izbiraat so tajno glasawe od

listata na licata koi gi nominiraat dr`avite ~lenki. Sekoja
dr`ava ~lenka mo`e da nominira edno lice od redovite na svoite
dr`avjani.

4. Prvite izbori za Komitetot se odr`uvaat najdocna {est meseci

po datumot na vleguvaweto vo sila na ovaa Konvencija, a potoa
sekoja vtora godina. Najmalku ~etiri meseci pred datumot na
site izbori, Generalniot sekretar na Obedinetite nacii ispra}a
pismo do dr`avite ~lenki povikuvaj}i gi da gi podnesat svoite
nominacii vo rok od dva meseci. Generalniot sekretar potoa ja
podgotvuva listata na site taka nominirani lica spored
abecedniot red, nazna~uvaj}i gi i dr`avite ~lenki na ovaa
Konvencija.

23
5. Izborite se odr`uvaat na sostanocite na dr`avite ~lenki koi
gi svikuva Generalniot sekretar vo sedi{teto na Obedinetite
nacii. Na ovie sostanoci na koi dve tretini od dr`avite ~lenki
so~inuvaat kvorum, vo Komitetot se izbiraat licata koi }e
dobijat najgolem broj na glasovi i apsolutno mnozinstvo na
glasovi od pretstavnicite na dr`avite ~lenki koi se prisutni i
koi glasaat.

6. ^lenovite na Komitetot se izbiraat na period od ~etiri godini.

Mo`at povtorno da bidat izbrani ako povtorno bidat
nominirani. Mandatot na petmina ~lenovi izbrani na prvite
izbori istekuva po dve godini. Vedna{ po prvite izbori, imiwata
na ovie petmina ~lenovi so `dreb gi utvrduva pretsedava~ot na
sostanokot.

7. Ako nekoj ~len na Komitetot umre ili podnese ostavka ili izjavi
deka od nekoja druga pri~ina ne mo`e pove}e da ja vr{i dol`nosta
vo Komitetot, dr`avata ~lenka koja go nominirala ovoj ~len
imenuva drug ekspert od redovite na svoite dr`avjani na istoto
mesto za ostanatiot del na mandatot vo zavisnost od
odobrenieto na Komitetot.

8. Komitetot utvrduva svoj delovnik.

9. Komitetot izbira svoi funkcioneri na period od dve godini.

10. Sostanocite na Komitetot obi~no se odr`uvaat vo sedi{teto

na Obedinetite nacii ili vo nekoe drugo pogodno mesto koe }e go
odredi Komitetot. Komitetot obi~no se sostanuva edna{
godi{no. Dol`inata na traeweto na sostanokot na Komitetot
se odreduva i, po potreba, se preispituva na sostanokot na
dr`avite ~lenki na ovaa Konvencija, vo zavisnost od soglasnosta
na Generalnoto sobranie.

11. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii obezbeduva potreben

personal i uslovi za efikasno vr{ewe na funkciite na
Komitetot vrz osnova na ovaa Konvencija.

12. Vo soglasnost na Generalnoto sobranie, ~lenovite na Komitetot

formiran vrz osnova na ovaa Konvencija, primaat plata od

24
 sredstvata na Obedinetite nacii pod uslovite {to }e gi odredi
Sobranieto.

~len 44

1. Dr`avite ~lenki se obvrzuvaat, preku Generalniot sekretar na

Obedinetite nacii, na Komitetot da mu podnesuvaat izve{tai
za merkite {to gi ima usvoeno, a koi pridonesuvaat za
ostvaruvawe na pravata koi ovde se priznati, kako i za
napredokot postignat vo ostvaruvaweto na ovie prava:

(a) Vo rok od dve godini od vleguvaweto na Konvencijata vo sila vo

dr`avite ~lenki.

(b) Potoa, sekoi pet godini.

2. Vo izve{taite podgotveni vo soglasnost so ovoj ~len }e se uka`e

na faktorite i te{kotiite, ako gi ima, koi vlijaat vrz
stepenot na ostvaruvaweto na obvrskite po ovaa Konvencija.
Izve{taite treba da sodr`at dovolno informacii vrz osnova na
koi Komitetot }e ima celosen uvid vo primenata na
Konvencijata vo odnosnata zemja.

3. Dr`avata ~lenka koja na Komitetot mu ima podneseno seopfaten

prv izve{taj vo svoite naredni izve{tai koi se podnesuvaat vo
soglasnost so to~kata 1 (b), ne mora da gi povtoruva osnovnite
informacii koi prethodno ve}e gi ima dadeno.

4. Komitetot od dr`avite ~lenki mo`e da pobara dodatni

informacii koi se odnesuvaat na primenata na Konvencijata.

5. Komitetot preku ekonomskiot i socijalniot sovet, na

Generalnoto sobranie, sekoi dve godini mu podnesuva izve{tai za
svoite aktivnosti.

6. Dr`avite ~lenki gi stavaat izve{taite na uvid na javnosta vo

svoite zemji.

~len 45

25
Poradi pottiknuvawe na efikasna primena na Konvencijata i
ohrabruvawe na me|unarodnata sorabotka vo oblasta za koja stanuva
zbor vo ovaa Konvencija:

(a) Specijaliziranite agencii, UNICEF i drugite organi na

Obedinetite nacii imaat pravo za prisustvo na svoj
pretstavnik pri ragleduvaweto na primenata na onie odredbi na
ovaa Konvencija koi se vo nivna nadle`nost. Komitetot mo`e da
gi povika specijaliziranite agencii, UNICEF i drugite nadle`ni
tela da podnesat izve{tai za primenata na Konvencijata vo
oblastite koi se vo ramkite na nivnata aktivnost.

(b) Komitetot, ako smeta deka e soodvetno, na specijaliziranite

agencii, na UNICEF i na drugite nadle`ni tela im gi dostavuva
izve{taite na dr`avite ~lenki koi sodr`at barawe ili
uka`uvawe na potrebata za stru~ni soveti ili za pomo{, zaedno
so eventualnite zabele`uvawa i predlozi vo vrska so ovie molbi
ili potrebi.

(v) Komitetot mo`e da mu dade preporaka na Generalnoto

sobranie da go zamoli Generalniot sekretar vo imeto na
Komitetot da prezeme studii za konkretnite pra{awa koi se
odnesuvaat na pravata na deteto;

(g) Komitetot mo`e da dava predlozi i op{ti preporaki koi se

zasnovuvaat vrz informaciite primeni vo soglasnost so ~l. 44 i
45 od ovaa Konvencija.

Takvite predlozi i op{ti preporaki im se dostavuvaat na

zainteresiranite dr`avi ~lenki, a Generalnoto sobranie za niv,
so eventualni komentari, gi izvestuva dr`avite ~lenki.

26
 TRETI DEL

~len 46

Ovaa Konvencija e otvorena za potpi{uvawe na site dr`avi.

~len 47

Konvencijata potpa|a pod ratifikacija. Ratifikacionite

elementi se deponirani kaj Generalniot sekretar na Obedinetite
nacii.

~len 48

Ovaa Konvencija im ostanuva otvorena za pristapuvawe na site

dr`avi. Instrumentite za pristapuvaweto se deponiraat kaj
Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

~len 49

1. Ovaa Konvencija vleguva vo sila triesettiot den od datumot na

deponiraweto na dvaesettiot ratifikacionen instrument ili
instrument za pristapuvawe kaj Generalniot sekretar na
Obedinetite nacii.

2. Za sekoja dr`ava koja ja ratifikuva Konvencijata ili

pristapuva po deponiraweto na dvaesettiot ratifikacionen
instrument ili instrumentot za pristapuvawe, Konvencijata
vleguva vo sila triesettiot den od datumot na deponiraweto na
ratifikacioniot instrument ili instrumentot za
pristapuvaweto.

~len 50

1. Sekoja dr`ava ~lenka mo`e da predlo`i amandman i da mu go

podnese na Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.
Generalniot sekretar potoa predlo`eniot amandman im go
dostavuva na dr`avite ~lenki so molba da nazna~at dali se za
konferencija na dr`avite ~lenki poradi razgleduvawe i glasawe

27
 na predlozite. Dokolku vo rok od ~etiri meseci od datumot na
dostavuvaweto na takviot amandman najmalku edna tretina od
dr`avite ~lenki se izjasni za konferencija, Generalniot sekretar
svikuva konferencija pod pokrovitelstvo na Obedinetite nacii.

Site amandmani {to }e gi usvojat pove}eto dr`avi ~lenki koi se

prisutni i koi glasaat na konferencijata, mu se podnesuvaat na
odobruvawe do Generalnoto sobranie.

2. Amandmanot usvoen vo soglasnost so to~kata (1) na ovoj ~len

vleguva vo sila po odobruvaweto na Generalnoto sobranie na
Obedinetite nacii i prifa}aweto od strana na dve tretini
dr`avi ~lenki.

3. Koga }e vleze vo sila, amandmanot stanuva zadol`itelen za onie

dr`avi ~lenki koi gi imaat prifateno, a drugite dr`avi ~lenki
i natamu gi obvrzuvaat odredbite na ovaa Konvencija i site
eventualni amandmani prifateni od porano.

~len 51

1. Generalniot sekretar na Obedinetite nacii go prima i im go

dostavuva na site dr`avi tekstot za rezervite {to }e gi
izrazat dr`avite za vreme na ratifikacijata ili
pristapuvaweto.

2. Rezervata koja ne e vo soglasnost so celta i so namenata na ovaa

Konvencija ne e dozvolena.

3. Rezervite mo`at da se povle~at vo bilo koe vreme so pismeno

izvestuvawe upateno do Generalniot sekretar na Obedinetite
nacii, koj za toa gi izvestuva site dr`avi. Takvoto izvestuvawe
vleguva vo sila so denot koga }e go primi Generalniot sekretar.

~len 52

Dr`avata ~lenka mo`e da ja otka`e ovaa Konvencija so pismeno

izvestuvawe do Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.
Otkazot vleguva vo sila edna godina otkoga Generalniot sekretar }e
go primi ova izvestuvawe.

28
 ~len 53

Generalniot sekretar na Obedinetite nacii e odreden za depozitar

na Konvencijata.

~len 54

Originalot na ovaa Konvencija, ~ii tekstovi na arapski, kineski,

angliski, francuski, ruski i {panski jazik se ednakvo verodostojni, se
deponira kaj Generalniot sekretar na Obedinetite nacii.

Potvrduvaj}i go navedenoto, potpisnicite za toa propisno

ovlasteni, ja potpi{aa ovaa Konvencija.

29