PRIPRAVA TEMELJNIH TAL

β < 20°
Potrebne preiskave zemljin iz sloja, v katerem bo pripravljen
planum temeljnih tal:
• vlažnost,
• lezne meje,
• delež organskih in humusnih primesi,
• optimalna vlažnost (Proctor).

Vlažnost mora biti takšna, da je pri zgoščevanju dosegljiva

predpisana gostota. Če je vlažnost večja, je potrebna
površinska stabilizacija, ali drugi tehnični ukrepi (dreniranje, 20° < β < 30°
nadomeščanje).

Vsebnost organskih in humusnih primesi mora biti dovolj

majhna, da se raztopina natrijevega luga pri Abrams-
Harderjevi kolorimetrični metodi obarva največ temno
rumeno.

V planumu temeljnih tal si ne želimo visoko plastičnih

β> 30°
zemljin. Če je indeks plastičnosti IP>35 in meja židkosti
wL>65, razmislimo o poglobitvi izkopa ali o stabilizaciji tal.

Priprava temeljnih tal poteka v naslednjih fazah:

• široki odkop ali vsaj odriv humusa ter morebitnih
organskih ali zelo razmočenih plasti temeljnih tal,
• planiranje (zaradi odvodnje),
• stabilizacija (po potrebi),
• zgoščevanje,
• kontrola ravnosti, zgoščenosti in deformabilnosti
(izotopska sonda, krožna plošča).
Na nagnjenih terenih stik med tlemi in nasipom stopničimo.
Podobno postopamo, ko želimo razširiti obstoječi nasip.

1 2
Neposredno na planum temeljnih tal pogosto zgradimo prvi
sloj nasipa v debelini 0,5 do 1,5 m iz kamnitega materiala,
predvsem tam, kjer:
- obstaja nevarnost vdora talne vode iz temeljnih tal v
nasip in je nasip sicer grajen iz materiala, občutljivega na
vodo (ploskovni drenažni filter),
- obstaja nevarnost poplavnih vod. V takem primeru
gradimo nasip iz kamnitega materiala do kote
maksimalne pričakovane poplavne vode.
- je ogrožena stabilnost temeljnih tal pod nasipom, gradimo
kamnite pete pod vznožji nasipa:
Ojačitve planuma temeljnih tal
Na malonosilnih temeljnih tleh se lahko pripeti, da ta niso
primerna za gradnjo nasipa, niti ni možen dostop s težko
gradbeno mehanizacijo. Tedaj si lahko pomagamo z
ojačitvami temeljnih tal z geosintetičnimi materiali. Običajno
so to:
- geotekstil (polst in podobno) ali
- geomreže (običajno plastične).
3 4
Učinek takih ojačitev neposredno pod nasipom se kaže
predvsem v:
• prerazporeditvi napetosti pod ozkimi bremeni (kolesa) in s
tem večjo lokalno varnost, kar omogoča transporte,
• enakomernejšemu profilu posedkov pod bremeni.
Tovrstni učinek je večji pri bolj togih mrežah in geotekstilih.
Polsti (netkani geotekstili) imajo praviloma majhne togosti in
zaradi tega majhne ojačilne učinke, uporabljamo pa jih
predvsem zaradi filtrskih in ločilnih sposobnosti.
Uporabljamo jih predvsem tam, kjer bi gradnja gramoznega
ali peščenega nasipa neposredno na koherentno podlago
lahko povzročila prodiranje drobnih frakcij iz temeljnih tal v
nasip zaradi dinamičnih učinkov in kapilarnega dviga.
Zaglinjen gramoz je mnogo bolj občutljiv na poškodbe
zaradi zmrzovanja in tajanja ter na samo prometno
obremenitev. Polst je torej ločilna in filtrska plast med
koherentnimi temeljnimi tlemi in gramoznim nasipom.
Geosintetiki pri zemeljskih delih
Zgoraj smo kratko opredelili le vloge geosintetikov, ki jih
polagamo na planum temeljnih tal. Razvoj geosintetikov pa
je privedel do zelo raznovrstnih geosintetičnih materialov, ki
jih prvenstveno razvrščamo po njihovi vlogi, ki jo vršijo v tleh
(preglednica 1). Po značilnih lastnostih pa geosintetike
razvrščamo v:
Naziv Funkcije
Geomreže Ojačitev
Geotekstili Ojačitev, ločevanje, filtracija
Geomembrane Bariere
Bentonitne membrane Bariere
Geokompoziti Zaščita, dreniranje, ločevanje
Geosatovja Erozijska zaščita
Preglednica 1: Značilne vloge geosintetikov v tleh California Bearing Ratio (CBR test)

S svojo togostjo in trdnostjo v lastni
ravnini geosintetik sodeluje pri
Ojačitev ugodnem prerazporejanju napetosti
iz zelo obremenjenih v manj
obremenjene dele tal.
Za omogočanje hitrega odvajanja
tekočin in hkratno preprečevanje
Filtriranje migracije delcev zemljine
izkoriščamo lastnosi prečno na
ravnino geosintetika.
Za preprečevanje migracije tekočin,
plinov ali polutantov uporabljamo v
Bariere prečni smeri neprepustne ali malo
prepustne membrane.
Bistven podatek o temeljnih tleh za potrebe dimenzioniranja
voziščne konstrukcije je rezultat CBR testa (California
bearing ratio), ki ga izvajamo na vzorcih iz sloja, v katerem
bo pripravljen planum temeljnih tal.
CBR test izvajamo na valjastem vzorcu intaktne ali
zgoščene zemljine, vgrajene v valjast kalup premera 152
mm in višine 127 mm. Površino preizkušanca zravnamo in
nanj centrično postavimo bat premera 49,65 mm. S
konstantno hitrostjo 1mm/min vtiskujemo bat v vzorec in
merimo za to potrebno silo na vsakih 0,25 mm penetracije.
Preizkus prenehamo pri penetraciji 7,5 mm. Aparatura je
prikazana na spodnji sliki:

Za zbiranje in odvajanje tkočin

Dreniranje uporabljamo geosintetike, ki imajo v
lastni ravnini veliko prepustnost.

Za preprečevanje mešanja dveh

Ločevanje različnih vrst materialov.

Za zmanjševanje obremenitve na
Zaščita podlago in preprečevanje
površinskih poškodb.

Erozijska Za zaščito površin pred erozijo

zaščita padavin in vetra.

5 6
Izmerjene podatke vrišemo v diagram sila-ugrezek. CBR ZGOŠČEVANJE ZEMLJIN - PROCTORJEV PREIZKUS
vrednost je sila izmerjena pri testu na našem preizkušancu,
deljena s silo pri testu na standardnem materialu. Običajno Zemljine je potrebno ob pripravi temeljnih tal, vgradnji v
izračunamo CBR pri penetraciji 2,5 mm in 5,0 mm ter kot nasipe, zemeljske pregrade kar najbolje zgostiti. Pri
CBR vrednost objavimo večjo od obeh. zgoščanju pride do povečanja gostote zemljine pretežno na
račun zmanjšanja volumna z zrakom zapolnjenih por, torej
CBR = P / Ps * 100% brez spremembe vlažnosti. Namen zgoščevanja zemljin je:
P ... sila pri izbrani penetraciji na testnem preizkušancu • doseči večjo strižno trdnost,
Ps ... sila pri isti penetraciji na standardnem preizkušancu • manjšo deformabilnost in s tem manjše posedke,
Rezultati na standardnem materialu so podani v standardih • zmanjšati poroznost in s tem prepustnost.
in jih povzemamo v spodnji preglednici, slika pa prikazuje
značilen rezultat preiskave. Izkaže se, da je sposobnost zgoščevanja zemljin pri neki
energiji odvisna od vlažnosti zemljine. Obstaja torej neka
Odnos med silo in ugrezkom na standardnem CBR materialu
vlažnost zemljine, pri kateri jo je mogoče z izbrano energijo
Penetracija (mm) Sila (kN)
najbolj zgostiti. Proctorjev preizkus je namenjen določitvi
2,0 11,5
2,5 13,2 optimalne vlažnosti zemljine za vgradnjo v nasipe.
4,0 17,6
5,0 20,0 Kot mero za zgoščenost zemljine pri vrednotenju
6,0 22,2 Proctorjevega preizkusa uporabljamo suho prostorninsko
8,0 26,3 težo, ki je definirana z izrazom:

Ws W γ
γD = = = (1)
V V (1 + w) 1 + w

redkeje pa za nekoherentne materiale tudi relativno gostoto:

emax − e
DR = (2)
emax − emin

Slika 1 prikazuje značilno odvisnost suhe prostorninske teže

od vlažnosti in energije zgoščevanja. Pri višji energiji
zgoščevanja seveda zemljine lahko bolj zgostimo. Za
izbrano energijo zgoščevanja pa obstaja neka optimalna
vlažnost wopt, pri kateri je mogoče zemljino najbolje zgostiti.
7 8
Rezultati tudi kažejo, da je optimalna vlažnost tem nižja, čim
višja je energija zgoščevanja.
vsakega s 25 udarci bata teže 25 N, ki ga spuščamo z
višine 30,5 cm (standardna energija pri standardnem
Proctorjevem preizkusu znaša 610 kNm/m3). Kalup z
zemljino stehtamo, na reprezentativnih delih vzorca
določimo še vlažnost. Sledi račun suhe prostorninske teže
po enačbi (1).

Ta rezultat (izmerjena suha prostorninska teža pri izmerjeni

vlažnosti) predstavlja eno točko v končnem diagramu
γ D = γ D (w) . Vzorcu nato povečamo ali zmanjšamo vlago (s
tehtanjem je mogoče zelo natančno doseči zaželeno
vlažnost vzorca) in postopek ponovimo. Običajno se tako
izmeri doseženo suho prostorninsko težo pri najmanj petih
različnih vlažnostih. Rezultat se prikaže v diagramu (slika 2).

Slika 1: Odnos med suho prostorninsko težo, vlago in

energijo zgoščevanja

Krivulje γD(w) se pri velikih vlažnostih približujejo asimptoti,

ki velja za povsem zasičeno zemljino (pri Sr=100%). Preko
te krivulje rezultati niso mogoči, saj v porah ni več zraka, ki
bi ga lahko iztisnili iz zemljine.

Ločimo dva postopka Proctorjevega preizkusa:

• Standardni Proctorjev preizkus in
• Modificirani Proctorjev preizkus.
Slika 2: Rezultat Proctorjevega preizkusa in interpretacija
Potek standardnega Proctorjevega preizkusa (SPP)
Ko izmerjene točke povežemo s krivuljo, lahko odčitamo
V standardiziran kovinski kalup premera 11,7 cm in višine
največjo suho prostorninsko težo in vlago, pri kateri je
10 cm nabijemo zemljino pri izbrani vlažnosti v treh slojih,
mogoče zemljino najbolj zgostiti, to je optimalno vlago.
9 10
Optimalna vlaga koherentnih zemljin je običajno blizu meji Preglednica 2: Kriteriji za zgoščenost na nasipih prometnic
plastičnosti. Opis del Po SPP Po MPP
(%) (%)
Planum temeljnih tal nad 2,0 m pod koto
V praksi zahtevamo, da se doseže le določen odstotek 92 -
planuma posteljice iz zemljin
maksimalne suhe prostorninske teže (običajno 92% do Planum temeljnih tal nad 2,0 m pod koto
- 92
98%), kar pomeni, da ima material ob vgradnji lahko planuma posteljice iz kamnin
Planum temeljnih tal od 2,0 do 0,5 m pod
nekoliko nižjo ali višjo vlažnost od optimalne (w1 do w2 na koto planuma posteljice iz zemljin
95 -
sliki 2). Obe mejni vrednosti vlažnosti določimo tako, da pri Planum temeljnih tal od 2,0 do 0,5 m pod
- 95
zahtevani (n.pr. 95%) suhi prostorninski teži na diagramu koto planuma posteljice iz kamnin
Proctorjeve preiskave povlečemo vodoravnico in poiščemo Planum temeljnih tal od 0,5 m pod koto
98 -
planuma posteljice iz zemljin
presečišči s krivuljo. Planum temeljnih tal od 0,5 m pod koto
- 98
planuma posteljice iz kamnin
Modificirani Proctorjev preizkus (MPP)
Preiskava je v grobem enaka kot pri standardnem postopku,
le energija zgoščevanja je večja, saj znaša 2750 kNm/m3.
Vzorec zgoščamo v petih plasteh, vsako s 25 vsakega s 25
udarci bata teže 40 N, ki ga spuščamo z višine 40,2 cm. V
ostalem se postopek ne razlikuje.

Uporaba rezultatov Proctorjevega preizkusa

To preiskavo uporabljamo vselej, ko vgrajujemo zemljino v
nasipe, deponije, pregrade. Pri cestnih nasipih je v veljavi
preglednica 2, ki podaja zahtevano zgoščenost nasipnega
materiala glede na material in glede na koto plasti v nasipu
(glej tudi sliko 7).

Na terenu merimo doseženo gostoto sloja tal (ρ) in vlago (w)

nasipnega materiala z izotopsko sondo (slika 3), iz česar
lahko določimo tudi doseženo suho prostorninsko težo tal:

Ws W − Ww W Ww Ws γ
γD = = = − = γ − wγ D ⇒ γD =
V V V Ws V 1+ w
(3) Slika 3: Izotopska sonda

11 12
NASIPNI MATERIALI
Nasipe lahko gradimo iz različnih materialov:
• kamniti material (gramoz, prod apnenca, dolomita, magmatskih
kamnin, peščenjaka),
• grušč glinovcev, meljevcev (drobnozrnate sedimentne kamnine),
• peščeni materiali,
• melji in gline (apnena stabilizacija),
• odpadni materiali (elektrofiltrski pepel s sloji grušča, steklo, na
koščke narezane avtomobilske pnevmatike pomešane z
zemljino, ...) ,
• umetni materiali (ekspandirana glina, stiropor, ipd.).
Izbira materiala je zelo odvisna od masne bilance projekta,
razpoložljivih stranskih odvzemov in drugih virov surovin, od
geometrije nasipa ter od lastnosti temeljnih tal.
odpornosti zemljin na škodljive učinke vode (zunanja in notranja
erozija, porušitev strukture ter utekočinjenje).
Apno je primerno za drobnozrnate in srednjezrnate plastične
zemljine, ki se dajo homogeno predrobiti in premešati. Uporaba
apna je predvsem primerna za tovrstne zemljine, ki so prevlažne za
neposredno vgradnjo v nasip. Uporablja se tudi pri visokoplastičnih
zemljinah za znižanje plastičnosti in s tem zmanjša deformabilnost
ter pospeši konsolidacija (značilni dodatki apna so 2 do 5% na suho
težo zemljine).
Elektrofiltrski pepel je primeren tudi za drobnozrnate zemljine s
previsoko vlažnostjo. Posebej je uporaba elektrofiltrskega pepela
priporočljiva v kombinaciji s cementom ali apnom, saj močno
poveča učinke izboljšanja.

Preiskave o ustreznosti in pogojih vgradljivosti nasipnega materiala:

• osnovne preiskave: vlažnost, lezne meje, zrnavost
• Proctor
• CBR
• preiskave lastnosti nasipnega materiala, zbitega po Proctorju
• določanje recepture za stabilizacijo nasipnega materiala

Stabilizacija nasipnih materialov

Za stabilizacijo materialov se odločamo, ko

- so razpoložljivi materiali prevlažni za vgradnjo (izboljšanje),
- izkazujejo prenizke mehanske lastnosti (stabilizacija),
- so neodporni na škodljive učinke vode (utrditev).

Za izboljšanje zemljin za vgradnjo v nasipe uporabljamo apno,

cement, elektrofiltrski pepel, žlindre in njihove kombinacije.

Cement, elektrofiltrski pepel in žlindra kot anorganska veziva so

primerna za vse grobo in srednjezrnate zemljine ter za nizko
plastične drobnozrnate zemljine, ki se dajo predrobiti in homogeno
premešati. Njihova uporaba je zlasti primerna za povečanje

13 14
KONTROLE PLANUMA TAL ALI NASIPA MERITEV PODAJNOSTI NASIPNEGA MATERIALA
Vsak vgrajen sloj nasipa kakor tudi planum temeljnih tal
preverjamo:
- glede dosežene gostote tal in vlažnosti,
- glede deformabilnosti (togosti) s krožno ploščo,
- glede geometrijske točnosti (kota planuma lahko odstopa od
projektirane za največ 2 cm),
- glede ravnosti (na dolžini 4 m lahko ravnost odstopa za največ
3 cm pri nasipih iz zemljin in 5 cm pri nasipih iz kamnin).

KONTROLA ZGOŠČENOSTI MED GRADNJO

Poznamo tri metode:

• peščena metoda,
• izotopska sonda,
• kontinuirna kontrola zgoščenosti.
Slika 4: Meritev togosti planuma - s krožno ploščo
Peščena metoda: iz planuma nasipnega sloja odvzamemo del
materiala in ga stehtamo. Nastalo “luknjo” zapolnimo z znanim
volumnom peska. Iz razmerja teže in volumna določimo
prostorninsko težo, po sušenju pa še suho prostorninsko težo in
vlažnost.
Slabost: točkovni podatek, potreben izkop materiala, sušenje...
Dobro: Varno in preprosto. Deluje, ko odpove vse ostalo.

Izotopska sonda: S pomočjo radioaktivnih izotopov neposredno

odčitamo gostoto in vlažnost vgrajene zemljine. (slika 3)
Slabo: Točkovni podatek, potencialno nevarno za zdravje.
Dobro: Preprosto in zanesljivo.

Kontinuirna kontrola zgoščenosti (CCC – Continuous

Compaction Control): Merilec dinamičnega odziva tal na vibracijsko
zgoščanje, nameščen neposredno na komprimacijsko sredstvo
(valjar) omogoča sprotno analizo zgoščenosti med vibracijskim
zgoščanjem tal.
Slabo: -
Dobro: Zvezen zapis zgoščenosti omogoča identifikacijo vseh
Slika 5: Isto - s krožno ploščo z lahko padajočo utežjo
morebiti slabo zgoščenih mest v nasipu.

15 16
Poskus s krožno ploščo
Običajno se modul Ev1 izvrednoti za prirastek obtežbe med 2. in 5.
V cestogradnji sta znana dva statična postopka za meritev modula
bremensko stopnjo in ustrezno spremembo posedka tal.
komprimiranih plasti nasipov (slika 4):
- švicarski postopek, pri katerem določimo modul stisljivosti ME in
- nemški postopek, pri katerem določamo deformacijska modula
Ev1 in Ev2
ter dinamični postopek s padajočo utežjo (slika 5), s katerim
določamo dinamični deformacijski modul Evd.

Po švicarskem postopku se za določanje modula stisljivosti

zemljin uporablja toga krožna jeklena plošča s premerom
d = 30 cm. Tla se obremenjujejo postopno z obremenitvijo ∆q = 50
kPa v 5 stopnjah do končne obremenitve q = 250 kPa. Merijo se
posedki plošče. Prva meritev posedka se izvede takoj po
obremenitvi, nadaljnje meritve si sledijo v časovnih intervalih po 3
minute toliko časa, da je razlika dveh zaporednih premikov manjša
od 0,05 mm.

Modul stisljivosti ME se računa po enačbi:
∆q
ME = d Po končanem obremenjevanju do maksimalne obtežbe qmax togo
∆s
Običajno se modul stisljivosti izvrednoti za prirastek obtežbe med
50 in 150 kPa (1. in 3. bremensko stopnjo) in ustrezno spremembo
posedka tal.
Po nemškem postopku togo krožno jekleno ploščo s premerom
d = 30 cm obremenimo z najmanj 6 bremenskimi stopnjami.
Velikost posamezne obtežbe ∆q mora biti takšna, da je ustrezen
posedek tal ∆s manjši od 2 mm. Izkustvene vrednosti bremenskih
stopenj ∆q so za različne zemljine med 20 in 50 kPa. Pri vsaki
bremenski stopnji izmerimo posedek tal takoj po obremenitvi in
vsako naslednjo minuto toliko časa, dokler ni razlika dveh
zaporednih posedkov manjša od 0,02 mm. Deformacijski modul Ev1
izračunamo po enačbi:
∆q
E v1 = 0.75 d mase 10 kg, katere sunek pri udarcu na spodnjo vzmet mora trajati
∆s
17
Slika 6: Nemški postopek za določevanje modulov Ev1 in Ev2
jekleno ploščo povsem razbremenimo v treh stopnjah (50%, 25%,
0%) in merimo v časovnih intervalih 1 minute dvižke toge jeklene
plošče.
Po popolni razbremenitvi jekleno ploščo ponovno obremenjujemo z
obtežbo ∆q enako kot pri prvem obremenjevanju. Deformacijski
modul pri ponovni obremenitvi Ev2 se izvrednoti za prirastek obtežbe
med 1. in 6. bremensko stopnjo in ustrezno spremembo posedka tal
po enačbi:
∆q
E v 2 = 0.75 d
∆s ′
Meritev dinamičnega deformacijskega modula s padajočo utežjo
se izvaja z napravo, prikazano na sliki 5. Ta vsebuje krožno jekleno
ploščo premera 300 mm, navpično vodilo za prosto padajočo utež
18
18ms in katerega sila znaša največ 7,07 kN. Na vrhu vodila je
zaklep, ki zadrži utež pred meritvijo na natančno določeni višini.

deformacijski
Dinamični
Naprava zajema tudi elektronski merilec pospeška plošče. Izmerjeni

modul

(MPa)

≥7,00
≥10,0
≥15,0
≥30,0

≥10,0
≥12,0
≥20,0
≥40,0
potek pospeška se dvakrat integrira, s čimer dobimo posedek

Evd
plošče, takoj zatem pa iz znanega sunka sile še dinamični
deformacijski modul. Po treh ponovitvah meritve se kot rezultat
objavi povprečje vseh treh meritev.

Ev2 / Ev1
Statični deformacijski
V cestogradnji se kot kriterij za vrednotenje kakovosti planuma

≤2,2
≤2,2
≤2,2
≤3,0

≤2,2
≤2,2
≤2,2
≤3,0
temeljnih tal ali nasipa uporablja deformacijski modul Ev2 in razmerje
deformacijskih modulov Ev2/Ev1 oziroma dinamični deformacijski

modul
modul Evd. Kriteriji so podani v tabeli na naslednji strani in na sliki 7.

Zahtevani moduli pri gradnji cestnih in železniških nasipov

(MPa)

≥15
≥20
≥30
≥60

≥20
≥25
≥40
≥80
Ev2

Planum temeljnih tal od 0,5 m pod koto planuma posteljice

Planum temeljnih tal od 2,0 do 0,5 m pod koto planuma
Slika 7: Zahteve za kakovost v nasipe vgrajenega materiala

RAZMISLI!

• kemično stabiliziranih zemljin

• kemično stabiliziranih zemljin

Kako bi postopal pri nasipih višine do 2 m, ki so grajeni na mehkih
tleh, katerih planum ne zadošča gornjim kriterijem?

• izboljšanih zemljin

• izboljšanih zemljin
(=posteljica) iz:
posteljice iz:

• kamnin

• kamnin
• zemljin

• zemljin
Opis del

19 20