Zbirkanalogizfizike

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
IVICA TOMIĆ
BORIS PLUT
ZBIRKA NALOG IZ FIZIKE
1999
IVICA TOMIĆ
BORIS PLUT
1999
Avtorja:
Ivica Tomić
Boris Plut
Rokopis sta strokovno pregledala:

mag. Drago Crnić, dipl. inž.
Bojan Lutman, dipl. inž.
Rokopis je jezikovno pregledala:

Tina Cvijanović, prof.
Tehnična obdelava:
Andrej Anžlovar, prof.
Rajko Siročič, inž.
Izdal in založil:
Šolski center Novo mesto
Tisk:
VPC d.o.o., Celje
Po mnenju Ministrstva za šolstvo in šport št. 415-107/99, z dne 25. marca 1999, sodi ta
publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
KAZALO:
PREDGOVOR....................................................................................................................1
PREGLED MERSKIH ENOT...........................................................................................2
Merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI) .............................................2
Definicije osnovnih enot SI........................................................................................5
Definiciji dopolnilnih enot SI .....................................................................................6
Merske enote zunaj mednarodnega sistema enot s posebnimi imeni............................7
Imena predpon SI, njihovi znaki in številčne vrednosti ter njihova uporaba.................9
Pisava merskih enot.................................................................................................10
OSNOVNE FIZIKALNE KONSTANTE ........................................................................11
NAPOTKI ZA REŠEVANJE NALOG............................................................................12
KINEMATIKA ................................................................................................................13
KINEMATIKA KROŽENJA ..........................................................................................21
DINAMIKA......................................................................................................................24
STATIKA .........................................................................................................................31
MEHANSKE LASTNOSTI SNOVI ................................................................................36
HIDROSTATIKA ............................................................................................................38
DELO IN ENERGIJA......................................................................................................40
TERMIČNE LASTNOSTI SNOVI .................................................................................46
TERMIČNE LASTNOSTI PLINOV...............................................................................49
TERMODINAMIKA .......................................................................................................53
PREVAJANJE TOPLOTE ..............................................................................................59
GIBANJE TEKOČIN ......................................................................................................62
ELEKTROSTATIKA ......................................................................................................66
GIBANJE ELEKTRIČNIH DELCEV V ELEKTRIČNEM POLJU.............................75
ELEKTRIČNI TOK.........................................................................................................77
MAGNETNO POLJE IN MAGNETNA INDUKCIJA ..................................................87
IZMENIČNI TOK............................................................................................................96
NIHANJE .......................................................................................................................100
VALOVANJE.................................................................................................................106
ZVOK ...................................................................................................................................
110
FOTOMETRIJA ............................................................................................................115
GEOMETRIJSKA OPTIKA .........................................................................................117
FIZIKALNA OPTIKA...................................................................................................126
TOPLOTNO SEVANJE ................................................................................................128
POSEBNA TEORIJA RELATIVNOSTI ......................................................................130
FOTONI IN ATOMI......................................................................................................132
ATOMSKO JEDRO ......................................................................................................136
REŠITVE........................................................................................................................140
KINEMATIKA.....................................................................................................140
KINEMATIKA KROŽENJA ................................................................................147
DINAMIKA..........................................................................................................149
STATIKA.............................................................................................................156
MEHANSKE LASTNOSTI SNOVI .....................................................................160
HIDROSTATIKA.................................................................................................161
DELO IN ENERGIJA...........................................................................................163
TERMIČNE LASTNOSTI SNOVI.......................................................................171
TERMIČNE LASTNOSTI PLINOV.....................................................................173
TERMODINAMIKA ............................................................................................177
PREVAJANJE TOPLOTE....................................................................................181
GIBANJE TEKOČIN ...........................................................................................184
ELEKTROSTATIKA ...........................................................................................187
GIBANJE ELEKTRIČNIH DELCEV V ELEKTRIČNEM POLJU ......................193
ELEKTRIČNI TOK..............................................................................................194
MAGNETNO POLJE IN MAGNETNA INDUKCIJA..........................................201
IZMENIČNI TOK ................................................................................................206
NIHANJE .............................................................................................................209
VALOVANJE.......................................................................................................213
ZVOK...................................................................................................................215
FOTOMETRIJA ...................................................................................................219
GEOMETRIJSKA OPTIKA .................................................................................220
FIZIKALNA OPTIKA ..........................................................................................229
TOPLOTNO SEVANJE .......................................................................................231
POSEBNA TEORIJA RELATIVNOSTI ..............................................................232
FOTONI IN ATOMI.............................................................................................234
ATOMSKO JEDRO .............................................................................................236
LITERATURA ...............................................................................................................240
PREDGOVOR
Zbirka nalog iz fizike je namenjena dijakom srednjih šol kot dopolnilo učbenikom iz fizike.
Naloge so podobne nalogam iz učbenikov in priročnikov iz fizike, nekaj nalog je izvirnih.
Prilagojene so vsebinam, ki jih obravnavamo pri pouku tega predmeta na gimnazijah in srednjih
tehniških šolah.
Tematske vsebine si sledijo kot pri večini učbenikov za fiziko. Vsako poglavje se začenja s
kratko predstavitvijo zakonitosti, podprtih z enačbami, ki nastopajo na novo, nato sledijo
naloge različne težavnosti, od najenostavnejših do bolj zahtevnih. Zahtevne naloge so posebej
označene; rešitev teh nalog je podana bolj podrobno.
Pri pripravi zbirke sva se zavzemala, da bi naloge bile čimbolj razumljive, in da bi bila rešitev
pravilna. Za vse morebitne nejasnosti in napake se opravičujeva.
Zahvaljujeva se vsem, ki so nama kakorkoli pomagali pri nastanku in izdaji zbirke.
Avtorja
Novo mesto, marec 1999
1
PREGLED MERSKIH ENOT
Merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI)
ime fizikalne znak ime osnovne znak povezava z povezava z

količine fizikalne merske enote drugimi SI osn. enotami
količine enotami SI
dolžina l meter m osn. en. SI m
ploščina A,S kvadratni meter m2 - m2
prostornina V kubični meter m3 - m3
ravninski kot α,β radian rad - m/m = 1
prostorninski kot Ω steradian sr - m/m = 1
masa m kilogram kg osn. en. SI kg
dolžinska masa - kilogram na kg/m - kg⋅m-1
meter
ploščinska masa - kilogram na kg/m2 - kg⋅m-2
kvadratni meter
gostota ρ kilogram na kg/m3 - kg⋅m-3
(prostorninska kubični meter
masa)
čas t sekunda s osn. en. SI s
frekvenca ν Hertz (herc) Hz - s-1
hitrost v meter na m/s - m⋅s-1
sekundo
pospešek a meter na m/ s2 - m⋅s-2
sekundo na
kvadrat
kotna hitrost ω radian na rad/s - s-1
sekundo
kotni pospešek α radian na rad/s2 - s-2
sekundo na
kvadrat
prostorninski ΦV kubični meter na m3/s - m3⋅s-1
pretok sekundo
masni pretok Φm kilogram na kg/s - kg⋅s-1
sekundo
sila F Newton (njutn) N - m⋅kg⋅s-2
tlak, napetost p Pascal (paskal) Pa N/m2 m-1⋅kg⋅s-2
2
površinska Newton na N/m N/m kg⋅s-2

napetost meter
dinamična η pascal-sekunda Pa⋅s N⋅m-2⋅s m-1⋅kg⋅s-1
viskoznost
energija, toplota, W, A, Q Joule (džul) J Nm = Ws m2⋅kg⋅s-2
delo
moč, energijski P Watt (vat) W J/s m2⋅kg⋅s-3
tok, toplotni tok
električni tok I Ampere (amper) A osn. en. SI A
električni naboj Q, e Coulomb C - s⋅A
(kulon)
električna U, V Volt V W/A m2⋅kg⋅s-3⋅A-1
napetost, lastna
(vsebovalna)
napetost,
električni
potencial
električna C Farad F C/V m-2⋅kg-1⋅s4⋅A2
kapaciteta
električna R Ohm (om) Ω V/A m2⋅kg⋅s-3⋅A-1
upornost
električna G Siemens S A/V m-2⋅kg-1⋅s3⋅A
prevodnost (simens)
magnetni pretok Φ Weber (veber) Wb V⋅s = T⋅m m2⋅kg⋅s-2⋅A-1
gostota B Tesla T Wb/m2 kg⋅s-2⋅A-1
magnetnega polja
induktivnost L Henry (henri) H Wb/A m2⋅ kg⋅s-2⋅A-2
magnetna poljska H Amper na meter A/m - m-1⋅A
jakost
gostota el. toka J Amper na A/m2 - m-2⋅A
kvadratni meter
električna poljska E Volt na meter V/m N/C m⋅kg⋅s-3⋅A-1
jakost
permitivnost ε Farad na meter F/m C/V⋅m m-3⋅kg-1⋅s4⋅A2
permeabilnost µ Henry na meter H/m Wb/Am m⋅kg⋅s-2⋅A-2
termodinamična T Kelvin K osn. en. SI K
temperatura
3
Celzijeva t stopinja Celzija °C t = T-T0

temperatura T0 = 273,16K
entropija S Joule na Kelvin J/K Ws/kg m2⋅kg⋅s-2⋅K-1
specifična toplota c Joule na J/(kg⋅K) Ws/(kg⋅K) m2⋅s-2⋅K-1
kilogram-kelvin
toplotna λ Watt na meter- W/(m⋅K) W/(K⋅m) m⋅kg⋅s-3⋅K-1
prevodnost Kelvin
prostorninska Joule na kubični J/m3 Ws/m m-1⋅kg⋅s-2
energija meter
jakost I Watt na W/sr AV/sr m2⋅kg⋅s-3
energijskega steradian
sevanja
svetilnost I Candela cd osn. en. SI cd
(kandela)
svetlobni tok Φ lumen lm cd⋅sr cd
osvetljenost E lux (luks) lx l m/m m-2⋅cd
svetlost L Candela na cd/m2 - m-2⋅cd
kvadratni meter
aktivnost Ac, A Bacquerel Bq - s-1
radioaktivnega (bekerel)
vira
absorbirana doza Ad, D Gray (grej) Gy J/kg m2⋅s-2
ioniziranega
sevanja
ekvivalentna doza De Sievert (sivert) Sv J/kg m2⋅s-2
ioniziranega
sevanja
ekspozicijska Al, X Kulon na C/kg - kg-1⋅s⋅A
doza kilogram
(ioniziranega
sevanja)
množina (snovi) n mol mol osn. en. SI mol
koncentracija cb mol na kubični mol/m3 - m-3⋅mol
(množine snovi) meter
molska masa M kilogram na mol kg/mol - kg⋅mol-1
4
Definicije osnovnih enot SI
1. Dolžina
Enota za dolžino je meter. Meter je dolžina poti, ki jo v vakuumu prepotuje svetloba v
1/299792458 sekunde.
2. Masa
Enota za maso je kilogram. Kilogram je masa mednarodnega etalona kilograma.
Opomba: Mednarodni etalon kilograma je leta 1889 potrdila Prva generalna konferenca za
uteži in mere (CGPM), ko je sprejeto, da se v bodoče ta mednarodni etalon šteje za enoto
za maso. Mednarodni etalon se hrani v Mednarodnem uradu za uteži in mere v Sevresu pri
Parizu.
3. Čas
Enota za čas je sekunda. Sekunda je 9192631770 nihajnih časov elektromagnetnega
sevanja, ki ustreza prehodu med dvema hiperfinima nivojema osnovnega stanja atoma
cezija 133.
4. Električni tok
Enota za električni tok je amper (ampere). Amper je nespremenljivi električni tok, ki pri
prehodu skozi dva premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega
krožnega prereza, postavljena v vakuum v medsebojni razdalji 1 m povzroča med njima
silo 2⋅10-7 njutna na 1 m dolžine.
5. Termodinamična temperatura
Enota za termodinamično temperaturo je kelvin. Kelvin je termodinamična temperatura, ki
je 1/273,16 del temperature trojnega stanja vode.
6. Svetilnost
Enota za svetilnost je kandela (candela). Kandela je svetilnost svetila v smeri, v kateri
oddaja enobarvni svetlobni tok s frekvenco 5,4×1014 Hz s svetilnostjo v fizikalnem merilu
1/683 W na steradian.
7. Množina (snovi)
Enota za množino (snovi) je mol. Mol je množina (snovi) sistema, ki vsebuje toliko
osnovnih delcev, kot je atomov v 0,012 kilograma ogljikovega izotopa 12C.
Opomba: Če se uporablja mol, je treba navesti osnovne delce, ki so lahko atomi, molekule,
ioni, elektroni in drugi delci ali določene skupine takih delcev.
5
Definiciji dopolnilnih enot SI
1. Ravninski kot
Enota za ravninski kot je radian. Radian je ravninski kot med dvema polmeroma, ki na
krožnici obseka lok z dolžino, ki je enaka polmeru (1rad = 1).
2. Prostorski kot
Enota za prostorski kot je steradian. Steradian je prostorski kot stožca z vrhom v središču
krogle, ki na njeni površini omejuje ploskev s ploščino, ki je enaka kvadratu kroglinega
polmera (1sr = 1).
6
Merske enote zunaj mednarodnega sistema enot s posebnimi imeni
Veličina Enota izven SI znak Vrednost izražena v enotah Uporaba je

ime SI dopustna samo
dolžina morska milja 1 morska milja = 1852 m v pomorskem,
rečnem in
zračnem prometu
astronomska 1 astronomska enota = v astronomiji
enota 1,4959877⋅1011 m
(približno)
ploščina ar a 1 a = 100 m2 za izražanje
ploščine
(površine)
zemljišča
hektar ha 1 ha = 10.000 m2 za izražanje
ploščine
(površine)
zemljišča
prostornina liter l, L 1l = 1L = 10-3 m3
ravninski kot (kotna) stopinja ° 1° = (π/180) rad
(kotna) minuta ' 1' = (π/10800) rad
(kotna) sekunda '' 1'' = (π/648000) rad
gon g 1g = (π/200) rad
masa tona t 1t = 1000 kg
atomska enota u 1 u = 1,66057⋅10-27 kg v fiziki in kemiji
mase * (približno)
dolžinska masa tex (teks) tex 1 tex = 10-6 kg/m za izražanje
dolžinske mase
tekstilnega
vlakna in sukanca
čas minuta min 1 min = 60 s
ura h 1 h = 3600 s
dan d 1d = 86400 s
hitrost vozel 1vozel = (1852/3600) m/s v pomorskem,
rečnem in
zračnem prometu
tlak bar bar 1bar = 105 Pa
7
energija elektronvolt ** eV 1 eV = 1,6⋅10-19 J na specializiranih

(približno) področjih
moč volt-amper VA 1 VA = 1W za določanje
navidezna moči
izmeničnega toka
var var 1 var = 1W za določanje
električne jalove
moči
* - Atomska enota mase je enaka 1/12 mase atoma 12C.

** - Elektronvolt je enak kinetični energiji, ki jo dobi elektron, ko preleti potencialno razliko
1 V v vakuumu.
8
Imena predpon SI, njihovi znaki in številčne vrednosti ter njihova uporaba
1. Imena, znaki in številčne vrednosti predpon SI so navedeni v naslednji tabeli:
ime znak faktor vrednost

eksa E 1018 1 000 000 000 000 000 000
peta P 1015 1 000 000 000 000 000
tera T 1012 1 000 000 000 000
giga G 109 1 000 000 000
mega M 106 1 000 000
kilo k 103 1 000
hekto h 102 100
deka da 10 10
deci d 10-1 0,1
centi c 10-2 0,01
mili m 10-3 0,001
mikro µ 10-6 0,000 001
nano n 10-9 0,000 000 001
piko p 10-12 0,000 000 000 001
femto f 10-15 0,000 000 000 000 001
ato a 10-18 0,000 000 000 000 000 001
2. Predpone SI se smejo postaviti pred:

- osnovne enote SI, razen pred enoto za maso;
- izpeljane enote SI, ki imajo posebno ime in znak, razen pred enoto za Celzijovo
temperaturo;
- naslednje merske enote izven enot SI: liter, tona, teks, bar, elektronvolt, volt-amper in var.
3. Predpone SI se smejo postaviti pred merske enote iz 2. točke tudi takrat, ko so te enote v
sestavi drugih izpeljanih enot SI in kombiniranih merskih enot, ki so v obliki zmnožka ali
količnika.
4. Pred merske enote se sme postaviti samo ena predpona SI.
5. Eksponent, ki se piše samo na znak merske enote, velja za celotno decimalno mersko enoto.
9
Pisava merskih enot
1. Znaki merskih enot se pišejo s pokončnimi črkami abecede in s črkama grške abecede
Ω in µ.
2. Znaki merskih enot se pišejo brez pike na koncu.
3. Ime predpone SI in ime merske enote se pišeta skupaj kot ena beseda.
4. Znak predpone SI in znak merske enote se pišeta skupaj.
5. Zmnožek dveh merskih enot se zaznamuje s piko kot znakom za množenje. Pika se izpusti,
če je znak merske enote tak, da je izključena pomota.
6. Če se merska enota oblikuje z medsebojnim deljenjem dveh merskih enot, se kot znak za
deljenje lahko uporabi poševna črta (/), vodoravna črta (-), ali eksponent z negativnim
znakom.
10
OSNOVNE FIZIKALNE KONSTANTE
Gravitacijska konstanta κ = 6,67·10-11 kg-1m3s-2

Avogadrovo število NA = 6,022·1026 kmol-1
Splošna plinska konstanta R=8314,4 Jkmol-1K-1
Prostornina kilomola idealnega RT0/p0 = 22,414 m3
plina pri normalnih okoliščinah
Boltzmannova konstanta k = 1,3807·10-23 JK-1
Stefanova konstanta σ = 5,670·10-8 W m-2 K-4
Wienova konstanta λmax·T=2,9·10-3 mK
Faradayeva konstanta F = 9,648·107 As·kmol-1
Planckova konstanta h = 6,626·10-34 Js
Rydbergova konstanta R = 1,0974·107 m-1
Atomska enota mase: u = 1,6606·10-27kg = 931,5 MeV/c2
1 u = 1/12m(C12)
Masa elektrona me = 9,1095·10-31 kg
Masa protona mp = 1,6726·10-27 kg
Masa nevtrona mn = 1,675·10-27 kg
Osnovni naboj e0 = 1,6022·10-19 As
Bohrov radij ao = 5,2918·10-11 m
Svetlobna hitrost v praznem co = 2,99792·108 ms-1
prostoru (vakuumu)
Influenčna (električna)konstanta ε0 = 8,85419·10-12 AsV-1m-1
Indukcijska (magnetna)konstanta µ0 = 4π·10-7 VsA-1m-1
11
NAPOTKI ZA REŠEVANJE NALOG
1. Temeljito razčleni nalogo; zapiši podatke in izberi količine, s katerimi boš delal. Z eno ali
več skic ponazori začetno, končno in morebitno vmesno situacijo pri nalogi.
2. Odloči se, katere zakone boš pri reševanju uporabil.

Najpogosteje pri reševanju nalog uporabljaš ohranitvene zakone; pri tem razmisli, če
ohranitveni zakoni res veljajo, ter na katera telesa ali količine se nanašajo.
3. Napiši splošne enačbe, prepričaj se, če imaš na voljo toliko enačb, kolikor je neznanih
količin; vstavi podatke in izračunaj neznanke.
4. Preveri, če je rezultat smiseln, in ugotovi, če je iskana količina odvisna od podanih;

odvisnost si ponazori tudi grafično.
5. Preveri, če imajo iskane količine pravilne merske enote.
Premisli, če nalogo lahko rešiš tudi po drugi poti.
12
KINEMATIKA
KINEMATIKA
v
Lego točke v prostoru določa krajevni vektor r , ki sega od izhodišča koordinatnega sistema
do točke.
Premik točke je
v v v
∆r = r2 − r1
Srednja hitrost točke je

v
v ∆r
v=
∆t
Trenutna hitrost točke je
v
v dr
v=
dt
Premik točke pri premočrtnem gibanju je
∆x = x 2 − x1
Srednja hitrost točke pri premočrtnem gibanju je kvocient premika in časa, ki ga točka porabi
za premik.
∆x
vs =
∆t
Trenutno hitrost točke pri premočrtnem gibanju določa premik v dovolj kratkem časovnem
intervalu.
dx  m 
v=  
dt  s 
Merska enota za hitrost je meter na sekundo.
v v
Pri neenakomernem gibanju se hitrost spreminja s časom (v = v ( t ) ) ;
pospešek je
v
v dv
a=
dt
v v
Pri premem gibanju sta vektorja v in a vzporedna;
če imata isto smer, je gibanje pospešeno, če pa sta nasprotno usmerjena, je gibanje
pojemajoče.
13
KINEMATIKA
Pri premočrtnem gibanju je povprečni pospešek kvocient spremembe hitrosti in časovnega

intervala, v katerem se sprememba zgodi.
∆v v 2 − v 1
a= =
∆t t 2 − t1
Trenutni pospešek pove spremembo hitrosti v izredno kratkem časovnem intervalu.

dv  m 
a=  
dt  s 2 
Merska enota za pospešek je meter na sekundo kvadrat .
Hitrost se pri enakomernem gibanju ne spreminja.
x
v = = konst.
t
a=0
Pri enakomerno pospešenem premočrtnem gibanju velja:

v = v 0 ± at
1
x = v0 t ± a t 2
2
v = v 0 ± 2ax
2 2
a = konst.
(vo je začetna hitrost; a je pospešek (pojemek); t je čas gibanja telesa; znak (+) velja za
pospešeno gibanje, znak (-) za pojemajoče)
Povprečna hitrost (v ) je hitrost, s katero bi se telo moralo gibati enakomerno, da bi v enakem

času napravilo enako dolgo pot, kot če se giblje neenakomerno.
x =v⋅t
Za enakomerno pospešeno gibanje je povprečna hitrost:

1
v = (v0 + v )
2
Prosti pad je enakomerno pospešeno gibanje s pospeškom g =9,81 m/s2, navpični met navzgor
je pojemajoče gibanje s pojemkom -g. (zračni upor ne upoštevamo)
14
KINEMATIKA
Za navpični met navzdol in navpični met navzgor veljajo naslednje enačbe:

v = v 0 ± gt
1
x = v0 ⋅ t ± g t 2
2
vo je začetna hitrost;
g je težnostni ali gravitacijski pospešek;
t je čas gibanja;
znak (+) velja za prosto padanje, znak (-) za navpični met navzgor.
Čas prostega padanja telesa:

h
t= 2
g
h je višina, s katere telo pada
Hitrost prosto padajočega telesa na globini h, če je telo v začetku mirovalo, je:

v = 2 gh
Če ima pri prostem padanju telo začetno hitrost, je hitrost na globini h:

v = v 20 + 2 gh
Čas dviganja telesa pri navpičnem metu navzgor:

v0
t=
g
vo je začetna hitrost telesa.
Čas padanja pri prostem padanju je enak času dviganja telesa pri navpičnem metu navzgor do
iste višine.
v 02
Višina, ki jo telo doseže pri navpičnem metu navzgor: h =
2g
15
KINEMATIKA
POŠEVNI MET
Pri poševnem metu se točkasto telo giblje s pospeškom g v smeri navpično navzdol.
Komponenti pospeška sta:
ax=0 ay=-g
Slika 1.
Hitrost telesa v, ki ga vržemo z začetno hitrostjo (vo) pod kotom α glede na x os, po času t od
začetka gibanja, ima komponenti:
v x = v 0 cosα
v y = v 0 sinα − gt
Velikost hitrosti telesa po času t:

v = v 2x + v 2y
Smer hitrosti je:

vy
ϕ = arctg
vx
Koordinati telesa po času t sta:

x = v 0 t cosα
1
y = v 0 t sinα − g t 2
2
16
KINEMATIKA
Enačba krivulje pri poševnem metu je:

g
y = x ⋅ tgα − x 2
2 v ⋅ cos2 α
2
0
Gibanje se glede na kot α lahko imenuje:

α= 90°-navpični met navzgor
α= -90°-navpični met navzdol 0<α<90°-poševni met
α= 0°-vodoravni met 0>α>-90°-poševni met navzdol
Maksimalna višina pri poševnem metu je:

v 02 sin 2 α
y max =
2g
Domet pri poševnem metu je:
v 02 sin 2α
x max = ; α>0
g
Čas gibanja pri poševnem metu je:

2 v 0 sinα
t= ; α>0
g
Čas padanja telesa pri vodoravnem metu in prostem padanju, z iste višine, je enak.
1. Pri enakomernem premočrtnem gibanju točke se njena koordinata spremeni od začetne

vrednosti x1= -100 m do končne vrednosti x2= 200 m v časovnem intervalu ∆t= 30s.
Kolikšna je hitrost točke? Skiciraj časovni graf poti in časovni graf hitrosti za to
gibanje!
2. Avto vozi iz Novega mesta v Ljubljano 50 min. Po magistralni cesti vozi 30 min s
povprečno hitrostjo 70 km/h, po avtocesti 20 min s povprečno hitrostjo 105 km/h.
Kolikšna je povprečna hitrost avtomobila na celotni poti?
3. S kolikšno hitrostjo se giblje kroglica po tekočem traku, ki se premika s hitrostjo 1 m/s
v vodoravni smeri, da bi glede na okolico mirovalo?
4. Telo se giblje premo enakomerno s hitrostjo 10 m/s. Nariši časovni graf hitrosti in
časovni graf poti za prvih 10 s gibanja!
5. Telo se giblje enakomerno pospešeno s pospeškom 1 m/s2. Nariši časovni graf pospeška,
časovni graf hitrosti in časovni graf poti za prvih 10 s gibanja!
17
KINEMATIKA
6. Avtomobil odpelje iz Maribora proti Kopru s stalno hitrostjo 70 km/h. 30 minut kasneje
iz Kopra proti Mariboru odpelje avtobus s hitrostjo 60 km/h. Kje in kdaj se bosta srečala
avtomobil in avtobus, če je razdalja med Koprom in Mariborom 230 km? Nariši časovni
graf poti za obe vozili!
7. Dva opazovalca sta enako oddaljena od navpične stene tako, da je njuna medsebojna
razdalja 510 m. Ko prvi opazovalec izstreli kroglo iz puške, sliši drugi opazovalec dva
zvoka v časovnem intervalu ∆t = 1 s. Koliko sta opazovalca oddaljena od stene, če je
hitrost zvoka v zraku 340 m/s?
8. Osebni avtomobil s hitrostjo 108 km/h prehiteva avtobus, ki vozi s hitrostjo 72 km/h.
Koliko časa traja prehitevanje in kolikšno razdaljo prevozita avtobus in avtomobil v tem
času? Prehitevanje se začne 20 m za avtobusom in konča 20 m pred njim. Dolžina
avtobusa je 10 m, avtomobila pa 4 m.
9. Lokomotiva vozi s hitrostjo 72 km/h. Po vzporednem tiru iz nasprotne smeri pripelje
vlak, dolg 140 m, s hitrostjo 54 km/h. Koliko časa se mimo strojevodje v lokomotivi
giblje vlak? Koliko časa se mimo strojevodje v vlaku giblje lokomotiva, če je njena
dolžina 10 m?
10. Telo se giblje premočrtno s stalno hitrostjo in v štirih urah opravi pot x. Če hitrost telesa
povečamo za 24 km/h, telo opravi enako dolgo pot v 1 uri. Kolikšna sta hitrost v prvem
in drugem primeru? Kolikšna je pot, ki jo telo opravi?
11. Na sliki 2 je narisan časovni graf hitrosti gibajočega se telesa. Opiši to gibanje. Kolikšen
je pospešek v deseti, petindvajseti in sedemdeseti sekundi gibanja telesa? Kolikšno pot
opravi telo v prvih dvajsetih sekundah, do štiridesete sekunde in dokler se telo ne ustavi?
Kolikšna je celotna pot telesa?
slika 2.
12. Iz Novega mesta proti Ljubljani vsakih 10 minut odpelje po en avtomobil. Avtomobili
vozijo s hitrostjo 70 km/h. Nariši časovni graf hitrosti za prvih pet avtomobilov! Nariši
časovni graf poti za prvih pet avtomobilov! Kolikšno hitrost bi moral imeti četrti
avtomobil v koloni, da pride istočasno v Ljubljano kot prvi avtomobil? Kdaj in kje bo
prehitel tretji in drugi avtomobil? Oddaljenost Novega mesta od Ljubljane je 70 km.
13.# Vlak je sestavljen iz desetih vagonov. V trenutku odhoda vlaka stoji prometnik ob
prvem vagonu, ki se mimo njega premakne v petih sekundah. Koliko časa se bo ob njem
gibal peti vagon in koliko časa cel vlak? Pospešek vlaka je konstanten.
18
KINEMATIKA
14. Največji pospešek oziroma pojemek je 3 m/s2, največja dovoljena hitrost pa 90 km/h.
Kolikšen je najkrajši čas, v katerem avtomobil prevozi 1500 m, če je v začetnem
trenutku miroval in se na koncu poti ustavil. Nariši časovni graf hitrosti avtomobila!
15. Avtobus odpelje iz Novega mesta proti Otočcu s pospeškom 1,5 m/s2 in se tako giblje
deset sekund. Nato se ob konstantni hitrosti giblje šest minut in zavira s pojemkom
2,25m/s2, dokler se ne ustavi. Kolikšna je razdalja med avtobusnima postajama v Novem
mestu in na Otočcu? Nariši časovni graf hitrosti avtobusa!
16.# Od odhoda vlaka s postaje do njegovega prihoda na sosednjo postajo preteče deset
minut. Vlak se začne gibati enakomerno pospešeno s pospeškom 0,2 m/s2 in se ustavlja
enakomerno pojemajoče s pojemkom 0,4 m/s2. Vmes se giblje s stalno hitrostjo 72
km/h. S kolikšno zamudo pride vlak na drugo postajo, če se mora med postajama
ustaviti, a takoj nadaljevati pot z enakim pospeškom oziroma pojemkom? Kolikšna je
razdalja med postajama? Nariši časovni graf hitrosti vlaka.
17. Dve telesi se gibljeta enakomerno po isti premici. Ko se gibljeta v nasprotnih smereh, se
v desetih sekundah njuna razdalja spremeni za dvajset metrov; ko se gibljeta v isti smeri
se v desetih sekundah razdalja spremeni za deset metrov. Izračunaj hitrost prvega in
drugega telesa.
18. Proti križišču dveh pravokotnih cest vozi po prvi cesti osebni avtomobil s hitrostjo
72km/h, po drugi cesti tovornjak s hitrostjo 36 km/h. V trenutku, ko je avtomobil
oddaljen od križišča 90 m in tovornjak 30 m, začne osebni avto enakomerno
pospeševati. Najmanj kolikšen mora biti pospešek, da doseže križišče prej kot tovornjak,
ki vozi enakomerno? Nariši časovni graf poti avtomobila in tovornjaka!
19. Telesi se gibljeta drugo proti drugemu. V trenutku, ko sta oddaljena 100 m, je hitrost
prvega 7 m/s in drugega 3 m/s. Po kolikšnem času in s kolikšno relativno hitrostjo trčita,
če se prvo telo giblje enakomerno, drugo pa enakomerno pospešeno s pospeškom 4
m/s2?
20.# Pešec visok 180 cm se giblje po pločniku osvetljene ulice s stalno hitrostjo 1,5 m/s. 4
m nad pločnikom visijo svetilke. Kolikšna je hitrost gibanja peščeve sence na pločniku?
21. Kolikšno pot je opravilo prosto padajoče telo v tretji sekundi padanja?
22. Z iste višine spustimo dve žogi; drugo žogo eno sekundo za prvo. Kolikšen je razmik
med žogama po štirih sekundah padanja prve žoge?
23. Točka A je 30 m nad točko B. Iz točke A spustimo kamen. Iz točke B spustimo drugi
kamen eno sekundo kasneje. Na kateri višini je točka A, če kamna istočasno padeta na
tla?
24. Telo prosto pada in ima v točki A hitrost 10 m/s, v točki B pa 20 m/s. Kolikšna je
razdalja med A in B in v kolikšnem času telo preleti to pot ?
25. Kroglico izstrelimo navpično navzgor z začetno hitrostjo v0=20 m/s. Do kolikšne višine
se dvigne? Po kolikšnem času pade na tla in kolikšna je takrat hitrost kroglice? Nariši
časovni graf hitrosti in časovni graf pospeška za dano gibanje kroglice!
19
KINEMATIKA
26. Z vrha 50 m visoke stolpnice spustimo kamen. S kolikšno hitrostjo je potrebno

istočasno vreči navpično navzgor kamen, da bosta oba kamna istočasno udarila ob tla?
Kolikšna je višina, ki jo doseže drugi kamen?
27.# Kamen spustimo, da prosto pada z višine 10.000 m. Istočasno z iste višine izstrelimo
kroglo z začetno hitrostjo v0 = 200 m/s navpično navzdol. Nariši, kako se spreminja
razdalja med kamnom in kroglo! Na kolikšni višini je kamen, ko krogla udari ob tla?
28. Telo izstrelimo s hitrostjo 10 m/s z višine 20 m v vodoravni smeri. Kolikšen je domet
telesa?
29. S kolikšno hitrostjo vržemo kroglico v vodoravni smeri z višine 20 m, da pade na tla na
oddaljenosti 40 m?
30.# S čolna, ki se giblje enakomerno s hitrostjo 18 km/h, izstrelimo kroglo z začetno
hitrostjo v0 = 200 m/s v smeri gibanja čolna, pod kotom 45° glede na gladino vode.
Koliko bo oddaljen čoln od mesta padca krogle? Kolikšen mora biti kot izstrelitve
krogle, da bi padla na čoln? Kolikšen je čas gibanja krogle v prvem in drugem primeru?
31. Iz topa izstrelimo kroglo s hitrostjo 400 m/s, pod kotom 10° glede na vodoravno os.
Na kolikšni višini in s kolikšno hitrostjo krogla udari v navpično steno, ki je oddaljena
3000 m daleč?
32. Nogometaš brcne žogo pod kotom 45° glede na vodoravno os, s hitrostjo 54 km/h.
Drugi nogometaš, ki je oddaljen od prvega 40 m, istočasno teče proti žogi. Kolikšna je
njegova srednja hitrost, če udari žogo tik preden pade na tla?
33.# Skozi okno vozečega vlaka potnik opazuje enakomerno padanje dežnih kapljic. Če vlak
vozi s hitrostjo 36 km/h vidi kapljice padati naprej pod kotom 10° glede na navpičnico.
Če se hitrost vlaka poveča na 90 km/h, vidi kapljice padati nazaj pod kotom 30°. S
kolikšno hitrostjo in pod kolikšnim kotom padajo kapljice na tla?
34.# Letalo opazujeta potnik v avtobusu in voznik osebnega avtomobila, ki se gibljeta po
ravni cesti v nasprotno smer. Hitrost avtobusa je 60 km/h, avtomobila pa 120 km/h.
Potnik ugotovi, da se letalo giblje pod kotom 60° glede na cesto, voznik pa ugotovi, da
se letalo giblje v isti smeri pod kotom 30° glede na cesto. Kolikšna je hitrost letala glede
na mirujočega opazovalca in smer gibanja letala glede na cesto?
35.# Z morske obale visoke 30 m opazovalec izstreli kroglo s hitrostjo 288 km/h, pod kotom
30° glede na vodoravno os. Čez koliko časa in koliko daleč od opazovalca bo krogla
padla v morje?
36. Raketo izstrelimo navpično navzgor, tako da se giblje s stalnim pospeškom 10 g.
10 sekund kasneje raketa odvrže v vodoravni smeri bojno glavo s hitrostjo 100 m/s. Na
kolikšni razdalji od izstrelišča bo bojna glava zadela cilj?
20
KINEMATIKA
KINEMATIKA KROŽENJA
Mesto telesa na krožnici označujemo z lokom l ali s kotom zasuka ϕ.

l
ϕ=
r
r je polmer krožnice.
Enota za kot je radian (rad). Če kot izrazimo v stopinjah, jih pred računanjem pretvorimo v
radiane.
360 0
1rad = ( )
2π
2π
10 = ( )rad
360
Kotna hitrost pove, za koliko radianov se kot ϕ poveča v enoti časa.

∆ϕ  rad 
ω =  = s −1 
∆t  s 
Enota za kotno hitrost je radian na sekundo .
Kotni pospešek α je kvocient spremembe kotne hitrosti in časovnega intervala, v katerem se

zgodi sprememba.
∆ω  rad 
α =  2 = s −2 

∆t s 
Enota kotnega pospeška je radian na sekundo kvadrat.
Pri enakomernem krožnem gibanju je kotna hitrost konstantna.

ϕ
ω = = konst.
t
α =0
Pri enakomerno spreminjajočem krožnem gibanju veljajo enačbe gibanja:

1
ϕ = ω0 t ± α t2
2
ω = ω 0 ± αt
ω 2 = ω 02 ± 2αϕ
α = konst.
21
KINEMATIKA
ω0 je kotna hitrost,
α je kotni pospešek,
t je čas kroženja,
znak (+) velja za enakomerno pospešeno kroženje,
znak (-) velja za enakomerno pojemajoče kroženje.
Kotna hitrost je premosorazmerna hitrosti gibanja telesa po krožnici (v je obodna ali krožilna
hitrost).
v =ω⋅r
v
ω=
r
Vrtilna frekvenca krožečega telesa pove število obhodov (vrtljajev) v časovni enoti. Čas, v
katerem telo opravi en obhod, se imenuje obhodni čas.
1 1 
ν =  = 1Hz

T s 
Enota frekvence je Hz (Hertz).
Kotna hitrost je premosorazmerna frekvenci krožečega telesa.

ω = 2πν
2π
ω=
T
Radialni pospešek je produkt obodne in kotne hitrosti in je usmerjen v središče kroženja.

v2
a r = vω = r ω =
2
r
Pri neenakomernem kroženju obstaja poleg radialnega tudi tangentni pospešek.

at = α ⋅ r
Skupni pospešek je:

a = a 2r + a 2t
22
KINEMATIKA
37. Kolikšna je kotna hitrost minutnega in urnega kazalca? S kolikšno frekvenco se vrti
minutni in s kolikšno urni kazalec?
38. Kolikšen je obhodni čas in frekvenca dnevnega vrtenja Zemlje okrog svoje osi, in kolikšen
je obhodni čas in frekvenca kroženja Zemlje okrog Sonca? Kolikšna je kotna hitrost
Zemlje okrog Sonca?
39. Kolikšna je obodna hitrost Zemlje okrog Sonca, če je oddaljenost Zemlje od Sonca
150·106 km? Za koliko je obodna hitrost Zemlje okoli Sonca večja od obodne hitrosti
Meseca okrog Zemlje? Mesec je oddaljen od Zemlje 380·103 km, njegov obhodni čas
okrog Zemlje je 27 dni.
40. Telo se giblje po krožnici s polmerom 20 cm s frekvenco 10 Hz. Kolikšna je obodna
hitrost telesa?
41. V katerem trenutku med 1. in 2. uro in med 10. in 11. uro prekrije minutni kazalec
urnega?
42. Koliko je ura (dve rešitvi) med 4. in 5. uro, ko sta urni in minutni kazalec pod pravim
kotom?
43. Frekvenca kroženja telesa je 100 Hz. Kolikšna je kotna in obodna hitrost telesa, če kroži
po krožnici polmera 1m? Kolikšen je radialni pospešek telesa? Kolikšen je kotni pojemek
telesa, če se telo ustavi po tretjem vrtljaju?
44. Raketa, od katere se odcepi Zemljin umetni satelit, obkroži Zemljo v 90 min, satelit pa
obkroži Zemljo v 89 min. Satelit in raketa se gibljeta z enako obodno hitrostjo 7,8 km/s.
Na kateri višini se giblje satelit in na kateri raketa? Polmer Zemlje je 6.370 km.
45. Točka, ki kroži enakomerno pospešeno po krožnici s polmerom 1 m, opravi 10 obratov,
pri čemer se poveča hitrost od 5 m/s na 10 m/s. Kolikšen je kotni pospešek točke in
koliko časa je trajalo pospeševanje?
46. Okrogla plošča s polmerom 0,5 m se vrti enakomerno pospešeno. Točka na obodu ima
kotno hitrost 1 rad/s; v času 1,5 s se plošča zasuka za kot π/2. Kolikšen je pospešek
točke na koncu časovnega intervala?
47. Po vodoravni podlagi se obrača kolo s hitrostjo 5 m/s. Polmer kolesa je 1 m. Kolikšna je
obodna hitrost točk na obodu kolesa, ki so zasukane za π/2 in π, od točke dotika kolesa
s podlago?
23
DINAMIKA
DINAMIKA
I. NEWTON-ov zakon:
Telo vztraja v stanju mirovanja ali premega enakomernega gibanja, če ga ne prisilijo zunanje
sile k spremembi tega stanja.
m ⋅ v = konst.
II. NEWTON-ov zakon:

Pospešek telesa je sorazmeren s silo in ima smer sile.
v v
F = m⋅a
Pospešek, ki ga ima telo, če nanj deluje sila, je po velikosti sorazmeren velikosti sile in
obratnosorazmeren masi telesa, po smeri pa se ujema s smerjo sile.
v
v F
a=
m
Enota za silo je 1 Newton (Njutn)
m
1N = 1kg 2
s
III. NEWTON-ov zakon:

Če prvo telo deluje na drugo telo s silo, istočasno tudi drugo telo deluje na prvo telo z enako
veliko silo v nasprotni smeri.
v v
F12 = − F21
NEWTON-ov gravitacijski zakon:

Gravitacijska privlačna sila med telesom mase m1 in telesom mase m2 je premosorazmerna
produktu mas obeh teles in obratnosorazmerna kvadratu njune medsebojne razdalje.
m1 ⋅ m 2 − 11 Nm
2
- gravitacijska konstanta
F =κ κ = 6,67 ⋅ 10
r2 kg 2
Teža telesa je gravitacijska sila, s katero Zemlja privlači telo.

Teža telesa je produkt mase telesa in težnega pospeška.
T = m⋅ g
Težni pospešek (g) je neodvisen od mase telesa (če zanemarimo upor zraka, vsa telesa padajo
z enakim pospeškom).
24
DINAMIKA
Na površini Zemlje je težni pospešek:

M m
g =κ 2
≈ 9.81 2
R s
M je masa Zemlje;
R je polmer Zemlje.
Težni pospešek na višini h je:

2
 R 
g' = g 
 R + h
Gostota snovi pove maso snovi v enoti prostornine.

m
ρ=
V
Enota gostote je kilogram na kubični meter (kg/m3).
Maksimalna sila lepenja je zgornja meja vzdolžne komponente sile podlage na telo; je
premosorazmerna s pravokotno komponento sile podlage.
FL = k L ⋅ FN
k L je koeficient lepenja.
Sila trenja je enaka produktu koeficienta trenja in sile, s katero podlaga deluje pravokotno na
telo.
Ftr = k tr ⋅ FN
k tr je koeficient trenja.
Sila trenja nasprotuje gibanju telesa in je usmerjena nasprotno od smeri gibanja.
Centripetalna (radialna) sila je enaka produktu mase krožečega telesa in radialnega pospeška.
m⋅v2
Fcp = m ⋅ a r = = m ⋅ r ⋅ω 2
r
25
DINAMIKA
KEPLERJEVI ZAKONI:
1. Planeti se gibljejo okoli Sonca po elipsah s Soncem v enem gorišču.
2. Zveznica med planetom in Soncem opiše v enakih časih enake ploščine.
3. Razmerje med kubom velike polosi elipse in kvadratom obhodnega časa je za vse planete
enako.
r3
= konst.
t 02
Produkt mase telesa in njegove hitrosti imenujemo gibalne količina telesa.
v v
G = m⋅v
m
Enota gibalne količine je 1kg .
s
Izrek o gibalni količini:

Sunek sile je enak spremembi gibalne količine.
v v
F ⋅ ∆t = ∆G
Zakon ohranitve gibalne količine:

Gibalna količina sistema teles se ohranja, če zunanjih sil ni, ali če je njihova rezultanta nič.
v v
∑ F = 0 ⇒ G = konst.
48. Telo mase 1 kg potiskamo s silo 10 N. Kolikšen je pospešek v smeri sile? S kolikšno silo
moramo potiskati telo, da je pospešek trikrat večji?
49. S kolikšno stalno silo moramo potiskati telo z maso 10 kg, da se v 5 s od začetka
potiskanja premakne za 50 m v smeri sile?
50. Kolikšna je sila, ki da telesu mase 20 g pospešek 10 cm/s2?
51. Pod vplivom stalne sile se telo mase 50 g v štirih sekundah premakne za 80 m. Kolikšna
je sila?
52. Začetna hitrost telesa je 30 m/s. Na kateri razdalji od začetne točke se ustavi, če je
koeficient trenja 0,2?
53. Kolikšen je gravitacijski pospešek na Marsu? Polmer Zemlje je 1,88-krat večji od
polmera Marsa. Masa Zemlje je 9,1-krat večja od mase Marsa.
54. Dve uteži z masama 7 kg in 11 kg sta obešeni preko škripca. V začetnem trenutku sta na
isti višini. Po kolikšnem času bo lažja utež 10 cm nad težjo?
55. Ploščica drsi po ravnem ledu in se po 5 s ustavi na razdalji 20 m. Kolikšen je koeficient
trenja?
56. Kovinska ploščica zdrsi po strmini z naklonskim kotom 30°. Koeficient trenja med
ploščico in strmino znaša 0,3. Za koliko se premakne ploščica v treh sekundah potem,
ko je dosegla hitrost 2 m/s?
26
DINAMIKA
57. Telo enakomerno drsi po klancu. Kolikšen je naklonski kot, če je koeficient trenja 1,73?
58. Vlak zavira s silo, ki je enaka četrtini njegove teže. Po kolikšni poti se ustavi, če začne
zavirati pri hitrosti 72 km/h?
59. Na kateri višini je telo, če je njegova teža štirikrat manjša od teže na površini Zemlje?
Polmer Zemlje je 6.370 km.
60. Sile F1 = 100 N, F2 = 200 N, F3 = 150 N, F4 = 50 N in F5 = 250 N imajo prijemališče v
težišču telesa z maso 10 kg. Sile ležijo v isti ravnini in so narisane na sliki 3. Pod
kolikšnim kotom glede na os x, se telo giblje in v kolikšnem času napravi 100 m dolgo
pot, če je v začetnem trenutku mirovalo?
Slika 3.
61. Vagon z maso 9000 kg miruje na vodoravnem tiru. Dve skupini delavcev vlečejo vagon
z vodoravnimi stalnimi silami. Prva skupina vleče s silo, ki s smerjo gibanja vagona
oklepa kot 45°; druga skupina z dvakrat večjo silo pod kotom 60° glede na smer gibanja
vagona. Koeficient trenja med vagonom in tračnicami je 0,004. Določi sili, s katerima
delavci vlečejo vagon, če se ta giblje enakomerno pospešeno, in v 10 s napravi pot
20 m.
62. Dve telesi enakih mas 5 kg sta privezani z vrvjo prek pritrjenega visečega škripca. S
kolikšnim pospeškom se telesi gibljeta in kolikšna je sila v vrveh, če enemu telesu
dodamo telo z maso 0,5 kg? Trenje zanemarimo.
63. Preko dveh lahkih škripcev, pritrjenih na nasprotnih robovih mize, visita na vrveh uteži
za 5 kg in 15 kg. V sredini med škripcema leži na mizi utež za 10 kg, na katero sta
privezani z vrvema obe uteži. Koeficient trenja med utežjo in mizo je 0,1. S kolikšnim
pospeškom se začnejo gibati uteži in kolikšna je sila v vrveh?
64. Telo z maso 50 kg se giblje po vodoravni podlagi s pospeškom 1 m/s2, če ga vlečemo s
silo, ki oklepa kot 30° glede na vodoravno os. Kolikšna je vlečna sila, če je koeficient
trenja med telesom in podlago 0,1? Kolikšna je sila, ki je usmerjena proti podlagi pod
kotom 45° glede vodoravno os, in ki povzroči enako gibanje telesa?
65. # Po 30 m dolgem klancu z naklonskim kotom 5° odbijemo vagon z začetno hitrostjo
5 m/s. Kolikšno razdaljo prevozi vagon po vodoravnem tiru, če je koeficient trenja med
vagonom in tračnicami 0,005?
66. # Sani potisnemo po zasneženem klancu navzgor z začetno hitrostjo 36 km/h.
Po kolikšnem času in s kolikšno hitrostjo se sani vrnejo, če je naklonski kot klanca 45°?
Koeficient trenja med sanmi in klancem je 0,1.
27
DINAMIKA
67. Preko lahkega škripca na vrhu dvostranskega klanca sta z vrvjo povezani telesi z maso 2
kg in 4 kg. Po klancu, z naklonskim kotom 60° in koeficientom trenja med podlago in
telesom 0,1, drsi telo z manjšo maso; po klancu z naklonskim kotom 45° in koeficientom
trenja 0,2, drsi telo z večjo maso. Kolikšen je pospešek sistema teles in kolikšna je sila v
vrveh?
68. S kolikšno največjo hitrostjo se giblje avtomobil po vodoravni cesti, ki ima polmer
krivine 25 m, če je koeficient trenja med kolesi in podlago 1?
69. Utež z maso 0,5 kg visi na 1 m dolgi vrvici. Utež premaknemo iz ravnovesne lege, da
zaniha. Kolikšna je sila v vrvici, če je hitrost uteži skozi ravnovesno lego 0,7 m/s?
70. Izračunaj hitrost, s katero se giblje satelit po krožni orbiti na višini 1.500 km nad zemljo!
Polmer Zemlje je 6.370 km.
71. Telo mase 1 kg se giblje po krožnici s polmerom 1 m in s frekvenco 1 Hz. Kolikšna je
napetost nitke, na katero je telo pritrjeno?
72. Na robu okrogle mize leži telo z maso 1 kg in je z vrvjo povezano skozi središčno
odprtino na mizi, s prosto visečim telesom mase 4 kg. Lažje telo enakomerno kroži po
robu mize, tako da je težje telo na stalni višini. Koliko obhodov napravi telo v 2 min, če
je premer mize 2 m? Trenje zanemarimo.
73. Nitno nihalo s kroglico, ki ima maso 5 g, oklepa z navpičnico kot 60°. Kolikšna je sila v
vrvici pri prehodu kroglice skozi ravnovesno lego?
74. Kroglica mase 100 g, pritrjena na 1 m dolgo vrvico, kroži v navpični ravnini. Največ
koliko vrtljajev napravi kroglica v 1 minuti, če je maksimalna sila v vrvici 10 N?
75. Avtomobil mase 950 kg vozi s stalno hitrostjo 90 km/h po:
a) vodoravni cesti;
b) izbočenem klancu s polmerom 100 m;
c) vbočeni poti s polmerom 200 m.
S kolikšno silo pritiska avtomobil na podlago? Pod b in c izračunaj silo na vrhu klanca
oziroma dnu poti!
76. Vodoravna okrogla plošča se vrti okrog središčne navpične osi. Na plošči je telo 10 cm
od osi vrtenja. Kolikšna je največja frekvenca vrtenja plošče, pri kateri se lega telesa na
plošči ne spremeni, če je koeficient lepenja med telesom in ploščo 0,4?
77. Navpična ravnina se giblje v vodoravni smeri s pospeškom 4 g. S kolikšno silo pritiska
kroglica mase 50 g na gibajočo ravnino? Pri kolikšnem pospešku bo kroglica padla, če je
koeficient trenja med kroglico in ravnino 0,4? Koliko časa bo padala kroglica z višine 1
m, če je pospešek gibanja ravnine g?
78. V kakšnem razmerju sta sili v vrvi, s katero telo mase 1 kg, dvigujemo oziroma
spuščamo s pospeškom 3 m/s2? S kolikšnim pospeškom lahko dvigujemo telo, da se vrv
ne pretrga, če je maksimalna sila v vrvi 20 N?
79. Posoda, napolnjena z zrakom, ima maso 252 g; ko je v posodi voda, je skupna masa
2250 g; če posodo napolnimo s plinom, je masa posode s plinom 253,5 g. Kolikšna je
28
DINAMIKA
gostota neznanega plina? Gostota zraka je 1,3·10-3 g/cm3; gostota vode je 1 g/cm3. Zrak
in plin sta v posodi pod istim tlakom in na isti temperaturi.
80. 190 cm visok košarkar mase 90 kg pod košem skoči za 60 cm in odbije žogo od obroča.
Kako odbije žogo na Mesecu oziroma koliko visoko skoči košarkar na Mesecu, če je
začetna hitrost pri odskoku enaka? Premer Meseca je 3,7-krat manjši od premera
Zemlje, masa Meseca pa je 81-krat manjša od mase Zemlje.
81. Geostacionarni satelit kroži v ekvatorialni ravnini okrog Zemlje. Na kateri višini in s
kolikšno hitrostjo kroži? Polmer Zemlje je 6.370 km. Geostacionarni satelit je satelit, ki
je ves čas nad istim krajem na Zemlji.
82. Kolikšen je obhodni čas satelita, ki kroži okoli Zemlje na višini 3.630 km? Kolikšna je
največja hitrost satelita? Polmer Zemlje je 6.370 km.
83. Če zanemarimo relativne efekte gibanja Merkurja okrog Sonca in gibanje obravnavamo
kot krožno, je gravitacijska sila med Merkurjem in Soncem 9,6·1021 N. Če je premer
Merkurja 4840 km, njegova oddaljenost od središča Sonca 57,9·106 km in obhodni čas
7,6·106 s, kolikšna je povprečna gostota Merkurja?
84. S kolikšno hitrostjo se giblje Zemlja okrog Sonca, če je oddaljenost Zemlje od središča
Sonca 1,5·108 km? Kolikšna je masa Sonca?
85. Neko telo ima na Zemlji maso 100 kg. Kolikšna je teža telesa na Veneri, ki ima maso
4,9·1024 kg in polmer 6.160 km?
86. Vagon se s hitrostjo 1,2 m/s giblje brez trenja. Kolikšna je hitrost vagona, ko vanj
vsujemo 10 t peska? Masa vagona je 2 t.
87. Kroglica mase 1 g se giblje s stalno hitrostjo 10 m/s, zadene pravokotno ob steno in se
prožno odbije. Kolikšna je sprememba gibalne količine kroglice?
88. Voz mase 400 kg se giblje brez trenja po vodoravni cesti s stalno hitrostjo 2 m/s. Na
vozu stoji človek z maso 80 kg. Kolikšna je hitrost voza, če človek začne teči po vozu s
stalno hitrostjo 18 km/h, glede na voz v smeri gibanja voza?
89. Na vagonu mase 2000 kg stoji 5 ljudi. Masa vsakega človeka je 80 kg. V prvem primeru
ljudje skočijo z vagona drug za drugim s hitrostjo 5 m/s, v drugem pa istočasno z enako
hitrostjo. Vektor hitrosti je vzporeden s tračnicami in nasproten gibanju vagona. V
katerem primeru bo imel vagon večjo hitrost?
90. Telo mase 5 kg leži na vozičku in je preko lahkega škripca z vrvjo povezan z visečim
telesom, ki ima maso 10 kg. Kolikšna mora biti sila na voziček (glej sliko 4), da telesi
mirujeta glede na voziček? Sile trenja ne upoštevamo. Masa vozička je 50 kg.
Slika 4.
29
DINAMIKA
91. Raketo z maso 200 kg izstrelimo pod kotom 45° glede na vodoravno os. Pri izstrelitvi
rakete se četrtina njene mase spremeni v izpušne pline, ki imajo hitrost 1200 m/s.
Kolikšna je začetna hitrost rakete, njen domet in po kolikšnem času bo padla na Zemljo?
92. S kolikšno hitrostjo, v katero smer in koliko časa se gibljeta osebni avtomobil z maso
800 kg in hitrostjo 144 km/h in tovornjak z maso 4000 kg in hitrostjo 36 km/h po
čelnem neprožnem trku? Koeficient trenja med kolesi in cestiščem je 0,4.
93. Iz topa na vagonu izstrelimo kroglo z začetno hitrostjo 1000 m/s v smeri proge pod
kotom 30° glede na vodoravno os. Masa krogle je 50 kg. Za koliko se premakne vagon,
če ima skupaj s topom maso 25 ton? Kolikšna je maksimalna višina, ki jo doseže krogla?
Koeficient trenja med vagonom in tračnicami je 0,1.
94. Drsalec z maso 70 kg stoji na ledu in drži kroglo z maso 5 kg. Kroglo vrže pod kotom
60° glede na vodoravno os s hitrostjo 54 km/h. S kolikšno hitrostjo, v katero smer in za
koliko se premakne drsalec, če je koeficient trenja med drsalkami in ledom 0,01?
Kolikšen je domet krogle, če je drsalec visok 180 cm?
95. Voziček mase 100 kg se giblje brez trenja po vodoravnih tleh s hitrostjo 9 km/h. Na
vozičku stoji človek z maso 70 kg. Človek se odrine in skoči z vozička v vodoravni
smeri s hitrostjo 18 km/h glede na voziček. Kolikšna je hitrost vozička in v katero smer
se giblje, če človek skoči:
a) v smeri gibanja vozička;
b) v nasprotni smeri?
S kolikšno hitrostjo mora človek skočiti in v katero smer, da se voziček ustavi?
96. Vagonček mase 200 kg miruje na vodoravnem tiru. Pod kotom 45° glede na tir priteče
človek z maso 70 kg in skoči na vagonček s hitrostjo 18 km/h. Kolikšen sunek sile
sprejmeta tračnici? S kolikšno hitrostjo se po skoku giblje vagonček?
97. Na ravni podlagi ležita ena na drugi uteži z masama 1 kg in 2kg. Uteži sta privezani z
2m dolgo, lahko neprožno vrvico. S kolikšno hitrostjo moramo vreči lažjo utež navpično
navzgor, da se bo težja utež dvignila za 1 m?
98. Žoga mase 400 g prosto pada z višine 10 m in se v 10 ms odbije od podlage s hitrostjo,
ki je dvakrat manjša od vpadne hitrosti. Kolikšen je sunek sile in povprečna sila, s katero
žoga učinkuje na podlago? Kolikšna je višina, ki jo doseže žoga po odboju, in v
kolikšnem času doseže to višino?
30
STATIKA
STATIKA
v v
Navor (vrtilni moment sile) je vektorski produkt krajevnega vektorja r in delujoče sile F .
v v v
M=r×F
v
r je krajevni vektor od izhodišča v osišču do prijemališča sil.
Pravokotna oddaljenost vrtišča od smeri sile v ravnini, ki je pravokotna na os vrtenja, se
imenuje ročica sile.
Velikost navora je enaka produktu sile in njene ročice.

M =F⋅r
Enota za navor je 1 Nm.
Pogoji za ravnovesje telesa:

n
v
∑F i =0
i=1
n
v
∑M i =0
i=1
Koordinate težišča sistema teles so:

n n n
∑ mi ⋅ x i
i=1
∑ mi ⋅ y i
i=1
∑m
i=1
i ⋅ zi
XC = n YC = n ZC = n
∑m
i=1
i ∑m
i=1
i ∑m i
i= 1
Produkt mase točkastega telesa in kvadrata njegove oddaljenosti od osi vrtenja je vztrajnostni
moment telesa.
J = m⋅ r2
Komponenta vrtilne količine togega telesa pri vrtenju okoli nepremične osi je produkt
vztrajnostnega momenta telesa in kotne hitrosti (ω).
Γ = J ⋅ω
Izrek o ohranitvi vrtilne količine telesa:

Če je navor zunanjih sil nič, se vrtilna količina telesa ohranja.
M = 0 → Γ = konst.
31
STATIKA
Newtonov zakon za vrtenje:

M = J ⋅α
Kotni pospešek α togega telesa, ki se vrti okrog nepremične osi, je:

M
α=
J
Steinerjev izrek:
Vztrajnostni moment telesa z maso m glede na poljubno os je:
J = JC + m⋅ d 2
Jc je vztrajnostni moment telesa glede na vzporedno os skozi težišče telesa,
d je razdalja med osema.
99. Lokostrelec nategne lok na sredini vrvi s silo 500 N. Vrv se napne tako, da se zgornji in
spodnji del odklonita za 30° glede na normalo. Kolikšna je sila v vsakem delu
raztegnjene vrvi?
100. Telo mase 50 kg obesimo na sredino vrvi, katere konca sta pritrjena na vzporednih
zidovih. Kolikšna je sila v vrvi, če je kot med vrvjo in zidom 60°? Kolikšna je sila v vrvi,
če je kot 45°, 30°? Kolikšna je sila, če je vrv vodoravno oziroma kot med vrvjo in
zidom 90°?
101. Vodoravna deska z dolžino 6 m je podprta na sredini. Na enem koncu sedi fant z maso
40 kg. Kje na drugi strani deske sedi drugi fant z maso 50 kg, da sta teži fantov v
ravnovesju?
102. Vodoravna deska dolžine 5 m je podprta na 2/5 svoje dolžine. Na koncu krajšega dela
deske sedi fant z maso 50 kg. Na kolikšni razdalji od daljšega konca deske naj sedi fant
z maso 40 kg, da deska miruje v vodoravni legi? Masa deske je 20 kg.
103. Avtomobil zapelje čez lesen most, ki je podprt na konceh. Kolikšna je navpična
komponenta sile v vsaki podpori, ko je avtomobil na 1/3 dolžine mostu? Masa
avtomobila je 1000 kg, mostu pa 6 t.
104. Na tehtnici dvakrat stehtamo telo mase m. Ko je telo na levi strani, je masa uteži 10 kg.
Ko je telo na desni strani, je masa uteži 10,5 kg. Kolikšno je razmerje med desno in levo
ročico tehtnice?
105. Na klancu z naklonskim kotom 30° leži telo mase m1, ki je prek škripca na vrhu klanca
povezan z visečim telesom mase m2. Kolikšno je razmerje mas (m2/m1), če telesi
mirujeta? Koeficient lepenja med telesom in podlago je 0,2. Maso škripca in trenje v
vrvi zanemarimo.
32
STATIKA
106. Žogo mase 500 g in s polmerom 20 cm želimo premakniti prek roba igrišča
visokega 10 cm. Kolikšna je najmanjša sila, s katero to dosežemo, če sila ima
prijemališče v centru žoge?
107. Stena vodoravnega žleba je vzporedna z navpičnico, druga pa je nagnjena za 60° glede
na navpičnico. S kolikšnima silama učinkujeta steni žleba na 10 kilogramsko kroglo? S
kolikšnima silama učinkujeta steni žleba na kroglo, če sta steni žleba simetrični glede na
navpičnico?
108. 10 m dolga vodoravna gred je podprta na konceh. Gred je obremenjena s silama
F1 = 100 N, F2 = 200 N in F3 = 300 N na razdalji x1 = 2 m, x2 = 4 m in x3 = 8 m od
istega konca gredi. Kolikšna je podporna sila na koncih gredi, lega in velikost sile, ki
zamenjujejo sile F1, F2 in F3, z enakim učinkom na gred?
109. 10 m dolga vodoravna deska je podprta na konceh; na deski sta telesi z masama 20 kg
in 10 kg; njuna težišča sta oddaljena za 3 m. Na kolikšni razdalji od prvega konca deske
sta oddaljena prvo in drugo telo, da bo podporna sila na "prvem" koncu dvakrat večja
od podporne sile na "drugem" koncu deske? Maso deske ne upoštevamo.
110. Krajišče 3 m dolge palice je vezano s 4 m dolgo vrvjo za navpično steno. Pod kolikšnim
kotom se drugo krajišče dotika stene, če je sistem v ravnovesju (palica se ne premika)?
Silo trenja med zidom in palico zanemarimo.
111. 5 m dolga palica z maso 50 kg je postavljena na gladek zid, visok 3 m, pod kotom 45°.
Spodnji konec palice je z vrvjo, ki je vzporedna z vodoravno podlogo, vezan za dno
zida. Kolikšna je sila v vrvi in kolikšni sta sili podlage in zida na palico?
112. Lestev je naslonjena na navpični zid. Koeficient trenja med lestvijo in tlemi je 0,4, med
lestvijo in zidom 0,1. Težišče lestev je na sredini. Pri katerem kotu, glede na tla, lestev
še miruje? Lestev je postavljena pod minimalnim kotom. Ali bo ta padla, če človek stopi
na najnižji klin?
113. Kolesar se pelje po notranji strani navpičnega valja s polmerom 10 m. Pravokotna
oddaljenost težišča kolesarja s kolesom od stene je 1 m. Če je koeficient trenja med
kolesi in steno 0,5, s kolikšno najmanjšo hitrostjo pelje kolesar po steni brez drsenja?
114. Kje je težišče sistema teles z masami m1 = 1 kg, m2 = 2 kg, m3 = 3 kg in m4 = 4 kg, ki so
razporejeni kot je narisano na sliki 5? Razmak a = 10 cm.
Slika 5. a) b)
33
STATIKA
115. Kje je težišče plošče v obliki črke T (slika 6)?
Slika 6.
116. Okrog valja s polmerom 10 cm in z maso 20 kg je navita vrv, na kateri visi 2 kg težka
utež. Ko utež pade, se vrv odvije in zavrti valj. Kolikšen je kotni pospešek valja in
pospešek padanja uteži? Vztrajnostni moment valja je 0,1 Nm.
117. 1 m dolga palica ima na krajiščih pritrjene kroglice mase 1 kg. Palica se vrti okrog
vodoravne težiščne osi v navpični ravnini s kotno hitrostjo 1 rad/s. Za koliko se
spremeni kotna hitrost palice, ko ena kroglica odpade? Maso palice zanemarimo.
118. 1 m dolga in 10 N težka palica se lahko vrti brez trenja okrog navpične osi, ki prebada
palico na sredini glede na daljšo os palice. V krajišče palice se vodoravno zapiči izstrelek
mase 10 g pravokotno na daljšo os palice s hitrostjo 500 m/s. Kolikšna je kotna hitrost
palice po trku, če je v začetku mirovala? Vztrajnostni moment palice glede na središčno
ml 2
os je .
12
119. Krožna vodoravna plošča se lahko vrti brez trenja okrog navpične težiščne osi. Masa
plošče je 600 kg, njen polmer pa 3 m. Po krogu polmera 2 m, s središčem v težišču
plošče, začne fant mase 50 kg teči s hitrostjo 18 km/h. S kolikšno kotno hitrostjo se
MR 2
plošča vrti, če v začetku fant in plošča mirujeta? Vztrajnostni moment plošče je .
2
120. Krožna vodoravna plošča s polmerom 1m in mase 100 kg se začne vrteti okrog navpične
težiščne osi. Na obodu plošče je telo z maso 10 kg. Koeficient trenja med telesom in
ploščo je 0,1. Pri kolikšni kotni hitrosti bo telo padlo s krožne plošče? Kolikšna je kotna
MR 2
hitrost plošče neposredno po padcu telesa? Vztrajnostni moment plošče je .
2
121. Na koncu 1 m dolge vrvi je pritrjena 100 gramska kroglica, ki kroži v horizontalni
ravnini s frekvenco 1 Hz.. Za koliko se spremeni kotna hitrost in frekvenca kroženja
kroglice, če pri kroženju zmanjšamo vrv na 20 cm?
122. Fant stoji na centru krožne plošče, ki se vrti okrog navpične težiščne osi s stalno
frekvenco 1 Hz, in drži ob telesu v vsaki roki utež mase 10 kg. Za koliko se spremeni
kotna hitrost in frekvenca vrtenja plošče, ko razširi roke? Vztrajnostni moment plošče in
fanta brez uteži je 10 kgm2. Oddaljenost uteži od osi rotacije v prvem primeru je 20
cm, v drugem pa 1 m.
34
STATIKA
123. V aluminijasti krogli s premerom 1 m je narejena kroglasta votlina s polmerom 25 cm

kot kaže slika 7. Kolikšen je vztrajnostni moment krogle glede na os x-x? Gostota
2
aluminija je 2,7 g/cm. Vztrajnostni moment polne krogle je mR 2 .
5
Slika 7.
35
MEHANSKE LASTNOSTI SNOVI
Raztezek prožno deformirane vzmeti je premosorazmeren vlečni sili.

F = k⋅x
k je konstanta prožnosti vzmeti.
Relativni raztezek (e) je razmerje med raztezkom vzmeti (x) in njeno prvotno dolžino (l).
x
ε =
l
Natezna napetost (s) je količnik natezne sile in prečnega prereza, na katerega učinkuje sila.
F
σ =
S
2
Enota za natezno napetost je 1N/m .
Hookov zakon:
Relativni raztezek žice je premosorazmeren natezni napetosti.
σ = E⋅ε
E je prožnostni modul žice.
Tlak sile pove, kolikšna sila pritiska pravokotno na enoto ploskve.

F
p=
S
Enota za tlak je 1 Pascal (1 Pa=1 N/m2) in 1 bar=105 Pa.
124. Lesena kocka s stranico 20 cm in gostoto 0,8 g/cm3 leži na tleh. S kolikšnim tlakom
pritiska na tla? Kolikšna je stranica svinčene kocke, ki pritiska na tla z enakim tlakom?
Gostota svinca je 11,35 g/cm3.
125. 1 m dolgo bakreno žico obremenimo s silo 50 N; raztegne se za 0,5 mm. Kolikšen je
relativni raztezek žice? Kolikšna je debelina žice? Prožnostni modul bakra je 1,2·1011
N/m2.
36
126. Dve žici z enako dolžino in enakim prečnim presekom sta iz različnih kovin (prožnostni
modul E1 in E2) in sta povezani kot kaže slika 8. Kolikšen je nadomestni prožnostni
modul žice?
Slika 8.
127. Dve vzporedni žici z enako dolžino in enakim presekom sta povezani z neprožno palico
zanemarljive mase, na kateri visi utež, kot kaže slika 9. Ena žica je srebrna
(E = 80 kN/mm2), druga je medeninasta (E = 9·1010 N/m2). Kolikšna je oddaljenost
uteži od srebrne žice, da bo palica ostala vodoravna? Dolžina palice je 1 m.
Slika 9.
128. Bakrena žica je pritrjena na strop. Na žico je obešena utež mase 10 kg. Na utež je
pritrjena jeklena žica, na prostem koncu te žice visi utež z maso 20 kg. Bakrena žica je
dolga 1 m, jeklena pa 2 m, prečni presek bakrene in jeklene žice je 1 mm2, prožnostni
modul bakra je 1,2·1011 N/m2, jekla pa 2·1011 N/ m2. Kolikšen je skupni raztezek?
129.# Na koncu 1 m dolge jeklene palice je pritrjena bakrena krogla s polmerom 10 cm. Palica
je pritrjena na navpično os, okrog katere se vrti krogla skupaj s palico, v horizontalni
ravnini s stalno hitrostjo. Kolikšna je frekvenca krogle, če se palica raztegne za 5 mm?
Polmer palice je 1 mm, prožnostni modul jekla je 2·1011 N/ m2, gostota bakra je
8,9 g/cm3.
130. Utež z maso 10 kg pritrdimo na jekleno žico dolžine 1 m in preseka 1 mm2 in jo vrtimo
v navpični ravnini s stalno kotno hitrostjo 10 s-1. Kolikšen je raztezek žice v trenutku,
ko gre utež skozi najnižjo točko kroga. Prožnostni modul žice je 2⋅1011 N/m2.
37
HIDROSTATIKA
HIDROSTATIKA
Tlak teže tekočine z višino (globino) h je:

p = ρ ⋅ g ⋅ h + p0
ρ je gostota tekočine;
g je težni pospešek;
p0 je tlak na višini h=0.
V U cevki z odprtima krakoma sta različno gosti tekočini, ki se ne mešata, različno visoko.
ρ1 h2
=
ρ 2 h1
Vzgon je sila, s katero mirujoča tekočina deluje na mirujoče potopljeno telo navpično navzgor.
Vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine.
FVZ = ρ ⋅ g ⋅ V
ρ je gostota izpodrinjene tekočine;
g je težni pospešek;
V je prostornina izpodrinjene tekočine.
Površinska napetost nam pove pravokotno silo na enoto dolžine mejne črte tekočine.
F
γ =
b
Enota za površinsko napetost je 1 N/m.
131. Kolikšen je tlak vode v globini morja 50 m? Gostota morske vode je 1,03 g/cm3.
132. Zračni mehurček je 2 m pod vodno gladino. Kolikšen je tlak v mehurčku, če je zunanji
tlak 105 Pa? Gostota vode je 1000 kg/m3.
133. Ena petina telesa je nad vodno gladino. Kolikšna je povprečna gostota telesa?
134. Kolikšen je vzgon na kocko s stranico 10 cm, ki je potopljeno v tekočino z gostoto
0,783g/cm3?
135. Železno kroglo mase 2000 kg, ki je potopljena v morju, vlečemo navzgor s stalno
hitrostjo. S kolikšno silo vlečemo kroglo? Gostota železa je 7,8 g/cm3, gostota morske
vode pa 1040 kg/m3. Upor vode ne upoštevamo.
136. Balon z maso 200 kg enakomerno pada. Kolikšna je masa tovora, ki ga odvržemo, ko se
balon začne dvigati z isto hitrostjo? Vzgon je 1800 N.
38
HIDROSTATIKA
137. Skozi kapilarno cev s polmerom 1 mm izteka voda v kapljicah v enakih časovnih
presledkih. Koliko kapljic nastane, ko izteče 10 g vode? Površinska napetost za vodo
pri 20°C je 72,5·10-3 N/m.
138. V cevki U je voda z gostoto 1 g/cm3. V levi krak nalijemo 20 cm visok stolpec olja in
desni krak 10 cm visok stolpec olja. Kolikšna je višinska razlika oljnih gladin v krakih, če
je gostota olja 0,9 g/cm3?
139. V en krak cevke U nalijemo 10 cm visok stolpec vode in v drugi krak 10 cm visok
stolpec olja z gostoto 0,9 g/cm3. Za koliko je gladina vode nižja (višja) od gladine olja,
če je tlak nad gladino vode višji za 100 Pa od tlaka nad gladino olja?
140. Kolišna je višina vode v cevki s premerom 2 mm, ko jo potopimo v vodo? Površinska
napetost za vodo je 72,5·10-3 N/m2.
141. Kozarec z višino 15 cm obrnemo in potopimo v vodo. Na kateri globini pod gladino
vode je dno kozarca, če se prostornina zraka v kozarcu zmanjša za tretjino začetne
prostornine? Zračni tlak je 1bar, gostota vode 1 g/cm3.
142. Dve telesi z enakima prostorninama in z različnima masama sta potopljeni v vodo. Težje
telo z maso 1 kg, v vodi pada s stalnim pospeškom 5 m/s2, lažje telo se dviguje navzgor
s stalnim pospeškom 3 m/s2. Kolikšna je masa lažjega telesa?
143. Lesena kocka, z gostoto 0,8 g/cm3, plava v posodi z vodo. V posodo nalijemo olje z
gostoto 0,7 g/cm3 do zgornje ploskve kocke. Kolikšna prostornina kocke je v vodi in
kolikšna v olju, če je prostornina kocke 3 dm3.
144. Na vodi plava 10 cm debela plast olja. Valjasta posoda s polmerom 10 cm in višino 20
cm plava tako, da je dno vodoravno in sega 7 cm v olje. V posodo položimo utež z
maso 2,4 kg. Posoda se bolj potopi in sega 5 cm globoko v vodo. Kolikšna je gostota
olja in kolikšna je teža posode?
145. Kos kovine, ki vsebuje baker in zlato, ima maso 1 kg in gostoto 12 g/cm3. Koliko je
zlata in koliko je bakra v kosu? Kolikšna je prostornina zlata in kolikšna je prostornina
bakra v kosu? Gostota bakra je 8,9 g/cm3, gostota zlata je 19,3 g/cm3.
39
DELO IN ENERGIJA
DELO IN ENERGIJA
Delo stalne sile je skalarni produkt vektorja sile in vektorja premika.

v v
v A=F ⋅ x=F ⋅ x ⋅ cos a
v
a je kot med F in x .
Enota za delo je 1 Joule(džul); 1J=1Nm=1 kgm2s-2.
Delo pri vrtenju je enako produktu navora in kota zasuka.

A=Mϕ
Delo tlaka je produkt tlaka in spremembe prostornine.

A=p∆V
Deformacijsko delo prožne vzmeti je premosorazmerno kvadratu raztezka vzmeti.

1
A= kx 2
2
k je koeficient prožnosti vzmeti.
Moč dela, ki ga sila opravi v časovni enoti, je

A
P=
t
Enota za moč je 1 Watt (1 vat); 1 W=1 J/s=1 kgm2s-3.
Moč pri enakomernem gibanju je produkt stalne sile in hitrosti.

P = F ⋅ v ⋅ cosα
a je kot med smerjo sile in hitrosti.
Moč navora pri vrtenju je produkt navora in kotne hitrosti

P = M ⋅ω
Izkoristek mehanskega stroja je razmerje med koristnim delom in vloženim delom.

A
η= k
A
Kinetična energija translacijskega gibanja telesa je
1
Wk = mv 2
2
m je masa telesa;
v je hitrost telesa.
40
DELO IN ENERGIJA
Kinetična energija rotacijskega gibanja telesa je

1
Wk = Jω 2
2
J je vztrajnostni moment telesa;
ω je kotna hitrost.
Kinetična energija pri kotaljenju brez podrsavanja je

mv c2 J c ω 2
Wk = +
2 2
vc je translatorna hitrost težišča telesa;
Jc je vztrajnostni moment glede na težiščno os.
Izrek o kinetični energiji:

Delo vseh zunanjih sil, ki učinkujejo na togo telo, je enako spremembi kinetične energije
telesa.
A = ∆Wk
Težnostna potencialna energija je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v gravitacijskem
polju Zemlje. Odvisna je od lege telesa glede na Zemljo in od mase telesa.
Wp = mgh
Izrek o kinetični in težnostni potencialni energiji:

Delo vseh zunanjih sil, razen sile teže, je enako vsoti sprememb kinetične in težnostne
potencialne energije telesa.
A = ∆Wk + ∆Wp
Zakon o ohranitvi mehanske energije:

Če je delo zunanjih sil (razen sile teže) nič, se vsota kinetične in težnostne potencialne energije
telesa ohranja.
Wk + Wp = konst.
Zakon o kinetični in potencialni energiji za prožno telo je:

A = ∆Wk + ∆Wp + ∆Wpr
41
DELO IN ENERGIJA
Prožnostna energija idealne napete prožne vzmeti je

1
Wpr = kx 2
2
k je konstanta prožnosti;
x je raztezek vzmeti.
Pri neprožnem trku dveh teles z masama m1 in m2 je njuna hitrost po trku

m v +m v
v= 1 1 2 2
m1 +m2
v1 in v2 sta hitrosti prvega in drugega telesa pred trkom.
Pri prožnem trku je hitrost prvega telesa po trku

(m -m )v + 2m2 v 2
v1′ = 1 2 1
m1 +m 2
Hitrost drugega telesa po trku pa je

(m 2 -m1 )v 2 + 2m1 v 1
v 2′ =
m1 + m 2
146. S kolikšne višine spustimo telo, da bo 4 m nad tlemi njegova kinetična energija enaka
potencialni?
147. Krogla se giblje s hitrostjo 100 m/s. Kolikšna je hitrost enake krogle, ki ima štirikrat
večjo kinetično energijo?
148. Kolikšna je potencialna energija žoge mase 0,4 kg na višini 20 m. Žogo spustimo brez
začetne hitrosti prosto padati. Kolikšna je njena potencialna energija in kolikšna
kinetična energija na višini 10 m nad tlemi in tik preden pade na tla? Zračni upor
zanemarimo.
149. Koliko dela najmanj opravi dvigovalec uteži, ko dvigne 100 kg utež na višino 2 m?
150. Zastarela enota za moč je konjska moč (KM). (Sila dela z močjo 1 KM, če v 1 s dvigne
maso 75 kg na višino 1m). Kolikšna je moč avtomobila v kW, če je njegova moč 100
KM? (g = 9,81 m/s2)
151. Žerjav dvigne 200 kg težko breme s stalno silo in med dviganjem na višino 10 m, sila
opravi delo 30 kJ. Kolikšen je pospešek dviganja bremena?
152. Kolikšno delo opravimo, če leseno kocko s stranico 50 cm zavrtimo prek roba, ki se pri
tem še dotika podlage? Gostota lesa je 0,8 g/cm3.
153. Telo drsi po klancu (a = 5,7°) in po 100 m doseže hitrost 5 m/s. Koliko procentov
energije porabi za delo sile trenja in zračnega upora?
42
DELO IN ENERGIJA
154. Telo z maso 100 kg vlečemo enakomerno po klancu z naklonskim kotom 45° navzgor.
Kolikšno delo opravimo, da telo dvignemo na višino 10 m? Koeficient trenja med
telesom in klancem je 0,2. Kolikšen je izkoristek tega klanca?
155. Lokomotiva mase 50 t vleče v klanec z naklonskim kotom 2° pet vagonov z maso 5 t, s
stalno hitrostjo 54 km/h. Kolikšna je sila, s katero lokomotiva vleče vagone? Kolikšna je
moč lokomotive? Koliko dela opravi lokomotiva v eni minuti? Koeficient trenja med
tračnicama in kolesi je 0,05.
156. Avtomobil se giblje po klancu z naklonskim kotom 10° navzgor s hitrostjo 72 km/h, ko
motor avtomobila deluje z največjo močjo. Z enako močjo motorja avtomobil pelje po
klancu navzdol s hitrostjo 180 km/h. S kolikšno hitrostjo se pelje avtomobil po
vodoravni cesti, če je moč motorja enaka?
157. S kolikšne višine moramo spustiti telo mase 1 kg, da pade na tla z 2 - krat manjšo
hitrostjo od drugega telesa enake mase, ki ga z iste višine vržemo navzdol z začetno
hitrostjo 30 m/s? Kolikšna je kinetična in kolikšna potencialna energija obeh teles na
začetni višini, na polovici te višine in tik preden padeta na tla?
158. Telo mase 200 g vržemo navpično navzgor. 10 m nad tlemi je njegova kinetična energija
7 - krat večja od potencialne energije, ki jo ima na tej višini. Kolikšna je začetna
kinetična energija telesa? Koliko časa se telo giblje? Na kateri višini je kinetična energija
enaka potencialni energiji? Kolikšna je kinetična energija telesa na tej višini?
159. Osebni avtomobil mase 1000 kg vozi po klancu z naklonskim kotom 3° navzgor s stalno
hitrostjo. Kolikšno delo opravi avtomobil in kolišna je moč motorja, če avtomobil
prevozi 3 km v 3 minutah? Kolikšna je sprememba kinetične energije in kolikšna je
sprememba potencialne energije avtomobila med začetnim in končnim mestom poti?
Kolikšno je koristno delo? Koeficient trenja med cestiščem in kolesi je 0,25.
160. Avtomobil z maso 1200 kg se giblje s stalno hitrostjo 54 km/h. Za koliko se poveča
vlečna sila motorja, če se hitrost avtomobila na razdalji 300 m poveča trikrat? Koeficient
trenja med kolesi avtomobila in cestiščem je 0,4.
161. Z vrha 100 m dolgega klanca z naklonskim kotom 30° spustimo telo z maso 100 kg.
Kolikšna je kinetična energija telesa in potencialna energija telesa na začetku gibanja, na
polovici poti in na dnu klanca, če je koeficient trenja med telesom in podlago 0,2?
Kolikšno delo opravi sila trenja?
162. Iz puške izstrelimo kroglo mase 20 g navpično navzgor s hitrostjo 1000 m/s. Kolikšna je
sila upora zraka, če krogla pade na zemljo s hitrostjo 100 m/s? Kolikšna je višina, ki jo
doseže krogla? Kolikšno višino bi dosegla krogla, če ne bi bilo zračnega upora, in
kolikšna bi bila hitrost, s katero bi krogla padla na zemljo?
163. Kroglo mase 1 kg vržemo z 20 m visokega mostu v reko z začetno hitrostjo 10 m/s.
Kolikšna je poprečna sila zračnega upora, če pade krogla v vodo s hitrostjo 20 m/s.
V kolikšnem času bo krogla padla vodo?
43
DELO IN ENERGIJA
164.# Žogico za namizni tenis spustimo z višine 1 m nad mizo. Pri odboju od mize izgubi
žogica 20 % svoje kinetične energije. Po kolikšnem času žogica tretjič pade na mizo?
Upor zraka zanemarimo.
165. Z višine 20 m nad gladino jezera vržemo kamen mase 100 g v vodoravni smeri. Kamen
pade v vodo na razdalji 20 m od začetnega mesta gibanja. Kolikšna je začetna hitrost
kamna in kolikšna je kinetična energija kamna, ko pade v vodo?
166.# Z vrha 20 m dolgega klanca z naklonskim kotom 30° se spusti fant s sanmi s skupno
maso 50 kg? Sani se ustavijo, ko na ravnem prevozijo 50 m. Kolikšna je kinetična
energija sani na polovici ravnega dela smučišča? Zračni upor zanemarimo.
167.# 0,8 m dolgo palico postavimo v navpično lego. S kolikšno hitrostjo in v kolikšnem času
prileti ob tla zgornji konec palice, če jo porinemo z začetno hitrostjo 1 m/s? Pri tem se
ml 2
spodnji konec palice nikamor ne premakne. Vztrajnostni moment palice je .
3
168.# Telo mase 1 kg je pritrjeno na vrvici in kroži v navpični ravnini v gravitacijskem polju
Zemlje. Za koliko se razlikujeta sili v vrvici v najnižji in najvišji legi telesa?
169. Kroglica je obešena na vrvico tako, da se lahko giblje v navpični ravnini v Zemljinem
gravitacijskem polju. V nižji legi (ravnovesna lega) kroglico porinemo z začetno
hitrostjo 10 m/s v vodoravni smeri. Kolikšna je največja dolžina vrvice, pri kateri
kroglica napravi poln krog? Zračni upor zanemarimo.
170. Na 1 m dolgi vrvici je obešena kroglica mase 10 g. Kroglico vzdignemo tako, da vrvica
oklepa kot 45° glede na navpičnico in spustimo. Kolikšna je sila v vrvici v začetni in v
ravnovesni legi? Upor zraka zanemarimo.
171. Po obodu homogenega valja mase 60 kg in polmerom 20 cm, ki je vodoravno vležajen,
je navita vrv, na kateri visi utež mase 10 kg. Po kolikšnem času in s kolikšno hitrostjo bo
utež padla na tla, če je utež v začetnem trenutku na višini 2 m? Kolikšna je kotna hitrost
valja? Kolikšna je kinetična energija valja v tem trenutku? Upor zraka in trenje
zanemarimo.
172.# Kovinsko kroglo s polmerom 20 cm zakotalimo po ravni podlagi z začetno hitrostjo vo.
Kolikšen je koeficient trenja med kroglo in podlago, če se krogla v 10 s premakne za
30 m in se ustavi. Koliko obratov pri tem opravi?
173.# Poln valj mase 10 kg, ki ga spustimo z vrha 10 m visokega klanca, se prikotali do
vznožja s hitrostjo 2 m/s. Kolikšno delo je opravila sila trenja? Kolikšen je koeficient
trenja na ravnem delu poti, če se valj ustavi po 10 metrih?
174. Prožno vzmet raztegnemo od 22 cm na 24 cm. Koliko dela pri tem opravimo, če je
dolžina proste vzmeti 20 cm? Konstanta prožnosti vzmeti je 20 N/m.
175. Na strop je obešena lahka prožna vzmet, ki ima konstanto prožnosti 20 N/m. Na njo je
pritrjena druga vzmet s konstanto prožnosti 50 N/m. Kolikšna je prožnostna energija
sestavljene vzmeti, če na koncu spodnje vzmeti učinkujemo s silo 10 N?
44
DELO IN ENERGIJA
176. Voziček mase 10 kg porinemo po vodoravnih tleh proti 2 m oddaljeni prožni vzmeti, ki
je pritrjena na navpično steno. Voziček se zaleti v vzmet in jo stisne za 20 cm. Kolikšna
je začetna hitrost vozička, če je koeficient trenja med vozičkom in tlemi 0,1? Konstanta
prožnosti vzmeti je 1 N/cm.
177. Vozička, katerih masi sta 5 kg in 10 kg, sta speta s prožno vzmetjo. S kolikšnima
hitrostima odskočita, če se lažji voziček po 5 m ustavi? Kolikšna je bila prožnostna
energija stisnjene vzmeti? Za koliko je bila stisnjena vzmet, če je konstanta prožnosti 10
N/cm? Koeficient trenja med vozičkoma in podlago je 0,1.
178. Na 1 m dolgo prožno vzmet s koeficientom prožnosti 20 N/m obesimo 100 gramsko
utež. Nato raztegnemo vzmet za 20 cm in spustimo. Kako visoko se bo dvignila utež
nad mirovno lego?
179.# Voziček mase 20 kg se giblje s hitrostjo 10 m/s po vodoravnih tleh brez trenja. Pred njim
se v isti smeri giblje voziček z maso 40 kg s hitrostjo 1 m/s. S kolikšnima hitrostima se
vozička gibljeta po:
a) neprožnem trku,
b) prožnem trku?
Kolikšno mora biti razmerje mas m1/m2, da se prvo telo po prožnem trku ustavi?
180. Lesena kocka mase 1 kg miruje na tanki vodoravni podlagi. Navpično navzgor
izstrelimo kroglo mase 10 g, ki prebije kocko skozi težišče in se giblje navzgor. Kocka
zato odskoči na višino 20 cm. Če je začetna hitrost krogle 500 m/s, kolišna je višina, ki
jo doseže krogla?
181.# 1,5 m dolga homogena palica mase 5 kg je vležajena v tečaj na stropu in se lahko vrti
okrog vodoravne osi v tečaju. Palico spustimo iz vodoravne lege tako, da v stabilni legi
trči v kocko mase 1 kg, ki se zato premakne po vodoravni podlagi. Za koliko se je
kocka premaknila, če je koeficient trenja med kocko in podlago 0,2?
182. Telo mase 1 kg prožno trči s hitrostjo 6 m/s v mirujoče telo mase 2 kg. Kolikšno
energijo odda prvo telo drugemu pri prožnem čelnem trku?
183. Žoga mase 400 g se giblje s hitrostjo 20 m/s, ko čelno in prožno trči v mirujočo žogo
mase 500 g. Druga žoga po trku trči čelno in prožno v mirujočo žogo mase 600 g.
Kolikšna je hitrost tretje žoge po trku?
45
TERMIČNE LASTNOSTI SNOVI
Relativni raztezek homogene palice je premosorazmeren temperaturni spremembi palice

∆l
= α ⋅ ∆T
l0
lT = l 0 (1 + α∆T )
lo je dolžina palice na začetni temperaturi,
lT je dolžina palice na končni temperaturi,
∆T je sprememba temperature palice,
α je temperaturni koeficient dolžinskega raztezka.
Pri prostorninskem raztezanju snovi je relativni raztezek prostornine snovi premosorazmeren

spremembi temperature.
∆V
= β∆T
V
β = 3α je temperaturni koeficient prostorninskega raztezka.
Če je ρ0 gostota snovi na temperaturi 0°C, je na temperaturi TC:

ρ0
ρT =
1 + βTC
TC je temperatura v °C.
Sprememba temperature snovi je odvisna od oddane ali prejete toplote. (Toplota izraža
spremembo notranje energije snovi zaradi toplotnega stika z okolico)
Q = mc (T2 − T1 ) = mc∆T
Q = ∆W n
c je specifična toplota snovi,
m je masa snovi.
Produkt mase in specifične toplote snovi se imenuje toplotna kapaciteta .

C = cm
Toplotna kapaciteta telesa pove toploto, ki segreje telo za 1K.
Ob faznih spremembah snovi se spremeni notranja energija snovi na račun oddane ali prejete
toplote. Specifična izparilna toplota je toplota, ki pri temperaturi vrelišča izpari 1 kg kapljevine
oz. 1 kg pare odda, ko kondenzira.
46
MJ Wh
Specifična izparilna toplota za vodo pri 100 °C je 2,26 ≈ 630 .
kg kgK
Specifična talilna toplota je toplota, ki pri temperaturi tališča, 1 kg kristalne snovi stali oziroma
1 kg kapljevine odda, ko snov kristalizira.
kJ Wh
Specifična toplota za led je 334 ≈ 93,3 .
kg kgK
184. Železna palica je na temperaturi 0 °C dolga 100,0 cm, na temperaturi 164 °C pa 100,2
cm. Kolikšen je temperaturni koeficient dolžinskega raztezka železa?
185. Bakrena palica na 0 °C je dolga 100,0 cm, jeklena palica pa 100,1 cm. Za koliko
moramo segreti palici, da bosta enako dolgi? Temperaturni koeficient dolžinskega
raztezka za baker je 1,7·10-5 K-1, za jeklo pa 1,2·10-5 K-1.
186. Pri temperaturi 20 °C izmerimo dolžino dveh kovinskih palic; dobimo 200 cm in
200,5cm. Če krajšo palico segrejemo, daljšo pa ohladimo za enako temperaturno
razliko, palici postaneta enako dolgi. Kolikšni sta končni temperaturi palic?
Temperaturni koeficient dolžinskega raztezka kovine je 25·10-6 K-1.
187. Steklena bučka s prostornino 1 l z odprtim vratom je pri temperaturi 0°C do vrha
napolnjena z žvepleno kislino. Koliko kisline izteče iz bučke, če jo segrejemo za 50°C?
Temperaturni koeficient dolžinskega raztezka stekla je 8·10-6 K-1, temperaturni
koeficient prostorninskega raztezka za žvepleno kislino pa 5,6·10-4 K-1. Gostota
žveplene kisline je 1,8 g/cm3.
188. Višino živega srebra v cevi živosrebrnega barometra odčitamo na medeninasti skali.
Trenutnemu tlaku na temperaturi 30 °C ustreza višina 762,2 mm živega srebra. Kolikšna
višina živega srebra v cevi ustreza enakemu tlaku na temperaturi 0°C. Temperaturni
koeficient prostorninskega raztezka živega srebra je 1,83·10-4 K-1, temperaturni
koeficient dolžinskega raztezka medenine je 1,9·10-5 K-1. Spremembo prečnega preseka
cevi zanemarimo.
189. Cisterna za prevoz nafte ima prostornino 10.000 l na temperaturi 20°C. Koliko nafte
lahko največ natočimo na tej temperaturi v cisterno, da pri temperaturi 40°C nafta ne
steče iz cisterne? Temperaturni koeficient prostorninskega raztezka kovine, iz katere je
narejena cisterna, je 9·10-5 K-1, temperaturni koeficient prostorninskega raztezka nafte je
9·10-4 K-1.
47
190. Motor z močjo 15 kW ima izkoristek 0,5. Polovica energijskih izgub nastane zaradi
prehoda toplote skozi stene motorja. Hladilnik motorja vsebuje 20 l vode. V kolikšnem
času se bo voda segrela za 50°C, če je sistem toplotno izoliran? Specifična toplota vode
je 1,17 Wh/kgK.
191. V kalorimeter, ki vsebuje 2 l vode temperature 20°C, vržemo kos kovine mase 1 kg in
temperature 300°C. Kolikšna je specifična toplota kovine, če je zmesna temperatura 30
°C? Toplotno kapaciteto kalorimetra ne upoštevajte.
192. Koliko toplote potrebujemo, da 1 kg ledu temperature -10°C spremenimo v paro
temperature 100°C? Specifična toplota ledu je 0,6 Wh/kgK, specifična toplota vode je
1,17 Wh/kgK, talilna toplota ledu je 93 Wh/kg in izparilna toplota vode je 630 Wh/kg.
193. V toplotno izolirani posodi je 10 kg ledu pri temperaturi 0°C. Vanjo zlijemo 5 kg vode
pri 20°C in uvedemo 1 kg vodne pare pri 100°C. Kaj dobimo in kolikšna je končna
temperatura? Specifična toplota vode je 4,2 kJ/kgK, talilna toplota ledu 336 kJ/kg,
izparilna toplota vode je 630 Wh/kg.
194. Koliko vodne pare temperature 100°C potrebujemo, da stopimo 10 kg ledu temperature
-10°C? Specif. toplota ledu je 0,6 Wh/kgK, talilna toplota ledu je 93,3Wh/kg, specif.
toplota vode je 4200 J/kgK in izparilna toplota vode je 630 Wh/kg.
195. Osebni avtomobil mase 900 kg ima bencinski rezervoar s prostornino 32 l. Kolikšno pot
prevozi avtomobil s polnim rezervoarjem, če se giblje enakomerno po ravni cesti?
Koeficient trenja med kolesi in cestiščem je 0,07, izkoristek avtomobilskega motorja je
0,2, sežigna toplota bencina je 50 MJ/kg, gostota bencina 0,7 g/cm3.
196. Kolikšna je izparilna toplota vode, če vemo, da je čas, v katerem voda izpari, 5,4-krat
daljši od časa segrevanja enake količine vode od 0°C do 100°C pod enakimi pogoji
segrevanja? Specif. toplota vode je 1,17 Wh/kgK.
197.# V toplotno izolirani posodi s toplotno kapaciteto 90 J/K je 1 l vode temperature 20°C. V
vodo vržemo kos železa mase 1 kg in temperature 300°C. Pri tem izpari 20 g vode.
Kolikšna je končna temperatura v posodi? Specif. toplota železa je 0,13 Wh/kgK,
izparilna toplota vode je 630 Wh/kg.
48
TERMIČNE LASTNOSTI PLINOV
Plinski zakoni:
Izohorni zakon:
Tlak plina je pri izohorni spremembi (V=konst.) premosorazmeren s temperaturo:
p p0 p p
= ⇒ p = 0 ⋅ T ⇒ = konst.
T T0 T0 T
Izobarni zakon:
Prostornina plina je pri izobarni spremembi (p=konst.) premosorazmerna s temperaturo:
V0 V
V = T ⇒ = konst.
T0 T
Izotermni zakon:
Produkt tlaka in prostornine plina se pri izotermni spremembi (T = konst.) ne spremeni:
pV = p0V0 = konst.
Število molekul plina v dani prostornini, pri dani temperaturi in danem tlaku je za vse idealne
pline enako.
V
p = Nk
T
-23
k =1,38·10 J/K (Boltzmannova konstanta)
Plinska enačba je enačba stanja idealnega plina:

pV = nRT
p je tlak plina; V je prostornina plina; n je število kilomolov plina.

R = 8314,4 J·kmol-1K-1 - splošna plinska konstanta;
T je absolutna temperatura plina.
R = k ⋅ NA
26 -1
NA = 6,022·10 kmol (Avogadrovo število)
Število molov (kmol) je sorazmerno z maso plina.

m
n=
M
m je masa plina;
M je relativna molekulska masa plina.
49
Daltonov zakon:
Celoten tlak mešanice idealnih plinov je vsota delnih tlakov posameznih komponent (vsak
idealen plin v mešanici se obnaša tako, kot da sam zavzema celotno prostornino).
nRT
p=
V
Celotno število kilomolov vseh komponent v mešanici je: n = n1 + n2 + n3 +...
Gostota plina je premosorazmerna s tlakom in obratnosorazmerna s temperaturo.

p0 p
= = konst.
T0 ρ0 ρT
Zračni tlak na višini h je:

ρ 0 gh
−
p = p0 ⋅ e p0
(barometerska enačba)
po je zračni tlak na višini h = 0;
ro je gostota zraka na višini h = 0.
Relativna vlažnost zraka je razmerje med delnim tlakom vodne pare v zraku (pv) in nasičenim
parnim tlakom (pn).
pv
h= ⋅ 100%
pn
ali
m
h= ⋅ 100%
M
m je absolutna vlažnost;
M je maksimalna vlažnost (največja možna vlažnost, ki lahko obstoji pri danih pogojih)
Kinetična energija plina je

Wk = nRT = pV
n je število kilomolov (molov).
Povprečna hitrost gibanja molekul plina

3kT
v=
m
m je masa molekule;
k je Boltzmannova konstanta.
50
Najverjetnejša hitrost molekul plina je:

2kT
v0 =
m
198. V jeklenki za plin je temperatura 27°C. Na kolikšno temperaturo moramo segreti plin,
da bo končni tlak plina trikrat večji od začetnega?
199. V jeklenki segrejemo plin od 27°C na 327°C. Kolikokrat se poveča tlak plina v
jeklenki?
200. Tlak idealnega plina se poveča za 104 Pa, če se temperatura plina poveča za 20 %
začetne temperature. Kolikšen je začetni tlak plina? Prostornina plina je nespremenjena.
201. Kolikšna je bila temperatura plina v zaprti posodi, če se tlak poveča za 2,5 %, ko
povečamo temperaturo za 5 K?
202. Plin prostornine 1 l je na temperaturi 20°C. Kolikšna je prostornina plina, če ga izobarno
segrejemo do 80°C?
203. 2 l idealnega plina z začetnim tlakom 4 bar in temperaturo 100°C izotermno stisnemo na
prostornino 0,8 l, nato ga pri isti prostornini segrejemo na 200°C. Kolikšen je končni
tlak plina?
204. Idealnemu plinu pri nespremenjeni prostornini podvojimo tlak, potem pri stalnem tlaku
zmanjšamo prostornino na tretjino. Kolikšno je razmerje med začetno in končno
temperaturo plina?
205. V 5-litrski posodi je dušik pri tlaku 2 bar in temperaturi 27°C. Koliko molekul dušika je
v posodi? Kolikšna je masa dušika v posodi? Molska masa dušika je 28.
206. V posodi je 20 g vodika temperature 27°C in tlaka 1 bar. Plin segrejemo, tlak plina se
10-krat poveča. Kolikšna je končna temperatura plina in koliko toplote smo oddali
plinu? Specifična toplota vodika pri stalni prostornini je 10 J/gK.
207. Zaprta posoda valjaste oblike je z vmesno steno pregrajena na dve enaki prostornini. V
prostorih je zrak z enako temperaturo in enakim tlakom. Za koliko se premakne vmesna
stena (brez trenja), če zrak v eni polovici segrejemo na 27°C, v drugi pa na -3°C?
Dolžina posode je 50 cm.
208. Kolikšna je prostornina jeklenke, v kateri je 1 kg ogljika pri temperaturi 27°C in tlaku 20
bar? Koliko molekul plina je v jeklenki? Relativna molekulska masa ogljikovega dioksida
je 44.
209. Dve plinski posodi sta povezani z ventilom. V prvi posodi je tlak plina 1 bar, v drugi pa
0,6 bar. Prostornina prve posode je 6 l, druge pa 20 l. Kolikšen je tlak plina v posodah,
ko ventil odpremo? Temperatura plina se ne spreminja!
51
210. Tri posode s prostorninami 5 l, 10 l, 15 l so napolnjene s kisikom (2 bar), dušikom

(1bar) in helijem (3 bar). Koliko molekul plina je v vsaki posodi? Kolikšen je tlak plina,
če vse tri posode povežemo? Temperatura plinov (27°C) se ne spreminja.
211. V prvi jeklenki je 5 kg dušika s temperaturo 0°C, v drugi pa 10 kg dušika pri
temperaturi 30°C. Kolikšen je tlak plina v posodah, če je prostornina prve 250 l, druge
pa 600 l? Koliko plina je v vsaki od posod, če ju povežemo in počakamo, da se
temperatura izenači s temperaturo okolice 20°C? Kolikšen je tedaj tlak plina?
212.# V jeklenki je plin temperature 17°C. Za koliko segrejemo posodo oziroma plin, če pri
stalnem tlaku tretjina plina izteče iz posode? Kolikšna je napaka, če ne upoštevamo
širjenja posode? Temperaturni koeficient prostorninskega raztezka jekla je 1,2·10-5 K-1.
213. Skozi cev s polmerom 1 cm steče kisik pod tlakom 2 bar pri temperaturi 27°C. V
10 minutah steče 3 kg plina. Kolikšna je hitrost plina skozi cev? Relativna molekulska
masa kisika je 32.
214. Koliko toplote oddamo metanu (CH4) z maso 10 g in s temperaturo 27°C, če se tlak
metana v 10 litrski posodi poveča za 1 bar? Relativna molekulska masa metana je 16,
specifična toplota metana pri stalni prostornini je 0,7 J/gK.
215. V prazno posodo s prostornino 1 m3 je potrebno natlačiti zrak do tlaka 4 bar.
Kompresor ima kapaciteto 2 m3/min in zajema zrak pri tlaku 0,95 bar in temperaturi 7
°C. Temperatura zraka v posodi je stalna 27°C. V kolikšnem času kompresor napolni
posodo?
216. Za koliko se spremeni gostota kisika, če ga segrejemo od 7°C do 47°C pri tlaku 1 bar?
Relativna molekulska masa kisika je 32.
217. Kolikšen je zračni tlak in gostota zraka na Triglavu (2864 m), Mt. Blancu (4810 m) in
Mt. Everestu (8848 m) pri temperaturi 0°C? Gostota zraka nad morsko gladino pri tlaku
1 bar in temperaturi 0°C je 1,29 kg/m3.
218.# V posodi s prostornino 30 l je zmes dušika in kisika v prostorninskem razmerju 1:2. Za
koliko se spremeni temperatura mešanice, če sprejme 1000 J toplote? Specifična toplota
dušika pri stalni prostornini je 0,74 kJ/kgK, kisika pa 0,65 kJ/kgK. Spremembe
specifične toplote zaradi spremembe temperature ne upoštevamo. Prostornina kmol plina
je 22,4 m3.
219. V 500 litrskem sodu zmešamo 1 kg dušika, 1,2 kg kisika in 2 kg ogljikovega dioksida.
Kolikšen je tlak nastale mešanice, če je temperatura v posodi 7°C?
220. Neka plinska zmes je sestavljena iz 24 % kisika (O2), 30 % dušika (N2), 20 % metana
(CH4), 25,9 % ogljikovega dioksida (CO2) in 0,1% ogljikovega monoksida (CO).
Kolikšna je gostota mešanice pri temperaturi 27°C in tlaku 1 bar?
221. V sobi z merami 5x4x2,5 m je pri temperaturi 30°C relativna vlažnost zraka 80 %.
Koliko vode izhlapi, da je v sobi nasičeno vlažen zrak? Maksimalna gostota vodne pare
pri 30°C je 30,3 g/m3.
52
TERMODINAMIKA
222. V sobi s prostornino 60 m3 je zrak s temperaturo 20°C in 60 % vlažnostjo. Koliko pare

je v sobi in koliko se je kondenzira, če pade temperatura na 0°C? Maksimalna gostota
vodne pare pri 20°C je 17,3 g/m3, pri 0°C pa 4,8 g/m3.
TERMODINAMIKA
Energijski zakon termodinamike (I zakon termodinamike):

Sprememba notranje energije snovi je enaka vsoti dovedenega (oddanega) dela in dovedene
(oddane) toplote.
∆Wn = A + Q
Snov med segrevanjem ne oddaja dela, če toploto dovajamo pri stalni prostornini:
∆Q = m ⋅ cV ⋅ ∆T
V = konst.
cV je specifična toplota pri stalni prostornini.
Če snov segrevamo pri stalnem tlaku, toploto porabimo za segrevanje snovi in za delo zaradi
raztezanja.
∆Q = m ⋅ c p ⋅ ∆T
p = konst.
cp je specifična toplota pri stalnem tlaku.
R
Za idealne pline velja: c P − cV =
M
cP
=κ 1,67 za enoatomni plin
cV
1,40 za dvoatomni plin
1,33 za večatomni plin
53
TERMODINAMIKA
Pri adiabatnih spremembah je snov toplotno izolirana od okolice tako, da ni izmenjave toplote
z okolico.
Q=0
∆Wn = A
Enačbe adiabatne spremembe stanja plina:

pV κ = p0V0κ = konst.
TV κ − 1 = T0V0κ − 1 = konst.
1− κ 1 −κ
Tp κ
= T0 p 0
κ
= konst.
Pri adiabatnem stiskanju plina se temperatura poviša, pri adiabatnem razširjanju pa zniža.
Delo tlaka med adiabatno spremembo plina je:
A = p∆V
V je sprememba prostornine plina;
p je tlak plina.
Delo pri izotermnem širjenju je

V2
A = nRT ⋅ ln
V1
Dovedeno delo pri adiabatni spremembi je enako spremembi notranje energije.

A = mcV (T2 − T1 )
m je masa plina;
cV je specifična toplota pri stalni prostornini;
T1 in T2 sta absolutni temperaturi pred in po spremembi.
Sprememba snovi je krožna, če se snov po končani spremembi vrne v izhodno stanje.

Sprememba notranje energije med krožno spremembo je nič.
∆Wn = A + Q = 0
A = −Q
Koliko dela snov med krožno spremembo odda (prejme) toliko toplote prejme (odda).
54
TERMODINAMIKA
Toplotni stroji so stroji, ki s krožnimi spremembami spreminjajo notranjo energijo snovi

(oziroma toploto) v delo.
Raztezanje snovi omogoča delno spreminjanje notranje energije snovi v mehansko delo. Če
je tlak plina med raztezanjem večji kot med stiskanjem oziroma če ima plin med raztezanjem
višjo temperaturo kot med stiskanjem, lahko raztezanje in stiskanje plina uporabimo kot
delovni proces toplotnega stroja.
Plin dobiva toploto od toplega zbiralnika (med raztezanjem) in jo prenaša v hladen zbiralnik
(med stiskanjem), vmes pa opravi nekaj dela.
Izkoristek toplotnega stroja definiramo kot količnik oddanega dela in prejete toplote.
A Q T
η= = 1− 2 = 1− 2
Q1 Q1 T1
T1 in T2 sta temperaturi toplega in hladnega zbiralnika toplote.
Izkoristek toplotnega stroja je vedno manjši od ena.
Hladilni stroji so naprave, ki jemljejo toploto hladnejšemu (Q2) zbiralniku in jo skupaj z delom
oddajo toplejšemu zbiralniku toplote.
Q1 = A + Q 2
Učinek hladilnega stroja (η) definiramo z razmerjem med odvzeto toploto Q2 in delom A.
Q2 Q2
η= =
A Q1 − Q 2
Za idealen hladilni stroj je:
T2
η=
T1 − T2
T2 je temperatura hladnega rezervoarja; T1 je temperatura toplega rezervoarja.
223. V posodi z gibljivim batom prostornine 5 l je dušik pod tlakom 1 bar. Plin segrejemo,
njegova prostornina se trikrat poveča pri stalnem tlaku. Kolikšno je delo plina pri
raztezanju? Koliko toplote sprejme plin? Kolikšna je sprememba notranje energije plina?
Specifična toplota dušika pri stalni prostornini je 740 J/kgK, relativna molekulska masa
dušika je 28.
55
TERMODINAMIKA
224. Pri temperaturi 100°C in pod tlakom 1 bar izpari 1 kg vode. Prostornina vodne pare, ki
nastane z izparevanjem, je 1701 l. Kolikšna je sprememba notranje energije in kolikšno je
opravljeno delo pri raztezanju plina? Izparilna toplota vode je 630 Wh/kg.
225. Idealni plin prostornine 10 l pod tlakom 10 bar stisnemo na polovico začetne
prostornine. Koliko toplote moramo odvzeti plinu, da bo kompresija plina izotermna?
Kolikšen je končni tlak plina? Za koliko se spremeni notranja energija plina?
226. Dušik mase 100 g segrejemo od -23°C do 27°C. Koliko toplote je potrebno za
segrevanje plina in koliko dela pri tem opravi plin? Specifična toplota dušika pri stalnem
tlaku je 1040 J/kgK, razmerje specifičnih toplot je 1,4; relativna molekulska masa dušika
je 28.
227. V posodi je dvoatomni plin temperature 17°C in tlaka 1 bar. Plin adiabatno stisnemo na
desetino začetne prostornine. Kolikšna sta tlak in temperatura plina po kompresiji?
228. Plin adiabatno stisnemo tako, da je končni tlak trikrat večji od začetnega. Potem se isti
plin adiabatno razširi na trikratno prostornino od začetne. Kolikšno je razmerje
začetnega in končnega tlaka te začetne in končne prostornine plina? Adiabatna konstanta
plina je 1,3.
229. V posodi s kisikom je tlak 10 bar in temperaturo 10 °C. Koliko plina steče iz posode, če
se tlak v posodi zmanjša na polovico? Kolikšna je končna temperatura plina v posodi?
Posoda je toplotno izolirana.
230. Koliko toplote moramo oddati 1 kg kisika, da se pri stalni prostornini segreje od -20°C
do 27°C. Kolikšen je tlak plina v posodi, če je začetni tlak 2 bar? Specifična toplota
kisika pri stalni prostornini je 653 J/kgK.
231. Koliko toplote oddamo kisiku mase 1 g temperature 7°C, da se prostornina pri stalnem
tlaku podvoji in potem pri stalni prostornini tlak poveča štirikrat? Specifična toplota
kisika pri stalni prostornini je 653 J/kgK, adiabatna konstanta je 1,4.
232. V zaprti sobi z merami 5x4x2.5 m je zračni tlak 0,95 bar. Koliko energije se v grelcu
spremeni v toploto, če se zračni tlak v sobi poveča na 1 bar. Specifična toplota zraka pri
stalni prostornini je 710 J/kgK, adiabatna konstanta je 1,4.
233. Izračunaj opravljeno delo pri adiabatni kompresiji in izotermni kompresiji 3 mola
dvoatomnega plina, če se prostornina plina zmanjša z 10 l na 5 l. Začetna temperatura
plina je 7°C.
234. V posodi je 10 molov enoatomnega plina temperature 27°C in tlaku 10 bar. Kolikšno je
delo, ki ga opravi plin, ko se tlak plina zmanjša na 1 bar? Kolikšna je končna
temperatura plina, če je širjenje plina adiabatno?
235. V posodi s prostornino 10 l je 10 g dušika in 20 g kisika temperature 27°C. Kolikšen je
tlak plina v posodi? Kolikšna je kinetična energija molekul kisika?
56
TERMODINAMIKA
236.# En mol idealnega dvoatomnega plina je delovno sredstvo v krožnem procesu, ki je

sestavljen iz dveh izohornih in dveh izobarnih sprememb. Kolikšne so temperature
značilnih točk in izkoristek krožnega procesa, če je začetna prostornina 10 l in tlak 2.5
bar, vmesna prostornina 20 l in vmesni tlak 4 bar (glej sliko 10).
Slika 10.
237.# V toplotnem stroju s prostornino plinskega rezervoarja 10 l je plin pri temperaturi 27°C
in pod tlakom 2 bar. Plin pri stalnem tlaku segrejemo na 800 K, nato pri stalni
prostornini ohladimo tako, da se tlak zmanjša. Plin v naslednji fazi izobarno ohladimo na
250 K in na koncu pri stalni prostornini segrejemo na začetno temperaturo. Koliko dela
plin opravi v enem ciklu? Koliko toplote plin prejme in koliko odda? Kolikšen je
izkoristek tega stroja? Razmerje specifičnih toplot je 1,4.
238. Enoatomni plin s temperaturo 27 oC pri stalni prostornini stisnemo, da se segreje do
dvakrat višje temperature. Potem ga adiabatno raztegnemo, da se tlak zmanjša na
začetno vrednost in ga izobarno stisnemo do začetne temperature (glej sliko 11).
Kolikšen je izkoristek tega stroja? Razmerje specifičnih toplot je 1,66.
Slika 11.
57
TERMODINAMIKA
239. Izračunaj izkoristek toplotnega stroja, ki dela s krožnim procesom, ki je sestavljen iz

dveh izohornih in dveh izobarnih sprememb (glej sliko 12). Začetna prostornina plina je
petkrat manjša od vmesne prostornine. Razmerje specifičnih toplot je 1,4.
Slika 12.
240. Kolikšen je izkoristek toplotnega stroja, če je temperatura zbiralnikov 127°C in 27°C?
241. Izkoristek Carnotovega toplotnega stroja je 0,4. Temperatura hladnega zbiralnika toplote
je 0°C. Za koliko treba povečati temperaturo toplega zbiralnika, da se izkoristek stroja
poveča na 0,5?
242. V hladilnem stroju je 100 kg vode temperature 273 K. Koliko dela mora opraviti hladilnik,
da spremeni vodo v led temperature 273 K, če dela z obrnjenim Carnotovim ciklom?
Temperatura okolice je 300 K, talilna toplota ledu je 93,3 Wh/kg.
243. Idealni hladilnik, ki dela z obrnjenim Carnotovim ciklom, znižuje temperaturo snovi od 27
°C do -8°C in pri tem opravi 1 MJ dela. Koliko toplote odvzame hladilnik snovi pri tej
spremembi?
58
PREVAJANJE TOPLOTE
PREVAJANJE TOPLOTE
Toplotni tok P je količina toplote, ki v enoti časa preteče skozi prerez snovi.
Q
P=
t
Merska enota za toplotni tok je 1W=1J/s.
Toplotni tok v eni razsežnosti po prizmatičnem telesu (tok v palici) je premosorazmeren

temperaturni razliki med zunanjo in notranjo steno in prečnemu prerezu, skozi katerega teče
toplota, ter obratnosorazmeren razdalji med stenami, na kateri je temperaturna razlika.
S ⋅ ∆T
P=λ
d
Odvisnost toplotnega toka od vrste snovi predstavlja parameter lambda (λ); imenuje se
toplotna prevodnost snovi. Enota za toplotno prevodnost je 1 W/mK.
Količnik toplotnega toka in površine ploskve skozi katero teče tok, se imenuje ploskovna
gostota toka.
P
j=
S
Merska enota za ploskovno gostoto toka je 1 W/m2.
Toplotni upor »toplotnega upornika« je premosorazmeren dolžini ter obratnosorazmeren

preseku in toplotni prevodnosti snovi iz katere je narejen.
d
R=
λ⋅S
Merska enota za toplotni upor je 1 K/W.
Zakon prevajanja toplote:

Toplotni tok v eni razsežnosti po prizmatičnem telesu je premosorazmeren temperaturni razliki
in obratnosorazmeren s toplotnim uporom snovi.
∆T
P=
R
Toplotni upor večplastnega zidu je vsota toplotnih uporov posameznih plasti.

R=R1 +R2 +R 3 +...
59
PREVAJANJE TOPLOTE
Gostota toplotnega toka, ki s stene prestopa v zrak (ali v obratni smeri, če je zrak toplejši od
stene), je premosorazmerna z razliko temperature stene in okolja (zraka).
P
=Λ(Ts -Tz )
S
Prestopni koeficient Λ (koeficient prehajanja toplote) je odvisen od termodinamičnih lastnosti

stene ter od viskoznosti in hitrosti zraka ob steni. Merska enota za Λ je W/m2K.
Toplotno zaščitne sposobnosti zidu povemo s k faktorjem (toplotna prehodnost), ki
predstavlja toplotni tok skozi 1m2 zidu pri temperaturni razliki 1 K na obeh straneh zidu.
P λ
k= =
S∆T d
Za večplastni zid z mejnima zračnima plastema je k faktor:

1 1 d1 d 2 1
= + + +...+
k Λ n λ1 λ2 Λz
Λ n in Λ z sta prestopna koeficienta na notranji in zunanji strani stene.
244. Debelina stene betonske hiše je 20 cm. Kolikšna je gostota toplotnega toka skozi steno,
če je zunanja temperatura 10 °C, notranja pa 22 °C? Toplotna prevodnost betona je
1,2 W/mK. Kolikšna je toplotna prehodnost skozi okna iste hiše? Narejena so z dvojnim
steklom in mirujočim zrakom debeline 2 cm. Toplotna prevodnost zraka je 0,025 W/mK.
245. Kolikšen toplotni tok steče skozi 25 cm debeli opečni zid, če je zunanja temperatura
0°C, notranja pa 20°C? Toplotna prevodnost opeke je 0,7 W/mK, površina stene pa 100
m2.
246. Kolikokrat se zmanjšajo toplotne izgube, če 25 cm debelo betonsko steno zamenjamo z
20 cm debelo opečno steno? Toplotna prevodnost betona je 1,2 W/mK, opeke pa
0,6 W/mK.
247. Stanovanjska hiša z zunanjo površino opečnih sten 250 m2 in debelino sten 35 cm ima
notranjo temperaturo 20°C. Zunanja temperatura je -10°C. Koliko toplote odda hiša
skozi stene okolici v eni uri? Koliko toplote odda hiša okolici v istem času, če jo
dodatno obložimo s 5 cm stiropora? Toplotna prevodnost opeke je 0,6 W/mK, stiropora
pa 0,04 W/mK.
60
PREVAJANJE TOPLOTE
248. V hladilni torbi, ki ima obliko kocke s stranico 20 cm, je 1 kg ledu pri temperaturi 0°C.
Stene kocke so narejene iz snovi s toplotno prevodnostjo 0,02 W/mK, njihova debelina
pa je 2 cm. Koliko ledu se stali v torbi v eni uri, če je zunanja temeratura 25°C. Talilna
toplota ledu je 93,3 Wh/kgK.
249. Za ogrevanje hiše z 20 cm debelimi betonskimi zidovi zunanje površine 400 m2, ki so
obloženi s 5 cm debelim lesenim opažem, porabimo 2 t goriva. Koliko porabi enako
velika hiša v enakem času v istih pogojih, s 25 cm debelimi opečnimi zidovi, ki so
izolirani s 5 cm steklene volne. Toplotna prevodnost betona je 1,2 W/mK, lesa 0,2
W/mK, opeke 0,6 W/mK in steklene volne 0,045 W/mK.
250. Kolikokrat se zmanjšajo toplotne izgube skozi 30 cm debelo betonsko steno, če 10 cm
debelo leseno izolacijsko plast zamenjamo z enako debelo plastjo steklene volne.
Toplotna prevodnost betona je 1,2 W/mK, lesa 0,3 W/mK, steklene volne pa
0,04 W/mK.
251. Betonska stena z debelino 20 cm je obložena z 10 cm debelim lesom. Zrak ob notranji
leseni strani stene ima temperaturo 22°C, ob zunanji pa 0°C. Kolikšna je temperatura na
meji les-beton? Toplotna prevodnost betona je 1,2 W/mK, lesa pa 0,3 W/mK.
252. Koliko toplote odda v 1 uri opečni zid z debelino 30 cm in površino 60 m2. Zid je z
notranje strani izoliran s 3 cm plute, z zunanje strani pa z 5 cm stiroporja. V zaprtem
prostoru je temperatura zraka 20°C, zunanja temperatura zraka je -5°C. Toplotna
prevodnost opeke je 0,6 W/mK, plute 0,045 W/mK, stiropora pa 0,04 W/mK. Prestopni
koeficient ob notranji steni je 5 W/m2K, prestopni koeficient ob zunanji steni pa je 10
W/m2K.
253. Izračunaj k faktor zidu, ki ga sestavljajo 30 cm opeke, 10 cm ometa in 10 cm steklene
volne. Toplotna prevodnost opeke je 0,6 W/mK, ometa 1 W/mK, steklene volne pa
0,04 W/mK. Prestopni koeficient na notranji strani zidu je 8 W/m2K, na zunanji 25
2
W/m K.
61
GIBANJE TEKOČIN
GIBANJE TEKOČIN
Prostornina tekočine, ki v enoti časa steče skozi prečni prerez tokovne cevi, je prostorninski
pretok.
∆V
Φ v=
∆t
Masa tekočine, ki v enoti časa steče skozi prečni prerez tokovne cevi, je masni pretok.
∆m
Φ m=
∆t
Če tekočina teče pravokotno skozi prerez z enako hitrostjo vzdolž celotnega prereza, je
prostorninski pretok tekočine enak produktu hitrosti tekočine in prečnega prereza tokovne
cevi.
Φ v =vS
Če je prerez S nagnjen glede na smer gibanja tekočine, upoštevamo projekcijo prereza na

prečno smer.
Φ m =vS cosϕ
ϕ je kot med vektorjem hitrosti in pravokotnico na prerez.
Masni pretok je premosorazmeren s prostorninskim pretokom.

Φ m = ρΦ v
Pri stacionarnem pretakanju nestisljive tekočine, je prostorninski pretok skozi vsak prerez
neke tokovne cevi enako velik.
Φ v = vS = konst.
v1 S1 =v 2 S 2 =v 3 S 3 =...
Pri stacionarnem gibanju stisljive tekočine se gostota v splošnem spreminja vzdolž tokovne
cevi. Pri tem se ohranja masni tok.
Φ m = ρΦ v = ρvS = konst..
ρ1 v 1 S 1 = ρ 2 v 2 S 2 = ρ 3 v 3 S 3 =...
62
GIBANJE TEKOČIN
Pri majhnih debelinah tekočinskih plasti (b) je viskozna sila premosorazmerna skupni površini
obeh plasti, razliki hitrosti obeh plasti ter obratnosorazmerna debelini plasti.
∆v
F=ηS
∆b
η je viskoznost tekočine
Enota za viskoznost tekočine je 1Pa·s = 1 kg/ms.
Za nestisljive, neviskozne tekočine uporabljamo Bernoullievo enačbo:

ρv 1 2 ρv 2 2
p1 + ρgh1 + = p 2 + ρgh2 +
2 2
p - tlak v tekočini;
ρ⋅g⋅h - gostota potencialne energije (potencialna energija v enoti prostornine);
(ρ⋅v2)/2 - gostota kinetične energije.
Za stacionarno gibanje, idealne, nestisljive tekočine se vsota tlaka, gostote potencialne energije
in gostote kinetične energije vzdolž tokovne cevi ne spreminja.
ρv 2
p + ρgh + = konst.
2
Tekočina izstopi iz posode s takšno hitrostjo, kot da bi prosto padala z višine gladine do
odprtine.
v 2 =v1 2 + 2 gh
v1 je hitrost gladine tekočine.
V zastojni točki pred oviro tok zastane; zastojni tlak je razlika tlakov v tej točki in v
nemotenem toku v enaki višini.
Dinamični tlak (zastojni tlak) tekočine je enak gostoti kinetične energije nemotenega gibanja
tekočine.
ρv 2
∆P =
2
v je hitrost v nemotenem toku.
63
GIBANJE TEKOČIN
Viskozna tekočina, ki teče s hitrostjo v, vleče kroglasto telo s polmerom r z viskoznim

uporom.
Rv = 6πηrv
(Če se kroglasto telo giblje skozi tekočino s hitrostjo v, mora premagovati viskozni upor -
Stokesova enačba)
η je viskoznost tekočine.
Pri velikih hitrostih in malo viskoznostnih tekočinah je za upor tekočine odločilen dinamični
učinek, ki spreminja hitrost tekočine. Dinamični upor je premosorazmeren zastojnem tlaku in
prečnem prerezu, ki ga telo kaže gibajoči se tekočini.
Sρ v 2
Rd = c u
2
Koeficient upora cu je odvisen od oblike in velikosti telesa, hitrosti in viskoznosti tekočine.
Dinamični vzgon je rezultanta tekočinskih pritiskov na telo v smeri pravokotno na tok

tekočine. (Dinamični vzgon pritiska telo prečno glede na tok tekočine, v smeri zgostitve
tokovnic).
ρv 2
P=c v S
2
cv je koeficient dinamičnega upora (odvisen je od oblike telesa in od njegove lege glede na tok
tekočine).
Na curek, ki pade na oviro s hitrostjo v1,učinkuje ovira s silo

F=Φ m ( v 2 -v1 )
Φ m je masni pretok;
v2 je hitrost tekočine po odboju od ovire.
Curek na oviro učinkuje z nasprotno enako silo, ki ji pravimo sila curka. Sila curka je produkt
masnega toka dotekajočega curka in spremembe hitrosti, ki jo povzroča ovira.
Fc = − F = Φ m ( v 2 -v1 )
254. Čez 30 m visok jez pada voda na turbino. Na izhodu iz turbine je hitrost vode 10 m/s.
Koliko moči se zgubi zaradi tega v procentih glede na začetno moč?
255. Na 100 m visokem jezu je odprtina za izpust vode. Odprtina ima krožno obliko s
premerom 20 cm, na višini 30 m od dna jezu. Koliko vode steče skozi odprtino v enem
64
GIBANJE TEKOČIN
dnevu, če je gladina vode 10 m od vrha jezu? Koeficient kontrakcije curka je 0,625

(presek curka iztekajoče tekočine je zaradi kontrakcije manjši od odprtine S2 = kS1).
256. Voda s stalno hitrostjo 5 m/s teče po cevi polmera 1 m. Kolikšna je moč, ki jo ima voda?
Cev se razcepi na dve cevi. Prva cev ima polmer 60 cm; voda v njej se giblje s hitrostjo
10 m/s. Kolikšen je polmer druge cevi, če je hitrost vode v njej 20 m/s?
257. Vino iz soda pretakamo po cevi s polmerom 0,5 cm v posodo, katere gladina je za 2 m
niže. Najvišje mesto cevi je za 50 cm nad gladino vina v sodu. Kolikšen je prostorninski
in masni tok pretakanja? Kolikšen je tlak v najvišji točki v cevi? Zunanji zračni tlak je
1bar. Gostota vina je 1 g/cm3.
258. Pokončna valjasta posoda s polmerom 5 cm ima 20 cm pod gladino tekočine odprtino s
površino 1 cm2. S kolikšno hitrostjo izteka tekočina iz posode skozi odprtino, če je
koeficient kontrakcije curka 0,625?
259. Curek vode v fontani izteka s hitrostjo 10 m/s skozi cev s polmerom 2 cm. Zbiralnik za
vodo ima obliko valja s polmerom 1 m. S kolikšno hitrostjo se znižuje gladina vode v
zbiralniku? Kolikšen je tlak, pri katerem voda izteka iz fontane? Kolikšna je višina vode
v zbiralniku in kolikšna je višina vodnega curka iz fontane?
260. Visoka pokončna posoda ima vzdolž višine v steni razporejene luknjice, skozi katere
izteka tekočina, ki pade na vodoravna tla. Iz katere luknjice pada curek na tla v največji
oddaljenosti od posode? Gladina tekočine v posodi je ves čas enaka. (Op. luknjice so na
1/4, 1/2, 3/4 višine posode in na dnu posode).
261.# Pokončna valjasta posoda z višino 50 cm in polmerom 10 cm ima krožno odprtino na
dnu posode. Ko je posoda napolnjena z vodo, voda izteče skozi odprtino v 10 minutah.
Kolikšen je polmer odprtine, če je koeficient kontrakcije curka 0,625.
262. Kroglica iz aluminija s polmerom 1 cm pada v olju s stalno hitrostjo 20 cm/s. Gostota
aluminija je 2,7 g/cm3, olja pa 0,9 g/c m3. Kolikšna je viskoznost olja?
263. Balon s polmerom 1 m je napolnjen s plinom gostote 0,7 kg/m3; privezan je na vrvico z
dolžino 10 m. Kolikšen kot oklepa vrvica z navpičnico, če veter piha v vodoravni smeri s
hitrostjo 18 km/h? Koeficient upora za balon je 0,5; gostota zraka pa 1,3 kg/m3.
264.# Pokončna valjasta posoda z višino 50 cm je napolnjena z glicerinom. V posodo spustimo
dve kovinski kroglici (polmera kroglic sta 1 mm in 2 mm), ki padata s stalno hitrostjo.
Gostota kroglic je enaka (7 g/cm3), gostota glicerina pa 1,3 g/cm3. Katera kroglica bo
prva padla na dno posode? Po kolikšnem času bo padla druga kroglica? Viskoznost
glicerina je 1,3 Pas.
265. Lopatice centrifugalne črpalke imajo srednji polmer 20 cm. S črpalko dvigamo vodo na
višino 10 m. Kolikšno je število vrtljajev črpalke v minuti?
266. Curek vode s hitrostjo 20 m/s zadeva pravokotno ob kocko stiropora z maso 5 kg.
Kocka se odkloni toliko, da vrvica na kateri visi oklepa z navpičnico kot 45°. Kolikšen
je presek curka in kolikšen je masni in prostorninski pretok curka?
65
ELEKTROSTATIKA
ELEKTROSTATIKA
COULOMB-ov zakon:
Električna sila med dvema točkastima nabojema v vakuumu je premosorazmerna z nabojema in
obratnosorazmerna s kvadratom oddaljenosti.
1 e1e 2
F= ⋅
4πε 0 r 2
As
ε 0 = 8.85 ⋅ 10 − 12 -influenčna konstanta
Vm
Sila med nabojema istega znaka je odbojna, med nabojema različnega znaka pa privlačna.
Jakost električnega polja je količnik električne sile in naboja; je vektor, ki ima smer električne
sile na pozitivni naboj.
F  N
E=  
e  C
Jakost električnega polja točkastega naboja z nabojem e v izhodišču je:

1 e
E=
4πε 0 r 2
Polje točkastega naboja je radialno. Jakost električnega polja več točkastih nabojev je
vektorska vsota jakosti električnih polj, ki jih povzročajo posamezni naboji.
v n
v
E = ∑ Ei
i =1
Ploskovna gostota naboja je naboj na enoto površine.

e C
σ =  2
Sm 
2
Enota za ploskovno gostoto naboja je 1 C/m .
Prostorninska gostota naboja je naboj na enoto prostornine.

e C
ρ =  3
V m 
Enota za prostorninsko gostoto naboja je 1 C/m3.
Električno polje v okolici naelektrene krogelne lupine je takšno, kot da bi bil ves naboj lupine
zbran v središču; v notranjosti lupine ni električnega polja.
66
ELEKTROSTATIKA
Jakost električnega polja v okolici enakomerno naelektrene, velike (neskončne) ravne plošče
σ
je: E=
2ε 0
E ni odvisna od oddaljenosti od plošče.
Električni potencial neke točke v električnem polju določa električno energijo, ki jo ima enota
naboja v tej točki.
W
V= e ( V )
e
Električni potencial točkastega naboja e na oddaljenosti r je:

1 e
V = ⋅ ( V)
4πε 0 r
Merska enota za električni potencial je volt.
Celotni električni potencial več točkastih nabojev je algebrajska vsota potencialov posameznih
nabojev.
n
V= ∑ Vi
i =1
Električna napetost med začetnim in končnim mestom v električnem polju definira delo, ki ga
električna sila opravi, prenašajoč enoto naboja od začetnega do končnega mesta.
A J
U=  
e  C
Merska enota za napetost je 1V=1J/1C (volt)
Napetosti na zaporednih odsekih se seštevajo.

U=U 1 +U 2 +U 3 +...
Med vzporednima ravnima ploščama z nasprotno enakima nabojema, je jakost električnega

polja v vseh točkah enaka (polje je homogeno).
Električna poljska jakost homogenega električnega polja definira napetost med mestoma, ki sta
v smeri silnic oddaljena za enoto dolžine.
U  N V
E=  = 
d  C m
67
ELEKTROSTATIKA
Napetost med dvema točkama v električnem polju je enaka razliki električnih potencialov med
njima.
U 12 =V1 -V2
Sprememba kinetične energije naboja e, ki preleti napetost U, je premosorazmerna naboju in

napetosti.
∆WK = eU
Napetost med ploščama kondenzatorja je premosorazmerna z nabojem in obratnosorazmerna s

kapaciteto kondenzatorja.
e
U=
C
Kapaciteta kondenzatorja določa naboj na kondenzatorju pri napetosti 1 V.

eC 
C =  = F
UV 
Enota za kapaciteto kondenzatorja je 1 farad. (1F = 1As/V)
Kapaciteta ploščnega kondenzatorja je premosorazmerna ploščini, ki jo plošči skupno

prekrivata, in obratnosorazmerna razdalji med njima.
S
C = ε0ε
d
ε je relativna dielektrična konstanta dielektrika med elektrodama kondenzatorja.
Kapaciteta večploščnega kondenzatorja je

ε 0 εS ( n − 1)
C=
d
n je število plošč;
d je razdalja med ploščama.
Nadomestna kapaciteta vzporedno vezanih kondenzatorjev je:

C n =C 1+C 2 +...+C i
n
Cn = ∑C
i=1
i
68
ELEKTROSTATIKA
Nadomestna kapaciteta zaporedno vezanih kondenzatorjev je:

1 1 1 1
= + + . . .+
C n C1 C 2 Ci
n
1 1
=∑
C n i =1 C i
Pri zaporedni vezavi kondenzatorjev so vsi naelektreni z enakim nabojem.

e1 = e 2 = . . . = e i
C 1U 1 = C 2U 2 = . . . = C i U i
U1,U2,...Ui so napetosti na posameznih kondenzatorjih.
Pri vzporedni vezavi kondenzatorjev je naboj na ploščah posameznih kondenzatorjev:

e1 =C 1U; e 2 =C 2U; ... e i =C iU
U je napetost na kondenzatorju.
Napetosti na vseh kondenzatorjih, pri vzporedni vezavi, so enake.

U=U 1 =U 2 =...=U i
Energija električnega polja kondenzatorja je:

1 1 e2
We = eU = CU = 2
2 2 2C
Za homogeno električno polje zračnega kondenzatorja je jakost električnega polja:

σ e
E= =
ε0 ε0 S
Energija električnega polja zračnega kondenzatorja je premosorazmerna s kvadratom

električne poljske jakosti.
1
Wep = ε 0 E 2 Sd
2
69
ELEKTROSTATIKA
Privlačna sila med ploščama kondenzatorja je:

1 e2
F=
2 ε0 S
Prostorninska gostota energije električnega polja v dielektriku je:

Wep 1
= ε0 E 2
V 2
267. Kolikšna je Coulombova sila med protonom in delcem alfa (helijevo jedro) na razdalji
10-14 m? (eα = 2 e0)
268. Kolikšen naboj ima krogla z maso 1 g, da lebdi pod kroglo z nabojem 70 nC na razdalji
5 cm? Kolikšen naboj ima enaka krogla, da lebdi nad kroglo z nabojem 70 nC na razdalji
5 cm?
269. Štirje enaki naboji e so v ogliščih kvadrata. Sila med nabojema na eni stranici je F.
Kolikšna je sila na posamezni naboj?
270. Dve enaki kroglici sta naelektreni; prva z nabojem e1 = -1 µC in druga e2 = 4 µC. Po
dotiku kroglici razmaknemo na razdaljo 25 cm. Kolikšna je električna sila po razmiku
kroglic?
271. V ogliščih kvadrata s stranico 10 cm postavimo točkasta telesa z nabojem 1 µC.
Kolikšna je električna sila, ki učinkuje na posamezne naboje?
272. Dva naboja -5 µC in -20 µC sta razmaknjena za 30 cm. V kateri točki na veznici
moramo namestiti tretji naboj, da je rezultanta električnih sil prvih dveh nabojev nič?
Kako je rezultat odvisen od predznaka tretjega naboja?
273. V ogliščih enakostraničnega trikotnika s stranico 10 cm postavimo naboje 1,5 µC,
-0,5 µC in 1 µC. Kolikšna električna sila deluje na tretji naboj? Nariši vektor rezultantne
sile.
274. Elektron z nabojem 1,6·10-19 C kroži okrog protona po krožnici s polmerom 10-10 m.
Kolikšna je hitrost elektrona? Masa elektrona je 9,1·10-31 kg.
275. Enaki kroglici mase 1 g sta privezani na vrvicah dolžine 2 m, ki sta pritrjeni v isti točki.
Za koliko se kroglici razmakneta, če je naboj vsake kroglice 1 µC?
276. Krogla s polmerom 2 cm je naelektrena z nabojem 0,4 µC. Kolikšna je električna poljska
jakost na površini krogle in na razdalji 20 cm od središča krogle? Skiciraj potek
električne poljske jakosti v odvisnosti od razdalje za 0 < r < 20 cm.
277. V prevodni krogelni lupini (r1 = 4 cm, r2 = 5 cm) je koncentrično postavljena prevodna
krogla s polmerom 2 cm. Kolikšna je električna poljska jakost na površini krogle in na
70
ELEKTROSTATIKA
zunanji površini krogelne lupine? Določite potenciala krogle in krogelne lupine, če sta
obe naelektreni z enakim nabojem 1 nC, in če je neskončno oddaljena okolica na
potencialu 0 V.
278. Kroglica s polmerom 5 cm je naelektrena z nabojema 100 µC. Druga kroglica s
polmerom 10 cm je naelektrena z nabojem 50 µC in je oddaljena 1 m od prve kroglice.
Kolikšen naboj steče po žici, s katero povežemo kroglici?
279. Enaki kroglici z nabojema -20 nC in 30 nC sta razmaknjeni za 20 cm. Kroglici se
dotakneta, nato pa ju namestimo v začetni položaj. Kolikšno je razmerje električnih sil
pred in po dotiku? Kolikšen je naboj kroglic po dotiku?
280. # Kroglica s polmerom 5 cm je naelektrena z nabojem 10 nC. 1 m od njenega središča je
središče druge kroglice s polmerom 10 cm, ki ni naelektrena. Kolikšen je potencial
kroglic, ko ju povežemo z žico? Kolikšni sta ploskovni gostoti naboja na kroglicama?
281. Kroglica z maso 1 g in nabojem 10 nC je obešena na niti dolžine 10 cm. Za kolikšen kot
se odkloni nitka od navpičnice, če postavimo kroglico v bližino ravne plošče s ploščino
1 m2, na kateri je naboj 20 µC ? Kolikšna je sila v vrvici?
282. Izračunaj električni potencial v točki (3a,0), ki ga povzročijo trije točkasti naboji 4 nC,
-20 nC in 15 nC razmeščeni po točkah (-a,0), (a,0) in (2a,0). Dielektrik je zrak,
a = 50 cm.
283. Električno polje povzročata dva raznoimenska ravninska naboja s površinsko gostoto 10
nC/m2. Naelektreni ravnini sta med seboj oddaljeni za 10 cm. Kolikšna je električna
poljska jakost in napetost med ravninama? Kolikšna je električna poljska jakost izven
prostora, ki ga obdajata ti dve ravnini? Skiciraj sliko električnega polja v okolici in med
ravninama!
284. Koliko dela je potrebno opraviti, če točkasta naboja 100 nC in 200 nC približamo iz
medsebojne razdalje 4 cm na razdaljo 1 cm? Kolikšno je razmerje sil med nabojema pred
in po premiku nabojev?
285. Naelektrena kovinska krogla s polmerom 10 cm ima potencial 100 V. Če se krogle
dotaknemo s prevodnikom, ki je na potencialu zemlje, se potencial krogle zmanjša za 10
V. Koliko elektronov preide v zemljo? Naboj elektrona je 1,6⋅10-19 C.
286. Aktivna ploščina plošč kondenzatorja je 100 cm2. Med njima je steklo debeline 1 mm z
dilektrično konstanto 5. Kolikšna je kapaciteta kondenzatorja?
287. Izoliran ploščni kondenzator s površino 100 cm2 ima napetost 300 V. Razmik med
ploščama je 1 mm, vmes je zrak. Plošči razmaknemo na razdaljo 2 mm in med plošči
vtaknemo snov z dielektričnostjo 10. Kolikšna je napetost kondenzatorja? S kolikšno
silo se privlačita plošči v prvem in drugem primeru?
288. Ploščni kondenzator ima kapaciteto 10 µF. Naboj na vsaki plošči je 10 mC. Kolikšna je
napetost med ploščama? Kolikšna je napetost, če razdaljo podvojimo? Koliko dela je
potrebno opraviti za potrojitev razdalje med ploščama?
71
ELEKTROSTATIKA
289. Tri vzporedno vezane kondenzatorje z enako kapaciteto povežemo v zaporedno

vezavo. Kolikšna je kapaciteta vezave v prvem in drugem primeru?
290. Izračunaj nadomestno kapaciteto za podano vezavo na sliki 13.
Slika 13.
291. Izračunaj nadomestno kapaciteto kombinirane vezave enakih kondenzatorjev s
kapaciteto 2 nF (slika 14).
Slika 14.
292. Napetost na kondenzatorju s kapaciteto 20 F je 1200 V. Na kondenzator vzporedno
zvežemo drug kondenzator s kapaciteto 5 F, ki pa ni naelektren. Kolikšna je nova
napetost na kondenzatorjih?
293. Na dva zaporedno vezana kondenzatorja priključimo vir napetosti 100 V. Napetost na
enem kondenzatorju je 20 V, njegova kapaciteta je 40 µF. Kolikšna je kapaciteta
drugega kondenzatorja?
294. Kondenzatorsko vezje priključimo na napetost 100 V. Kako se razdeli napetost in naboj
po posameznih elementih? Kapacitete kondenzatorjev so:
C1 = 40 µF, C2 = 50 µF, C3 = 200 µF in C4 = 20 µF.
Slika 15.
72
ELEKTROSTATIKA
295. Kolikšna mora biti napetost med sponkama A in B vezja na sliki 16, da bo na
kondenzatorju s kapaciteto 10 µF napetost 20V. (Izračunajte naboj na posameznih
elementih!) C1 = 20 µF, C2 = 10 µF, C3 = 40 µF.
Slika 16.
296. # Izračunaj nadomestno kapaciteto neskončne verige enakih kondenzatorjev s kapaciteto
2 µF.
Slika 17.
297.# Dve kovinski plošči s ploščino 1 m2, med katerima je zrak in sta razmaknjeni 1 cm,
priključimo na napetost 1 kV in nato izvor odklopimo. Plošči začnemo potapljati v
tekoči dielektrik tako, da je stična površina obeh dielektrikov (zrak, tekočina)
pravokotna na lego plošč. Kolikšna je električna poljska jakost pred potapljanjem, pri
četrtinski in polni potopitvi plošč v dielektrik? Relativna dielektrična konstanta je 5.
298.# Dve kovinski plošči s ploščino 1 m2, v medsebojni razdalji 1 cm, priključimo v zraku na
napetost 1 kV in nato izvor odklopimo. Plošči potopimo nato v kapljevinski dielektrik
tako, da sta plošči vzporedni z gladino dielektrika. Kolikšna je električna poljska jakost
in napetost med ploščama pred potapljanjem, ko je gladina dielektrika na četrtinski in
polovični razdalji med ploščama ter ko sta obe plošči potopljeni v dielektrik? Relativna
dielektrična konstanta dielektrika je 5.
299.# Kapaciteta posameznih kondenzatorjev je 1 pF. Kolikšen del celotne energije je na
kondenzatorju x?
Slika 18.
73
ELEKTROSTATIKA
300. Zračni kondenzator ima plošči na razdalji 3 cm, ki sta priključeni na napetost 12 kV.
Med plošči vtaknemo dielektrik z debelino 2,5 cm, ki ima relativno dielektrično
konstanto 20. Kaj se zgodi, če je električna prebojna trdnost zraka 20 kV/cm?
301. Dve ravni kovinski plošči s površino 100 cm2 v medsebojni razdalji 1 cm priključimo v
zraku na napetost 500 V in nato odklopimo izvor. Med plošči vtaknemo dielektrik z
debelino 1 cm in relativno dielektrično konstanto 10. Kolikšna je napetost na
kondenzatorju? Kolikšna je ploskovna gostota naboja na ploščah kondenzatorja? Za
koliko se spremeni električna poljska jakost med ploščama kondenzatorja? Kolikšno je
najmanjše delo, ki ga pri tem opravimo?
302. Dve ravni kovinski plošči s površino 100 cm2 v medsebojni razdalji 1 cm priključimo v
zraku na napetost 100 V in nato odklopimo izvor. Plošči kondenzatorja razmaknemo na
3 cm. Kolikšna je napetost med ploščama kondenzatorja? Kolikšna je sprememba
energije električnega polja kondenzatorja?
303.# Kovinska krogla s polmerom 10 cm je naelektrena z nabojem 10-7 C. Druga kovinska
krogla s polmerom 5 cm je na potencialu 10 kV. Krogli povežemo s prevodnikom, ki
ima zanemarljivo kapaciteto in naboj. Izračunajte potencial prve krogle, naboj druge
krogle in energijo el. polja pred povezavo! Kolikšen je naboj in potencial prve in druge
krogle po vezavi in kolikšna je energija električnega polja povezanih krogel? Koliko
toplote se sprosti pri vezavi krogel? Kapaciteta krogle je 4πε⋅r.
74
GIBANJE ELEKTRIČNIH DELCEV V ELEKTRIČNEM POLJU
Kinetična energija delca z nabojem e se pri preletu napetosti U poveča ali zmanjša za:
∆Wk = eU
Na električni delec v električnem polju učinkuje električna sila, ki mu vsiljuje pospešek

(pojemek).
v v
F=eE
V homogenem električnem polju se pozitivni električni delec giblje s stalnim pospeškom, ki

ima smer silnic električnega polja.
v e v
a= E
m
Pozitivno naelektreni delec se v električnem polju giblje pospešeno v smeri silnic in pojemajoče
v nasprotni smeri.
Hitrost delca je:

e
v= v 02 ± 2 U
m
U je napetost med začetno in končno lego delca;
v0 je začetna hitrost delca;
e je naboj delca;
m je masa delca.
Električni delec, ki vstopi v homogeno električno polje pravokotno na električne silnice, se

giblje po paraboli.
304. Napetost med ploščama kondenzatorja je 10 V. Kolikšna je kinetična energija elektrona,

ko »preskoči« z negativne na pozitivno ploščo?
305. Elektron, z začetno hitrostjo 107 m/s, se giblje v nasprotni smeri od smeri električnega
polja in se po 40 mm ustavi. Kolikšna je sila električnega polja, ki je zavirala gibanje
elektrona?
306. Čez koliko časa bo mirujoč elektron dosegel hitrost 0,1 c v električnem polju z jakostjo
200 V/m. (e0 = 1,6·10-19 As, me = 9,1·10-31 kg, c = 3·108 m/s)
75
307. V homogenem električnem polju se elektron giblje s pospeškom 106 m/s2. Kolikšna je
električna poljska jakost, hitrost elektrona 1 s od začetka gibanja, delo, ki ga pri tem
opravi, in napetost, ki jo preleti elektron v tem času? Masa elektrona je 9,1·10-31 kg,
naboj je 1,6·10-19 C.
308. Elektron in proton se gibljeta v homogenem električnem polju tako, da istočasno
zapustita nasprotni plošči kondenzatorja. Električna poljska jakost je 1 MV/m, razdalja
med ploščama je 1 cm. Kje in po kolikšnem času se bosta srečala? Masa elektrona je
9,1·10-31 kg, masa protona je 1,67·10-27 kg, naboj elektrona je 1,6·10-19 C.
309. Vzporedni horizontalni plošči sta oddaljeni 1 cm. Med njima enakomerno pada kapljica
z maso 10-6 kg. Ko na plošči priključimo napetost 1000 V, kapljica pada z dvakrat
manjšo hitrostjo. Kolikšen je naboj kapljice?
310. Vzporedni navpični plošči sta oddaljeni med sabo 1 cm. Med njima enakomerno pada
kapljica z maso 10-8 kg in nabojem 1 pC. Pod kolikšnim kotom se giblje kapljica, če je
napetost med ploščama 1000 V?
311.# Curek elektronov pospešimo z električnim poljem tako, da vsak elektron preleti
napetost 100 kV. Pospešeni elektroni priletijo v električno polje kondenzatorja tik ob
negativni plošči in se ustavijo na 50 cm oddaljenem zaslonu. Za koliko se odkloni curek
elektronov na zaslonu, če je dolžina plošč kondenzatorja 10 cm, razmik med njima 2 cm
in napetost med ploščama 10 V ?
312.# Elektron s hitrostjo 4·107 m/s vstopi v homogeno električno polje ploščnega
kondenzatorja tik ob negativni plošči. Napetost med ploščama je 5 kV, razmaknjeni pa
sta 1 cm. Kolikšna je najmanjša dolžina plošč kondenzatorja, da elektron izstopi iz
električnega polja tik ob pozitivni plošči ? Kolikšna je hitrost elektrona, ko izstopi iz
električnega polja oziroma kondenzatorja? Masa elektrona je 9,1·10-31 kg.
76
ELEKTRIČNI TOK
ELEKTRIČNI TOK
Električni tok (jakost električnega toka) je določen z nabojem, ki steče skozi prečni prerez
prevodnika v enoti časa.
∆e
I= ( A)
∆t
Enota električnega toka je 1 amper (osnovna enota SI).
Gostota električnega toka je tok na ploskovno enoto prečnega prereza vodnika:

I
j=
S
S je prečni prerez vodnika.
Električni tok je premosorazmeren številu prostih elektronov v enoti prostornine prevodnika,

prečnemu prerezu prevodnika in hitrosti gibanja prostih elektronov v prevodniku.
I=ne 0 Sv
e0 je naboj elektrona.
OHM-ov zakon:
Skozi prevodnik z uporom R teče tok I, če je med koncema prevodnika napetost:
U = I⋅R
oziroma, če je med koncema prevodnika z uporom R napetost U, teče skozi prevodnik tok:
U
I=
R
Električni upor prevodnika pove napetost, ki požene skozi prevodnik tok 1 A.

U V 
R=  1 = 1Ω
I A 
Enota električnega upora je 1 ohm (1Ω=1V/A).
77
ELEKTRIČNI TOK
Električni upor prevodnika s stalnim prerezom je premosorazmeren dolžini in

obratnosorazmeren preseku prevodnika.
ξ⋅l
R=
S
ξ je specifični upor prevodnika (električni upor določene snovi, katere presek je 1 m2 in
dolžina 1m na temperaturi 0°C).
Električna prevodnost je obratna vrednost specifičnega upora.

1
σ =
ξ
Enota je 1/Ωm.
Upor prevodnika je odvisen od temperature, ker se spremeni specifična upornost.

R = R0 (1 + α∆t )
R0 je upor prevodnika pri 0°C,
∆t je sprememba temperature (v K),
α je temperaturni koeficient specifičnega upora (K-1).
Skozi zaporedno vezane upornike teče enak tok.

I = I1 = I2 = ... = In
Nadomestni upor zaporedno vezanih upornikov je enak vsoti uporov posameznih upornikov.
n
Rn =R1 +R 2 +...+Ri = ∑ Ri
i=1
Napetosti na zaporedno vezanih upornikih so v enakih razmerjih kot upori upornikov.

U 1 R1
=
U 2 R2
Vzporedno vezani uporniki so priključeni na enako napetost.

U = U1 = U2 = ... = Un
Obratna vrednost nadomestnega upora vzporedno vezanih upornikov je enaka vsoti obratnih
vrednosti uporov posameznih upornikov.
1 1 1 1 n 1
= + +... = ∑
Rn R1 R2 Ri i=1 Ri
78
ELEKTRIČNI TOK
Tokovi v vzporedno vezanih upornikih so v obratnem razmerju z upori upornikov.

I 1 R2
=
I 2 R1
1. Kirchhoffov izrek:
V tokovnem vozlišču je vsota vseh pritekajočih tokov enaka vsoti vseh odtekajočih.
∑ I p = ∑ I od
2. Kirchhoffov zakon:
V poljubni zaključeni zanki električnega vezja je algebrajska vsota produktov tokov in
pripadajočih uporov enaka algebrajski vsoti vseh gonilnih napetosti v tej zanki.
∑ Ug = ∑ I ⋅ R
Napetost merimo z voltmetrom; priključimo ga vzporedno k porabniku. Merilno območje
voltmetra razširimo tako, da mu priključimo predupornik, ki prevzame odvečno napetost.
Upor predupornika je:

U
R=R V ( -1)
UV
Rv je upor voltmetra,
UV je merilno območje voltmetra,
U je napetost, ki jo želimo meriti.
Jakost električnega toka merimo z ampermetrom. V sklenjenem električnem krogu vključimo

ampermeter v krog zaporedno s porabnikom.
Merilno območje ampermetra razširimo tako, da vzporedno priključimo upornik, ki prevzame

odvečni tok. Upor soupornika je:
I
R=R A A
I-I A
IA je merilno območje ampermetra,
RA je upor ampermetra,
I je tok, ki ga želimo meriti.
79
ELEKTRIČNI TOK
Električno delo pri prevajanju toka je enako produktu napetosti, toka in časa.
A=U ⋅ I ⋅ t
Električna moč je produkt napetosti in toka.

U2
P=U ⋅ I=I ⋅ R=
2
R
Joulova toplota je premosorazmerna času, uporu porabnika in kvadratu toka.

Q=RI 2 t
313. Po prevodni žici, s prečnim prerezom 1 cm2, teče električni tok 1 A. S kolikšno hitrostjo
se premikajo elektroni v prevodniku? Gostota prostih elektronov v prevodniku je 8·1022
1/cm3.
314. Kolikšna je jakost toka pri kroženju elektrona okoli protona v atomu vodika? Polmer
atoma je 5,3·10-11 m, hitrost elektrona pa 2,2·106 m/s.
315. Skozi bakreno žico premera 1 cm steče tok 100 A. Koliko elektronov steče skozi prečni
presek vsako sekundo? Kolikšna je napetost med dvema točkama prevodnika, ki sta
medsebojno oddaljeni 1000 m? Specifična upornost bakra je 1,7·10-8 Ωm.
316. Žica iz bakra ima maso 10 g in električno upornost 10 Ω. Kolikšna sta polmer in dolžina
žice? Gostota bakra je 8,9 g/cm3, specifična upornost bakra je 1,7·10-8 Ωm.
317. Kovino mase 1 kg zvlečemo v 1 mm debelo žico. Žico prerežemo; dolžini nastalih delov
sta v razmerju 3:5. Kolikšen je upor posameznih delov žice? Gostota kovine je 5,5
g/cm3, specifična upornost pa 2,2·10-8 Ωm.
318. Jeklena žica ima pri 0°C upor 10 Ω, aluminijasta žica pa 11 Ω. Pri kateri temperaturi
imata obe žici enak upor? Temperaturni koeficient specifičnega upora jekla je
6·10-3 K-1, aluminija pa 5·10-3 K-1.
319. Za koliko bi morali segreti material, da se njegova specifična upornost podvoji?
a) pri bakru s temperaturnim koeficientom 4·10-3 K-1,
b) pri železu s temperaturnim koeficientom 6·10-3 K-1,
c) pri aluminiju s temperaturnim koeficientom 5·10-3 K-1.
Ali je mogoče vse snovi toliko segreti, da se njihova specifična upornost podvoji?
320. Žica iz aluminija, z dolžino 100 m in prečnega preseka 1 mm2 ima gostoto 2,7 g/cm3 in
specifično toploto 1,1 kJ/kgK. Upor prevodnika pri 0°C je 2,8 Ω. Za koliko se spremeni
upor žice, če ji dodamo 50 kJ toplote? Temperaturni koeficient specifičnega upora
aluminija je 5·10-3 K-1. Spremembe velikosti žice zaradi segrevanja zanemarimo.
321. Tri enake upornike z uporom 25 Ω zvežemo zaporedno na vir napetosti 14 V, ki ima
notranji upor 1 Ω. Kolikšen je tok v tokovnem krogu? Nariši vezje.
80
ELEKTRIČNI TOK
322. Upornik z uporom 30 Ω je zvezan zaporedno z vzporedno kombinacijo, ki je sestavljena

iz 20 upornikov, vsak z uporom 100 Ω. Kolikšen je upor v tokovnem krogu?
323. Za vezje na sliki 19 izračunaj nadomestni upor.
Slika 19.
324. Za vezje na sliki 20 izračunaj nadomestni upor med sponkami a in b, c in d ter d in e.
Slika 20.
325. Štirje enaki uporniki z uporom 10 Ω so vezani tako, da tvorijo stranice kvadrata.
Kolikšen je upor merjen med koncema diagonale kvadrata? Nariši vezje.
326. Štirje uporniki so vezani tako, da tvorijo stranice kvadrata. Upor merjen med koncema
diagonale je 2 Ω, med koncema druge diagonale pa 4 Ω. Po dva in dva upornika sta
enaka. Kolikšna sta upora upornikov v vezavi? Nariši vezje.
327. Za podano vezje izračunaj nadomestni upor med sponkami a in b, a in c ter c in d. Vsi
upori so enaki (R = 4 Ω).
Slika 21.
81
ELEKTRIČNI TOK
328.# Kolikšen je nadomestni upor neskončne verige upornikov na sliki 22 med točkama a in b
? Upori so enaki (R= 4 Ω).
Slika 22.
329. Na akumulator priključimo upornik 10 Ω, tok v tokokrogu je 1 A; če priključimo
upornik 30 Ω, je tok 0,5 A. Izračunaj notranji upor akumulatorja.
330. Na akumulator z napetostjo 24 V in notranjim uporom 2 Ω priključimo upornik z
uporom 10 Ω. Kolikšen je tok v tokokrogu in kolikšna je napetost na polih
akumulatorja?
331. Kapaciteta celic Ni-Cd akumulatorja je 0,4 Ah, napetost pa 1,25 V. Koliko celic moramo
vezati vzporedno, da steče ves tok skozi upornik 10 Ω v 300 urah? (notranji upor celic
zanemarimo).
332. Dva akumulatorja z napetostjo 2 V in notranjim uporom 0,02 Ω in 0,04 Ω vežemo
vzporedno. Ko ju obremenimo, je tok v tokokrogu 10 A. Kolikšen je tok, ki ga daje
posamezni akumulator in kolikšna je napetost na polih akumulatorja?
333. Za vezje na sliki 23 izračunaj upor R, tako da skozi ampermeter, ki ima zanemarljiv
notranji upor, steče tok 1 A v smeri od A proti B. Napetost U1 = 10 V in U2 = 5 V;
notranja upora sta r1 = 1 Ω, r2 = 2 Ω ; R1 = 10 Ω.
Slika 23.
334. Za vezje na sliki 24 izračunaj tok skozi upornik R = 10 Ω. Lastni napetosti sta U1 = 10V
in U2 = 4 V, upori R1 = 5 Ω in R2 = 10 Ω. Notranje upore virov zanemarimo.
Slika 24.
82
ELEKTRIČNI TOK
335. Za vezje na sliki 25 izračunaj tokove, ki tečejo skozi upornike. Upori upornikov so:
R1 = 100 Ω, R2 = 200 Ω, R3 = 300 Ω. Gonilni napetosti sta U1 = 24 V in U2 = 12 V.
Slika 25.
336. Za vezje na sliki 26 izračunaj tokove, ki tečejo skozi posamezne upornike. Gonilni
napetosti sta: U1 = 2,1 V, U2 = 1,9 V. Uporniki imajo upore: R1 = 4,5 Ω, R2 = 10 Ω,
R = 10 Ω.
Slika 26.
337.# Za vezje na sliki 27 izračunaj tokove, ki tečejo skozi posamezne upornike. Gonilni
napetosti sta U1 = 40 V; U2 = 80 V. Uporniki imajo upore: R1 = R2 = R3 = R4 = 2 Ω,
R5 = 10 Ω.
Slika 27.
338. Za vezje na sliki 28 izračunaj tokove, ki tečejo skozi posamezne upornike. Vsi uporniki
imajo enak upor 1Ω. Gonilna napetost je 24 V.
Slika 28.
83
ELEKTRIČNI TOK
339. Za vezje na sliki 29 izračunaj tok skozi upornik R8. Vsi uporniki imajo enak upor 1 Ω.
Gonilna napetost je 24 V.
Slika 29.
340. Wheatstonov most (slika 30) je priključen na izvor napetosti 10 V. Znani upori so: R1
= 20 Ω, R2 = 30 Ω, R4 = 40 Ω. Kolikšen je upor R3, da je tok skozi galvanometer nič?
Kolikšen je tok skozi galvanometer, če upornika R3 ni? Notranji upor galvanometra je 1
kΩ.
Slika 30.
341. Ko na akumulator z gonilno napetostjo 8 V priključimo upornik z uporom 10 Ω teče po
krogu tok 0,5 A. Kolikšen tok teče po krogu, ko priključimo vanj zaporedno enak
akumulator, ki poganja tok v isti smeri? Kolikšen tok teče po krogu, ko priključimo enak
akumulator vzporedno? Nariši tudi vezje za oba primera.
342. Z ampermetrom in voltmetrom želimo izmeriti neznani upor. Nariši dve vezji. Koliko
pokažeta oba instrumenta, če je merjeni upor 1 kΩ? Napetost vira je 24 V. Notranja
upora voltmetra in ampermetra sta 10 kΩ in 10 mΩ. Notranji upor vira zanemarimo.
343. Z ampermetrom, ki ima notranji upor 1 Ω, in z voltmetrom merimo neznani upor;
merilno vezje je na sliki 31. Voltmeter kaže napetost 50 V in ampermeter tok 1 A.
Kolikšen je neznani upor?
Slika 31.
84
ELEKTRIČNI TOK
344. Z voltmetrom, ki ima notranji upor 5 kΩ in merilno območje 20 V, želimo izmeriti

napetosti do 100V. Nariši vezje in določi upor predupornika!
345. Da izmerimo tok skozi upornik z uporom 100 Ω, zaporedno vežemo ampermeter z
notranjim uporom 1 Ω. Ampermeter kaže tok 20 A. Kolikšen je tok skozi upornik pred
vezavo ampermetra?
346. Koliko toplote odda v eni uri štedilnik z uporom žice 30 Ω, če je tok 5 A?
347. Kolikšen je izkoristek elektrarne, če z višine 20 m pada 6 m3 vode v 1 s? Moč elektrarne
je 540 kW (gostota vode je 1g/cm3).
348. Upornik z uporom 10 Ω vežemo na vir napetosti 5 V. Notranji upor vira napetosti je
1 Ω. Kolikšna je moč na uporniku?
349. Za koliko se spremeni moč električnega grelca, če njegovo dolžino podvojimo?
350. Upornika 20 Ω in 40 Ω sta vzporedno vezana na vir napetosti 10 V. Kolikšno je
razmerje moči na upornikoma P1:P2?
351. Upornik z uporom 10 Ω, ki ga priključimo na akumulatorsko baterijo z notranjim
uporom Rn in gonilno napetostjo 24 V, črpa moč 20 W. Kolikšno moč črpata dva taka
upornika, če ju vzporedno priključimo na isto baterijo?
352. Tri akumulatorje z napetostjo po 3 V in notranjim uporom 0,02 Ω zaporedno zvežemo v
baterijo. Prosta pola baterije povežemo z dvema vzporedno vezanima upornikoma,
katerih upora sta 2 Ω in 3 Ω. Kolikšna je moč na posameznih upornikih?
353. Za vezje na sliki 32 izračunaj tok v tokokrogu, moč na uporniku R2 in skupno moč
izvora. Upori so R1 = 10 Ω, R2 = 30 Ω, R3 = 60 Ω; notranji upor vira je 1 Ω. Napetost
vira je 100 V.
Slika 32.
354. Dve žarnici z močjo 60 W pri 220 V zvežemo zaporedno, potem pa vzporedno na
omrežno napetost 220 V. Koliko električne energije porabita žarnici, če je upor žarnic
stalen, v prvem in drugem primeru v eni uri?
355. Z višine 50 m pada na lopatice turbine vsako sekundo 10.000 kg vode. Turbina je
povezana z generatorjem; napetost na generatorju je 7200 V. Kolikšna je največja jakost
električnega toka, ki ga generator lahko odda, če je izkoristek turbine 0,8 in generatorja
0,9?
356. Zaradi preobremenitve omrežne napetosti 220 V, se jakost električnega toka skozi
upornik spremeni iz 10 A na 8 A. Za koliko se zmanjša moč upornika, če se njegov upor
ne spreminja s temperaturo?
85
ELEKTRIČNI TOK
357. Žarnico zvežemo zaporedno z upornikom 100 Ω in ampermetrom z notranjim uporom

2 Ω. Žarnica oddaja maksimalni svetlobni tok, ko dano vezje priključimo na 220 V. Tok
skozi ampermeter je takrat 0,5 A. Za kolikšno napetost je žarnica narejena? Kolikšna je
moč žarnice? Koliko toplote odda žarnica v desetih minutah?
358. Na akumulator z napetostjo 24 V in notranjim uporom 0,5 Ω priključimo grelec.
Napetost na grelcu je 20 V. Grelec je potopljen v 1 kg vode, ki ima temperaturo 20°C.
Po kolikšnem času bo voda začela vreti ? Vrelišče vode je 100°C, specifična toplota
vode je 1,17 Wh/kgK.
359. Kolikšna je moč grelca v električnem bojlerju s prostornino 200 l, če se voda v njem v
eni uri segreje za 40 K? Bojler je idealno toplotno izoliran. Specifična toplota vode je
1,17 Wh/kgK.
360.# Vodo v toplotno izolirani posodi segrevamo z dvema grelcema. Če vodo segrevamo s
prvim grelcem, začne vreti čez 15 min, če jo segrevamo z drugim grelcem, voda začne
vreti čez 30 min. V kolikšnem času voda začne vreti, če jo segrevamo z obema
grelcema, ki sta vezana:
a) vzporedno,
β) zaporedno.
86
MAGNETNO POLJE IN MAGNETNA INDUKCIJA
Magnetno polje deluje na naelektreni delec s silo.

v v v
F=ev × B
e je naboj delca,
v je hitrost delca,
B je gostota magnetnega polja.
Velikost sile, s katero magnetno polje deluje na naelektreni delec, je:

F=evB sinϕ
ϕ je kot med vektorjem hitrosti in vektorjem gostote magnetnega polja.
V homogenem magnetnem polju naelektreni delec kroži po krogu z radijem r v ravnini, ki je

pravokotna na smer magnetnega polja. Centripetalna sila je enaka sili magnetnega polja:
mv 2
= evB
r
Magnetna sila na tokovni vodnik v magnetnem polju

v v vje:
F = Il × B
l je dolžina vodnika v magnetnem polju,
B je gostota magnetnega polja,
I je tok v vodniku.
Velikost magnetne sile na tokovni vodnik je:

F = BIl sin ϕ
ϕ je kot med smerjo vodnika in tokovnicami magnetnega polja.
Gostota magnetnega polja B je vektor, ki ima smer tangente na magnetno silnico-tokovnico.

Merska enota za gostoto magnetnega polja je 1 tesla .
Gostota magnetnega polja B v vakuumu je premosorazmerna magnetni poljski jakosti H.

 Vs Wb 
B=µ 0 H  2 = 2 = T
m m 
µ0 =4π·10 Tm/A (indukcijska konstanta).
-7
87
Gostota magnetnega polja na osi krožne tokovne zanke je:

Ir 2
B=µ 0 3
2 2 2
2(a +r )
µ0 =4π·10 Tm/A (indukcijska konstanta),
-7
r je polmer tokovne zanke,

a je oddaljenost točke od ravnine tokovne zanke.
Gostota magnetnega polja v okolici ravnega vodnika je:

I
B = µ0
2π ⋅ a
a je pravokotna oddaljenost točke od vodnika,
I je tok skozi vodnik.
V notranjosti ravnega votlega vodnika ni magnetnega polja.
Gostota magnetnega polja v dolgi tuljavi (l >> r) je:

N
B = µ0 I
l
N/l je število ovojev na enoto dolžine tuljave,
I je tok skozi tuljavo.
Magnetna poljska gostota v okolici naboja e, ki se giblje s hitrostjo v na pravokotni

oddaljenosti a, je:
e⋅v
B = µ0 2
a
Magnetna sila med vzporednima vodnikoma je:

I1 I 2b
F = µ0
2π ⋅ a
b je dolžina vodnika,
a je razmik med vodnikoma.
Faradayev indukcijski zakon:

V sklenjeni zanki se inducira napetost, če se magnetni pretok skoznjo spreminja s časom.
Inducirana napetost je enaka spremembi magnetnega pretoka v enoti časa.
∆Φ
Ui = -
∆t
88
Pri premikanju vodnika v magnetnem polju se v vodniku inducira električna napetost. Ta je

največja, če je vodnik pravokoten na tokovnice, in če ga premikamo pravokotno glede na
njegovo smer in smer tokovnic.
v v v
U i = -(l × B) ⋅ v
U i = − Blv
Inducirani tok teče v takšni smeri, da magnetna sila nasprotuje premikanju vodnika, ki tok
povzroča. Napetost se ne inducira, če je vodnik usmerjen vzdolž tokovnic ali če ga premikamo
v smeri tokovnic.
Lenzev izrek:
Inducirana napetost požene inducirani tok skozi sklenjeno zanko v takšni smeri, da magnetno
polje induciranega toka nasprotuje spremembi magnetnega pretoka, zaradi katere tok nastane.
Magnetni pretok skozi pravokotno ploskev S je produkt gostote magnetnega polja in ploščine.
Φ = B ⋅ S ( Wb = Tm 2 )
Magnetni pretok merimo v webrih ali voltsekundah.
Magnetni pretok skozi zaključeno zanko je produkt projekcije preseka zanke na ravnino, ki je
pravokotna na tokovnice in magnetne poljske gostote.
Φ = B ⋅ S ⋅ sin ϕ
Tokovna zanka se v magnetnem polju zavrti tako, da se njeno lastno magnetno polje usmeri
vzdolž tokovnic. Navor magnetne sile se spreminja od nič do maksimalne vrednosti, ki jo
doseže, ko tokovnice "tečejo" mimo zanke.
M max = I ⋅ B ⋅ S
I je tok skozi zanko,
B je magnetna poljska gostota,
S je ploščina zanke.
Največji navor magnetnega polja z gostoto B na tuljavo z N ovoji skozi katero teče tok I, je:
M max = NIBS
S je presek tuljave.
Če se tok v tuljavi spremeni, se v njej inducira napetost, ki nasprotuje spremembi toka.

∆I
Ui = - L
∆t
89
Induktivnost tuljave pove napetost, ki se inducira v tuljavi, če se v 1 s tok spremeni za 1 A.

N 2 S  Vs 
L = µ0  = H
l  A 
N je število ovojev tuljave,
S je presek tuljave,
l je dolžina tuljave.
Enota za induktivnost je 1 henry (1H=1Vs/A)
Da skozi tuljavo z induktivnostjo L steče tok I, mora vir napetosti opraviti delo:
LI 2
Ae =
2
Delo vira napetosti se spremeni v energijo magnetnega polja tuljave.

LI 2 1 B 2 Sl
Wmp = = ⋅
2 2 µ0
Gostota energije magnetnega polja je

Wm B2
wm = =
V 2µ 0
Če računamo razmere v snovi, damo namesto m0 v zgornjo enačbo m·m0.
361. Dva vzporedna neskončno dolga vodnika, ki sta nameščena, kot kaže slika, vodita enaka
tokova 10 A v isti smeri. Kolikšna je gostota magnetnega polja B po velikosti v točkah
A, B in C? Kolikšna je gostota magnetnega polja po velikosti in smeri v točkah A, B in
C, če zamenjamo toku I2 smer? Vse mere na skici so podane v cm.
Slika 33.
362. Trije vzporedni vodniki so razporejeni v ogliščih enakostraničnega trikotnika s stranico
20 cm. Po vseh teh vodnikih tečejo enaki tokovi 100 A v isti smeri. Kolikšna je gostota
magnetnega polja v težišču trikotnika? Kolikšna je gostota magnetnega polja, če tokova
v vodniku 1 in 2 spremenita smer? Nariši rezultantni vektor!
Slika 34.
90
363. Kolikšna je gostota magnetnega polja in magnetna poljska jakost na osi krožne tokovne
zanke 10 cm od ravni, v kateri je tokovna zanka? Polmer zanke je 10 cm, tok v zanki je
10 A.
364. Dva ravna neskončno dolga vodnika sta medsebojno pravokotna. Po vodnikih teče enak
tok 10 A v narisani smeri. Kolikšna je gostota magnetnega polja in magnetna poljska
jakost v točkah A in B, ki sta oddaljeni za 40 cm od obeh prevodnikov in sta v isti
ravnini?
Slika 35.
365. Prevodnik leži v homogenem magnetnem polju pravokotno na tokovnice. Tok v
prevodniku je 2 A, gostota magnetnega polja je 1 T. Kolikšna je sila na enoto dolžine
vodnika?
366. V homogenem magnetnem polju z gostoto 1 T se enakomerno, s hitrostjo 1 m/s, giblje
10 cm dolg prevodnik. S kolikšno močjo premikamo prevodnik pravokotno na
tokovnice, če je tok v vodniku 1 A?
367. Žica je dolga 10 m, po njej teče tok 100 A. Kolikšna sila deluje na žico v magnetnem
polju gostote 2·10-4 T, če je žica pravokotna na tokovnice, vzporedna z njimi in če je kot
med smerjo toka in magnetnih tokovnic 60°? Nalogo reši tudi grafično!
368. V polju »neskončno« dolgega vodnika, po katerem teče tok 100 A, miruje na višini h
vodnik, po katerem teče enak tok 100 A. Če je masa vodnika na enoto dolžine
0,04 g/cm, kolikšna je oddaljenost med vodnikoma? Nariši tudi smeri tokov v obeh
vodnikih.
369. V ravnini vzporedni z osjo ravnega vodnika, po katerem teče tok 20 A, leži pravokotna
tokovna zanka s stranicama 5 in 10 cm. Kolikšna je velikost in smer magnetne sile, ki
deluje na tokovno zanko, če je krajša stranica vzporedna z vodnikom, in kolikšna je, če
je daljša stranica vzporedna z vodnikom? Oddaljenost zanke od vodnika je 10 cm, tok
skozi tokovno zanko je 10 A v narisani smeri.
Slika 36.
91
370. Skozi dva neskončno dolga prevodnika teče tok 500 A v nasprotnih smereh. Vodnika sta
na razdalji 10 cm, ležita v zunanjem magnetnem polju z gostoto 10-3 T in sta pravokotna
na smer magnetnih tokovnic. Veznica med vodnikoma je vzporedna s tokovnicami.
Kolikšna je sila, ki deluje na vsak meter dolžine enega vodnika?
371. Izpeljite formulo za silo, s katero učinkujeta dva vzporedna vodnika dolžine b drug na
drugega, če vodita tokova I1 in I2 v isti in nasprotni smeri. Nalogo reši tudi grafično!
372. Po treh vzporednih vodnikih z dolžino 100 m tečejo enaki tokovi 100 A v isti smeri.
Razdalja med sosednjimi vodniki je 10 cm. Kolikšna je sila, ki deluje na srednji vodnik?
Kolikšna je sila, če enemu od zunanjih vodnikov spremenimo smer? Nariši tudi smer sile
v prvem in drugem primeru!
373. Naboj 20 nC se giblje v magnetnem polju pravokotno na tokovnice s hitrostjo 1 km/s.
Kolikšna je gostota magnetnega polja, če polje deluje na naboj s silo 6·10-8 N?
374. Curek elektronov zavije v magnetnem polju (B = 7 mT) po krožnici s polmerom 3 cm.
Kolikšna je energija elektrona v snopu? (me = 9,1·10-31 kg, e0 = 1,6·10-19 C)
375. Protoni se v magnetnem polju z gostoto 0,1 T gibljejo po krožnem tiru pravokotno na
smer tokovnic. Po kolikšnem radiju krožijo? Kinetična energija protona je 8·10-13 J, masa
protona 1,67·10-27 kg, naboj protona 1,6·10-19 C.
376. Alfa delec prileti v homogeno magnetno polje s hitrostjo 20.000 km/s pravokotno na
tokovnice. Kolikšen je polmer tira po katerem se giblje delec, če je gostota magnetnega
polja 1 T? (ma = 6,65·10-24 g, ea = 2 e0)
377. Elektron se giblje s hitrostjo 107 m/s v homogenem magnetnem polju z gostoto 10 T
pravokotno na tokovnice. Kolikšna sila magnetnega polja učinkuje na elektron? Za
koliko je ta sila večja od teže elektrona? Masa elektrona je 9,1·10-31 kg; naboj elektrona
je 1,6·10-19 C.
378. Elektron prileti v homogeno magnetno polje gostote 10-4 T s hitrostjo 107 m/s
pravokotno na tokovnice. Določite polmer krožnice, kotno hitrost, obhodni čas in
velikost centripetalne sile, ki povzroča kroženje elektrona. Masa elektrona je
9,1·10-31kg; naboj elektrona je 1,6·10-19 C.
379. α delec prileti v homogeno električno polje ploščnega kondenzatorja s hitrostjo 107 m/s
pravokotno na smer polja. Plošči sta razmaknjeni za 2 cm, napetost na kondenzatorju je
10 kV. Kolikšna mora biti gostota magnetnega polja, ki je pravokotna na smer
električnega polja, da se α delec giblje premočrtno? Nariši smer električnega,
magnetnega polja in smer gibanja α delcev, če veš, da je naboj α delca +2e0.
380. Na curek elektronov istočasno učinkuje homogeno električno polje z jakostjo 10 kV/m
in homogeno magnetno polje z gostoto 10-3 T tako, da se njune silnice sekajo
pravokotno. Kolikšna je hitrost elektronov, ki se gibljejo premočrtno v prostoru, kjer sta
istočasno obe polji? Kolikšen je polmer gibanja elektronov, ko električno polje ne deluje
več? Masa elektrona je 9,1·10-31 kg; naboj je 1,6·10-19 C.
92
381. Curek vodikovih ionov (1H1, 1H2 in 1H3) vstopa v homogeno magnetno polje pravokotno
na tokovnice. Gostota magnetnega polja je 1 T. V kakšnem razmerju so hitrosti ionov
posameznih izotopov, če se vsi gibljejo po krožnici z enakim polmerom? Kolikšna je
kinetična energija ionov 1H1, 1H2 in 1H3, če je hitrost najlažjega delca 3·107m/s? Masa
protona je 1,67·10-27 kg, naboj elektrona je 1,6·10-19 C. Za maso nevtrona vzemi, da je
enaka masi protona.
382. Curek ogljikovih ionov 6C12 in 6C13 vstopa v homogeno magnetno polje pravokotno na
tokovnice, naboj ionov je osnovni naboj. Hitrost ionov je 104 m/s. Sledi, ki ju pustijo
ioni, ko zadenejo ob zaslon, sta razmaknjeni za 2·10-4 m. Kolikšna je gostota
magnetnega polja, ki učinkuje na nabite delce? Masa protona je 1,67·10-27 kg. Za maso
nevtrona vzemi, da je enaka masi protona.
Slika 37.
383. Elektron prileti s hitrostjo 5·106 m/s v homogeno magnetno polje pod kotom 30° glede
na magnetne tokovnice. Če je gostota magnetnega polja 1 mT, izračunaj polmer krožnice
elektrona, kotno hitrost in obhodni čas.
384. V homogenem magnetnem polju z gostoto 1 T se enakomerno giblje 20 cm dolg
prevodnik s hitrostjo 1 m/s pravokotno na tokovnice. Kolikšno je opravljeno delo v eni
sekundi, če je tok skozi vodnik 1 A in kolikšna moč je potrebna za to?
385. 1 m dolga bakrena žica je obešena na dolgo nitko in vodoravno leži v homogenem
magnetnem polju z navpičnimi tokovnicami. Napetost med koncema žice je 1,7 V. Za
kolikšen kot in v kateri smeri se žica odkloni? Specifični upor bakra je 1,7·10-8 Ωm,
gostota bakra je 8,9 g/cm3, gostota magnetnega polja je 1 mT.
386. Tuljavo iz bakrene žice s premerom 1 mm in upornostjo 2 Ω zvežemo na vir napetosti
20 V. Tuljavo na gosto navijemo po valjastem plašču s polmerom 5 cm. Kolikšna je
gostota magnetnega polja v notranjosti tuljave? Koliko ovojev ima tuljava? Specifični
upor bakra je 1,7·10-8 Ωm.
387. Kvadratna tokovna zanka s stranico 10 cm je v homogenem magnetnem polju gostote
5·10-3 T pravokotno na tokovnice. Skozi zanko teče tok 100 A. Kdaj je navor
magnetnih sil na tokovodnik največji? Kolikšen je maksimalni navor? Kolikšen je navor
magnetnih sil, če je kot med ravnino zanke in smerjo polja 45°? Kolikšna je največja
sprememba magnetnega pretoka v tokovni zanki?
388. Skozi tuljavo (n = 500, l = 0,6 m ) teče tok 2 A. V njeni notranjosti je majhna tuljava s
presekom 5 cm2 in 100 ovoji. Njena os je pravokotna na tokovnice v veliki tuljavi.
93
Kolikšen je sučni koeficient spiralne vzmeti, na katero je os male tuljave pritrjena? Ko

steče skozi tuljavico tok 0,1 A, se zasuče za 15°.
389. Kovinski vodnik se premika skozi homogeno magnetno polje z gostoto 10-2 T s hitrostjo
10 m/s pod kotom 30°, 60° in 90° glede na smer magnetnega polja. Kolikšna je
inducirana električna poljska jakost na vodnik v teh primerih? Inducirana električna
poljska jakost je:
v v v
E=v × B
390. V homogenem magnetnem polju z gostoto 1 T je tokovna zanka, katere ravnina je
pravokotna na magnetne tokovnice. Del zanke je ravna prečka dolga 50 cm, ki lahko drsi
po vzporednih žicah zanke. Kolikšna napetost je inducirana v prečki, ki se premika v
narisani smeri s hitrostjo 10 m/s. Nariši smer induciranega toka. S kolikšno močjo
učinkuje sila na prečko, da se giblje s stalno hitrostjo, če je upornost prečke 1 Ω?
Slika 38.
391. Krožna tokovna zanka s polmerom 10 cm leži v homogenem magnetnem polju z gostoto
10-2 T pravokotno na tokovnice. Kolikšen je magnetni pretok skozi tokovno zanko? Za
koliko se spremeni magnetni pretok skozi tokovno zanko, če zanko zasukamo za 90°?
Kolikšen tokovni sunek steče po žici zanke, če zanko zasukamo za 180° okrog njenega
premera? Električna upornost zanke je 10 Ω.
392. Magnetni pretok s temensko vrednostjo 0,01 Wb se s časom spreminja po dani krivulji
skozi tuljavo z 20 ovoji. Določite in narišite inducirano napetost, če je t1 = 10-3 s (slika
39).
Slika 39.
393. V tokovnem krogu z induktivnostjo 0,1 H teče tok 1 A. Kolikšna je inducirana napetost,
če v 1 s povečamo tok na 2 A?
94
394. Kvadratna tokovna zanka s stranico 10 cm leži v homogenem magnetnem polju z

gostoto 1 T pravokotno na tokovnice. Kolikšna je inducirana napetost v zanki, če se
gostota magnetnega polja v 0,1 s zmanjša na polovico, v naslednjih 0,05 s pa na nič?
Nariši kako se gostota magnetnega polja spreminja s časom in kako je inducirana
napetost odvisna od časa!
395. Tuljava s premerom 10 cm in s 500 ovoji je v homogenem magnetnem polju z gostoto
1,5 T (tokovnice so pravokotne na prečni presek tuljave). Kolikšna je inducirana
napetost v tuljavi, če v 0,2 s enakomerno zmanjšamo magnetno poljsko jakost na nič?
396. Magnetni pretok s temensko vrednostjo 0,05 Wb se spreminja skozi krožno tokovno
zanko po narisanem diagramu. Nariši, kako se spreminja inducirana napetost v tokovni
zanki!
Slika 40.
397. Tuljavo s presekom 10 cm2, ki ima 100 ovojev, potegnemo iz magnetnega polja z
gostoto 1 T. Kolikšen naboj steče v tuljavi, če je tuljava vezana v električni krog z
upornostjo 10 Ω?
398. Tuljavo z N1 ovojev, dolžino l1 in premerom d1 ima induktivnost L1. Kolikšna sta števila
ovojev N2 in premer d2 druge tuljave, da bo ob l2 = 0,36·l1 in istem številu ovojev na
dolžinsko enoto kot pri prvi tuljavi, induktivnost druge tuljave enaka induktivnosti prve
tuljave?
399. Po 50 cm dolgi zračni tuljavi s prečnim presekom 50 cm2 in s 500 ovoji teče tok 5 A.
Kolikšna je inducirana napetost v tuljavi, če tok v tuljavi prekinemo za 0,005 s? Kolikšna
je inducirana napetost, če je v tuljavi železno jedro? Relativna magnetna permeabilnost
jedra je 5000.
400. V tokovnem krogu z lastno induktivnostjo 0,01 H se jakost električnega toka spreminja,
kot je narisano na sliki 41. Nariši, kako se spreminja inducirana napetost v tokovnem
krogu.
Slika 41.
401. Tuljava z uporom 240 Ω in lastno induktivnostjo 10 H je vezana na vir napetosti 500 V,
ki ima notranji upor 10 Ω. Kolikšna je energija magnetnega polja tuljave?
95
IZMENIÈNI TOK
IZMENIČNI TOK
Trenutna vrednost izmeničnega toka je:

i(t)=I 0 ⋅ sin (ωt + ϕ 1 )
Trenutna vrednost izmenične napetosti je:

u(t)=U 0 ⋅ sin (ωt + ϕ 2 )
I0 in U0 sta amplitudi toka in napetosti,
ϕ1 in ϕ2 sta začetna fazna kota toka in napetosti,
krožna frekvenca ω =2πν,
ν je frekvenca.
Za sinusne napetosti in tokove velja, da sta efektivni vrednosti:

U
U ef = 0
2
I
I ef = 0
2
Induktivni upor tuljave z induktivnostjo L, skozi katero teče izmenični tok s krožno frekvenco
ω, je:
X L =ωL
Kapacitivni upor kondenzatorja s kapaciteto C je:

1
XC =
ωC
Jalovi upor (reaktanca) je:

X=X L -X C
Absolutna vrednost impedance v tokovnem krogu zaporedno vezanih upornikov z uporom R,

tuljave z induktivnostjo L in kondenzatorja s kapaciteto C je:
2
 1 
Z= R +  ωL-
2

 ωC 
96
IZMENIÈNI TOK
Ohmov zakon za izmenični tok:

U
I=
Z
Fazni kot med napetostjo in tokom v tokokrogu zaporedno vezanih R, XL in XC je:

1
ωL −
X
ϕ = arctg = arctg ωC
R R
Trenutna moč izmenične napetosti je:

p=u(t) ⋅ i(t)
Delovna moč izmenične napetosti je:

I 0U 0
Pd = U ef ⋅ I ef ⋅ cosϕ = cos ϕ
2
Jalova moč izmenične napetosti je:

U0 I0
Pj = U ef ⋅ I ef ⋅ sinϕ = sin ϕ
2
Navidezna moč izmenične napetosti je:

2 2 U0 I 0
P= Pd +Pj =
2
Resonančna frekvenca v tokokrogu izmenične napetosti z zaporedno vezanimi R, XL in XC:

1
ω 0=
LC
Resonančni tok je:

U
I=
R
97
IZMENIÈNI TOK
Prestavno razmerje idealnega transformatorja je:

U1 N 1 I 2
= =
U2 N 2 I1
U1 je napetost na primarni tuljavi,
U2 je napetost na sekundarni tuljavi,
I1 je primarni tok,
I2 je sekundarni tok,
N1 je število primarnih ovojev,
N2 je število sekundarnih ovojev.
402. Kolikšna je navidezna moč izmeničnega toka, če je maksimalni tok 10 A in maksimalna

napetost 220 V?
403. Na vrtljivem kondenzatorju povečamo kapaciteto 4-krat. Za koliko se spremeni
kapacitivni upor?
404. Realno tuljavo z induktivnostjo 2 H in ohmskim uporom 50 W zvežemo zaporedno s
kondenzatorjem kapacitete 5 mF na omrežno napetost 220 V. Kolikšno napetost pokaže
voltmeter priključen na tuljavo?
405. Če tuljavo priključimo na izvor enosmerne napetosti 10 V, skozi tuljavo steče tok 0,5
A. Ko tuljavo priključimo na omrežno napetost, je električni tok skozi tuljavo 1,1 A.
Kolikšna je induktivnost tuljave?
406. Realna tuljava z induktivnostjo 0,1 H in ohmskim uporom 20 Ω je vezana zaporedno na
kondenzator s kapaciteto 10 µF. Tuljava in kondenzator sta priključena na omrežno
napetost 220 V s frekvenco 50 Hz. Izračunaj nadomestno impedanco, tok skozi vezje in
oba padca napetosti.
407. Frekvenca omrežne napetosti v Evropi je 50 Hz, v Ameriki pa 60 Hz. Za koliko je večja
induktivna upornost tuljave, priključene na omrežno napetost v Ameriki, od induktivne
upornosti tuljave, priključene na omrežno napetost v Evropi ?
408. Določite polno upornost in fazni kot za zaporedno vezavo R = 200 Ω in L = 50 mH pri
frekvenci 2 kHz. Kolikšna je dodatna upornost Rx in kako jo moramo priključiti, da se
fazni kot zmanjša za polovico? Kako moramo vezati dodatno upornost Rx, če želimo
fazni kot povečati ?
409.# Kolikšna mora biti induktivnost L v zaporedni vezavi ohmske upornosti R = 50 Ω pri
frekvenci 100 Hz, da bo fazni kot vezave 40°? Kako moramo priključiti dodatno
induktivnost Lx, če želimo fazni kot zmanjšati na polovico (20°), in kolikšna je dodatna
induktivnost? Kako moramo priključiti dodatno induktivnost Lx, če želimo fazni kot
povečati na 80°, in kolikšna je dodana induktivnost ? Ohmska upornost in frekvenca se
ne spreminjata.
98
IZMENIÈNI TOK
410.# Na vzporedno vezavo R = 20 Ω; L = 10 mH in C = 10 µF je priključena napetost

u(t) = 141×sin104t. Izračunajte tok skozi vezje. Izračunaj fazni kot med U in I.
411. Zaporedno vezani R, L in C so priključeni na vir izmenične napetosti s frekvenco 1
MHz. Tok v tokovnem krogu je največji, ko je kapaciteta kondenzatorja 500 pF. Če
kapaciteto povečamo na 600 pF, se tok zmanjša na polovico. Kolikšen je ohmski upor
in kolikšna induktivnost L?
412. Na zaporedno vezavo R = 100 Ω, L = 0,5 mH in C = 10 µF je priključena napetost
U=100 V s frekvenco 50 Hz. Kolikšna je resonanačna frekvenca in resonančni tok ter
delovna moč vira napetosti?
413. Na zaporedno vezavo C1 = 5 µF, C2 = 10 µF in L = 10 H je priključena efektivna
napetost U = 300 V s frekvenco 100 Hz. Izračunaj efektivni tok v tokokrogu !
414. Zaporedno vezani R, L in C so priključeni na vir napetosti. Razmik med ploščama
kondenzatorja je 10-4 m, površina plošč je 1000 cm2, med ploščama je dielektrik z
relativno dielektrično konstanto 5. Kolikšna je induktivnost L, če je resonančna
frekvenca 1000 Hz? Kolikšna je impedanca v resonanci, če je ohmska upornost 10 Ω?
415. Primarna tuljava transformatorja ima 600 ovojev, sekundarna pa 60 ovojev. Kolikšna je
efektivna napetost na sekundarni tuljavi, če priključimo primarno tuljavo na omrežno
napetost 220 V?
416. Na primarno navitje tokovnega transformatorja, ki ima 1500 ovojev, priključimo
izmenično napetost z amplitudo 250 V; moč je 10 KVA. Kolikšen je tok skozi
sekundarno navitje, ki ima 300 ovojev ?
417. Transformator z močjo 1000 VA ima prestavno razmerje 25. Kolikšen je tok skozi
primarno in sekundarno navitje, če navitje priključimo na omrežno napetost 220 V ?
99
NIHANJE
NIHANJE
Nihanje je periodično gibanje telesa okrog mirovne lege. Čas, v katerem se nihanje ponovi, je
nihajni čas (t0).
Frekvenca nihanja je število nihajev v enoti časa (ali obratna vrednost nihajnega časa).
N
ν=
t
1
ν=
t0
Enota za frekvenco je 1hertz (1Hz = 1/s).
Odmik telesa od ravnovesne lege, ki niha harmonično, je:

x(t)=x 0 sin(ωt+ϕ )
x(t) je odmik telesa od ravnovesne lege po času t,
x0 je amplituda nihanja,
ω = 2πν je krožna frekvenca,
ν je frekvenca nihanja telesa,
ϕ je začetna faza nihanja,
t je čas.
Hitrost telesa, ki niha harmonično, je:

dx
v= =x 0ω ⋅ cos (ωt+ϕ)=v 0 cos (ωt+ϕ)
dt
v0 = x0ω je amplituda hitrosti telesa (je premosorazmerna z največjim odmikom).
Pospešek harmoničnega nihanja je premosorazmeren z odmikom.

a = -ω 2 ⋅ x(t)
dv
a= = − x0ω 2 sin(ωt + ϕ ) = − a0 sin(ωt + ϕ )
dt
a0=x0ω2 je amplituda pospeška.
100
NIHANJE
Kinetična energija telesa, ki niha harmonično, je:

mv 2 mv 02
Wk = = cos 2 (ωt + ϕ )
2 2
2
mv 0
Wko = je amplituda kinetične energije telesa z maso m, ki niha harmonično.
2
Pri nedušenem nihanju je skupna energija nihanja stalna.

W = Wk + Wp = konst.
Sila, ki povzroča harmonično nihanje telesa z maso m, je:

F = − kx
k = m ⋅ω je sila na enoto dolžine odmika telesa od mirovne lege,
2
x je odmik telesa (točke) od mirovne lege.
Nihajni čas nihala na vijačno vzmet je:

m
t 0 = 2π
k
m je masa telesa,
k je konstanta prožnosti vzmeti.
Nihajni čas nitnega nihala je (za majhne kote):

l
t 0 = 2π
g
l je dolžina nitnega nihala,
g je težni pospešek.
Nihajni čas težnega nihala je:

J
t 0 = 2π
mgx
J je vztrajnostni moment nihala glede na nihajno os,
m je masa nihala,
x je oddaljenost težišča nihala od osi vrtenja.
101
NIHANJE
Navadno je nihanje dušeno zaradi negativnega dela upora; energija nihanja se manjša,
amplituda nihanja s časom pojema.
Amplituda dušenega nihanja se zmanjšuje s časom eksponentno.
x = x 0 e − β ⋅ t sin ωt
ß je koeficient dušenja.
Krožna frekvenca pri dušenem nihanju ω ′ je manjša od krožne frekvence pri nedušenem
nihanju ω :
ω ′ 2 = ω 2 −β 2
Nihajni čas električnega nihajnega kroga je:

t 0 = 2π LC
L je induktivnost električnega nihajnega kroga,
C je kapaciteta električnega nihajnega kroga.
Osnovna lastna frekvenca električnega nihajnega kroga je:

1
ν=
2π LC
418. S silo 0,1 N raztegnemo vzmet za 1 cm. Masa uteži je 100 g. Napiši enačbo gibanja
uteži, če je njeno nihanje harmonično.
419. Frekvenca nihajočega točkastega telesa je 0,5 Hz. Koliko nihajev napravi v dveh
minutah?
420. Kolikšen je nihajni čas nitnega nihala z dolžino 10 m?
421. Kolikokrat povečamo dolžino nitnega nihala, če se nihajni čas nihala potroji?
422. Eno nihalo ima nihajni čas 4 s, drugo pa 3 s. Kolikšen je nihajni čas nitnega nihala, če je
njegova dolžina enaka vsoti dolžin prvega in drugega nihala?
423. Dolžine treh nitnih nihal so v razmerju 1:3:5. Kolikšno je razmerje nihajnih časov nihal?
424. Na vijačno vzmet obesimo utež z maso 0,1 kg. Vzmet se raztegne za 0,1 m (nova
ravnovesna lega). Utež izmaknemo iz nove ravnovesne lege in jo izpustimo. Čez koliko
časa se vzmet vrne v ravnovesno lego?
425. Enačba harmoničnega nihanja telesa je x(t) = 10sin(t·π/3+π/3). Izračunaj: nihajni čas,
največjo hitrost in največji pospešek telesa. V kolikšnem najkrajšem času telo doseže
skrajno lego?
102
NIHANJE
426. Telo z maso 10 g niha sinusno x(t) = 10sin(t·π/3+π/6) pod vplivom neke sile. Kako se
sila spreminja s časom? Kolikšne so amplitude odmika, hitrosti, pospeška in sile?
Izračunaj nihajni čas in frekvenco nihanja. Po kolikšnem nihajnem času je kinetična
energija telesa enaka polovici amplitude kinetične energije?
427. Nihajni čas točke, ki niha harmonično, je 10 s. Začetna faza nihanja je ϕ = 0. V
kolikšnem najkrajšem času bo odmik enak polovici amplitude nihanja? Kolikšna je
krožna frekvenca? Kolikšno je razmerje med hitrostjo točke na polovici amplitude
nihanja in amplitudo hitrosti.
428.# Hitrost nihajoče točke je 4 cm/s, ko je odmik točke 1 cm od mirovne lege. Pri odmiku
2,5 cm pa je hitrost točke 2 cm/s. Kolikšna je amplituda nihanja in kolikšen je nihajni čas
točke?
429. Pod vplivom sile telo niha harmonično z amplitudo 10 cm in nihajnim časom 10 s.
Druga sila povzroči enako nihanje telesa, le fazna razlika je π/2 glede na nihanje pod
vplivom prve sile. Kakšno je rezultantno nihanje telesa? Kolikšna je fazna razlika, če
telo miruje?
430.# Točka niha sinusno z amplitudo 10 cm in frekvenco 10 Hz. V kolikšnem času se točka
odmakne od mirovne lege za 2 cm? Kolikšen je odstotek nihajnega časa, v katerem je
odmik te točke po absolutni vrednosti večji od 2/3 amplitude?
431. Telo z maso 10 g niha harmonično pod vplivom neke sile. V začetnem trenutku je telo v
skrajni legi. Kako se sila spreminja s časom, če ima telo pri odmiku 2 cm od mirovne
lege pospešek 1 m/s2? Kolikšna je frekvenca nihanja telesa in kolikšen je nihajni čas?
432. Utež z maso 2 kg visi na prožni vzmeti. Ko obesimo dodatno utež z maso 1 kg, se
vzmet raztegne za 10 cm. Kolikšen je nihajni čas vzmetnega nihala, ko sta obešeni obe
uteži?
433. Vzmetno nihalo niha harmonično z amplitudo 10 cm. Koliko je nihalo oddaljeno od
mirovne lege, ko je kinetična energija nihala 5-krat večja od potencialne energije nihala?
434.# Utež z maso 1 kg je obešena na vzmet s konstanto prožnosti 100 N/m, ki visi na vzmeti
s konstanto prožnosti 200 N/m, kot kaže slika a. Kolikšen je nihajni čas uteži? Kolikšen
je nihajni čas, če je utež pritrjena na vzmet, kot kaže slika b.
Slika 42.
103
NIHANJE
435. Utež z maso 10 g visi na prožni vzmeti in niha z nihajnim časom 0,4 s. Kolikšno utež
moramo dodati, da se nihajni čas potroji? Za koliko se raztegne vzmet zaradi dodatne
uteži?
436.# Matematično nihalo-ura podaljšamo za 1/100 prvotne dolžine. Kolikšna je napaka nihala
v 24-urah?
437. S kolikšnim nihajnim časom niha 1 m dolgo nihalo v dvigalu, ki se giblje: navzdol s
pospeškom 5 m/s2, navzgor s pospeškom 5 m/s2 in navzdol s pospeškom 15 m/s2?
438. Matematično nihalo-ura je umerjeno, da dela točno v tovarni, v kateri je izdelana. Uro
postavimo v stavbo, ki je 100 m višje glede na višino tovarne. Kolikšna je napaka v 24
urah? Polmer Zemlje je 6400km.
439. Kolikšna je dolžina viseče palice, ki niha okrog vodoravne osi na pritrjenem koncu
palice z nihajnim časom 2 s (za majhne kote). Vztrajnostni moment palice glede na
pravokotno težišče je
ml 2
JT =
12
m je masa palice in l je dolžina palice.
440.# Viseča palica z dolžino 2 m niha okrog vodoravne osi, ki je pravokotna na pritrjeni
konec palice. Če je palica v mirovni legi, kolikšna mora biti začetna hitrost prostega
konca palice, da je skrajna lega palice njena vodoravna lega? Kolikšen je nihajni čas
palice za majhne kote?
441.# Kolikšna je frekvenca pri nihanju 100 g živega srebra v U-cevi s polmerom 5 mm?
Gostota živega srebra je 13,6 g/cm3. Trenje zanemarimo.
442.# Disk s polmerom 30 cm niha okrog osi O1, O2 in O3, kot kaže slika 43. Osi so
pravokotne na ravnino diska. Izračunaj nihajni čas za posamezne osi. Za koliko se
spremeni nihajni čas, če se masa diska dvakrat poveča? Za koliko se spremeni nihajni
čas, če se štirikrat poveča polmer diska?
Slika 43.
443.# Kroglica z maso 1 g visi na vrvici in niha z nihajnim časom 1 s. Kroglico naelektrimo in
vstavimo med plošči ravnega kondenzatorja vzporedno s tokovnicami. Če je napetost na
kondenzatorju 100 V in razdalja med ploščama 3 cm, se nihajni čas zmanjša za
polovico. Kolikšen je naboj kroglice? Kolikšen je nihajni čas in kako niha nihalo, če
električno polje spremeni smer?
444. Kolikšna je lastna frekvenca električnega nihajnega kroga, če je induktivnost tuljave 10
H in kapaciteta kondenzatorja 1 nF?
104
NIHANJE
445. Za koliko se spremeni lastni nihajni čas električnega nihajnega kroga, če kapaciteto
kondenzatorja zmanjšamo štirikrat, induktivnost tuljave se pa ne spremeni?
446. V električnem nihajnem krogu, uglašenem na frekvenco 200 kHz, kapaciteto
kondenzatorja podvojimo, induktivnost tuljave pa povečamo 4,5-krat. Za koliko se
spremeni lastna frekvenca električnega nihajnega kroga?
447. Električni nihajni krog ima lastno krožno frekvenco 5 MHz. Induktivnost tuljave je
10 mH. Če nihajnemu krogu vzporedno vežemo kondenzator, se lastna krožna
frekvenca zmanjša na 2 MHz. Kolikšna je kapaciteta vzporedno vezanega
kondenzatorja?
448. Za koliko se spremeni lastna frekvenca električnega nihajnega kroga, če razmik med
ploščama kondenzatorja zmanjšamo za polovico, induktivnost tuljave pa povečamo za
osemkrat?
449. Nihajni krog sestavljata kondenzator s kapaciteto 1 µF in tuljava z induktivnostjo 1mH.
Kolikšni sta amplitudi toka in napetosti, če v krogu vzbudimo nihanje z energijo 1 µJ?
450. Skozi tuljavo z induktivnostjo 1 H in kondenzator, ki sta vezana zaporedno, teče
efektivni tok 1 A. Frekvenca je 50 Hz, ohmski upor tuljave je 10 Ω, skupna efektivna
napetost je 10 V. Kolikšna je kapaciteta kondenzatorja?
105
VALOVANJE
VALOVANJE
Enačba potujočega harmoničnega valovanja v prožni snovi je

t x
y ( x , t ) = y0 sin 2π ( − )
to λ
yo je amplituda valovanja,
to je nihajni čas izvora valovanja,
λ je valovna dolžina valovanja,
x je oddaljenost točke od izvora valovanja, v katero pride valovanje po času t,
y(x,t) je odmik na mestu x v trenutku t.
Valovna dolžina je enaka poti, ki jo valovanje napravi v času enega nihaja izvora.
c
λ = c ⋅ to =
ν
Hitrost valovanja je produkt valovne dolžine in frekvence valovanja.

c = λν
Na razdalji x val spremeni fazo za

x
ϕ = 2π
λ
Hitrost širjenja transverzalnega valovanja na napeti vrvi je

F F
c= =
µ ρS
F je sila napenjanja vrvi,
µ je masa žice na enoto dolžine,
ρ je gostota žice,
S je prečni presek žice.
Hitrost širjenja longitudinalnega valovanja je

E
c=
ρ
ρ je gostota snovi skozi katero se širi valovanje,
EY je Youngov modul prožnosti, če se valovanje širi skozi trde snovi,
EV je prostorski modul prožnosti, če se valovanje širi skozi kapljevine.
106
VALOVANJE
Hitrost širjenja longitudinalnega valovanja v plinih je

pκ
c=
ρ
p je tlak plina,
ρ je gostota plina,
κ = 1,66 za enoatomne pline,
κ = 1,40 za dvoatomne pline,
κ= 1,33 za tro in večatomne pline.
STOJEČE VALOVANJE NA VPETI VRVI:

Prihajajoče potujoče valovanje in odbito potujoče valovanje se seštevata v stoječe valovanje
x
y1 = y0 sin[ω ( t − )] - prihajajoče potujoče valovanje
c
x
y 2 = y 0 sin[ω ( t + )] - odbito potujoče valovanje
c
ωx
y = y1 + y 2 = 2 y 0 cos( ) sin ωt - enačba stoječega valovanja
c
ω je krožna frekvenca.
Amplituda stoječega valovanja je

ωx
a = 2 y 0 cos( )
c
Mesta na vrvi, ki pri stoječem valovanju mirujejo, so vozli stoječega valovanja. Sosednja vozla
sta oddaljena za polovico valovne dolžine.
λ
d=
2
Na vpeti vrvi so možna le stoječa valovanja, pri katerih sta vozla na konceh vrvi.
Nihanje vrvi pod vplivom stoječega valovanja se imenuje lastno nihanje vrvi; frekvence lastnih
nihanj se imenujejo lastne frekvence.
107
VALOVANJE
Najnižja frekvenca lastnega nihanja vpete vrvi se imenuje osnovna frekvenca.

c
ν0 =
2l
c je hitrost širjenja valovanja,
l je dolžina napete vrvi.
Višjeharmonične lastne frekvence vpete vrvi so celoštevilčni mnogokratniki osnovne

frekvence.
ν n = nν n n = 1, 2, 3, ...
451. Valovanje v prvi snovi ima hitrost 200 m/s in valovno dolžino 0,05 mm. Kolikšna je
valovna dolžina istega valovanja v snovi, v kateri je hitrost 40 m/s?
452. Kolikšna je amplituda valovanja z valovno dolžino 30 cm in frekvenco 104 Hz, če je na
razdalji 1 m od izvora valovanja in po času 0,001 s, odmik prožne snovi 1 cm? Za koliko
valovnih dolžin je ta delec oddaljen od izvora valovanja?
453. Transverzalno valovanje na napeti vrvi se širi s hitrostjo 10 m/s. Nihajni čas neke točke
na vrvi je 2 s, amplituda nihanja pa 2 cm. Kolikšna je faza nihanja, odmik, največja
hitrost in največji pospešek točke na razdalji 15 m od izvora valovanja 2 s, od začetka
širjenja valovanja? Kolikšna je fazna razlika med dvema točkama na vrvi, ki sta oddaljeni
10 m in 20 m od izvora valovanja?
454. Za koliko se spremeni hitrost transverzalnega valovanja na napeti vrvi, če podvojimo
gostoto vrvi in premer vrvi pri enaki napetosti vrvi? Za koliko moramo povečati
napetost vrvi, da se hitrost valovanja ne spremeni?
455. Longitudinalno valovanje (zvok) se širi skozi kovino s hitrostjo 3000 m/s. Iz kovine je
narejena žica dolga 1 m in debela 0.6 mm, ki se raztegne za 1 mm, če jo obremenimo s
silo 10 N. Kolikšna je gostota kovine?
456. Kolikšna je hitrost valovanja po vpeti žici, če je sila napenjanja 5 N? Žica je dolga 30
cm, njena masa pa je 5 g.
457. Vpeta struna je dolga 50 cm. Kolikšna je osnovna frekvenca nihanja strune, če je hitrost
širjenja transverzalnega valovanja 5000 m/s?
458. Na vpeti struni nastanejo trije hribi valovanja frekvence 10 Hz. Kolikšna je hitrost
valovanja, če je dolžina strune 1,2 m?
459. Enaki žici z dolžino 1 m sta napeti z enakimi silami in oddajata tona z enako frekvenco.
Ne da bi spremenili sili napenjanja, eno žico skrajšamo za 4 cm. Zato se frekvenca
nihanja krajše žice poveča za 10 Hz. Kolikšni sta osnovni frekvenci obeh žic?
108
VALOVANJE
460. Na sredini pritrjeno kovinsko palico segrevamo od 10°C na 40°C. Kolikšno je razmerje
osnovnih frekvenc nihanja palice na teh temperaturah, če je koeficient linearnega
raztezka palice 2⋅10-5 K-1? Spremembe modula prožnosti kovine zaradi spremembe
temperature in kvadratne člene pri računanju zanemarimo.
461. V kakšnem razmerju sta osnovni frekvenci dveh enako dolgih strun iz enake snovi, če
sta sili napenjanja v razmerju 4:5 in če sta premera strun v razmerju 2:1?
462. Dve valovanji z enako amplitudo (5 cm), z enako valovno dolžino (50 cm), z enako
hitrostjo širjenja in s fazno razliko 150° interferirata. Nariši valovanje, ki nastane po
interferenci obeh.
463. Prosto krajišče zelo dolge, ravne vrvi začne nihati s frekvenco 3 Hz; pri tem naraste v 15
nihajih amplituda od nič do 15 cm. Valovanje se širi s hitrostjo 1,5 m/s. S kolikšno
amplitudo niha 4 sekunde po pričetku nihanja del vrvi, ki je 3 m od krajišča?
109
ZVOK
ZVOK
Longitudinalno valovanje v zraku s frekvenco od 16 Hz do 20 kHz slišimo kot zvok.

Valovanje s frekvenco nižjo od 16 Hz je infrazvok. Ultrazvok je valovanje s frekvenco nad 20
kHz.
Ton je zvok s točno določeno frekvenco.
Zven je sestavljen iz tona z osnovno frekvenco in z višjeharmoničnih tonov, katerih frekvence

so mnogokratniki osnovne frekvence.
ODBOJ VALOVANJA:
Valovanje se na meji dveh sredstev odbije pod enakim kotom kot vpada; vpadni in odbojni
žarek ležita na ravnini, ki je pravokotna na mejno ploskev.
α =β
LOM VALOVANJA:
Pri prehodu v drugo snov se valovanje lomi tako, da je količnik sinusa kota med smerjo
širjenja valovanja in pravokotnico ter hitrostjo valovanja enaka v obeh snoveh.
sinα c1
=
sinβ c 2
Valovna dolžina zvoka je

c
λ=
ν
c je hitrost zvoka,
ν je frekvenca zvoka.
Hitrost širjenja zvoka v zraku pri temperaturi T je

T
c=c0
T0
c0 je hitrost zvoka pri temperaturi T0 = 273 K (0°C).
110
ZVOK
Frekvenca lastnih valovanj, ki jih odda na obeh konceh zaprta ali na obeh konceh odprta
piščal, je
n+ 1
ν= c
2l
l je dolžina piščali,
n = 0, 1, 2, 3, ...
c je hitrost valovanja.
Frekvenca lastnih valovanj, ki jih odda polodprta piščal, je
2n+1
ν= c
4l
n = 0 (osnovni ton), 1 (prvi višjeharmonični ton), 2, 3...
DOPPLERJEV POJAV:
Frekvenca tona, ki ga poslušalec zazna, je odvisna od frekvence izvora zvoka, hitrosti izvora
zvoka, hitrosti poslušalca ter hitrosti zvoka v zraku.
c ± vpos
ν= ν
c m v izv 0
c je hitrost zvoka v zraku,
vpos je hitrost poslušalca,
vizv je hitrost izvora,
ν je frekvenca tona, ki ga zazna poslušalec,
νo - frekvenca izvora zvoka.
+ vpos - poslušalec se približuje izvoru zvoka,

- vpos - poslušalec se oddaljuje od izvora zvoka,
- vizv - izvor se približuje poslušalcu,
+ vizv - izvor se oddaljuje od poslušalca.
Zvočni tok je energija, ki jo odnaša valovanje v enoti časa.

W
P=
t
Gostota zvočnega toka je zvočni tok skozi enoto ploskve pravokotno na smer širjenja
valovanja.
P W
j=  2 
S m 
111
ZVOK
Gostota zvočnega toka je premosorazmerna kvadratu amplitude nihanja delcev snovi, gostoti
snovi, hitrosti širjenja valovanja in kvadratu frekvence zvoka.
1
j = ρcω 2 y 0 2
2
Amplituda zvočnega tlaka pri širjenju zvoka skozi snov je

( ∆p ) 0 = ρcy 0ω
ρ je gostota snovi,
c je hitrost širjenja zvoka skozi snov,
y0 je amplituda odmika delcev snovi, skozi katero se širi zvok,
ω = 2⋅π⋅ν je krožna frekvenca zvoka.
Glasnost zvoka je logaritemsko odvisna od gostote vpadnega zvočnega toka

j
J=10 log
j0
J je glasnost ali jakost zvoka,
j je gostota vpadnega zvočnega toka,
j0 je gostota zvočnega toka, ki ga uho lahko še sliši (spodnja meja slišnosti): j0 = 10-12 W/m2.
464. Kolikšna je najmanjša razdalja delcev snovi, ki sočasno nihajo s frekvenco 260 Hz pri
valovanju, ki se širi s hitrostjo 330 m/s?
465. Na kolikšni razdalji od opazovalca je udarila strela, če zaslišimo grmenje 25 s po blisku?
Temperatura zraka je 15°C, hitrost zvoka v zraku pri 0°C je 331 m/s; hitrost svetlobe
pa je 3⋅108 m/s.
466. Valovna dolžina zvoka v zraku je 17 cm. Kolikšna je valovna dolžina istega zvoka v
kovinski palici? Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s, v kovini pa 3400 m/s. Kolikšna je
frekvenca zvoka?
467. Sirena ima 100 luknjic in napravi 720 obratov na minuto. Kolikšna je valovna dolžina in
kolikšna je višina tona, ki ga oddaja v zraku pri temperaturi 20°C? Kolikšna je valovna
dolžina tega tona v vodi, če je hitrost zvoka v vodi 1440 m/s? Hitrost zvoka v zraku pri
0°C je 331 m/s.
468. Kolikšna je širina jezera, če je zvok z drugega brega prišel po zraku 20 s kasneje kot v
vodi? Kolikšno je razmerje frekvenc in valovnih dolžin v zraku in v vodi? Hitrost zvoka
v zraku je 340 m/s, v vodi pa 1400 m/s.
112
ZVOK
469. Zvok se širi skozi plin s hitrostjo 1200 m/s, če je temperatura plina 0°C. Ko plin
segrejemo na temperaturo 50°C, se hitrost zvoka v plinu poveča na 1300 m/s. Kolikšen
je koeficient prostorninskega raztezka plina?
470. Ko zabrenkamo na vpeti struni kitare, slišimo ton s frekvenco 435 Hz, ki je v resonanci
z zvočnimi stebri višine 27 cm in 66 cm. Kolikšna je hitrost zvoka v zraku? Kolikšna je
temperatura zraka? Kolikšna je valovna dolžina zvoka? Hitrost zvoka v zraku na 0°C je
331 m/s.
471. S kolikšno silo je na kitari vpeta 1 m dolga in 0,5 mm debela jeklena struna, če daje
osnovni ton frekvence 100 Hz? Izračunaj prvo in drugo višjeharmonično frekvenco te
strune. Gostota jekla je 7,8 g/cm3.
472.# Vodoravno žico na enem krajišču pritrdimo, drugo pa speljemo prek lahkega škripca in
nanjo pritrdimo utež. Osnovna lastna frekvenca žice je 400 Hz. Če utež popolnoma
potopimo v neko tekočino, pa se frekvenca zmanjša na 325 Hz. Kolikšna je gostota
tekočine, če je gostota uteži 3 g/cm3?
473. Glasbene vilice s frekvenco 450 Hz nihajo nad zgornjim ustjem 60 cm dolge cevi, v
kateri spreminjamo gladino tekočine. Kolikšna je višina vode v cevi, ko zaslišimo močan
zven (zrak nad tekočino resonančno niha)? Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s. Ali je to
edina rešitev?
474. Zrak v polodprti piščali niha z osnovno frekvenco 1000 Hz. Za koliko Hz se spremeni
osnovna frekvenca, če piščal popolnoma odpremo ali zapremo? Izračunaj prvo in dugo
višjeharmonično frekvenco za polodprto in odprto piščal.
475. Dva koherentna zvočnika sočasno oddajata zvok s frekvenco 500 Hz. V katerih smereh
slišimo močan zvok in v katerih šibkega, če sta zvočnika razmaknjena za 5 m.
476. Največ pod kolikšnim kotom (αm) glede na navpičnico mora zvočno valovanje padati na
gladino vode, da ne prodre v njo? Zvok potuje po zraku s hitrostjo 340 m/s, v vodi pa
1400 m/s.
477. Pri približevanju reaktivnega letala opazovalec sliši zvok frekvence 2·104Hz. Ko se
letalo oddaljuje, opazovalec sliši zvok s frekvenco 3 kHz. Kolikšna je hitrost letala, če je
hitrost zvoka v zraku 340 m/s.
478.# Dve letali letita drug za drugim. Motor prvega letala oddaja zvok frekvence 2000 Hz.
Kolikšno frekvenco zvoka sliši pilot drugega letala pred in po prehitevanju, če je hitrost
njegovega letala za četrtino večja od hitrosti prvega letala? Hitrost prvega letala je 240
m/s, hitrost zvoka v zraku pa 340 m/s.
479. Motorist, ki ima hitrost 54 km/h, in kolesar, ki ima hitrost 18 km/h, se približujeta drug
drugemu. Motor oddaja zvočni signal s frekvenco 300 Hz. Kolikšna je frekvenca tona,
ki ga sliši kolesar pred srečanjem in po njem? Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s.
480. Rešilni avtomobil se giblje s hitrostjo 108 km/h in oddaja 5 s zvok frekvence 500 Hz.
Koliko časa sprejema zvok opazovalec, ki stoji ob cesti, in kolikšno frekvenco sliši, če
se mu rešilni avtomobil približuje? Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s.
113
ZVOK
481. Rešilni avtomobil, ki vozi enakomerno mimo nas, oddaja zvok s sireno. Ko se nam
približuje, slišimo ton s frekvenco 500 Hz, ko se oddaljuje, pa ton s frekvenco 400 Hz.
S kolikšno hitrostjo vozi avtomobil? Kolikšna je frekvenca tona, ki ga oddaja sirena?
Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s.
482.# S križišča dveh pravokotnih cest istočasno odpeljeta rešilni avto po eni cesti in osebni
avto po drugi cesti. Rešilni avto odpelje s pospeškom 1 m/s2, osebni avtomobil s
pospeškom 2 m/s2. Kolikšno frekvenco sliši poslušalec v osebnem avtomobilu 10 s od
začetka gibanja, če rešilni avto oddaja zvok frekvence 600 Hz. Hitrost zvoka v zraku je
340 m/s.
483. Zvok frekvence 500 Hz z jakostjo 100 dB se širi skozi zrak s hitrostjo 340 m/s.
Kolikšna je amplituda tlaka zvočnega valovanja in kolikšna je amplituda nihanja zračnih
delcev pri širjenju zvoka? Gostota zraka je 1,3 kg/m3. Spodnja meja zvočnega toka pa je
10-12 W/m2.
484. Kolikšna gostota zvočnega toka ustreza zvoku jakosti 80 dB? Kolikšna je amplituda
tlaka zvočnega valovanja? Spodnja meja gostote zvočnega tlaka je 10-12 W/m2;
amplituda tlaka na spodnji meji slišnosti je 20 µPa.
485. Skozi okno stanovanjske hiše s površino 3 m2 steče zvočni tok 6 µW. Kolikšna je jakost
zvoka na zunanji strani okna?
486. Kolikšna je gostota zvočnega toka zvoka frekvence 1000 Hz z jakostjo 100 dB, ki se
širi skozi zrak s hitrostjo 340 m/s. Za koliko se največ premakne bobnič v ušesu, ko
zaslišimo zvok? Gostota zraka je 1,3 kg/m3.
487. Točkasti izvor zvoka oddaja zvočno moč 1 kW. Na kolikšni razdalji od zvočila je
gostota zvočnega toka 1W/m2 (zgornja dopustna meja slišnosti)? Za koliko se spremeni
zvočna moč izvora, če se gostota zvočnega toka na enaki razdalji zmanjša do spodnje
meje slišnosti?
114
FOTOMETRIJA
FOTOMETRIJA
Energijski tok svetlobe je svetlobna energija, ki jo odda svetilo na časovno enoto v določen
prostorski kot.
∆W
P=
∆t
Svetlobni tok merimo tudi po njegovem učinku na človeški vid. Svetlobni tok je merilo za
svetlobno energijo, ki v enoti časa pade na oko, in povzroči svetlobni učinek. Svetlobni tok je
premosorazmeren z energijskim tokom P in z relativno barvno občutljivostjo očesa (RBO).
lm
PS = (680 ) ⋅ RBO ( λ ) ⋅ P
W
Merska enota za svetlobni tok je 1 lumen (1 lm).
Svetilnost (I) je svetlobni tok, ki ga točkasto svetilo oddaja v enoto prostorskega kota.
dPS  lm 
I=  = cd
dΩ  sr 
Merska enota za svetilnost je candela. (osnovna enota SI)
Za točkasto svetilo, ki ves svetlobni tok enakomerno porazdeli v polni prostorski kot, je
svetilnost
P
I= S
4π
Osvetljenost ploskve je količnik svetlobnega toka in ploskve, na katero tok pada.

P lm
E= S ( 2 = lux)
S m
Merska enota za svetlobni tok je lux.
Če je svetilo točkasto, je osvetljenost ploskve premosorazmerna svetilnosti svetila in

obratnosorazmerna kvadratu oddaljenosti ploskve od svetila.
I ⋅ cos a
E=
r2
α je kot med smerjo svetlobnih žarkov in pravokotnico na ploskev.
115
FOTOMETRIJA
Svetilnosti dveh svetil sta v enakem razmerju kot kvadrata njunih razdalj (velja za primer, ko
svetlobni žarki upadajo pravokotno).
I 1 r12
=
I 2 r22
488. Neka svetloba je sestavljena iz modre svetlobe z valovno dolžino 440 nm, zelene z
valovno dolžino 556 nm in rdeče z valovno dolžino 720 nm; energijski tok modre
svetlobe je 2 W, zelene 0,2 W in rdeče 20 W. RBO modre svetlobe je 0,023, rdeče 0,001
in zelene 1. Kolikšen je svetlobni tok te svetlobe?
489. Žarnica z močjo 100 W odda 5 % porabljene električne energije v obliki svetlobne
energije. Kolikšna je svetilnost žarnice? Kolikšen svetlobni tok pada pravokotno na
ploskev 20 cm2 v razdalji 1 m od žarnice? Žarnico obravnavajte kot točkasto svetilo.
490. Na sredini stropa sobe z dimenzijami 4x3x3 m je žarnica s svetilnostjo 100 cd. Kolikšna
je osvetljenost tal sobe na sredini pod žarnico in v kotih sobe? Na katerem mestu v sobi
je osvetljenost največja?
491. Dve svetilki, vsaka oddaja svetlobni tok 6280 lm, sta obešeni 3 m nad tlemi in 4 m
narazen. Kolikšna je osvetljenost na tleh pod svetilko in na sredini med njima?
492. Kako visoko nad mizo je potrebno obesiti žarnico s svetilnostjo 100 cd, da dobimo na
mizi osvetljenost za normalno delo (90 lux)? Kolikšna je moč žarnice, če odda 4 %
porabljene električne energije v obliki svetlobe?
493. Dve skupaj stoječi svetili osvetljujeta zaslon na razdalji 1 m. Eno svetilo ugasnemo. Za
koliko moramo približati drugo, da bo osvetljenost ostala enaka?
494. V športni dvorani omrežna napetost pade za 20 %. Za koliko se zmanjša osvetljenost
dvorane glede na prejšnjo?
495. Jupiter je od Sonca oddaljen 778⋅106 km, Zemlja pa 150⋅106 km. Kolikokrat je
osvetljenost tam zaradi Sonca manjša kot na Zemlji?
116
GEOMETRIJSKA OPTIKA
GEOMETRIJSKA OPTIKA
Svetloba se širi v vakuumu s hitrostjo 2,9979·108 m/s.

Lomni količnik (n) je število, ki pove, kolikokrat je hitrost svetlobe v neki snovi manjša kot v
vakuumu.
c
n= 0
c
Svetloba se na mestu, kjer se njena hitrost spremeni, deloma odbije, deloma pa preide v snov.
Odbojni zakon:
Pri odboju svetlobe na meji dveh sredstev je odbojni kot enak vpadnemu. Vpadni žarek,
vpadnica in odbojni žarek so v isti ravnini.
Lomni zakon:
Pri prehodu svetlobe iz ene snovi v drugo se svetloba lomi tako, da je produkt lomnega
količnika in sinusa kota žarka glede na vpadnico enak na obeh straneh mejne ploskve.
n1sinα = n2 sinβ
Premik svetlobnega žarka pri prehodu svetlobe skozi planvzporedno ploščo je

 cos α 
∆ = d ⋅ sin α ⋅  1- 
 n 2 - sin 2 α 
d je debelina plošče,
n je lomni količnik plošče,
α je vpadni kot svetlobnega žarka.
Pri prehodu skozi optično prizmo se svetloba dvakrat lomi in je odklon svetlobnega žarka (za
majhne kote prizme):
γ ≅ (n-1 ) ⋅ α
n je lomni količnik prizme,
α je kot prizme.
117
GEOMETRIJSKA OPTIKA
Lomni količnik prizme je:

α +γ
sin
2
n=
α
sin
2
γ je kot odklona svetlobnega žarka,
α je kot prizme.
Svetloba se na meji različnih snovi popolno odbije, če prehaja iz snovi z večjim lomnim
količnikom v snov z manjšim lomnim količnikom, in če je vpadni kot večji od mejnega kota
popolnega odboja.
Mejni kot popolnega odboja je:

n2
sinα m =
n1
n1, n2 - lomna količnika prve in druge snovi (n1 > n2).
Ravno zrcalo daje navidezno sliko, ki je na drugi strani zrcala v presečišču podaljškov odbitih
žarkov.
Enačba krogelnega zrcala je:
1 1 1 2
+ = =±
a b f R
f = R/2 je goriščna razdalja konkavnega zrcala,
f = -R/2 je goriščna razdalja konveksnega zrcala,
a je oddaljenost predmeta od zrcala,
b je oddaljenost slike od zrcala (je negativna, če je slika navidezna).
Linearna povečava slike je:

b S
N= =
a P
S je velikost slike,
P je velikost predmeta,
a je oddaljenost predmeta,
b je oddaljenost slike.
118
GEOMETRIJSKA OPTIKA
Pri lomu svetlobe na krogelni ploskvi z radijem R ob prehodu iz ene snovi v drugo velja
enačba:
n2 n1 n2 -n1
+ =
b a R
n1, n2 sta lomna količnika,
R je polmer ukrivljenosti mejne ploskve,
a je oddaljenost predmeta,
b je oddaljenost slike od mejne ploskve.
Med goriščno razdaljo tanke leče, krivinskima polmeroma mejnih ploskev ter lomnim
količnikom leče velja naslednja zveza:
1 1 1
=(n-1 ) ⋅ ( + )
f r1 r2
r1 in r2 sta pozitivna, če ležita v notranjosti leče (konveksna leča), sicer sta negativna.
Med goriščno razdaljo leče in oddaljenostjo predmeta ter slike od leče je naslednja povezava:
1 1 1
= +
f a b
a in b sta pozitivna, če sta predmet in slika realna;
če je slika navidezna, ima b negativni predznak;
f je pozitivna za zbiralne (konveksne) leče in negativna za razpršilne leče.
Linearna povečava leče je:

b
N=
a
Povečava lupe je število, ki pove, kolikokrat je slika, dobljena s pomočjo lupe, večja kot slika,
dobljena s prostim očesom.
d
N=
f
f je goriščna razdalja lupe,
d = 25 cm.
Ekvivalentna goriščna razdalja sistema tankih leč je:

1 1 1 1
= + +...+
f e f1 f 2 fn
119
GEOMETRIJSKA OPTIKA
Ekvivalentna razdalja sistema dveh leč, ki sta na razdalji a, je:

1 1 1 a
= + −
fe f1 f 2 f1 ⋅ f 2
a je razdalja leč.
Povečava daljnogleda je:

fob
N=
f ok
fob in fok sta goriščni razdalji objektiva in okularja.
Povečava mikroskopa je:

L ⋅ x0
N=
fob ⋅ fok
L = d -fob-fok je razdalja notranjih gorišč objektiva in okularja,
d je razdalja med objektivom in okularjem (d = fob+fok),
x0 = 25 cm - normalna zorna razdalja.
496. Mesec je oddaljen od Zemlje 384000 km, Sonce pa 1,5⋅108 km. Koliko časa potrebuje
svetloba za pot od od Meseca do Zemlje in od Sonca do Zemlje? Koliko svetlobnih let
je Sonce oddaljeno od Zemlje?
497. V kolikšnem času svetloba prodre skozi 1 cm debelo stekleno ploščo? Lomni količnik
stekla je 1,5.
498. Svetloba se širi v vakuumu s hitrostjo 300.000 km/s. S kolikšno hitrostjo se širi v vodi,
ki ima lomni količnik 1,33?
499. Neka zvezda je oddaljena 5 svetlobnih let od Zemlje. Kolikšna je razdalja zvezde od
Zemlje v kilometrih?
500. Snop vzporednih svetlobnih žarkov s frekvenco 5,45⋅1013 Hz vpada pravokotno na 1cm
debelo stekleno ploščo z lomnim količnikom 1,52. Koliko valovnih dolžin svetlobe je v
plošči? Hitrost svetlobe v vakumu je 3⋅108 m/s.
501. Stekleno kroglo s polmerom 10 cm osvetlimo s točkastim svetilom, ki je od krogle
oddaljen 50 cm. Kolikšna površina krogle je osvetljena?
502. Na mirno vodno gladino pada svetloba pod kotom 30° glede na navpičnico. Izračunajte
lomni kot, hitrost svetlobe v vodi in mejni kot popolnega odboja svetlobe za mejno
ploskev voda-zrak. Lomni količnik za vodo je 1,33.
120
GEOMETRIJSKA OPTIKA
503. Svetlobni žarek pada pod kotom 30° na zunanjo stran steklene posode, napolnjene z
vodo. Pod kolikšnim kotom glede na vpadnico se širi žarek po vodi? Koliko sta
oddaljeni vstopna in izstopna točka žarka na stekleni steni? Debelina stene posode je 1
cm, lomni količnik stekla je 1,5 cm. Nariši in označi potek žarka.
504. V vodo je potopljena navpično stoječa palica z dolžino 1 m. Kako dolga je senca na dnu
bazena z ravnim dnom, če svetlobni žarki padajo na vodno gladino pod kotom 60°?
Lomni količnik vode je 1,33.
505. Vrh 1 m dolge navpično stoječe palice sega 20 cm nad vodno gladino. Kako dolga je
senca na dnu bazena z ravnim dnom, če svetlobni žarki padajo na vodno gladino pod
kotom 60°? Lomni količnik vode je 1,33. Nariši sliko!
506. Žarek bele svetlobe spustimo pod kotom 45° k normali na 20 cm debelo planvzporedno
ploščo. Snov, iz katere je plošča narejena, ima za rdečo svetlobo (700 nm) lomni
količnik 1,50, za modro svetlobo (450 nm) ima lomni količnik 1,54. Za koliko sta žarka
rdeče in modre svetlobe razmaknjena po prehodu skozi ploščo?
507. Na ravno gladino tekočine spustimo pod kotom 45° k normali žarek enobarvne
svetlobe. V tekočini se žarek odkloni za 20° k normali. Kolikšen je mejni kot popolnega
odboja za to tekočino? Nariši sliko!
508. Točkasti izvor svetlobe je 20 cm pod mirno vodno gladino. Kolikšen je polmer kroga na
vodni gladini, skozi katerega izhaja svetloba? Lomni količnik vode je 1,33.
509. Steklena kocka z lomnim količnikom 1,6 je potopljena v tekočino z lomnim količnikom
1,4. Na stransko steno ploskve pada svetlobni žarek in se na zgornji vodoravni ploskvi
popolno odbije. Kolikšen je največji vpadni kot, pri katerem se žarek na zgornji ploskvi
še odbije?
510. Bližnja razdalja očesa je najmanjša razdalja predmeta od očesa, s katere oko še jasno
vidi in razloči podrobnosti le-tega. Za zdravo oko je bližnja razdalja 25 cm. Za koliko
se navidezno približa tekst v časopisu, če na časopisno stran položimo stekleno
planvzporedno ploščo debelo 3 cm? Lomni količnik stekla je 1,5. Kolikšna je navidezna
oddaljenost teksta od bralca? Nariši sliko!
511. Fant stoji ob robu bazena, ki je napolnjen z vodo, in opazuje dno z višine 150 cm nad
gladino vode. Gladina ima obliko kvadrata s stranico 10 m. Lomni količnik vode je
1,33. Ugotovil je, da je navidezna globina bazena 1 m. Kolikšna je resnična globina
bazena? Nariši sliko!
512. Stranska ploskev prizme je posrebrena in deluje kot ravno zrcalo. Curek enobarvne
svetlobe pada pod kotom 45° na drugo ploskev prizme, odbije se od posrebrene ploskve
in se vrne po isti poti nazaj. Kolikšna je hitrost svetlobe skozi prizmo, če je kot prizme
30°? Kolikšen je mejni kot popolnega odboja za snov, iz katere je narejena prizma?
513. Lomni količnik prizme je za rdečo svetlobo (700 nm) 1,5. Kolikšen mora biti najmanjši
vpadni kot te svetlobe na eni stranski ploskvi prizme, da na drugi stranski ploskvi ne
pride do popolnega odboja? Kot prizme je 45°.
121
GEOMETRIJSKA OPTIKA
514. Točkasta predmeta P1 in P2 sta medsebojno oddaljena za 50 cm. Ko je predmet P1

oddaljen od ravnega zrcala 20 cm in predmet P2 od drugega ravnega zrcala 30 cm, se
sliki predmetov ujemata. Kolikšen kot oklepata zrcali?
515. Ravno zrcalo je obešeno ob navpično steno. Kolikšna mora biti najmanjša velikost
zrcala, da se 180 cm visok človek vidi ves v njem? Oddaljenost človeka od zrcala je 2
m.
516. Nariši slike, ki jih da konkavno (vbočeno) zrcalo za primer, ko je predmet:
a) v neskončnosti,
b) v končni razdalji, ki je večja od krivinskega polmera,
c) v krivinskem središču,
d) med središčem in goriščem,
e) v gorišču,
f) med goriščem in temenom.
Razloži ob vsakem primeru, ali je slika realna ali navidezna, povečana ali pomanjšana,
pokončna ali obrnjena!
517. Nariši slike, ki jih da konveksno (izbočeno) zrcalo od predmeta, za primer, ko je ta:
a) v končni razdalji, ki je večja od krivinskega polmera,
b v gorišču,
c) med goriščem in temenom.
Razloži vsako sliko.
518. 2 m pred konkavnim zrcalom je 3 m visok predmet. Kolikšna je višina slike, če je
goriščna razdalja zrcala 1 m?
519. Predmet je oddaljen 30 cm od temena konkavnega zrcala; slika predmeta je realna. Ko
predmet oddaljimo od zrcala za 10 cm, se njegova slika približa zrcalu za 15 cm; slika je
realna. Kolikšen je krivinski polmer zrcala?
520. Predmet je oddaljen 20 cm od temena konkavnega zrcala. Realna slika nastane na
razdalji 60 cm. Kolikšna je goriščna razdalja in krivinski polmer zrcala? Za koliko se
premakne slika, če predmet premaknemo za 2 cm bliže k zrcalu? Nariši sliko v prvem in
drugem primeru!
521. 10 cm visok predmet stoji pred konkavnim zrcalom s krivinskim polmerom 40 cm. Na
katero razdaljo od zrcala je potrebno namestiti predmet, da dobimo 5-krat povečano
realno sliko? Kje mora biti predmet, da dobimo 5-krat povečano navidezno sliko?
522. Predmet stoji 10 cm pred konkavnim zrcalom z goriščno razdaljo 8 cm. Realna in
obrnjena slika je za 10 cm višja od predmeta. Kako visok je predmet? Koliko je
oddaljena slika od temena zrcala?
523. Predmet je oddaljen od temena konkavnega zrcala za f/5 (f je goriščna razdalja zrcala).
Za koliko se spremeni linearna povečava, če se goriščna razdalja trikrat poveča?
122
GEOMETRIJSKA OPTIKA
524. Na kateri razdalji od konveksnega zrcala je predmet, če dobimo sliko 1,5 m daleč od
zrcala? Krivinski polmer zrcala je 4 m. Za koliko se spremeni povečava zrcala, če
predmet pomaknemo 2 m k zrcalu?
525. Predmet je oddaljen 20 cm od temena konveksnega zrcala s krivinskim polmerom 20
cm. Konkavno zrcalo zamenjamo z ravnim. Za koliko se poveča oddaljenost slike od
zrcala in za koliko se poveča slika?
526. Dve konkavni zrcali z goriščnima razdaljama 50 cm sta na razdalji 250 cm in obrnjeni
drug proti drugemu s skupno optično osjo. Na razdalji 80 cm od prvega zrcala je 10 cm
visok predmet. Svetlobni žarki se odbijajo od bližjega zrcala, njegova slika pa je
predmet za drugo zrcalo. Na kateri razdalji od prvega zrcala dobimo končno sliko in
kolikšna je povečava sistema zrcal?
527. Od zbiralne leče, z goriščno razdaljo 15 cm, je 5 cm visok predmet oddaljen 25 cm. Kje
dobimo sliko predmeta in kako velika je? Nariši sliko!
528. Predmet je oddaljen od gorišča zbiralne leče 20 cm, realna slika pa od gorišča za 5 cm.
Kolikšna je razdalja med sliko in predmetom? Nariši sliko!
529. Tanka leča ima v zraku goriščno razdaljo 50 cm, v tekočini pa 120 cm. Izračunaj lomni
količnik zrak-steklo, če je lomni količnik steklo-tekočina 1,3!
530. Dve zbiralni leči imata goriščni razdalji 10 cm in 5 cm. Na kolikšni razdalji sta, če snop
vzporednih žarkov preslikata v vzporedni snop žarkov?
531. Zbiralna leča z goriščno razdaljo 20 cm in razpršilna leča se tesno dotikata. 50 cm od
sistema leč je predmet, na razdalji 100 cm na drugi strani je njegova slika. Kolikšna je
goriščna razdalja razpršilne leče?
532. Tanka zbiralna leča da petkratno povečavo predmeta. Če predmet približamo leči za 5
cm, je slika desetkrat večja od predmeta. Kolikšna je goriščna razdalja leče in kolikšna
je začetna oddaljenost predmeta od leče?
533. Izračunaj goriščno razdaljo lečja, ki je sestavljena iz tanke plankonveksne leče s
krivinskim polmerom 20 cm in lomnim količnikom 1,5 ter tanke plankonkavne leče s
polmerom 35 cm in z lomnim količnikom 1,7! Leči se tesno dotikata.
534.# Lečje je sestavljeno iz dveh tankih leč (konveksne in konkavne), ki sta nameščeni 15
cm vsaksebi s skupno optično osjo. Vsaka leča ima goriščno razdaljo 30 cm. Kje je lega
glavnega gorišča lečja, če gredo žarki najprej skozi konveksno lečo ? Nariši slike!
535. Bikonveksna leča ima goriščno razdaljo 20 cm. Kolikšno goriščno razdaljo ima ta leča:
a) v tekočini z lomnim količnikom 1,5;
b) v tekočini z lomnim količnikom 1,7?
Lomni količnik stekla je 1,6.
536.# Predmet je oddaljen 60 cm od tanke zbiralne leče z goriščno razdaljo 40 cm. Za njo je
druga tanka zbiralna leča z goriščno razdaljo 8 cm z isto optično osjo. Koliko sta leči
oddaljeni, če je končna slika predmeta realna in enaka velikosti predmeta? Nariši slike!
123
GEOMETRIJSKA OPTIKA
537.# Goriščna razdalja tanke zbiralne leče je 6 cm. Predmet stoji 1 m pred lečo. Med
predmetom in lečo je druga zbiralna leča z goriščno razdaljo 20 cm na isti optični osi, ki
je od predmeta oddaljena 60 cm. Nariši končno sliko predmeta. Koliko je končna slika
predmeta oddaljena od prve zbiralne leče? Kolikšna je povečava sistema?
538.# Ravna stran plankonkavne leče z goriščno razdaljo 20 cm je posrebrena. Na optični osi
leče, 30 cm od vbočene ploskve, je točkast predmet. Načrtaj končno sliko predmeta in
izračunaj oddaljenost slike od leče.
539.# Tanko lečo iz stekla z lomnim količnikom 1,5 posrebrimo po vbočeni ploskvi, ki ima
krivinski polmer 0,5 m. Kakšna je druga ploskev in kolikšen je njen krivinski polmer, če
deluje leča na svetlobo, ki pada na njeno neposrebreno stran kot ravno zrcalo?
540. Predmet preslikamo z zbiralno lečo na 2 m oddaljeni zaslon. Preslikava se posreči pri
dveh legah leče. Slika pri prvi legi je sedemkrat večja od slike pri drugi legi. Kolikšna je
goriščna razdalja leče?
541. Predmet gledamo z lupo (tanka konveksna leča) z goriščno razdaljo 5 cm. Predmet
postavimo v gorišče lupe tako, da vidimo sliko predmeta v »neskončnosti«. Kolikšna je
povečava lupe? Za koliko se poveča zorni kot, če predmet vidimo brez lupe pod zornim
kotom 12'?
542. Kolikšno dioptrijo ima daljnovidni človek, ki ima brez naočnikov bližnjo razdaljo 1,2
m, z naočniki pa lahko bere na daljavi 30 cm? Nariši sliko!
543. Predmet (sliko) s ploščino 24x36 mm2 povečamo z diaprojektorjem tako, da dobimo na
zaslonu ostro sliko velikosti 3x4,5 m2. Kolikšna je goriščna razdalja objektiva, če je
zaslon oddaljen od predmeta 20 m?
544. Goriščna razdalja objektiva diaprojektorja je 25 cm; diapozitiv je oddaljen od objektiva
25,5 cm. Na kateri razdalji od objektiva mora biti zaslon, da dobimo na zaslonu ostro
sliko? Kolikšna je višina slike, če je višina diapozitiva 10 cm?
545. V kinodvorani je oddaljenost filma od filmskega platna 50 m. Kolikšna mora biti razdalja
med filmom in objektivom z goriščno razdaljo 20 cm, da dobimo na zaslonu ostro sliko?
546. Fotoaparat ima objektiv z goriščno razdaljo 6 cm. Kolikšna mora biti razdalja med lečo
in filmom, če želimo dobiti ostro sliko predmeta, ki je 4 m oddaljen?
547.# Kolikšen je čas eksponiranja filma v fotoaparatu, da dobimo ostro sliko drsalca, ki na
oddaljenosti 20 m od fotoreporterja drvi s hitrostjo 72 km/h pravokotno na optično os
objektiva fotoaparata? V času slikanja premik slike na filmu ne sme biti večji od 0,1mm.
Goriščna razdalja objektiva fotoaparata je 2 cm.
548. Pri snemanju zemeljske površine iz letala uporabljamo fotoaparat z goriščno razdaljo 10
cm. Na kateri višini mora leteti letalo, da na filmu s površino 4 cm2 zajamemo 1 km2
površine Zemlje?
549. Goriščna razdalja objektiva mikroskopa je 1 cm, okularja pa 2 cm. Objektiv in okular sta
10 cm narazen. Kolikšna je povečava mikroskopa, če je fokusiran tako, da nastaja slika v
neskončnosti?
124
GEOMETRIJSKA OPTIKA
550. Goriščna razdalja objektiva mikroskopa je 1 cm, okularja pa 3 cm. Kolikšna je razdalja
med objektivom in okularjem, če predmet jasno vidimo, ko je na razdalji 1,2 cm pred
objektivom? Kolikšna je povečava mikroskopa?
551. Mikroskop ima objektiv z goriščno razdaljo 0,5 cm in okular z goriščno razdaljo 1 cm.
Kolikšna je razdalja med objektivom in okularjem, če je povečava mikroskopa 500?
552. Objektiv mikroskopa ima goriščno razdaljo 0,5 cm, okular pa 5 cm. Razdalja med
objektivom in okularjem je 20 cm. Kam moramo postaviti predmet, da bomo videli sliko
v neskončnosti? Kolikšna je povečava? Na razdalji 1 m od okularja postavimo zaslon. Za
koliko moramo potem izvleči okular, da bomo lahko projicirali sliko na zaslon?
553. Goriščna razdalja astronomskega daljnogleda je 5 m. Objektiv in okular sta oddaljena
505 cm. Kolikšna je goriščna razdalja okularja in povečava daljnogleda, če je naravnan
na neskončnost?
554. Daljnogled, ki ima objektiv z goriščno razdaljo 50 cm, je naravnan na neskončnost. Za
koliko moramo izvleči okular, če želimo opazovati 10 m oddaljeni predmet tako, da je
slika v neskončnosti?
125
FIZIKALNA OPTIKA
FIZIKALNA OPTIKA
Pri interferenci koherentnih svetlobnih valov dobimo ojačitev valovanja, ko je razlika poti med
njima enaka večkratniku valovne dolžine.
∆ = k⋅λ
k = 0,1,2,3,... - red ojačitve.
Oslabitev valovanja (interferenčni minimum) dobimo, ko je razlika poti koherentnih svetlobnih

valov enaka lihemu večkratniku polovične valovne dolžine.
λ
∆ = (2k + 1)
2
k = 0,1,2,3,...
Pri prehodu svetlobe skozi uklonsko mrežico se svetloba uklanja.
Ojačitev valovanja (uklonski maksimum) nastane v smeri kota αk, ki zadošča enačbi
d sinα k = k ⋅ λ
k = 0,±1,±2,±3,...
d je razmik dveh sosednjih rež,
λ je valovna dolžina svetlobe.
Oslabitev valovanja (uklonski minimum) nastane, če je razlika poti lihi večkratnik polovične
valovne dolžine.
1
d sin α k = ⋅ ( 2k + 1)λ
2
BREWSTERJEV ZAKON:
Svetloba je po odboju na dielektriku polarizirana. Ko je kot med odbitim in lomljenim žarkom
pravi, je odbita svetloba popolnoma polarizirana. Tedaj za vpadni kot αB velja enačba:
tgα B = n
n je lomni količnik druge snovi glede na prvo.
126
FIZIKALNA OPTIKA
MALUSOV ZAKON:
Gostota svetlobnega toka linearno polariziranega valovanja, ki ga prepusti analizator, je:
j = j0 ⋅ cos 2ϕ
j je gostota svetlobnega toka, ki ga prepusti polarizator in pade na analizator,
ϕ je kot med prepustnima smerema analizatorja in polarizatorja.
555. Pri Youngovem poizkusu je razdalja sosednjih rež 1,2 mm; zaslon, na katerem
opazujemo interferenčne proge, je oddaljen od reže 2 m. Prva svetla proga je od
centralne oddaljena 1 mm. Kolikšna je valovna dolžina uporabljene enobarvne svetlobe?
556. Pravokotno na uklonsko mrežico pada vzporedni curek bele svetlobe. V spektru
drugega reda se svetloba z valovno dolžino 460 nm vidi pod kotom 5° k pravokotnici.
Kolikšna je valovna dolžina svetlobe v spektru drugega reda, katere je kot 8°?
Izračunajte razmik sosednjih rež uklonske mrežice!
557. Kolikšna je debelina nitke, če na 2 m oddaljenem zaslonu dobimo svetle črte, ki so
razmaknjene 2 mm, ko nitko osvetlimo s svetlobo, ki ima valovno dolžino 600 nm?
558. Koliko rež ima uklonska mrežica, ki je široka 3 cm, če dobimo na zaslon tri uklonske
maksimume enobarvne svetlobe z valovno dolžino 700 nm?
559. Curek bele svetlobe pada pravokotno na uklonsko mrežico, ki ima 500 rež na mm. Za
koliko sta na 2 m oddaljenem zaslonu razmaknjena uklonska maksimuma prvega reda
rdeče svetlobe (700 nm) in uklonska maksimuma drugega reda vijolične svetlobe (400
nm)?
560.# Enobarvna svetloba (600 nm) pada pravokotno na uklonsko mrežico, ki ima 30 rež na
milimeter. Tik za mrežico postavimo lečo z goriščno razdaljo 1 m. Koliko sta na
zaslonu razmaknjena uklonska maksimuma prvega in drugega reda? Zaslon je v goriščni
ravnini leče.
561. Vzporedna bela svetloba pada pravokotno na uklonsko mrežico, ki ima 100 rež na mm.
Tik za mrežico postavimo zbiralno lečo. Kolikšna je širina spektra drugega reda na 1 m
oddaljenem zaslonu? Valovna dolžina spektra bele svetlobe je od 360 do 780 nm.
562. V kakšnem razmerju sta valovni dolžini dveh valovanj, če uklonski maksimum drugega
reda prvega valovanja sovpada z uklonskim maksimumom tretjega reda drugega
valovanja?
563. Kolikšen je vpadni kot sončnih žarkov glede na vodoravno os, če je svetloba, ki je
odbita od proste gladine vode, maksimalno polarizirana?
564. Maksimalna polarizacija lomnega oziroma odbitega žarka svetlobe na mejni ploskvi
zrak-steklo je pri lomnem kotu 32°. Izračunajte lomni količnik stekla!
127
TOPLOTNO SEVANJE
TOPLOTNO SEVANJE
STEFANOV zakon:
Energijski tok toplotnih valov, ki jih absolutna črna snov oddaja v polprostor, je
premosorazmerna s površino snovi in četrto potenco temperature.
P = σ ⋅ S ⋅T 4
σ je Stefanova konstanta.
4π 5 k 4 W
σ = 2 3 = 5.67 ⋅ 10
-8
15c h m 2K 4
Za nečrna telesa je energijski tok:
P = kσ ⋅ S ⋅ T 4
k = (1-a) - emisivnost telesa;
a je odbojnost telesa (a = 0 za črno telo, 0 < a < 1 za nečrna telesa).
WIENOV zakon:
Produkt valovne dolžine, pri kateri ima absolutno črno telo največjo moč, in temperature je
stalen. (Valovna dolžina, pri kateri je emitirana moč črnega telesa največja, se zmanjšuje s
temperaturo.)
λ0 ⋅ T = k w
hc
kw = = 2.898 ⋅ 10 -3 mK
4.965 k
kw je Wienova konstanta.
565. Pri kateri temperaturi seva kot črno telo 176 cm2 peči moč 1 KW ?
566. Izračunaj zunanjo temperaturo grelca z valjasto obliko, dolžine 30 cm in polmera 1 cm.
V notranjosti grelca je upornik z močjo 1 KW. Temperatura v okolici je stalna 27°C.
Grelec seva kot črno telo.
567. Grelec je narejen iz 10 m žice in je priključen na napetost 220 V. Temperatura okolice je
27 °C. Kolikšna mora biti debelina žice, da bo njena temperatura 1000 K ? Grelec seva
kot sivo telo z emisivnostjo 0,6. Specifična upornost kovine, iz katere je grelec, je 1,1⋅
10-6 Ωm.
128
TOPLOTNO SEVANJE
568. Kroglica iz volframa, s polmerom 1 cm, visi na tankih žicah v notranjosti velike posode.
Stene posode imajo temperaturo 20°C. Kolikšno moč potrebujemo, da vzdržujemo
kroglico pri temperaturi 2800°C, če zanemarimo izgube zaradi prevajanja po žicah?
Emisivnost volframa je 0,35.
569. Površina človeškega telesa znaša 1,6 m2. Kolikšno moč oddaja telo v obliki sevanja, če
ima koža emisivnost 0,95?
570. Izračunajte valovno dolžino, pri kateri ima absolutno črno telo največjo moč emisije, če
je temperatura telesa 4000 K in 600 K. Wienova konstanta je 2,898⋅10-3 mK.
129
POSEBNA TEORIJA RELATIVNOSTI
V inercialnem sistemu S0, ki se giblje s hitrostjo v glede na inercialni sistem S, je dolžina

mirujoče palice l0. Njena dolžina v sistemu S je:
v2
l = l0 1- 2
c
c je hitrost elektromagnetnega valovanja.
Časovni interval ∆t v sistemu S je:

∆t 0
∆t =
v2
1− 2
c
∆t0 je časovni interval v inercialnem sistemu S0, ki se giblje s hitrostjo v glede na inercialni
sistem S,
Relativistična masa je:

m0
m=
v2
1- 2
c
m0 je masa telesa v inercialnem sistemu S0, ki se giblje s hitrostjo v glede na inercialni sistem
S,
m je masa istega telesa v inercialnem sistemu S,
Gibalna količina delca, ki se giblje s hitrostjo v, je:

m0 v
G = mv =
v2
1-
c2
Einsteinova energijska enačba za energijo delca je:

W = mc 2
2
(Delec z maso m vsebuje mc lastne energije.)
130
Kinetična energija delca, ki se giblje s hitrostjo v, je:

1
Wk = mc 2 − m0 c 2 = m0 c 2( − 1)
v2
1− 2
c
Za v << c je kinetična energija delca:
m0 v 2
Wk =
2
571. Kolikšna je hitrost elektrona, če je njegova masa večja za 50% od mase mirujočega
elektrona?
572. S kolikšno hitrostjo se giblje palica v smeri daljše osi, če se njena dolžina zmanjša za 3/4
dolžine mirujoče palice?
573. Elektron pospešimo z električnim poljem do hitrosti (3/5).c. Kolikšna je napetost, s
katero smo pospešili elektron? Kolikšna je relativna sprememba mase elektrona? Masa
elektrona je 9,1⋅10-31 kg, njegov naboj pa 1,6⋅10-19 C.
574. Vesoljska ladja odpluje s četrto kozmično hitrostjo (300 km/s) proti zvezdi, ki je
oddaljena 10 svetlobnih let, se obrne in se z enako hitrostjo vrne na Zemljo. Kolikšna je
časovna razlika med uro na Zemlji in uro v vesoljski ladji, če uri v začetnem trenutku
kažeta enak čas? Eno svetlobno leto je 9,46⋅1012 km.
575. Za koliko je krajša pot z letalom na razdalji 10.000 km, če upoštevamo relativistično
teorijo? Hitrost letala je 1000 km/h.
576. µ-mezoni se gibljejo s hitrostjo 0,99⋅c in v življenjskem času preletijo razdaljo 5 km.
Kolikšen je življenjski čas µ-mezona v sistemu, ki je vezan na Zemljo? Kolikšen je
»lastni« življenski čas µ-mezona?
577. Kolikšna je hitrost delca, če je njegova relativistična gibalna količina trikrat večja od
gibalne količine v klasični fiziki?
578. Pri pospeševanju protona v ciklotronu je relativna sprememba njegove mase 10 %.
Kolikšna je hitrost in energija (v eV) protona? Masa mirujočega protona je 1,0073⋅u.
579. Kolikšna je masa, hitrost, kinetična energija in gibalna količina protona, ki preleti
napetost 100 MV? V začetnem trenutku je proton miroval, njegova mirujoča masa je
1,67⋅10-27 kg, naboj pa 1,6⋅10-19 C.
580. Kolikšna je skupna energija devterona, če je relativna sprememba njegove mase zaradi
gibanja 25 % glede na njegovo mirujočo maso? Masa mirujočega devterona je 2,0147⋅
u.
581. Izračunaj opravljeno delo, če proton poveča svojo hitrost od 0,6⋅c na 0,8⋅c. Masa
mirujočega protona je 1,67⋅10-27 kg.
131
FOTONI IN ATOMI
ATOMIKA
FOTONI IN ATOMI
Energija fotona elektromagnetnega valovanja (kvant energije) je premosorazmerna s frekvenco

valovanja:
c
E = hν = h
λ
h = 6,62⋅10-34 Js je Planckova konstanta,

Gibalna količina fotona je obratnosorazmerna z valovno dolžino:

h hν
G= =
λ c
Pri fotoelektričnem pojavu elektron porabi del energije fotona (hν) za premagovanje vezi, ki
ga priklepa na kovino (iztopno delo), drugi del odnese s seboj kot kinetično energijo:
mv 2
hν = Aiz +
2
(Einsteinova enačba za fotoelektrični pojav)
Delcu z maso m, ki se giblje s hitrostjo v, ustreza De Broglieva valovna dolžina (za počasne
delce):
h h
λ= =
mv 2mWk
Elektroni v atomu zasedejo le točno določena energijska stanja. Atom seva fotone, če
elektroni preskočijo iz stanja z večjo energijo v stanje z manjšo energijo. Energija sevanih
fotonov je enaka razliki energij začetnega in končnega stanja elektronov.
∆W = hν
W z − W k = hν
Wz > Wk - atom seva fotone;
Wz < Wk -atom absorbira fotone.
132
FOTONI IN ATOMI
Valovna dolžina posameznih črt vodikovega spektra je:

1  1 1
= R 2 − 2 
λ k n 
k in n sta kvantni števili energijskih stanj elektrona,
R = 1,10⋅107 m-1 Rydbergova konstanta.
Polmer n-tega dovoljenega tira elektrona v atomu:

n 2 ε 0 h2
2 = n ⋅ rB
2
rn =
πme 0
ε0 je influenčna konstanta,
h je Planckova konstanta,
m = 9,1⋅10-31 kg je masa elektrona,
e0 = 1,6⋅10-19 C je naboj elektrona,
rB = 52,8 pm je polmer najmanjšega tira (Bohrov polmer).
Energija elektrona na n-tem tiru je:

1
Wn = − Rch
n2
Izstopno delo elektrona z n-tega tira je:

1
Ai = Wn = Rch
n2
Najmanjša valovna dolžina zavornega rentgenskega sevanja je:

c
h = e 0U
λmin
hc
λmin =
e0U
e0 je naboj elektrona,
h je Planckova konstanta,
U je napetost med katodo in anodo rentgenske cevi.
133
FOTONI IN ATOMI
Valovna dolžina posameznih črt karakterističnega rentgenskega sevanja je:

1  1 1
= R(Z − b) 2  2 − 2 
λ k n 
R je Rydbergova konstanta,
Z je vrstno število elementa (kovine), iz katerega je anoda,
b je konstanta odvisna od prehoda (za k-serijo b = 1),
k in n sta kvantni števili energijskega stanja elektrona.
582. Kolikšna je energija v eV in gibalna količina fotonov gama z valovno dolžino 5 pm?
583. Elektroni zapustijo kovinsko ploščo s hitrostjo 1000 km/s, ko kovino posvetimo z
ultravijolično svetlobo frekvence 1,5 PHz. Kolikšno je iztopno delo elektrona iz kovine?
Kolikšna je energija elektronov v eV? Kolikšna je zaporna napetost? Masa elektrona je
9,1⋅10-31 kg, naboj pa 1,6⋅10-19 C.
584. Ploščo iz cezija posvetimo s svetlobo, ki ima valovno dolžino 400 nm. Kolikšna je
največja hitrost izbitih elektronov? Iztopno delo iz cezija je 2,5 eV.
585. Minimalna frekvenca svetlobe, s katero še lahko izbijemo elektrone iz natrija je
4,4⋅1014 Hz. Kolikšna bo kinetična energija elektronov, če natrij osvetljujemo s svetlobo
valovne dolžine 560 nm?
586. Valovna dolžina svetlobe, ki seva Na atom pri prehodu iz prvega vzbujenega v osnovno
stanje, je 589 nm; pri prehodu iz nekega višjega stanja v osnovno, pa je valovna dolžina
342,7 nm. Kolikšna je valovna dolžina svetlobe, ki jo seva Na atom pri prehodu iz
danega višjega vzbujenega stanja v prvo vzbujeno stanje?
587. Kovinsko ploščo posvetimo s svetlobo 400 nm in 700 nm. Največja hitrost izbitih
elektronov v prvem primeru je dvakrat večja od hitrosti izbitih elektronov v drugem
primeru. Kolikšno je iztopno delo za dano kovino?
588. Izvor enobarvne svetlobe 556 nm ima moč 60 W in odda 10 % kot svetlobo. Koliko
fotonov odda izvor v 1 s in kolikšna je ekvivalentna masa vseh fotonov?
589. Če se valovna dolžina vpadne svetlobe zmanjša od 350 nm na 300 nm, se zaporna
napetost poveča za 0,59 V. Kolikšen je naboj elektronov?
590. Če kovino obsevamo z elektromagnetnim valovanjem, ki ima frekvenco 8⋅1015 Hz, imajo
»izhlapeli« elektroni energijo 26,7 eV; če obsevamo z elektromagnetnim valovanjem, ki
ima frekvenco 3⋅1015 Hz, imajo elektroni energijo 6 eV. Izračunaj kolikšna je Planckova
konstanta.
591. V Bohrovem modelu atoma vodika elektron kroži okrog protona po krogu s polmerom
5,3⋅10-11 m. Koliko obhodov napravi elektron v 1 s? Kolikšna je kotna in obodna hitrost
elektrona na tej orbitali?
134
FOTONI IN ATOMI
592. Kolikšne so valovne dolžine in frekvence treh spektralnih črt Balmerjeve serije v
vodikovem atomu (druga serija), če se elektroni vrnejo s tretjega, četrtega in petega na
drugi tir? Energije elektronov na posameznih tirih poišči v učbeniku!
593. Kolikšna je energija fotonov (v eV) prvih štirih spektralnih črt Lymanove serije (prve
serije), ki jih sevajo vodikovi atomi, ko se elektroni vrnejo iz vzbujenih stanj z drugega (-
3,4 eV), tretjega (-1,5 eV), četrtega (-0,85 eV) in petega (-0,54 eV) na osnovni tir (-
13,6 eV)? Kolikšne so valovne dolžine teh spektralnih črt?
594. Kolikšna je najmanjša energija fotona, s katerim obstreljujemo atom vodika, da elektron
v vodikovem atomu preskoči s prvega na drugi tir? Kolikšna je najmanjša energija
vpadnega fotona, da dobimo spekter z najmanj dvema spektralnima črtama?
595. Na kateri temperaturi molekule vodika imajo dovolj veliko energijo za lastno ionizacijo?
Ionizacijska energija za atom vodika je 13,6 eV. Boltzamannova konstanta je 1,38⋅10-23
J/K.
596. Na rentgenski cevi je napetost 250 kV. Kolikšna je najmanjša valovna dolžina, frekvenca
in energija fotonov rentgenskega sevanja, ki nastane v cevi?
597. Na rentgenski cevi je napetost 100 kV. Najmanjša valovna dolžina rentgenske svetlobe,
ki nastane v cevi je 12,4 pm. Kolikšna je Planckova konstanta? Kolikšna je največja
energija fotonov rentgenskega sevanja?
598. Med katodo in anodo rentgenske cevi je napetost 100 kV. Iz katode izhajajoči elektroni
preletijo napetost 100 kV in se zaletijo v anodo. 50 % kinetične energije elektronov se
spremeni v energijo fotonov rentgenskega sevanja (ker se elektroni ob atomih anode
upočasnijo). Kolikšna je najmanjša valovna dolžina fotonov?
599. Kolikšna je napetost na rentgenski cevi, če je najmanjša valovna dolžina svetlobe v
spektru 100 pm? Kolikšna je energija in največja frekvenca fotonov v spektru? Kolikšne
valovne dolžine pripišemo elektronom tik preden priletijo na anodo?
600. Elektroni odletijo s katode v rentgenski cevi s hitrostjo v0. Med katodo in anodo je
napetost 20 kV. Kolikšna je začetna hitrost elektronov, če je najmanjša valovna dolžina
fotonov rentgenskega sevanja 50 pm?
601. Pri prehodu elektrona z l-te na k-to orbitalo dobimo fotone z valovno dolžino 250 pm.
Iz kakšne snovi je narejena anoda?
602. Kolikšna mora biti napetost med katodo in anodo v rentgenski cevi, da dobimo vse črte
K - serije rentgenskega sevanja, če je anoda iz volframa (Z = 74)?
603. Okrog vodikovega jedra (proton) kroži namesto elektrona negativni mion z maso 200
elektronskih mas. Kolikšno valovno dolžino ima svetloba, ki jo sevajo taki atomi, pri
prehodu iz drugega vzbujenega stanja (-1,5 eV) v osnovno stanje (-13,6 eV)?
135
ATOMSKO JEDRO
ATOMSKO JEDRO
Izotopi kemičnega elementa imajo različno atomsko maso, enako vrstno število in skoraj
enake kemične lastnosti.
Masni defekt atomskega jedra je zmanjšanje mase pri spojitvi nukleonov v jedro.
∆m = ( m1 + m2 + . .. ) − m
m1, m2,...- masa začetnih delcev v reakciji,

m je masa novonastalega jedra.
Vezavna energija atomskega jedra je podana z Einsteinovo energijsko enačbo:

W v = ∆m ⋅ c 2
∆m je masni defekt (razlika med maso delcev, iz katerih je zgrajeno atomsko jedro in maso
atomskega jedra).
Energija, ki se sprosti ali sprejme pri jedrski reakciji, je:

(
W = ∑ m1 − ∑ m 2 c 2)
∑ m1 je masa vseh delcev pred reakcijo,
∑ m2 je masa vseh delcev po reakciji.
Radioaktivno jedro z razpadom α odda dva protona in dva nevtrona (vrstno število se zmanjša
za 2, masno pa za 4)
α
Z X 
A
→ Z − 2Y A− 4 + 2 He 4
Radioaktivno jedro z razpadom β poveča vrstno število za 1, masno pa ostane enako.

β
Z X 
A
→ Z +1Y A + e − + ν
Radioaktivno jedro z razpadom γ odda odvečno energijo v obliki fotonov γ, ne da bi se pri tem
spremenila sestava jedra.
γ
Z X  → Z X A + γ
A
Aktivnost izotopa pove število jeder, ki razpadejo na sekundo in je sorazmerna s številom

jeder.
A = λN
Koeficient λ se imenuje razpadna konstanta.
136
ATOMSKO JEDRO
Enota za aktivnost je 1 bequerel (1Bq-bekerel)

razpad
1Bq = 1
s
Število radioaktivnih jeder se eksponentno zmanjšuje s časom:

N(t)=N 0 e - λt
Aktivnost radioaktivnega izotopa se eksponentno zmanjšuje s časom

A(t)=A0 e − λt
Čas, v katerem število radioaktivnih jeder pade na polovico, je razpolovni čas izotopa (t0).
Časovno pojemanje števila radioaktivnih jeder ali aktivnost pogosto napišemo tudi v obliki:
t
−
N(t)=N 0 ⋅ 2 t0
t
−
A(t)=A0 ⋅ 2 t0
Absorbirana doza je energija ionizirajočega sevanja, ki se absorbira v kilogramu snovi.

W
Da =
m
Merska enota za absorbirano dozo je 1J/kg ali 1Gy(grej).
Z ekvivalentno dozo opredeljujemo nevarnost poškodb, zaradi obsevanja posameznih organov

ne glede na vrsto sevanja in energijo delcev ali fotonov. Ekvivalentna doza je absorbirana
doza, pomnožena s faktorjem K, ki podaja biološko škodljivost ionizirajočega sevanja glede na
rentgensko svetlobo.
De =K ⋅ Da
Merska enota za ekvivalentno dozo je 1Sv (sivert).
604. Ugotovi, ali je reakcija 7N14 (α,p) 8O17 endotermna ali eksotermna (masa jedra dušika je
14,00752 u, masa alfa delca je 4,002775 u, masa protona je 1,007226 u in masa jedra
kisika je 17,00453 u).
605. Koliko energije se sprosti pri reakciji 3Li7 + 1H1 = 2 2He4 (masa jedra litija je 7,016576
u, masa protona je 1,007593 u, masa alfa delca je 4,002775 u)? Koliko gramov helija
nastane, ko se porabi 10 g litija?
137
ATOMSKO JEDRO
606. Kolikšna je največja valovna dolžina EM valovanja, ki povzroči razpad devterona?

Mase devterona, protona in nevtrona so po vrsti 2,014186 u, 1,007226 u in 1,008982 u.
607. Kateri izotopi nastajajo pri verižnem razpadanju 92U234 po petih alfa razpadih in enem
beta razpadu?
608. Koliko energije dobimo pri fuziji 1H3 + 1H2 = 2He4 + 0n1 na vsak gram tritija? Masa
tritijevega jedra je 3,016448 u, devterona 2,014186 u, alfa delca 4,002775 u in nevtrona
1,008982 u.
609. Energijski tok, ki ga Zemlja prejme od Sonca, je 1012 kW. Kolikšna je masa vodikovih
atomov, ki pri zlitju v jedra helija oddajo to energijo?
610. Razloži, kako nastane razpad (β)+in razpad (β)-.
611. Kolikšna je vezavna energija jedra 4B9, 2He4 in 7N14? Masa protona je 1,007226u, masa
nevtrona je 1,008982 u, masa jedra berilija je 9,016282 u, masa jedra helija je 4,002775
u, masa dušika je 14,006417 u.
612. Razpolovni čas radija je 1590 let, njegova relativna atomska masa je 226. Koliko α
delcev v 1 s odda 1 g radija?
613. Jedro radija α razpade in odda delec z energijo 4 MeV. Koliko energije se sprosti pri
razpadu 1 g radija (v Wh)?
614. Gram radija v radioaktivnem ravnovesju odda 13,6⋅1010 alfa delcev. Kolikšna je
prostornina helija pri normalnih pogojih, ki nastane iz 1 g radija v enem letu?
615. 40 % radioaktivnega elementa razpade v 4 dneh. Izračunaj razpolovni čas tega
elementa?
616.# Pri merjenju razpolovnega časa kratkoživega izotopa opravimo prvo meritev v 1 minuti
in števec registrira 250 sunkov. Drugo meritev opravimo po 1 uri in števec registrira
100 sunkov. Kolikšen je razpolovni čas izotopa?
617. Kolikšna je masa J-133, ki ima aktivnost 1012 Bq? Razpolovni čas izotopa je 8 dni.
618. Kolikšna je aktivnost 10 µg P32? Po kolikšnem času bo aktivnost 5-krat manjša?
Razpolovni čas izotopa je 14,3 dni.
619. Radioaktivni preparat stoji na stalni razdalji od števca, ki kaže 8500 sunkov na minuto,
po petih urah pa 2500. Kolikšen je razpolovni čas?
620. Izotop polonija 210 z razpolovnim časom 138 dni oddaja delce alfa z energijo 5,3
MeV. 1 mg tega izotopa je v posodi, ki absorbira vse delce alfa. Kolikšen toplotni tok
oddaja posoda, če je njena temperatura stalna?
621. Starost odmrlih organskih snovi ocenjujemo s pomočjo radioaktivnega ogljika C14.
Razmerje C14: C12 v organskih snoveh je 1:1012.Koliko jeder C14 razpade na 1 g C12 v
organski snovi? Pred koliko leti je odmrla organska snov, če je na gram ogljika iz te
snovi še 5 razpadov C14 na minuto? Razpolovni čas izotopa C14 je 5570 let.
622.# V neki uranovi rudi na 3,8 g urana 238 je 8 mg svinca 206, ki nastaja iz urana pri
radioaktivnem razpadu? Kolikšna je starost rude, če vemo, da v začetku v rudi ni bilo
svinca? Razpolovni čas urana 238 je 4,5⋅109 let.
138
ATOMSKO JEDRO
623.# Jedrski reaktor dela z močjo 1 MW. Koliko jeder U-235 razpade v eni sekundi, če se
pri enem razpadu sprosti 200 MeV. Kolikšna masa urana se spremeni v energijo v enem
mesecu? Koliko U-235 porabi reaktor v enakem času, če je izkoristek 0,5%?
624. Koliko U-235 porabi jedrska podmornica, da prepluje 20.000 km, če je povprečna sila
trenja med vodo in podmornico 105 N, izkoristek podmornice je 0,4, pri enem razpadu
pa se sprosti 200 MeV energije?
625. Človek z maso 80 kg je 5 ur izpostavljen sevanju in pri tem absorbira energijo 10 J.
Kolika je absorbirana doza sevanja in hitrost absorbirane doze?
626. Oblačilo z maso 0,1 kg absorbira 1011 α delcev z energijo 5 MeV. Kolikšna je
absorbirana in ekvivalentna doza α sevanja? Ekvivalentna biološka efektivnost α delca
je 20.
627. Da ugotovimo zdravstveno stanje pacienta, v njegovo kri vbrizgamo raztopino, ki
vsebuje radioaktivni izotop 11Na24. Aktivnost vmešane količine Na je 2 kBq. Aktivnost
krvi s prostornino 1cm3, ki smo jo od pacijenta vzeli 5 ur kasneje, je 0,267 Bq/cm3.
Kolikšna je skupna prostornina pacientove krvi, če je razpolovni čas 15 ur, in je
raztopina v krvi enakomerno pomešana?
139
REŠITVE - KINEMATIKA
REŠITVE
KINEMATIKA
1. x1 = −100 m ∆x m
v= = 10
x 2 = 200 m ∆t s
∆t = 30 s
v=?
2. ∆t = 50 min ; ∆t1 = 30 min ;

km
v1 = 70 ; ∆t 2 = 20 min ; x v ∆t + v 2 ∆t 2 km
h v= = 1 1 = 84
km ∆t ∆t h
v 2 = 105
h
v =?
3. m
v = − v 0 = −1
s
4. m
v = 10
s
∆t = 10 s
5. m
a =1
s2
∆t = 10 s
140
6. km d + v 2 ∆t
v1 = 70 ; ∆t = 30 min ; t= =2h
h v1 + v 2
v 2 = 60
km
; d = 230 km ; x1 = v1 ⋅ t = 130 km
h x 2 = v 2 (t − ∆t ) = 90 km
x = ?; x1 = ?; x 2 = ?
7. 2d = 150 m; ∆t = 1 s; v z ⋅ ∆t
l= + d = 425 m
m 2
v z = 340
s x = l 2 − d 2 = 340 m
x=?
8. km km
v1 = 108 ; v 2 = 72 ;
h h a +b+c+d
t= = 5,4 s
a = 20 m; b = 20 m; v1 − v 2
c = 10 m; d = 4 m x 1 = v1 ⋅ t = 162 m x 2 = v 2 ⋅ t = 108 m
t = ?; x1 = ?; x 2 = ?
9. km km
v1 = 72 ; v 2 = 54 ; l1 l2
h h t1 = = 0,29 s t2 = =4s
l1 = 10 m; l2 = 140 m v1 + v 2 v1 + v 2
t1 = ?; t 2 = ?
10. km ∆v ⋅ t 2 km km
t1 = 4 h; ∆v = 24 ; v1 = =8 v 2 = v1 + ∆v = 32
h t1 − t 2 h h
t2 = 1 h x = v1 ⋅ t = 32 km
v1 = ?; v 2 = ?; x = ?
11. a10 = 0 x 20 = x1 + x 2 = 70 m
∆v m
a 25 = = 0,4 2
∆t s x 40 = x1 + x 2 + x 3 + x 4 = 210 m
∆v m
a 70 = = −0,1 2
∆t s x80 = x1 + x 2 + x 3 + x 4 + x5 + x 6 + x 7 = 300 m
141
12. ∆t = 10 min d
t= =1h
km v
v = 70
h x km
v4 = = 140
d = 70 km t − ∆t h
v 4 = ?; t 2 = ?; t 3 = ?; x 3 = v 4 ⋅ ∆t = 23,4 km
x 2 = ?; x 3 = ? x 2 = v 4 ⋅ 2 ∆t = 46,6 km
t 3 = 10 min
t 2 = 50 min
13. t1 = 5 s 1 2 2l t 5 = 5 ⋅ t1 ⇒
∆t 5 = ? l= at ⇒ t1 =
2 a ∆t 5 = t 5 − t 4 = 118
, s
t10 = ? 2 ⋅ 2l
t2 = = 2 ⋅ t1
a t10 = 10 ⋅ t1 = 15,8 s
t 3 = 3 ⋅ t1
t 4 = 4 ⋅ t = 2 ⋅ t1
14. m km t = t1 + t 2 + t 3
a=3 2 ; v = 90 ;
s h v d − x1 − x 2 v
d = 1500 m t= + +
a v a
t=? v d
t = + = 68,4 s
a v
15. m m x = x1 + x 2 + x 3 = 5525 m
a1 = 1,5 2 ; a 2 = 2 ,25 ;
s s2
t1 = 10 s; t 2 = 6 min t = t1 + t 2 + t 3 = 376,7 s
x = ?; t = ?
16. t = 10 min v v
t1 = = 100 s t3 = = 50 s t 2 = 450 s
m a1 a3
a1 = 0,2 2 v12 v 22
s x = x1 + x 2 x1 = = 500 m x2 = = 1000 m
m 2a 2 2a1
a 2 = 0,4 2 x
s t' = = 75 s ∆t = t '− t1 − t 2 x = x1 + x2 + x 3 = 10500 m
v
km
v = 72
s
∆t = ?
142
17. ∆x1 = 20 m; t 1 = 10 s; 1  ∆x1 ∆x 2  m ∆x 2 m

v1 =  +  = 1,5 v 2 = v1 − = 0,5
∆x 2 = 10 m; t 2 = 10 s 2  t1 t2  s t2 s
v1 = ?; v 2 = ?
18. km km x2
v1 = 72 ; v 2 = 36 ; t= =3s
h h v2
x1 = 90 m; x 2 = 30 m x −v t m
a=? a = 2 ⋅ 1 2 1 = 6,7 2
t s
19. m d = x1 + x 2
d = 100 m; v1 = 7 ;
s t =5s
m m m
v2 = 3 ; a = 4 2 v = v1 + (v 2 + a ⋅ t ) = 30
s s s
t = ?; v = ?
20. h = 180 cm H x2
=
m h x 2 − x1
v1 = 1,5
s H m
H=4m v2 = v1 = 2,73
H −h s
v2 = ?
t 2 = 2 s; t 3 = 3 s
21.
h=?
h=
g 2
2 3
(t − t 22 ) = 25 m
22. t1 = 4 s; t 2 = 3 s g ⋅ (t12 − t 22 )
h= = 35 m
h=? 2
23. ∆h = 30 m; ∆t = 1 s 2 ⋅ ∆h + g ⋅ ∆t 2 gt 2
H=? t= = 3,5 s H= = 61,25 m
2 g ⋅ ∆t 2
24. m m v 22 − v12 v 2 − v1
v1 = 10 ; v 2 = 20 h= = 15 m t= =1s
s s 2g g
h = ?; t = ?
143
25. m v 02
v 0 = 20 h= = 20 m
s 2g
h=?
t=?
v0
v=? t= =2s
g
m
v = v 0 = 20
s
26. h = 50 m 2h gt m
v0 = ? t= = 3,16 s v0 = = 15,8
g 2 s
h1 = ?
v 02
h1 = = 12,5 m
2g
27. H = 10.000 m 2h m
t1 = = 44,7
m g s
v 0 = 200
s m
h=? v = 2 gh + v 02 = 490
s
v − v0
t2 = = 29 s
g
gt 22
h1 = = 4205 m
2
h = H − h1 = 5795 m
28. m 2h
v 0 = 10 ; h = 20 m x = v0 ⋅ = 20 m
s g
x=?
29. h = 20 m; x = 40 m g m
v0 = ? v0 = x ⋅ = 20
2h s
144
30. km m a) b)
v = 18 ; v 0 = 200 ; 2v sin α x=0
h s t1 = 0 = 28,2 s
α = 45O g α1 = 90 O
x=? x1 = v1 ⋅ t = 141 m 2v sin α
α1 = ? t1 = 0 = 28,2 s
x 2 = (v 0 cos α + v ) ⋅ t1 g
t1 = ? x 2 = 4141 m 2v
t 2 = 0 = 40 s
t2 = ? x = x1 − x 2 = 4000 m g
31. m x = v 0 cos α ⋅ t
v = 400
s x
t= = 7,6 s
α = 10 O v 0 cos α
x = 3000 m gt 2
H=? H = v 0 ⋅ t ⋅ sin α −
2
v=? H = 240 m
32. km v 02 sin 2α x1 = x − D = v ⋅ t
α = 45O ; v = 54 ; D= = 22,5 m
h g
x = 40 m D x−D m
v =? t= = 2,12 s v= = 8,3
v 0 cos α t s
33. km a) b)
v1 = 36
h
α1 = 10 O
km
v 2 = 90
h
α 2 = 30 O v x − v1 v2 − v x
tanα1 = tanα 2 =
v=? vy vy
α =? km km
v x = 49 v = v x2 + v y2 = 87
h h
km α = 34 O
v y = 72
h
145
34. km a) b)
v1 = 60
h
km
v 2 = 120
h vy vy
tanα1 = tanα 2 =
α1 = 60 O
v x − v1 v x + v2
α 2 = 30 O
km km
v x = 150 ⇒ v = v x2 + v y2 = 216
v=? h h
α =? km α = 46 O
v y = 155
h
35. H = 30 m x = v 0 ⋅ t ⋅ cos α
km gt 2
v = 288 y = v 0 ⋅ t ⋅ sin α −
h 2
α = 30 O
y = −H
d =? t =6s
t=? (negativna rešitev za t
ustreza točki A)
x = v 0 ⋅ t ⋅ cosα = 602 m
d= H 2 + x 2 = 603 m
36. a = 10 g m
v = (a − g ) ⋅ t = 900
t = 10 s s
1 2
m H= at = 4500 m
v 0 = 100 2
s
x=? v = v x2 + v y2
v x = v0
v y = v − gt
Izstrelek pade na tla, ko je
y = −H
1 2
− H = v ⋅ t1 − gt ⇒
2 1
t1 = 185 s
t 2 = −5 s
neg. rešitve ne
upoštevamo
x = v 0 ⋅ t = 18.500 m
146
REŠITVE - KINEMATIKA KROŽENJA
KINEMATIKA KROŽENJA
37. t1 = 1 h; t1 = 12 h 2π 2π
ω1 = = 1,74 ⋅ 10 − 3 s -1 ω2 = = 1,45 ⋅ 10 − 4 s -1
ω1 = ?; ω 2 = ?; t1 t2
ν1 = ?; ν 2 = ? ω 1 1
ν1 = 1 = = 2,8 ⋅ 10 − 4 Hz ν 2 = = 2,3 ⋅ 10 −5 Hz
2π t1 t2
38. t1 = 24 h; t1 = 365 dni 1 ω 2 = 2πν2 = 2 ⋅ 10 −7 s -1
ν1 = = 115 , ⋅ 10 −5 Hz
ν1 = ? t1
ν2 = ? 1
ν2 = = 3,2 ⋅ 10 − 9 Hz
ω =? t2
39. r1 = 150 ⋅ 10 6 km; t1 = 365 dni; km
v1 = ω1 r1 ≈ 30
r2 = 380 ⋅ 10 3 km; t 2 = 27 dni s
km v1
v
v1 = ?; 1 = ? v 2 = ω 2 r2 ≈ 1 = 30
v2 s v2
40. r = 20 cm; ν = 10 Hz m
v = ω ⋅ r = 2πν ⋅ r = 2
v=? s
41. t1 = ? a) b)
t2 = ? ϕ1 = ω1 ⋅ t 1 ϕ 2 = ω1 ⋅ t 2
ϕ1 + 2π = ω 2 ⋅ t1 ϕ 2 + 20π = ω 2 ⋅ t 2
12 120
t1 = h = 1 h 5' 27'' t1 = h = 10 h 54' 32''
11 11
42. t1 = ? a) b)
t =? ϕ1 = ω1 ⋅ t 1 ϕ 2 = ω1 ⋅ t 2
2
π π
ϕ1 + 8π − = ω 2 ⋅ t1 ϕ 2 + 8π + = ω2 ⋅ t 2
2 2
t1 = 4 h 5' 27' ' t1 = 4 h 38' 11''
43. ν1 = 100 Hz; N = 3 ω = 2πν = 628 s −1 ω 2 πν 2
ω =? α= = = 10 s − 2
m 2ϕ 3
v=? v = ω ⋅ r = 628
s
ar = ? v 2
m
ar = = 3,9 ⋅ 105 2
α =? r s
147
REŠITVE - KINEMATIKA KROŽENJA
44. t1 = 90 min; t 2 = 89 min;

km v ⋅ t1 v ⋅ t2
v = 7,8 ; r = 6370 km H1 = − R = 262,5 km H2 = − R = 337 km
s 2π 2π
H1 = ?; H 2 = ?
45. r1 = 1 m; N = 10; ω 22 − ω12 v 22 − v12 −2
ω 2 − ω1
α= = 2 = 0,6 s t= ≈ 8,33 s
m m 2ϕ 2ϕ ⋅ r α
v1 = 5 ; v 2 = 10
s s
α = ?; t = ?
46. r = 0,5 m; ω = 1 s −1 ; 2(ϕ − ω ⋅ t )
α= 2 = 6,2 ⋅ 10 − 2 s − 2 ω1 = ω + α ⋅ t = 1,09 s-1
π t
t = 1,5 s; ϕ = m
2 a = a r2 + a t2 = r ω14 + α 2 = 0,59
a=? s2
47. m m v 3 = 0 (dotik s podlago)
v=5 v1 = 10
s s m
r =1m m v 4 = 7,07
v2 = 5 s
s
148
REŠITVE - DINAMIKA
DINAMIKA
48. m = 1 kg; F = 10 N; F m
a= =1 2 F1 = 3F = 30 N
a1 = 3a m s
a = ?; F1 = ?
49. m = 10 kg; t = 5 s; 2m ⋅ x
F= = 40 N
x = 50 m t2
F =?
50. cm
m = 20 g; a = 10
s2 F = m ⋅ a = 2 mN
F =?
51. m = 50 g; t = 4 s; 2m ⋅ x
F= = 0,5 N
x = 80 m t2
F =?
52. m v2
v = 30 ; k t = 0,2 x= = 450 m
s kt ⋅ g
x=?
53. R1 = 1,88 R2 ; M 1 = 9,1 M 2 1,88 2 m
g2 = ? g2 = g1 = 3,9 2
9,1 s
54. m1 = 7 kg; m2 = 11 kg; x (m1 + m2 )
t= = 0,21 s
x = 10 cm (m1 − m2 ) g
t=?
55. t = 5 s; x = 20 m 2x
kt = = 0,16
kt = ? g ⋅t2
56. α = 30 o ; k t = 0,3; m
a = g (sin α − k t cos α ) = 2,4
m s2
t = 3 s; v o = 2
s a ⋅t2
x = vo t + = 16,8 m
x=? 2
57. k t = 1,73 k t = tanα α = 60 o
α =?
58. km mg 2v 2
v = 72 ;F= x= = 80 m
h 4 g
x=?
59. mg
T1 =
4 h = R = 6370 km
h=?
149
REŠITVE - DINAMIKA
60. F1 = 100 N; F2 = 200 N; Fy

F= Fx2 + Fy2 = 300 N tan α = ⇒ α = 9,6 o
F3 = 150 N; F4 = 50 N; Fx
F5 = 250 N; Fg = 100 N; 2mx
t= = 2,6 s
x = 100 m F
F = ?; t = ?
61. m = 9000 kg; 2mx
2 + k t mg
α1 = 45 ; α 2 = 60 ;
o o
F1 = t = 2320 N
F2 = 2 F1 ; k t = 0,004; 1,707
t = 10 s; x = 20 m
F1 = ?; F2 = ? F2 = 2 F1 = 4640 N
62. m = 5 kg; ∆m = 0,5 kg ∆m ⋅ g m
a= = 0,48 2 Fv = m( g + a ) = 52,4 N
a = ?; Fv = ? 2m + ∆m s
63. m1 = 5 kg; m2 = 15 kg; (m2 − m1 − k t m3 ) ⋅ g m
a= =3 2
m3 = 10 kg; k t = 0,1 m1 + m2 + m3 s
a = ?; Fv = ? Fv1 = m1 ( g + a ) = 65 N Fv2 = m2 ( g + a ) = 105 N
64. m ma + k t mg
m = 50 kg; a = 1 2 ; F1 = = 109 N
s cos α1 + k t sin α1
α1 = 30 ; k t = 0,1;
o
α 2 = 45o ma + k t mg
F2 = = 156 N
F1 = ?; F2 = ? cos α 2 − k t sin α 2
65. x = 30 m m
a = g (sin α − k t cos α ) = 0,82 2 - po klancu navzdol
m s
vo = 5 t1 = 4,4 s - čas gibanja po klancu navzdol
s
α =5 o
v1 = v o + at = 8,6
m
- hitrost na začetku vodoravnega tira
k t = 0,005 s
m
x=? a1 = k t g = 0,05 2 - pojemek na vodoravnem tiru
s
v1
t1 = = 172 s - čas gibanja po vodoravnem tiru
a1
a1t 12
x = v1t 1 − = 740 m
2
150
REŠITVE - DINAMIKA
66. km m
v o = 36 a1 = g (sin α + k t cosα ) = 7,8 - pojemek pri gibanju
h s2
α = 45o po klancu navzgor
vo
k t = 0,1 t1 = = 1,28 s - čas gibanja po klancu navzgor
a1
t=?
v o2
v=? x= - pot po klancu navzgor
2a1
m
a 2 = g(sin α − k t cos α ) = 6,4 2 - posp. po klancu navzdol
s
m
v 2 = 2a 2 ⋅ x = 9
s
67. m1 = 2 kg; m2 = 4 kg; Fd2 − FT2 − Fd1 − FT1 m
a= = 0,72 2
α1 = 60 ; k 1 = 0,1;
o
m1 + m2 s
α 2 = 45o ; k 2 = 0,2
a = ?; FV = ? FV = m1 (a + g (sin α1 + k1 cos α1 )) = 19,8 N
68. R = 25 m; k t = 1 m
v = k t Rg = 15,8
v=? s
69. m = 0,5 kg; l = 1 m;
m mv 2
v = 0,7 FV = mg + = 5,25 N
s R
FV = ?
70. h = 1500 km; R = 6370 km R m
v= g ( R + h) = 7180
v=? R+h s
71. m = 1 kg F = m( g + 4π ν r ) = 49 N
2 2
r =1m
ν = 1 Hz
F=?
72. m1 = 1 kg d
r= =1m
m2 = 4 kg 2
t = 2 min m v2 m2
m2 g = 1 ⇒ v = rg = ω ⋅ r
d =2m r m1
N =? t m2 g
N= = 120,8
2π m1r
151
REŠITVE - DINAMIKA
73. m = 5g; α = 60 o mv 2
F = mg + = mg (3 − 2 ⋅ cosα ) = 0,1N
F =? l
74. m = 100 g; l = 1 m; mv 2
F ≥ + mg ⇒ F ≥ mω 2 l + mg
t = 1 min; F = 10 N l
N =? 2πN 30 F − mg 1
ω = ⇒N≤ = 90,6
60 π ml min
75. km a) b) c)
m = 950 kg; v = 90 ; = mg = 9,5 kN 2
h F mv mv 2
F = mg − = F = mg + =
r1 = 100 m; r2 = 200 m r1 r2
FN = ? = 3,56 kN = 12,47 kN
76. r = 10 cm; k L = 0,4 1 kL g
ν =? FL ≥ Fr ν≤ ≈ 1 Hz
2π r
77. a1 = 4 g; m1 = 50 g; a) b) c)
k t = 0,4; h = 1 m; F = ma1 = 2 N Ftr ≤ mg a = g − kt a3
a3 = g g m 2h
a2 = = 25 2 t= = 0,58 s
F = ?; a 2 = ?; t = ? kt s a
78. m F1 g + a
m = 1 kg; a = ±3 ; = = 1,86
s F2 g − a
F = 20 N F m
F1 a1 = − g = 10 2
= ?; a1 = ? m s
F2
79. m1 = 252 g; m2 = 2250 g;
m3 = 253,5 g; ρ (m − m3 ) + ρ2 (m3 − m1 ) kg
ρ3 = 1 2 = 2,05
g g m2 − m1 m3
ρ1 = 1,3 ⋅ 10 -3 ; ρ = 1
cm 3 2 cm 3
ρ3 = ?
80. h1 = 60 cm; m = 90 kg;
m1 r1 h1 m1 r22
m2 = ;r = h 2 = = 3,55 m
81 2 3,7 m2 r12
h2 = ?
152
REŠITVE - DINAMIKA
2
81. R = 6370 km  R 
h=? a r = g (r ) ; ω ⋅ ( R + h ) = g ⋅ 
2

 R + h
v=?
 R ⋅ to  2π ( R + h)
2
m
h = g ⋅
3  - R = 36130 km; v = = 3089
 2π  to s
82. R = 6370 km; h = 3630 km g km 2π
v=R = 6,37 t= ( R + h) = 2h 44' 18' '
R+h s v
v = ?; t = ?
83. F = 9,6 ⋅ 10 21 N; r = 4840 km; 3Ft 2 kg
ρ= = 4100 3
R = 5,79 ⋅ 10 7 km; t = 7,6 ⋅ 10 6 s 16r π R
3 3
m
ρ=?
84. R = 1,5 ⋅ 10 8 km 2π ⋅ R km R ⋅ v2
v= ≈ 30 M= = 2 ⋅ 10 27 kg
v=? t s κ
M =?
85. m = 100 kg; R = 6160 km; mM m = m1 = 100 kg
T1 = κ = 86 N
M = 4,9 ⋅ 10 24 kg R2
T1 = ?
86. m
v = 1,2 ; m1 = 2 t; m1v m
s v1 = = 0,2
m2 = 10 t m1 + m2 s
v1 = ?
87. m m
v = 10 ; m = 1 g ∆G = 2mv = 0,02 kg
s s
∆G = ?
88. m m
v = 2 ; v2 = 5 ; m2 m
s s v1 = v − v 2 = 117
,
m1 = 400 kg; m2 = 80 kg m1 + m2 s
v1 = ?
89. M = 2000 kg; n = 5; a) posamezno
m mv mv mv mv mv
m = 80 kg; v = 5 v1 = + + + +
s M + 5m M + 4m M + 3m M + 2m M + m
v1 = ? v1 = 0,89
m
v2 = ? s
b) istočasno
153
REŠITVE - DINAMIKA
5mv m
v2 = = 0,83
M + 5m s
90. m1 = 5 kg; m2 = 10 kg; m
F = (m1 + m2 + M ) 2 g = 1300 N
M = 50 kg m1
F =?
91. m = 200 kg; α = 45o ; v1 m 2v o sin α
vo = = 400 t= = 56,6 s
m m 3 s g
m1 = ; v1 = 1200 v o sin 2α
2
4 s x= = 16 km
v o = ?; x = ?; t = ? g
92. m1 = 800 kg; m2 = 4000 kg;
km km m2 v 2 − m1 v1 m v
v1 = 144 ; v 2 = 36 ; v= = 1,67 t= = 0,41 s
h h m1 + m2 s kt g
k t = 0,1
v = ?; t = ?
93. m m v cos α m v 22
m1 = 50 kg; v o = 1000 ; v2 = 1 o = 1,73 x= = 1,5 m
s m2 s 2k t g
m2 = 25 t; α = 30 o
v o2 sin 2 α
x = ?; h = ? h= = 12,5 km
2g
94. M = 70 kg; m = 5 kg; m m
v1 = − v o cos α ≈ −0,54
km M s
α = 60 o ; v o = 54 ;
h v12
x= = 1,3 m t 1 = 2,6 s
k t = 0,01; h = 1,8 m 2k t g
v1 = ?; x = ?; x1 = ? x1 = v o t1 cos α = 19,5 m
95. m1 = 100 kg; m 2 = 70 kg; a) skok v smeri b) skok v c) ko se voziček
km km gibanja nasprotno smer ustavi
v=9 ; v ' = 18 m2 m2 m1 + m2
h h v1 = v o − v' v2 = v o + v' v3 = vO
m1 + m2 m1 + m2 m2
v=?
m m m
v1 = 0,44 v 2 = 4,56 v 1 ≈ 6,1
s s s
96. m1 = 200 kg; m2 = 70 kg; m2 v o cos α m
v1 = = 0,92
km m1 + m2 s
α = 45o ; v o = 18
h Fy ⋅ t = -m2 v o sin α = 247,5 Ns
v = ?; F ⋅ ∆t = ?
154
REŠITVE - DINAMIKA
97. m1 = 1 kg h1 = h2 + l = 3 m
m2 = 2 kg m1 + m2 m
v 2 = 2 gh2 ; v1 = v 2 = 13,4
h2 = 1 m m1 s
l=2m m
v o = v12 + 2 g (h1 − h2 ) = 219,6
v0 = ? s
98. m = 400g; h = 10m; 3 m ∆G
F ⋅ ∆t = m 2 gh = 8,5 kg F= = 850 N
v 2 s ∆t
∆t = 10ms; v = o
2 v2 2h1
h1 = = 2,5 m t1 = = 0,71 s
F ⋅ ∆t = ?; F = ?; 2g g
h1 = ?; t 1 = ?
155
REŠITVE - STATIKA
STATIKA
99. F = 500 N; α = 30 o F
Fv = = 500 N
Fv = ? 2 cos(90 − α )
100. m = 50 kg mg
a) F1 = = 500 N
α1 = 60 o 2 cosα1
α 2 = 45o b) F2 = 355 N
c) F3 = 289 N
α 3 = 30 o
d) F2 → ∞
α 4 = 90 o
101. l = 6 m; m1 = 40 kg; m1 ⋅ r1
r2 = = 2,4 m
m2 = 50 kg; r1 = 3 m m2
r2 = ?
102. 2
l = 5 m; r1 = l; l ⋅ (2m1 − m)
5
r2 = =2m
m1 = 50 kg; m2 = 40 kg; 5m2
m = 20 kg
r2 = ?
103. 1 mg Mg
r1 = l; m = 1000 kg; F2 = + = 33,3 kN
3 3 2
M =6t F1 = Mg + mg − F2 = 36,6 kN
F1 = ?; F2 = ?
104. m1 = 10 kg; m2 = 10,5 kg r2 m2
r2 = = 1,025
=? r1 m1
r1
105. α = 30 o ; k t = 0,2 m2
0,327 ≤ ≤ 0,673
m2 m1
=?
m1
106. m = 500 g; R = 20 cm; mg 2 Rh − h 2
h = 10 cm F= = 8,7 N
R−h
F =?
107. m = 10 kg; α = 60 o F2 = mg ⋅ ctgα = 57,7 N b) F1 = F2 = 100N
F1 = ? a) mg
F1 = = 115,5N
F2 = ? sin α
156
REŠITVE - STATIKA
108. l = 10 m; F1 = 100 N;
F2 = 200 N; F3 = 300 N; FA = 260 N FB = 340 N
x1 = 2 m; x 2 = 4 m;
x3 = 8 m F = 600 N x = 5,66 m
FA = ?; FB = ?; F = ?; x = ?
109. l = 10 m; m1 = 20 kg; FB = 100 N FA = 200 N
m2 = 10 kg; x = 3 m;
FA = 2 FB F l − m2 gx
r1 = B = 2,33 m
FA = ?; FB = ?; r1 = ? (m1 + m2 ) g
110. a = 3 m
b=4m
α =?
∑ F = 0 ⇒ F − F sin ϕ = 0 
x v F F
 ⇒ tan ϕ = ; tan α = 2
∑ F = 0 ⇒ F cosϕ − mg = 0
y v
mg mg
∑ M = 0 ⇒ mg sin α = 2 F cosα
A
4a 2 − l 2
sin α = ⇒ α = 47,8 o
3a 2
111. H =3m
m = 50 kg
a=5m
α = 45o
Fv = ?
Fp = ?
Fz = ? ∑F x = 0 ⇒ Fz cos α − Fv = 0 ⇒ Fv = Fz cos α = 147,3 N
∑F y = 0 ⇒ Fz sin α + Fp − mg = 0 ⇒ Fp = mg − Fz sin α = 353 N
H mg ⋅ a ⋅ sin α
∑M A = 0 ⇒ Fz ⋅
cos α
−
2
= 0⇒
mg ⋅ a ⋅ sin 2α
⇒ Fz = = 208,3 N
4H
157
REŠITVE - STATIKA
112. k t1 = 0,4
k t2 = 0,1
ϕ =?
∑F x = 0 ⇒ F1 − Ft2 = 0
∑F y = 0 ⇒ Ft1 + F2 − Fg = 0
l
a)
∑M A = 0 ⇒ F1l sin ϕ + Ft1l cos ϕ − Fg
2
cos ϕ = 0
1 − k t1 k t2
⇒ tan ϕ = ⇒ ϕ = 49 o
2 k t2
b) Ko človek stopi na klin, se težišče premakne navzdol, velikost sil se
poveča, njihovo število ostane enako; lestve ne bodo padle na tla, če
človek stoji na spodnji polovici lestev.
113. r = 10 m
h=1 Fg = Ft
k t = 0,5 mv 2 g ( r − h) m
mg = k t ⇒v= = 13,4
v=? r−h kt s
114. m1 = 1 kg; m2 = 2 kg; a) x T = 0,2 m od prvega telesa

m3 = 3 kg; m4 = 4 kg;
a = 10 cm b) x T = 0,05 m y T = 0,07 m
xT = ?
115. x T = 0,55 m y T = 0,775 m
116. r = 10 cm; m1 = 20 kg; mg ⋅ r m
α= = 16,7 s -2 a = r ⋅ α = 1,67
m2 = 2 kg; J o = 0,1 Nm 2 I o + I1 s2
α = ?; a = ?
117. l = 1 m Γ1 = Γ2
m = 1 kg ml 2  l
2
ω1 = m  ⋅ ω 2 ⇒ ω 2 = 2ω1 ⇒ ∆ω = ω = 1 s −1
ω = 1 s −1 2  2
∆ω = ?
118. l = 1 m; F = 10 N; Γ = konst.
m2 = 10 g; v = 500
m m1l 2 m2 l 2 6v  m2 
J = J1 + J 2 = + ⇒ω =   = 29 s −1
s 12 4 l  m1 + 3m2 
ω =?
158
REŠITVE - STATIKA
119. M = 600 kg; R = 3 m;

r = 2 m; m = 50 kg; Γ = konst.
− 2m ⋅ r ⋅ v
v = 18
km ω= = −0,2 s −1
h MR 2 − 2mr 2
ω =?
120. R = 1 m; M = 100 kg; kt g
m = 10 kg; k t = 0,1 a) Fr = FT ⇒ ω = = 1 s −1
R
ω1 = ?; ω 2 = ?  2m 
b) J 1ω1 = J 2ω 2 ω2 = 1 +  ω1 = 1,2 s −1
 M
121. l1 = 1 m; m = 100 g; l 
2
ν1 = 1 Hz; l2 = 20 cm J1ω1 = J 2 ω 2 ⇒ ν2 =  1  ⋅ ν1 = 25 Hz
 l2 
∆ω = ?
∆ν = 24 Hz
∆ν = ?
∆ω = 150,7 s −1
122. ν = 1 Hz; m = 10 kg; J 1 = J o + 2mr12 = 10,8 kgm 2
J o = 10 kgm 2 ; r1 = 20 cm; J 2 = J o + 2mr22 = 30 kgm 2
r2 = 1 m  J 
∆ω = ? ∆ν =  1 − 1  ν1 = 0,64 Hz ∆ ω = 4 s −1
 J2 
∆ν = ?
123. D = 1 m; r = 25 cm;
g J = J1 − J 2 = 1,48 ⋅ 10 -2 ⋅ ρ ⋅ D 5 ⋅ π = 126 kgm 2
ρ = 2,7
cm 3
I =?
159
REŠITVE - MEHANSKE LASTNOSTI SNOVI
124. a = 20 cm;
g g p
ρ = 0,8 3 ; ρ1 = 11,35
p = ρ ⋅ a ⋅ g = 1600 Pa a1 = = 1,4 cm
cm cm 3 ρ1 g
p = ?; a1 = ?
125. l = 1 m; F = 50 N;
N x F
x = 0,5 mm; E = 1,2 ⋅ 1011 2 ε= = 5 ⋅ 10 −4 d =2 = 1 mm
m l π ⋅ε ⋅ E
ε = ?; d = ?
126. E1 E 2
EN =
E1 + E 2
127.
E1 = 80
kN ∑ F = 0 ⇒ F + F = mg
1 2
mm 2
N ∑ M = 0 ⇒ F ⋅ x − F (l − x ) = 0 ⇒
1 2
E1 = 9 ⋅ 1010  x F1 E1 l ⋅ E2
m2 ⇒ F1 = mg  1 − ⇒ = ⇒x= = 52,9 cm
l =1m  l F2 E 2 E1 + E 2
x=?
128. m1 = 10 kg; m2 = 20 kg;
l1 = 1 m; l2 = 2 m; (m1 + m2 ) gl1
x1 = ;
S = 1 mm 2 ; S ⋅E 1
N m2 gl2 gm l (m + m2 )l1 
E1 = 12 ⋅ 1010 ; x2 = ⇒x=  22 + 1  = 4,5 mm
m2 S ⋅E 2 S  E2 E1 
N
E 2 = 2 ⋅ 1011
m2
x=?
129. l = 1 m; R = 10 cm;
x = 5 mm; r = 1 mm;
F x
N =E
E1 = 2 ⋅ 1011 2 ; S l
m F = mlω 2
g 16π 3 3
ρ = 8,9 F= R ⋅ ρ ⋅ l ⋅ν 2
cm 3 3
ν =? r 3E ⋅ x
S = r 2π ν= = 1,46 Hz
4π ⋅ l ⋅ r Rρ
160
REŠITVE - DELO IN ENERGIJA
130. m = 10 kg; l = 1 m; F ⋅l
F = mg + mlω 2 ⇒ x =
S = 1 mm ; ω = 10 s ;
2 −1 S⋅E
N ml ( g + ω 2 l )
E = 2 ⋅ 1011 2 x= = 5,5 mm
m S⋅E
x=?
HIDROSTATIKA
131. g
h = 50 m; ρ = 1,03 p = po + ρgh = 6,15 bar
cm 3
p=?
132. h = 2 m; po = 105 Pa p = po + ρgh = 3 bar
p=?
133. V 4 kg
V1 = ρ= ρo = 800 3
5 5 m
ρ=?
134. g
a = 10 cm; ρ = 0,783
cm 3 Fvz = ρ ⋅ g ⋅ a 3 = 7,83 N
Fvz = ?
135. m = 2000 kg
g kg  ρ
ρ1 = 7,8 3 ; ρ = 1040 F = mg  1 −  = 17,3 kN
cm m3  ρ1 
F=?
136. m = 200 kg; F = 1800 N 2(mg − F )
∆m = = 40 kg
∆m = ? g
137. r = 1 mm; m = 10 g;
N mg
γ = 72,5 ⋅ 10 -3 N= = 219,6
m 2π ⋅ r ⋅ γ
N =?
138. g g
ρ =1 3 ; ρ1 = 0,9 ; ρ1 (h1 − h2 )
cm cm 3 ∆h = h1 − h2 − = 1 cm
h1 = 20 cm; h2 = 10 cm ρ
∆h = ?
161
139. g
ρ2 = 0,9 ; h = 10 cm; ρ2 h2 g − ∆p
cm 3 1 ∆h = h1 − = 2 cm
h2 = 10 cm; ∆p = 100 Pa ρ1 g
∆h = ?
140. N 4γ
d = 2 mm; γ = 72,5 ⋅ 10 -3 h= = 1,45 cm
m2 ρ⋅d ⋅g
h=?
141. 2
h = 15 cm; V2 = V1 ; p h
3 H= + = 505 cm
g 2ρ ⋅ g 3
p = 1 bar; ρ = 1
cm 3
H=?
142. m1 = 1 kg;
m m m1 ( g − a1 )
a1 = 5 2 ; a 2 = 3 2 m2 = = 0,38 kg
s s g + a2
m2 = ?
143. g g V1 + V2 = V
ρ = 0,8 3 ; ρ1 = 0,7 ;
cm cm 3 V2 ρ − ρ1
= ⇒ V2 = 1 dm 3
g V1 ρ2 − ρ
ρ2 = 1 3 ; V = 3 dm
3
cm V1 = 2 dm 3
V1 = ?; V2 = ?
144. h = 10 cm; r = 10 cm; a) ρgV1 = mg ⇒ m = ρ ⋅ r 2 π ⋅ h1
H = 20 cm; h1 = 7 cm; b) mg + m1 g = ρgV2 + ρv gV3 ⇒
m1 = 2,4 kg; h2 = 5 cm m + m1 = ( ρh + ρv h2 )r 2π ⇒
ρ = ?; Fg = ?; m = ?
m1 − ρ v ⋅ r 2π ⋅ h2 kg
ρ= = 881 3 ⇒ m = 1,94 kg
r π (h − h1 )
2
m
145. g m m1 = ρ1V1 = 520 g
m = 1 kg; ρ = 12 3 ; V = = 83,3 cm 3
cm g
g g m − ρ1V m2 = 480 g
ρ1 = 8,9 3 ; ρ2 = 19 ,3 3 V2 = = 24 ,9 cm 3
cm cm ρ2 − ρ1
m1 = ?; m2 = ?;
V1 = 58,4 cm 3
V1 = ?; V2 = ?
162
DELO IN ENERGIJA
146. h=4m H = 2h = 8 m
H=?
147. m m
v = 100 ; W1 = 4W v1 = 2v = 200
s s
v1 = ?
148. m = 0,4 kg; h = 20 m; Wp0 = mgh = 80 J Wk0 = 0
h1 = 10 m Wp1 = mgh1 = 40 J Wk1 = Wp0 − Wp1 = 40 J
Wk = ?; Wp = ? Wp2 = 0 Wk2 = Wp0 − Wp2 = 80 J
149. m = 100 kg; h = 2 m A = ∆Wp = 2 kJ
A=?
150. P0 = 100 KM P = P0 = 73,6 kW
P=?
151. m = 200 kg; h = 10 m; A m
a= −g=5 2
A = 30 kJ m⋅h s
a=?
ρ ⋅a4 ⋅ g
( )
152. g
a = 50 cm; ρ = 0,8 A= 2 − 1 = 102,5 J
cm 3 2
A=?
153. α = 5,7 o ; x = 100 m;
m W v2
v=5 = 1− = 0,87
s Wp0 2 gx ⋅ sin α
W
=?
Wp0
154. m = 100 kg; α = 45o ; A = mgh(1 + k t ctgα ) = 12 kJ
h = 10 m; k t = 0,2 A mgh
η= k = = 0,83
A = ?; η = ? A mgh(1 + k t ctgα )
155. M = 50 t; α = 2 o ; F = F1 + FT = 5mg (sin α + k t cosα ) = 2,1 ⋅ 10 4 N
m = 5 t; v = 54
km
; [ ]
P = ( F + F2 )v = F + Mg(sin α + k t cosα ) v = 952,5 kW
h
A = P ⋅ t = 57,15 MJ
t = 1 min; k t = 0,05
F = ?; P = ?; A = ?
163
156. α = 10 o F1 = mg (sin α + k t cosα ) - navzgor 


km F2 = mg ( k t cosα − sin α ) - navzdol  ⇒ P1 = P2 = P3 ⇒
v1 = 72 
h F3 = k t mg - vodoravno 
km
v 2 = 180 ⇒ F1 v1 = F2 v 2 = F3 v 3
h
v3 = ? 2 ⋅ cos α km
v= = 101,3
1 1 h
+
v1 v 2
157. m = 1 kg; v 2 = 2v1 ; v 02

H= = 15 m
m 6g
v 0 = 30 1. telo 2.telo
s
H=? Wp1 = 150 J Wk1 = 0 Wp1 = 150 J Wk1 = 450 J
Wk = ? Wp2 = 75 J Wk2 = 75 J Wp2 = 75 J Wk2 = 525 J
Wp = ? Wp3 = 0 Wk3 = 150 J Wp3 = 0 Wk3 = 600 J
158. h = 10 m Wk0 = 8mgh = 160 J
Wk = 7Wp 2Wk
2
m = 200 g m
t= =8s
Wk0 = ? g
t=? Wk0
h1 = = 40 m
h1 = ? 2mg
Wk1 = ? Wk1 = 80 J
159. m = 1000 kg; α = 3o ; A = mg (sin α + k t cos α ) = 9,06 MJ
x = 3 km; t = 3 min; A
P= = 50,3 kW
k t = 0,25 t
A = ?; P = ?; ∆Wk = ?; ∆Wk = 0 ∆Wp = mgx ⋅ sinα = 1,57 MJ
∆Wp = ? Ak = ? Ak = ∆Wp = 1,57 MJ
160. kg
m = 1200 kg; v = 54 ;
h ∆Wk + Atr = A
x = 300 m; v1 = 3v;
k t = 0,4
F=
m 2
2x
( v1 − v 2 ) + k t ⋅ mg = 8,4 kN
F =?
164
161. x = 100 m; α = 30 o ; Wk0 = 0 Wp0 = mg ⋅ x ⋅ sin α = 50 kJ

m = 100 kg; k t = 0,2 x
Wk1 = Wp0 − Wp1 − k t ⋅ mg ⋅ cosα ⋅ = 16,35 kJ
Wk = ? 2
Wp = ? h
Wp1 = mg = 25 kJ
At = ? 2
Wk2 = Wp0 − k t ⋅ mg ⋅ cos α ⋅ x = 32,7 kJ Wp2 = 0
At = k t ⋅ mg ⋅ cos α ⋅ x = 17,3 kJ
162. m = 20 g v 02 + v 2
a) A = Wk0 − Wk = 9900 kJ h= = 25250 m
m 4g
v 0 = 1000
s A
m F= ≈ 0,2 N
v = 100 2h
s v2
F = ?; h = ?; b) H = 0 = 50 km
2g
H = ?; v1 = ?
m
v1 = v 0 = 1000
s
163. m = 1 kg; h = 20 m; 2mgh + m(v 0 − v 2 )
2
F= = 2,5 N
m m 2h
v 0 = 10 ; v = 20
s s F m v − v0
F = ?; t = ? a = g − = 7,5 2 t= = 1,33 s
m s a
164. h = 1 m t = t 1 + 2t 2 + 2t 3
2 ⋅ ( 0,8) ⋅ h
Wk1 = 0,8 Wk 2
2h v2 2 ⋅ 0,8 ⋅ h v3
t=? t1 = = 0,45 s t 2 = = t3 = =
g g g g g
t≈2s
165. h = 20 m; m = 100 g; g ⋅ x2 m mv 02
x = 20 m v0 = = 10 Wk = mgh + = 25 J
2h s 2
v 0 = ?; Wk = ?
165
166. x = 20 m h = x ⋅ sinα = 10 m - višina klanca

α = 30 o Ft1 = k t mg ⋅ cos α - sila trenja na klancu
m = 50 kg Ft2 = k t mg - sila trenja na ravnem delu
l = 50 m Wp0 = mgh Wk0 = 0 - na vrhu klanca
Wk = ? Wp = 0 Wk = 0 - na koncu ravnega dela poti
At = mgh
At = k t mg ⋅ cosα ⋅ x + k t mg ⋅ l
h
kt = ≈ 0,15
x ⋅ cos α + l
Kin. energija na dnu klanca:
Wk = mgh − At1 = mgx (sin α − k t cos α )
Kin. energija na polovici ravnega dela: Wk1 = Wk + At
l
Wk1 = mgx (sin α − k t cos α ) − k t mg = 1825 J
2
167. l = 0,8
m
v0 = 1
s
ml 2 Jω 2 Jω 02 l
J=
3 Wk = Wk0 + Wp = + mg
2 2 2
v=? v0 m
t=? ⇒ ω0 = ⇒ v = v 02 + 3g ⋅ l = 5
l s
1
ω = ω0 + α ⋅ t ϕ = ω0 t + α ⋅ t 2
2
π ω − ω0
ϕ = ; α=
2 t
2ϕ π
t= ⇒ t= ≈ 0,42 s
ω0 + ω v0 v 02 3g
+ 2 +
l l l
166
168. m = 1 kg Fv1 = F1 − mg - v najv. legi 

∆F = ?  ⇒ ∆F = Fv2 − Fv1 = F2 − F1 + 2mg
Fv2 = F2 + mg - v najn. legi 
Hitrosti v najvišji in najnižji legi nista enaki:
mv12 mv 22
F1 = ; F2 =
R R
mv12
V najv. legi je: Wk1 = ; Wp1 = mg ⋅ 2 R
2
mv 22
V najn. legi je: Wk2 = ; Wp0 = 0 ⇒
2
v 22 = v12 + 4 gR ⇒ ∆F = (v12 + 4 gR − v12 ) + 2mg = 6mg = 60 N

m
R
169. m Kroglica napravi polni krog, ko je F = Fg ⇒
v 0 = 10
s mv 02 mv
2
v 02
l=? = + 2mgl l= =2m
2 2 5g
170. 1. način:
Wp1 = mgh ; Wk1 = 0
mv 2 m
Wp0 = 0 ; Wk2 = ⇒ v = 2 gl (1 − cosα ) = 2,42
2 s
2. način:
l =1m Jω 2 ml 2 2
mgh = ⇒ mgl (1 − cosα ) = ω
m = 10 g 2 2
α = 45o ω=
2g
(1 − cos α ) ⇒ v = ωl = 2 ,42
m
Fv1 = ? l s
mg
Fv2 = ? Fv1 = = 0,14 N
cosα
 v2 
Fv2 = ma r + mg = m + g  ≈ 0,16 N
 l 
171. h=2m mv 2 Jω 2
Wp0 = Wk + WkR ⇒ mgh = +
M = 60 kg 2 2
r = 20 cm  Mr 2 v
J = ;ω= 
m = 10 kg  2 r
t = ?; v = ?; 4mgh m v +v m
v= = 3,16 v= 0 = 1,58
ω = ?; Wk = ? 2m + M s 2 s
h v
t = = 1,26 s ω = = 15,8 s-1 Wk = Wp0 = mgh = 200 J
v r
167
172. r = 20 cm mv 02 Jω 02  2 2 v0 
At = ∆Wk Ft x = +  J = mr ; ω 0 = 
t = 10 s 2 2  5 r
x = 10 m 7 7 v 02
kt = ? k t mgx = mv 0 ⇒ k t = ⋅
2
10 10 gx
N =?
2(v 0 t − x )
žoga se giblje s pojemkom: a =
t2
hitrost žoge po času t: v = v 0 − at = 0
2x 14 x
v 0 = at ⇒ v 0 = ⇒ k t = ⋅ 2 = 0,084
t 5 gt
x
N= ≈ 24
2rπ
173. m = 10 kg mv 2 Jω
2
 mr 2 v
h = 10 m mgh = + + At  J = ;ω= 
2 2  2 r
m 3
v=2 Delo sile trenja na klancu: At = mgh − mv 2 = 70 J
s 4
x = 10 m Delo sile trenja na ravnem delu: At1 = k t mg ⋅ x
At = ? 3v 2
kt = ? At1 = Wk ⇒ k t = = 0,03
4g ⋅ x
174. x = 20 cm; x1 = 22 cm;
x 2 = 24 cm; k = 20
N A=
k
( x + x2 − 2 x) ⋅ ( x2 − x1 ) = 12 mJ
2 1
m
A=?
175. N N
k 1 = 20 ; k 2 = 50 ;
m m kx 2 k1 k 2 F2
Wpr = k= Wpr = = 3,5 J
F = 10 N 2 k 1+k 2 2k
Wpr = ?
176. m = 10 kg; l = 2 m; mv02 kx 2
= + k t mg( l + x )
x = 20 cm; k t = 0,1; 2 2
N kx 2 m
k =1 v0 = + 2 k t g( l + x ) = 2,2
cm m s
v0 = ?
168
177. m1 = 5 kg; m2 = 10 kg; m m1 m

v1 = 2 k t gl1 = 3,16 v2 = v1 = 1,58
l1 = 5 m; k t = 0,1; s m2 s
N Wpr = Wk1 + Wk2 = 37,5 J
k = 10
cm 2W
v1 = ?; v 2 = ?; Wpr = ?; x = ? x= = 0,27 m
k
178. m = 100 g; l = 1 m; 1 2
Wpr = Wp ⇒ kx = mgh
N 2
k = 20 ; x = 20 cm
m kx 2 mg
h= = 0, 4 m ∆l = = 5 cm
H=? 2mg k
H = l + ∆l − (h − x ) = 85 cm
179. m1 = 20 kg a)
m m
v1 = 10 m1v1 + m2 v 2 = (m1 + m2 )v ⇒ v = 4
s s
m2 = 40 kg b)
m
m m1v1 + m2 v 2 = m1v '1 + m2 v ' 2 v '1 = −2
v2 = 1 s
s
v1 = ? m1 v12 m2 v 22 m1 v '12 m2 v ' 22 m
+ = + v ' 2 = 4,66
2 2 2 2 s
v2 = ?
c)
m1 (m − m2 )v1 + 2m2 v 2
=? v '1 = 0 ⇒ 1 =0
m2 m1 + m2
m1 2v 4
= 1- 2 =
m2 v1 5
180. M = 1 kg; m = 10 g; M
mv 0 = M 2 gh + mv ⇒ v = v 0 − 2 gh
m m
h = 20 cm; v 0 = 500
s v2
x= = 1500 m
H=? 2g
169
181.
kt = ? l J 1ω12 3g
m1 g = ⇒ ω1 =
2 2 l
ω 1 - kotna hitrost palice po trku
m l2
J1 = 1 - vztr. moment palice glede na os vrtenja
3
Po zakonu o ohranitvi vrtilne količine palice je:
Jω
J 1ω1 = ( J 1 + J 2 )ω 2 ⇒ ω 2 = 1 1
J1 + J 2
m1 g ⋅ l
ω2 =
 m1 
 + m2  l 2
 3 
Energija kocke po trku je:
m2 v 22 1 3 m2 m12 gl
W= = m2ω 22 l 2 = ⋅
2 2 2 (m + 3m ) 2
1 2
2
3 m2 m gl
Wk = At ⇒ ⋅ 1
= k t m2 gx
2 (m + 3m ) 2
1 2
2
3 m l
x= ⋅ 1
=7m
2 k (m + 3m ) 2
t 1 2
182. m
m1 = 1 kg; v = 6 ;
s m1v12 2m2 m12 v12
∆W = − =2J
m2 = 2 kg 2 (m1 + m2 )2
∆W = ?
183. m
m1 = 400 g; v1 = 20 ;
s 4m1m2 v1 m
v3 = = 16,2
m2 = 500 g; m3 = 600 g (m1 + m2 )(m2 + m3 ) s
v3 = ?
170
REŠITVE - TERMIČNE LASTNOSTI SNOVI
184. t 0 = 0 o C; t = 164 o C; l − l0
α= = 1,2 ⋅ 10 −5 K −1
l0 = 100,0 cm; l1 = 100,2 cm l 0 ⋅ ∆T
α =?
185. t = 0 o C;
l01 = 100,0 cm; l02 = 100,1 cm; l02 − l01
∆T = = 200 K
l01α1 − l02α2
α1 = 1,7 ⋅ 10 −5 K -1 ; α 2 = 1,2 ⋅ 10 −5 K -1
∆T = ?
186. T = 20 o C; l1 = 200 cm; l2 − l1
∆T = = 50 K
l2 = 200,5 cm; α = 25 ⋅ 10 − 6 K -1 (l1 + l2 )α
∆T = ?; t1 = ?; t 2 = ? t1 = 70 o C t 2 = −30 o C
187. V0 = 1 l; t = 0 o C;
∆t = 50 o C; α = 8 ⋅ 10 − 6 K -1 ; ∆V = V0 ∆T ( β − 3α ) = 26,8 cm 3
g m = ρ ⋅ V = 48,2 g
β = 5,6 ⋅ 10 − 4 K -1 ; ρ = 1,8
cm 3
∆V = ?; m = ?
188. t = 30 o C; t 0 = 0 o C;  β 
ρ0 = ρt  1 − t  l0 = h1 (1- α ⋅ t )
h1 = 762,2 mm; α = 1,9 ⋅ 10 K ; −5 -1  3 
β = 1,83 ⋅ 10 − 4 K -1  β  
h2 = h1  1 −  − α  ⋅ t  ≈ 761,2 mm
h2 = ?   3  
189. V0 = 10.000 l; ∆V = V0 ∆T ( β2 − β1 ) = 162 l
t1 = 20 C; t 2 = 40 C;
o o
β1 = 9 ⋅ 10 −5 K -1 ; β2 = 9 ⋅ 10 − 4 K -1 ( )
VN = V0 − ∆V = V0 1 − ∆T ( β2 − β1 ) = 9838 l
VN = ?
190. P = 15 kW; η = 0,5; η
Q= Pτ = mc∆T
V = 20 l; ∆t = 50 C; o
2
Wh 2 ρ ⋅ Vc∆T
cv = 117
, τ= = 1123 s
kgK η⋅P
τ =?
171
REŠITVE - TERMIČNE LASTNOSTI SNOVI
191. V1 = 2 l; t1 = 20 o C;
m1c1 (t − t1 ) J
m2 = 1 kg; t 2 = 300 o C; c2 = = 311
m2 (t 2 − t ) kgK
t = 30 o C
c2 = ?
192. m = 1 kg;
T1 = -10 o C; T2 = 100 o C;
Wh Wh Q = mcV (0 − t1 ) + mq tal + mcV (t 2 − 0) + mq izp
cL = 0,6 ; c = 117, ; Q = 846 Wh
kgK V kgK
Wh Wh
q tal = 93 ; q izp = 630
kg kg
Q=?
193. m1 = 10 kg; t1 = 0 o C; QT > QV + QP
m2 = 5 kg; t 2 = 20 C;o
∆Q = QT − (QV + QP ) = m ⋅ q tal
m3 = 1 kg; t 3 = 100 C; ( )
m1q tal − mV cV (t 2 − t1 ) + m3 q izp + m3 cV (t 3 − t1 )
o
J m=
cV = 4200 ; q tal
kgK
m = 0,74 kg
kJ Wh
q tal = 336 ; q izp = 630
kg kg Pri temperaturi 0°C nastane zmes 0,74 kg ledu in
Kaj dobimo?; T = ? 15,26 kg vode.
194. t = 100 o C; mL = 5 kg;
t L = -10 o C;
Wh kJ m=
(
mL cL ⋅ (0 − t L ) + q tal ) = 1,33 kg
cL = 0,6 ; q tal = 336 ; q izp + c V ⋅ ( t − 0)
kgK kg
Wh Wh
q izp = 630 ; cV = 117,
kg kgK
m=?
195. m = 900 kg; V = 32 l;
k t = 0,07; η = 0,2; η ⋅ ρ ⋅V ⋅ qs
x= = 356 km
MJ g kt ⋅ m ⋅ g
q s = 50 ; ρ = 0,7
kg cm 3
x=?
172
REŠITVE - TERMIČNE LASTNOSTI PLINOV
196. τ2 Wh
= 5,4; cV = 1,17 ; P ⋅ τ 1 = Q1 = mc∆T 
τ1 kgK τ2 Wh
 ⇒ q izp = c∆T = 632
∆t = 100 o C P ⋅ τ 2 = Q2 = mq izp  τ1 kg
q izp = ?
197. J m1 = ρ ⋅ V = 1 kg
C = 90 ; V = 1 l;
K m2 c2 (t 2 − t ) =
t1 = 20 o C; m2 = 1 kg;
= m3 q izp + m3 cV (100 − t ) + m1c V (t − t1 ) + C (t − t1 )
t 2 = 300 o C; m3 = 30 g;
Wh Wh
c2 = 0,13 ; q izp = 630 t ≈ 42 o C
kgK kg
t=?
198. t1 = 27 o C; p2 = 3 p3 ; p2
t2 = T1 − 273 K = 627 o C
V = konst. p1
t2 = ?
199. t1 = 27 o C; t 2 = 327 o C;
p2 T2
V = konst. = =2
p2 p1 T1
=?
p1
200. ∆p = 10 4 Pa; T2 = 1,2T1 ; (p + ∆p)T1
p1 = = 5 ⋅ 10 4 Pa
1
V = konst. T2
p1 = ?
201. p2 p1 T1 ∆T
= 1,025; ∆T = 5 K; = ⇒ T1 = = 200 K
p1 p2 T2 0,025
V = konst.
T1 = ?
202. V1 = 1 l; t1 = 20 o C; T2
V2 = V1 = 1,2 l
t 2 = 80 o C; p = konst. T1
V2 = ?
173
203. V1 = 2 l; p1 = 4 bar;
t1 = 100 o C; T2 = T1 ; V1 T3
p3 = p1 = 12,7 bar
V2 T2
V1 = 0,8 l; V3 = V2 ;
t 3 = 200 o C
p3 = ?
204. V1 = V2 ; p2 = 2 p1 ;
V p2 V2 V3 T 3
p3 = p2 ; V3 = 2 T2 = T; = ⇒ 1 =
3 p1 1 T2 T3 T3 2
T1
=?
T3
205. V = 5 l; p = 2 bar; pV pVM
N= = 2,4 ⋅ 10 23 m= = 11,2 g
t = 27 C; M = 28
o
kT RT
N = ?; m = ?
206. m = 20 g; p1 = 1 bar; p2
t 2 = T1 − 273 K = 2727 o C
t1 = 27 o C; p2 = 10 p1 ; p1
J Q = mcV ∆T = 540 kJ
cV = 10
gK
t 2 = ?; Q = ?
207. t1 = 27 o C; t 2 = −3o C; T1 − T2 l
x= ⋅ = 1,3 cm
l = 50 cm T1 + T2 2
x=?
208. m = 1 kg; t = 27 o C; mRT m
V = = 28,3 l N= N a = 13,7 ⋅ 10 24
p = 10 bar; M = 44 pM M
V = ?; N = ?
209. p1 = 1 bar; p2 = 0,6 bar;
V1 = 6 l; V2 = 20 l; p1V1 + p2V2
p= = 0,69 bar
T = konst. V1 + V2
p=?
174
210. V1 = 5 l; V2 = 10 l; p1V1 p2V2

N1 = = 2,4 ⋅ 10 23 N2 = = 2,4 ⋅ 10 23
V3 = 15 l; p1 = 2 bar; kT kT
p2 = 1 bar; p3 = 3 bar; N3 =
p3V3
= 11
, ⋅ 10 24
kT
t = 27 o C = konst.
N 1 = ?; N 2 = ?; (N + N 2 + N 3 )kT
p= = 2,17 bar
1
N 3 = ?; p = ? V1 + V2 + V3
211. m1 = 5 kg; t1 = 0 o C; m1 RT1 m2 RT2
p1 = = 16,2 bar p2 = = 15 bar
m2 = 10 kg; t 2 = 30 o C; MV1 MV2
V1 = 250 l; V2 = 600 l; m1 + m2 RT3
p3 = ⋅ = 15,35 bar
M V1 + V2
t 3 = 20 o C
p3 M
p1 = ?; p2 = ?; p3 = ? m1 ' = ρ ⋅ V1 = V = 4,4 kg
RT3 1
m1 ' = ?; m2 ' = ?
p3 M
m2 ' = ρ ⋅ V2 = V = 10,6 kg
RT3 2
212. t1 = 17 o C a)
p1 = p2 m1 m2
p1V1 = RT1 p2V2 = RT2
M M
m2 2
m1 3
= (V 2 = V1 (1 + γ ⋅ ∆T ); T2 = T1 + ∆T ⇒ )
γ = 1,2 ⋅ 10 −5 K -1 T1
⇒ ∆T = = 145,8 K T2 = T1 + ∆T = 435,8 K
∆T = ? 2 − 3T1γ
δ =? b)
m1 T2 − T2 '
T2 ' = T = 435 K δ= ⋅ 100 = 0,2 %
m2 1 T '2
213. r = 1 cm; p = 2 bar;
t = 27 o C; τ = 10 min; m mRT m
pvsτ = RT ⇒ v= = 1,24
m = 3 kg; M = 32 M pMr π ⋅ τ
2
s
v=?
214. m = 10 g; ∆p = 1 bar; p1 p2 MV∆p
= ⇒ T2 = T1 + = 492,5 K
t1 = 27 o C; V = 10 l; T1 T2 mR
J
M = 16; c V = 0,7
gK Q = mc V ∆T = 1,35 kJ
Q=?
175
215. V = 1 m 3 ; p = 4 bar;
V m3
φV = =2 ; pVM p1φV Mτ pVT1
τ0 min = ⇒ τ= ≈ 2 min
RT RT1 p1φV T
p1 = 0,95 bar; t1 = 7 o C;
t = 27 o C; M = 29
τ =?
216. t1 = 7 o C; t 2 = 47 o C; pM  1 1 kg
∆ρ =  −  = 0,16 3
p = 1 bar; M = 32 R  T1 T2  m
∆ρ = ?
217. h1 = 2864 m; h2 = 4810 m; ρ gh
- 0 1 p M kg
p1 = p0 e p0 = 0,69 bar ⇒ ρ1 = 1 = 0,88 3
h3 = 8848 m; t = 0 C; o
RT m
kg kg
p0 = 1 bar; ρ0 = 1,29 3 p2 = 0,54 bar ⇒ ρ2 = 0,69 3
m m
ρ1 = ?; ρ2 = ?; ρ3 = ? kg
p3 = 0,32 bar ⇒ ρ3 = 0,41 3
m
218. V = 30 l; V1 :V2 = 12 : ; Q = Q1 + Q2 = (m1 cV1 + m2 cV2 ) ∆T
kJ V V
Q = 1000 J; c V1 = 0,74 ; m1 = 1 M 1 m2 = 2 M 2
kgK V0 V0
kJ 3V0 ⋅ Q
cV2 = 0,65 ; V = 22,4 m 3 ∆T = = 35,8 K
V ( M 1c V1 + M 2 c V2 )
kgK 0
∆T = ?
219. V = 500 l; m1 = 1 kg;
m2 = 12 , kg; m3 = 2 kg; m m m  RT
p= 1 + 2 + 3  = 5,5 bar
t = 7o C  M1 M 2 M 3  V
p=?
220. m1 = 0,24m; m2 = 0,3m;
m3 = 0,2m; m4 = 0,259m; ρ=
pm kg
= 1,09 3
 m1 m m m m  m
m5 = 0,001m; t = 27 o C;  + 2 + 3 + 4 + 5  RT
p = 1 bar  M1 M 2 M 3 M 4 M 5 
ρ=?
176
REŠITVE - TERMODINAMIKA
221. V = 50 m 3 ; t = 30 o C;
g m = V ⋅ ∆ρ = V (1 − η )ρ0 = 303 g
η = 0,8; ρ0 = 30,3 3
m
m=?
222. V = 60 m 3 ; t1 = 20 o C;
m = η ⋅ ρ1 ⋅V = 622,8 g
η = 60 %; t 2 = 0 o C;
g g ∆m = (ηρ1 − ρ2 )V = 334,8 g
ρ1 = 17,3 3 ; ρ2 = 4,8 3
m m
m = ?; ∆m = ?
TERMODINAMIKA
223. V1 = 5 l; p = 1 bar; A = p∆V = 2 pV1 = 1 kJ

V2 = 3V1 ; p2 = p1 ; pVM
Q = mcp ∆T = 2κ ⋅ c V = 3,5 kJ
J R
cV = 740 ; M = 28 ∆WN = Q − A = 2,5 kJ
kgK
A = ?; Q = ?; ∆WN = ?
224. t = 100o C; p = 1 bar; Q = mq iz = 630 Wh
m = 1 kg; V = 1701 l; A = p∆V = 170 kJ = 47,2 Wh
Wh
q iz = 630
∆WN = Q − A = 582,8 Wh
kg
∆WN = ?; A = ?
225. V = 10 l; p = 10 bar; V1 V1
Q = A = nRT ln = p1V1 ln = 6,9 kJ
V V2 V2
V2 = 1 ; T1 = T2
2 p1V1
p1V1 = p2V2 ⇒ p 2 = = 20 bar
Q = ?; p = ?; ∆WN = ? V2
∆WN = 0
226. m = 100 g; t1 = −23 C; o
Q = mc p ∆T = 5,2 kJ
J ∆WN = mcV ∆T = 3,7 kJ
t 2 = 27 o C; c p = 1040 ;
kgK m
A=Q − ∆WN = 1,5 kJ ali A = p∆V = RT = 1,5 kJ
κ = 1,4; M = 28 M
Q = ?; A = ?
177
227. κ = 1,4; t1 = 17 o C; T1V1κ −1 = T2V2κ −1 ⇒ T2 = T1 ⋅ 10 0 ,4 = 728 K

V
p1 = 1 bar; V2 = 1
10 p1V1κ = p2V2κ ⇒ p2 = p1 ⋅ 10κ = 25,1 bar
p2 = ?; T2 = ?
228. p2 = 3 p1 ; V3 = 3V1 ; p2  V1 
κ
p p
κ = 1,3 =   ⇒ p2 = 3 p1 ⇒ 2 = 3κ +1 ⇒ 1 = 3κ = 4,2
p1  V2  p3 p3
p1 V
= ?; 1 = ? V1
p3 V3 =3
V3
229. p1 = 10 bar p1V1κ = p2V2κ ⇒ V2 = 1,63V1 ⇒ ∆V = V2 − V1 ⇒
t1 = 10 o C ∆V
= 0,39 %
p1 V2
p2 = κ −1
2
κ −1 κ −1
V 
∆V = ?; t 2 = ? TV = T2V ⇒ T2 = T1  1  = 232 K ⇒
 V2 
1 1 2
t 2 = −41o C
230. m = 1 kg; V = konst.; Q = mcV ∆T = 30,7 kJ
T1 = −20 o C; T2 = 27 o C;
p1 T2
J p2 = = 2,37 bar
p = 2 bar; cV = 653 T1
kgK
Q = ?; p2 = ?
231. m = 1 g; t1 = 7 o C;
p = konst.; V2 = 2V1 ; Q = Q1 + Q2 = mc p (T2 − T1 ) + mc V (T3 − T2 ) ⇒
p3 = 4 p2 ; V3 = V2 ;
J Q = mT1 cV (κ + 6) = 1,35 kJ
cV = 635 ; κ = 1,4
kgK
Q=?
232. V = 50 m 3 ; p1 = 0,95 bar;
cV ⋅ κ ⋅ M ⋅ ∆p ⋅V
J W= = 240 Wh
p2 = 1 bar; c V = 710 ; R
kgK
κ = 1,4
W =?
178
233. n = 3; V1 = 10 l; nRT   V2 
κ −1

a) A = 1−    = 4,23 kJ
V2 = 5 l; t = 7 C; κ − 1   V1  
o

κ =4 V1
A=? b) A = nRT ln = 4,84 kJ
V2
234. n = 10; t1 = 27 o C; p1
A = nRT1 ln = 57,4 kJ
p1 = 10 bar; p2 = 1 bar p2
A = ?; T2 = ? κ −1
p  κ
T2 = T1  2  ≈ 120 K
 p1 
235. V = 10 l; m1 = 10 g; kT  m1 m 
p= NA  + 2  = 2,45 bar
m2 = 20 g; t = 27 C o
V  M1 M 2 
p = ?; Wk = ? m2
Wk = RT = 1,56 kJ
M2
236. n=1 p1V1
nRT1 = p1V1 ⇒ T1 = = 300,7 K
V1 = 10 l nR
p1 = 2,5 bar p1 p2 p
= ⇒ T2 = T1 2 = 481 K
V2 = 20 l T1 T2 p1
p2 = 4 bar V1 V3
=
V
⇒ T3 = T2 3 = 962 K
κ = 1,4 T2 T3 V1
T1 = ?; T2 = ?; T3 = ? p2 p p
= 1 ⇒ T4 = T3 1 = 601 K ali
T4 = ?; η = ? T3 T4 p2
V1 V3 V
= ⇒ T4 = T1 3 = 601 K
T1 T4 V1
Q1 − Q2 (T3 − T4 ) + κ (T4 − T1 )
η= = 1− = 0,084 ali 8,4 %
Q1 T2 − T1 + κ (T3 − T2 )
179
237. V = 10 l Q1 = mc V (T1 − T4 ) + mc p (T2 − T1 ) prejeta toplota

T1 = 27 C o
Q2 = mcV (T2 − T3 ) + mcp ( T3 − T4 ) oddana toplota
p1 = 2 bar
p1V1
p2 = p1 p1V1 = mc V (κ − 1)T1 ⇒ m =
cV (κ − 1)T1
T2 = 800 K
p1 p2 p
V2 = V3 = ⇒ T3 = 2 T2
T2 T3 p1
T4 = 250 K p1 p2 T T
T3 = ?; A = ?; = ⇒ p2 = 4 p1 ⇒ T3 = 4 T2 = 666,7 K
T1 T4 T1 T1
Q1 = ?; Q2 = ?; η = ?
Q1 =
p1V1
(κ − 1)T1 1 4
(
( T − T ) + κ ( T2 − T1 ) = 12,5 kJ )
Q2 =
p1V1
(κ − 1) ⋅ T1 2 3
(
(T − T ) + κ (T3 − T4 ) = 11,95 kJ )
A Q1 − Q2
η= = = 0,044 ali 4,4 %
Q1 Q1
238. κ = 1,66 Q1 = mc V ( T2 − T1 ) prejeta toplota
t = 27 o C A = Q1 − Q2
Q2 = mcp ( T3 − T1 ) oddana toplota
T2 = 2T1 κ −1
p3 = p1 κ −1 κ −1
V 
TV = TV ⇒ T3 = T2  1 
 V2 
2 1 3 2
η=?
κ −1
V1 V2 T V 
= ⇒ 3 = 1 ⇒ T3κ = T2 T1κ −1
T1 T3 T2  V2 
 1

  T2  κ 
T2 − T1 − κ ⋅ T1    − 1
  T1  
 
η= = 0,144 ali 14,4 %
T2 − T1
239. V2   V1 
κ −1
 V1  
κ −1
V1 = A = Q1 − Q2 = mc V  T2 − T1 − T2   + T1   

5
  V2   V2  
κ = 1,4
κ −1
η=? A V 
η = = 1−  1  = 0,475 ali 47,5 %
Q  V2 
180
240. t1 = 127 o C; t 2 = 27 o C T1 − T2
η= = 0,25 ali 25 %
η=? T1
241. η1 = 0,4; η2 = 0,5; T2 T2 − T1 (1 − η2 )
t2 = 0 C
o T1 = = 455 K ∆T = = 91 K
1 − η1 1 − η2
∆T = ?
242. m = 100 kg; T1 = 273 K;
Wh T2 − T1
T2 = 300 K; q T = 93,3 A = mqT = 922,7 Wh
kg T1
A=?
243. t1 = −8 o C; t 2 = 27 o C; T1
Q= A = 7,57 MJ = 2,1 kWh
A = 1 MJ T2 − T1
Q=?
PREVAJANJE TOPLOTE
244. d 1 = 20 cm; d 2 = 2 cm; λ ⋅ ∆T W

j= = 72 2
t1 = 10 o C; t 2 = 22 o C; d1 m
W W
λ1 = 1,2 ; λ2 = 0,025 ;
mK mK λ2 W
j = ?; k = ? k= = 1,25
d2 K
245. d = 25 cm;
t1 = 0 o C; t 2 = 20 o C; λ ⋅ S ⋅ ∆T
P= = 5,6 kW
W d
λ = 0,7 ; S = 100 m 2
mK
P=?
246. d 1 = 25 cm; d 2 = 20 cm;
W W Q1 P λ ⋅d
λ1 = 1,2 ; λ2 = 0,6 = 1 = 1 2 = 1,6
mK mK Q2 P2 λ2 ⋅ d 1
Q1
=?
Q2
181
247. S = 250 m 2 ; d 1 = 35 cm; λ1 ⋅ S ⋅ ∆T ⋅ τ

Q1 = = 46,3 MJ
t 2 = 20 o C; t1 = −10 o C; d1
τ = 1 h; d 2 = 5 cm;
W W ∆T ∆T ⋅ S ⋅ τ
λ1 = 0,6 ; λ2 = 0,04 Q2 = ⋅τ = = 14,7 MJ
mK mK R1 + R2 d1 d 2
Q1 = ?; Q2 = ? +
λ1 λ2
248. a = 20 cm; m=1 kg;
W
t1 = 0 o C; λ = 0,02 ; λ ⋅ S ⋅ ∆T ⋅ τ
mK ∆m = = 6,5 g
d = 2 cm; τ = 1 h; d ⋅ qT
Wh
t 2 = 25o C; q T = 93,3
kg
∆m = ?
249. d 1 = 20 cm; S = 400 m 2 ;
d 2 = 5 cm; m1 = 2 t; d1 d 2
+
d 3 = 25 cm; d 4 = 5 cm; λ1 λ2
m2 = ⋅ m1 = 546 kg
d3 d4
λ1 = 1,2
W
; λ2 = 0,2
W +
mK mK
; λ3 λ4
W W
λ3 = 0,6 ; λ1 = 0,045
mK mK
m2 = ?
250. d 1 = 30 cm; d 2 = 10 cm;
W d1 d 3
d 3 = 10 cm; λ1 = 1,2 ; +
mK Q1 P1 λ1 λ3
= = = 4,7
W W Q2 P2 d 1 d 2
λ2 = 0,3 ; λ3 = 0,04 +
mK mK λ1 λ2
Q1
=?
Q2
251. d 1 = 20 cm; d 2 = 10 cm; P1 = P2
t1 = 0 C; t 2 = 22 C;
o o
λ2 d1t 2 + λ1d 2 t 1
W W t= = 7,3o C
λ1 = 1,2 ; λ2 = 0,3 λ1d 2 + λ2 d 1
mK mK
t=?
182
252. τ = 1 h; d 1 = 30 cm;
S = 60 m 2 ; d 2 = 3 cm;
S ⋅ ∆T ⋅ τ
d 3 = 5 cm; T1 = 20 o C; Q = P ⋅τ = ≈ 2 MJ
1 d d d 1
W + 1+ 2 + 3+
T2 = −5o C; λ1 = 0,6 ; Λ Z λ1 λ2 λ3 Λ N
mK
W W
λ2 = 0,045 ; λ3 = 0,04
mK mK
W W
Λ N = 5 2 ; Λ Z = 10 2
m K m K
Q=?
253. d 1 = 30 cm; d 2 = 10 cm;
W 1 1 d d d 1
d 3 = 10 cm; λ1 = 0,6 ; = + 1+ 2 + 3+
mK k Λ Z λ1 λ2 λ3 Λ N
W W
λ2 = 1 ; λ3 = 0,04 ;
mK mK W
W W k = 0,31
Λ N = 8 2 ; Λ Z = 25 2 m2 K
m K m K
k=?
183
REŠITVE - GIBANJE TEKOČIN
GIBANJE TEKOČIN
254. m
h = 30 m; v = 10
s P2 v2
P2 = = 0,167 ali 16,7 %
P1 2 gh
=?
P1
255. H = 100 m; d = 20 cm;
h1 = 10 m; t = 24 h; k ⋅ d 2 ⋅π ⋅ ρ ⋅t
m= 2 g ( H − h1 − ∆h) = 58,7 ⋅ 10 6 kg
∆h = 10 m; k = 0,625; 4
S 2 = k ⋅ S1
m=?
256. m r 2π ⋅ v 3 ⋅ ρ
v = 5 ; r = 1 m; P= = 196 kW
s 2
m
r1 = 60 cm; v1 = 10 ; r 2 v − r12 v1
s r2 = = 26,5 cm
v2
m
v 2 = 20
s
P = ?; r2 = ?
257. r = 0,5 cm; h = 2 m; m
v = 2 gh = 6,32
h1 = 0,5 m; p0 = 1 bar; s
g l
ρ =1 φV = vπ ⋅ r 2 = 0,5
cm 3 s
φV = ?; φm = ?; p = ? φm = ρ ⋅ φV = 0,5
kg
s
2
v
p = p0 − ρ − ρ ⋅ gh1 = 0,750 bar
2
258. r = 5 cm; h = 20 cm; 2 gh m
v = S1 2 2 ≈ 2 gh = 2
S 2 = 1 cm 2 ; k = 0,625 S1 − k S 2
2
s
v=?
v⋅S ρ 2
259. m
v = 10 ; r = 2 cm;
s
v1 =
S1
=4
mm
s
p1 =
2
( v − v12 ) ≈ 0,5 bar
R =1m p v2
v1 = ?; p1 = ?; h1 = 1 = 5 m h2 = =5m
ρ⋅g 2g
h1 = ?; h2 = ?
184
260. H H H 3
h1 = ; h2 = ; x = 2 h( H − h) x1 = x 3 =
4 2 2
3
h3 = H ; h4 = 0
4 x2 = H x4 = 0
x1 = ?; x 2 = ?; x 3 = ?; x 4 = ?
261. h = 50 cm v2 v12
p0 + ρgh + ρ = p0 + ρ
t = 10 min 2 2
r = 10 cm v1 je začetna hitrost iztekanja tekočine iz posode
k = 0,625 2 gh
v1 = v 2 + 2 gh ⇒ S ⋅ v = k ⋅ S1 ⋅ v1 ⇒ v1 = S
r1 = ? S − k 2 S12
2
v1 ~ h upadanje gladine vode je enakomerno pojemajoče.

Celotna tekočina izteče iz posode s hitrostjo:
v 0 + v1 S 2 gh
v= =
2 2 S − k 2 S12
2
S 2 gh
S ⋅ h = k ⋅ S1 ⋅t
2 S − k 2 S12
2
2S h S1
S1 = = 26 mm 2 ⇒ r1 = ≈ 2,9 mm
k 2 gt + 4 h
2
π
262. cm Fg = FVIS + FVZG
r = 1 cm; v = 20 ;
2 r g( ρ1 − ρ2 )
s 2
ρ1 = 2,7
g
; ρ2 = 2,7
g η= ⋅ = 2 Pa ⋅ s
cm 3
cm 3 9 v
η=?
263. kg FU
R = 1 m; ρ = 0,7 ; tan ϕ =
m3 FVZG − mg
km
l = 10 m; v = 18 ; 3 c ⋅ ρ0 ⋅ v 2
tan ϕ = ⋅ ≈1
8 R ⋅ g( ρ0 − ρ )
h
kg
c = 0,5; ρ0 = 1,3 3
m ϕ = 45o
ϕ =?
185
264. h = 50 cm Fg = FVIS + FVZG

r1 = 1 mm ρ ⋅ g ⋅ V1 = 6π ⋅ η ⋅ r1 v1 + ρ0 ⋅ g ⋅ V1 prva kroglica
r2 = 2 mm ρ ⋅ g ⋅ V2 = 6π ⋅ η ⋅ r2 v 2 + ρ0 ⋅ g ⋅ V2 druga kroglica
2 r g ( ρ + ρ0 ) 2 r2 g ( ρ + ρ0 )
g
ρ=7 2 2
v1 = ⋅ v2 = ⋅
1
cm 3
g 9 η 9 η
ρ0 = 1,3 v 2 > v1
cm 3
η = 1,3 Pa ⋅ s druga kroglica je hitrejša
∆t = ? ∆t = 38,5 s
265. R = 20 cm 2π
v = 2 gh v = Rω = R N
h = 10 m 60
t = 1 min 30 2 gh
N= = 676
N =? Rπ
266. m Fc mg ⋅ tan ϕ
v = 20 ; m = 5 kg; tan ϕ = ⇒ S= = 1,25 cm 2
s mg ρ ⋅v2
ϕ = 45o l kg
S = ?; φm = ?; φV = ? φV = S ⋅ v = 2,5 φm = ρ ⋅ ΦV = 2,5
s s
186
REŠITVE - ELEKTROSTATIKA
ELEKTROSTATIKA
267. r = 10 −14 m; e2 = 2e1 ; 1 e1 ⋅ e2

F= = 4,6 N
e1 = 1,6 ⋅ 10 −19 As 4π ⋅ ε 0 r 2
F=?
268. m = 1 g; e2 = 70 nC; e1 = −40 nC
r = 5 cm e1 ' = 40 nC
e1 = ?; e1 ' = ?
269.  1
F = F0  2 +  = 1,91 F0
 2
270. e1 = −1 µC; e2 = 4 µC; e + e2 1 e1 ⋅ e2
e1 ' =e 2 ' = 1 F= = 0,324 N
r2 = 25 cm 2 4π ⋅ ε0 r 2
F=?
271. a = 10 cm; e = 1 µC F = 1,7 N
F=?
272. e1 = −5 µC r
a) x = = 10 cm od prvega naboja
e1 = −20 µC e2
1+
a = 30 cm e1
x=? b) predznak tretjega naboja ne vpliva na rešitev
273. a = 10 cm; e1 = 1,5 µC; 1 e1 ⋅ e3 1 e2 ⋅ e3
F1 = F2 =
e2 = −0,5 µC; e3 = 1 µC 4π ⋅ ε0 a 2
4π ⋅ ε 0 a 2
F=?
F= (F
1 + F2 ) cos 2 60 o + ( F1 − F2 ) cos 2 30 o = 1,2 N
2 2
274. e0 = 1,6 ⋅ 10 −19 C; r = 10 −10 m; 1 ee m

v= ⋅ 0 = 1,6 ⋅ 10 6
m = 9,1 ⋅ 10 − 31 kg; e = + e0 4π ⋅ ε 0 m ⋅ r s
v=?
275. m=1g a F
tan ϕ = = e
l=2m 2l mg
e = 1 µC 2e 2 l
a=? a= 3 = 1,53 m
4π ⋅ ε0 ⋅ mg
187
276. r = 2 cm 1 e N
E1 = ⋅ 2 ≈ 9 ⋅ 10 6
e = 0,4 µC 4π ⋅ ε0 r C
x = 20 cm 1 e N
E1 = ? E2 = ⋅ 2 = 9 ⋅ 10 4
4π ⋅ ε0 x C
E2 = ?
277. r1 = 4 cm e kV e 1 1
E= 2 = 22 ,5 V=  −  + V1 = 585 V
r2 = 5 cm 4π ⋅ ε0 r m 4π ⋅ ε0  r r1 
r = 2 cm 2e kV 2e
E1 = 2 = 7,2 V1 = = 360 V
E = ?; E1 = ?; 4π ⋅ ε0 r2 m 4π ⋅ ε0 r2
V = ?; V1 = ?
278. r1 = 5 cm; e1 = 100 µC; e1 ' e2 '
V1 ' = V2 ' ⇒ = ⇒ e1 + e2 = e1 '+ e2 '
r2 = 10 cm; e2 = 50 µC r1 r2
∆e = ? ∆e = e2 '− e2 = 50 µC
279. e1 = −20 nC; e2 = 30 nC;
r = 20 cm F1 ee
e1 ' = e2 ' = 5 nC ⇒ = 1 2 = 24
F1 F2 e1 ' e2 '
=?
F2
280. r1 = 5 cm; e = 10 nC; e = e1 + e2
1  e1 e 2 
d = 1 m; r2 = 10 cm e1 = 6,8 nC ⇒ V1 = V2 =  +  = 637 V
4π ⋅ ε 0  r1 d 
V1 = ?; V2 = ?; e2 = 3,2 nC
σ 1 = ?; σ 2 = ? e1 µC e2 nC
σ1 = 2 = 0,1 σ2 = 2 = 54
4π ⋅ r1 m 2
4π ⋅ r2 m2
281. m = 1 g; e = 10 nC; e ⋅ e0
tanϕ = ⇒ ϕ = 66 o
l = 10 cm; S = 1 m ;
2
mgS ⋅ ε0
e0 = 20 µC
Fe2 + ( mg ) = 24 mN
2
FV =
ϕ = ?; FV = ?
282. e1 = 4 nC; e2 = −20 nC; 3

1  e1 e2 
V = ∑ Vi =  − + e3  = 108 V
e3 = 15 nC; a = 50 cm i =1 4πε 0 ⋅ a  4 2 
V =?
188
283. nC nC a) med ploščama:

σ 1 = 20 ; σ 2 = −20 2 ; σ
m 2
m V E kV
E = 1 = 1130 U= = 11,3
d = 10 cm ε0 m d m
b) na zunanji strani:
E=0 U =0
284. e1 = 100 nC; e2 = 200 nC; e1 ⋅ e2  1 1
r1 = 4 cm; r2 = 1 cm A = eU = e(V2 − V1 ) =  −  = 13,5 mJ
4π ⋅ ε0  r2 r1 
F2
A = ?; =? F2 r12
F1 = = 16
F1 r22
285. r = 10 cm; V1 = 100 V; 4π ⋅ ε 0 ⋅ r ⋅ ∆V
N= = 7 ⋅ 108
∆V = 10 V; e0 = 1,6 ⋅ 10 −19 C e0
N =?
286. S = 100 cm 2 ; d = 1 mm; S
C = εε 0 = 443 pF
ε =5 d
C=?
287. S = 100 cm 2 ; U = 300 V; U ⋅ d1 1 ε0 ⋅ S ⋅ U
U1 = = 60 V F1 = ⋅ ≈ 4 mN
d = 1 mm; d 1 = 2 mm; ε ⋅d 2 d2
ε = 10 1 ε0 ⋅ S ⋅ U
F2 = ⋅ = 0,4 mN
U 1 = ?; F1 = ?; F2 = ? 2 ε ⋅ d 12
288. C = 10 µF; e = 10 mC; e
U= = 1 kV U 1 = 2U = 2 kV
d 1 = 2d ; d 2 = 3d C
U = ?; U 1 = ?; A = ?
A = ∆W = (C2U 22 − CU 2 ) = CU 2 = 10 J
1
2
289. C1 = ?; C2 = ? C
a) C1 = 3 C b) C2 =
3
290. CN = 25 pF
291. 58
CN = nF
81
292. C1 = 20 F; U 1 = 1200 V; C1
U2 = U = 960 V
C2 = 5 F C1 + C2 1
U2 = ?
293. U = 100 V; U 1 = 20 V; U1
C2 = C = 10 µF
C1 = 40 µF U − U1 1
C2 = ?
189
294. U = 100 V CN = 24 µF C N ⋅ U = 2400 µC e1 = e = 2400 µC

C1 = 40 µF e
C2 = 50 µF U 1 = 1 = 60 V U 23 = U 4 = U − U 1 = 40 V
C1
C3 = 200 µF e4 = C4U 4 = 800 µC
C4 = 20 µF e
e = ?; U = ? e2 = e 3 = e − e4 = 1600 µC U 2 = 2 = 32 V
C2
e
U3 = 3 = 8 V
C3
295. C1 = 20 µF; C2 = 10 µF; e1 = e23 C23 = 50 µF C1U 1 = C23U 2
C3 = 40 µF; U 2 = 20 V C23 + C1
U= U 2 = 70 V
U =? C1
296. C1 = C2 =.... = C N = 2 µF 1 1 1
≈ + ⇒ C N2 + C2 CN − C1C2 = 0
CN = ? CN C1 C2 + CN
CN = 1,24 µF
297. S = 1 m2 a) pred potapljanjem:
U V S
d = 1 cm E1 = = 105 C1 = ε0 = 0,9 nC
d m d
U = 1 kV
b) 1/4 plošče je potopljena:
ε =5 3 S 1 S ε S
E1 = ?; E 2 = ?; E 3 = ? C = C1 + C2 = ε0 + εε 0 = 0 ( 3 + ε ) = 1,8 nC
4 d 4 d 4d
E V
E 2 = 1 = 5 ⋅ 10 4
2 m
c) plošči sta potopljeni:
e E1 V
E3 = = = 2 ⋅ 10 4
S ε m
εε0
d
190
298. S = 1 m2 e e
U = U1 + U2 = +
d = 1 cm C1 C2
U = 1 kV C1 = ε0
S
C2 = εε 0
S
e = CU = ε0
S
U
ε =5 d d d
E=? U V
a) E1 = = 105 U 1 = U = 1 kV
d m
U =?
e 3 e
b) U Z2 = = U = 0,75 kV U T2 = = 50 V
C1 4 C2
V 4U T2 U V
E Z2 = 105 E T2 = = = 0,2 ⋅ 10 5
m d ε ⋅d m
U U
c) U Z3 = = 0,5 kV U T3 = = 100 V
2 2ε
U V 2U T3 V
E Z3 = 2 Z3 = 10 5 E T3 = = 0,2 ⋅ 10 5
d m d m
e U
d) U Z = 0 U T4 = = = 0,2 kV
C2 ε
U T4 V
EZ = 0 ET = = 0,2 ⋅ 10 5
d m
299. C = 1 pF CN ≈ 0,3 pF ⇒ e = CN U = 30 pC Ux = 8 V
Wx 1 1
=? W = CN U 2 = 1,5 nJ Wx = Cx U x2 = 32 pJ
W 2 2
2
Wx CxU x
= = 0,021 ali 2,1 %
W C NU 2
300. d = 3 cm; U = 12 kV; Ez
U = U z + U i ⇒ U = Ez d z + Ei di ⇒ U = E zd z + d
d 1 = 2,5 cm; ε = 20; ε i
kV U kV
E = 20 Ez = = 19,2
di cm
cm dz +
E z = ?; E = ? ε
Ez < E ne pride do preboja
191
301. S = 100 cm 2 ; d = 1 cm; U U µC

U1 = = 50 V σ = ε 0 = 0,44 2
U = 500 V; ε = 10; ε d m
U − U1
d 1 = 1 cm ∆E =
d
= 45
kV
m
1
( )
A = C1U 12 − CU 2 = 0,99 µJ
2
U 1 = ?; σ = ?; ∆E = ?;
A=?
302. S = 100 cm 2 ; d = 1 cm;
U = 100 V; d1 = 3 cm
U1 =
d1
d
U = 300 V ∆W =
1
( )
C U 2 − CU 2 ≈ 89 nJ
2 1 1
U 1 = ?; ∆W = ?
303. r = 10 cm 1 e1
V1 = ⋅ = 9 kV e2 = V2 4πε 0 ⋅ r2 = 55,6 nC
e1 = 10 −7
C 4π ⋅ ε 0 r1
V2 = 10 kV C1 = 4πε 0 ⋅ r1 = 111
, pF C2 = 4πε 0 ⋅ r2 = 5,6 pF
r2 = 5 cm e12 e22
W1 = = 450 µJ W2 = = 276 µJ
V1 = ?; e2 = ?; W = ?; 2C1 2C2
e1 ' = ?; e2 ' = ?; V1 ' = ?; e + e2
V1 ' = V2 ' = 1 = 9,3 kV
V2 ' = ?; W ' = ?; Q = ? C1 + C2
e1 ' = C1V1 ' = 103 nC e2 ' = C2V2 ' ≈ 52 nC
kapaciteta povezanih krogel: C = C1 + C2 = 16,7 pF
energija povezanih krogel:
1 (e1 + e2 )
2
W= ⋅ = 719 µJ ⇒ Q = W1 + W2 − W = 7 µJ
2 C1 + C2
192
REŠITVE - GIBANJE ELEKTRIČNIH DELCEV
GIBANJE ELEKTRIČNIH DELCEV
304. U = 10 V Wk = e0U = 10 eV = 1,6 ⋅ 10 -18 J

Wk = ?
305. 7 m
v 0 = 10 ; x = 40 mm
mv 02
s F= = 11
, fN
2x
F=?
306. V
E = 200 ; v = 0,1 c;
m mv
m
t= = 0,85 µs
e0 = 1,6 ⋅ 10 −19 As; c = 3 ⋅ 108 e0 E
s
t=?
307. m ma µV m
a = 10 6 ; t = 1 s; E= = 5,7 v = at = 10 6
s2 e0 m s
m = 9,1 ⋅ 10 −31 kg
mv 2 ∆Wk
E = ?; v = ?; A = ?; U = ? A = ∆Wk = = 4,5 ⋅ 10 −19 J U= = 2,8 V
2 e
308. MV d 2x
E =1 ; d = 1 cm; x= = 0,995 cm t= = 33 ns
m me ae
me = 9,1 ⋅ 10 −31 kg; mp = 1,67 ⋅ 10 −27 kg 1+
mp
x = ?; t = ?
309. d = 1 cm; m = 10 −6 kg; a ) mg = 6π ⋅ η ⋅ rv
v U mg ⋅ d
U = 1000 V; v1 = b) mg − e = 6π ⋅ η ⋅ rv1 ⇒ e = = 50 pC
2 d 2U
e=?
310. d = 1 cm; m = 10 −8 kg; eU
tanϕ = ⇒ ϕ = 45o
U = 1000 V; e = 1 pC mg ⋅ d
ϕ =?
311. U 0 = 100 kV; x1 = 50 cm; y = y1 + y 2
x 0 = 10 cm; d = 2 cm; 1 eE
y1 = ⋅ 2 x02
U = 10 V 2 mv0
y=? vy
y2 = x1 tanα = x1 =
v0
eE ⋅ x 0
U ⋅ x 0  x0  = x1
y=  + x1  = 1,375 cm mv02
2U 0 ⋅ d  2 
193
REŠITVE - ELEKTRIČNI TOK
312. m at 2 2m
v0 = 4 ⋅ 10 7 ; U = 5 kV; d= l = v0 t ⇒ l = v0 d = 1,4 cm
s 2 eU
d = 1 cm; m = 9,1 ⋅ 10 − 31 kg 2
 eU ⋅ l  m
l = ?; v = ? v = v +v = v +
2 2 2
 = 5 ⋅ 10 7
0
 m ⋅ d ⋅ v0 
y 0
s
ELEKTRIČNI TOK
313. S = 1 cm 2 ; I = 1 A; I µm
v= = 78
n = 8 ⋅ 10 22 cm -3 n ⋅ e0 S s
v=?
314. r = 5,3 ⋅ 10 −11 m 2π 2π
v = ω ⋅r = r ⇒ t0 = r
m t0 v
v = 2,2 ⋅ 10 6
s e ev
I = ⇒ I = 0 = 1 mA
I =? t0 2π ⋅ r
315. d = 1 cm; I = 100 A;
t = 1 s; l = 1000 m; I ⋅t 4ξ ⋅ l ⋅ I
N= = 6,25 ⋅ 10 20 U= = 21,7 V
e0 d 2π
ξ = 1,7 ⋅ 10 −8 Ωm
N = ?; U = ?
316. m = 10 g; R = 10 Ω; l
R =ξ⋅ m = ρ ⋅V = ρ ⋅ l ⋅ r 2π
g r π2
ρ = 8,9 ;
cm 3 m⋅ R m
l= = 25,7 m r= = 0,1 mm
ξ = 1,7 ⋅ 10 −8 Ωm ξ⋅ρ ρ ⋅π ⋅l
r = ?; l = ?
317. m = 1 kg; d = 1 mm; l l
R =ξ⋅ m = ρ ⋅V = ρ ⋅ R = R1 + R2
g S S
l1: l2 = 35
: ; ρ = 5,5 ;
cm 3 3
R1 : R2 = l1 : l2 =
ξ = 2,2 ⋅ 10 −8 Ωm 5
R1 = ?; R2 = ? 5 10ξ ⋅ m 3
R2 = R= 2 = 4 Ω R1 = R = 2,4 Ω
8 ρ ⋅ (d 2 π ) 5 2
194
318. t = 0 o C; R01 = 10 Ω;
R02 = 11 Ω; R02 − R01
∆t = = 200 o C
R01α1 − R02α 2
α1 = 6 ⋅ 10 − 3 K -1 ;
t1 = t + ∆t = 200 o C
α 2 = 5 ⋅ 10 − 3 K -1
t1 = ?
319. α1 = 4 ⋅ 10 −3 K -1 1
a ) ∆t = = 250 K
α 2 = 6 ⋅ 10 − 3 K -1 α1
b) ∆t = 166,7 K
α 3 = 5 ⋅ 10 − 3 K -1
c) ∆t = 200 K
∆t = ?
320. l = 100 m; S = 1 mm 2 ;
g kJ  α ⋅Q 
ρ = 2,7 3 ; c = 11
, ; R = R0  1 +  = 5,16 Ω
cm kgK  ρ ⋅ l ⋅ S ⋅ c
R0 = 2,8 Ω; Q = 50 kJ;
α = 5 ⋅ 10 −3 K -1
∆R = ?
321. R = 25 Ω; U = 14 V; U
I= = 0,18 A
R0 = 1 Ω 3R + R0
I =?
322. R1 = 30 Ω; N = 20; R2
R = R1 + = 35 Ω
R2 = 100 Ω N
R=?
323. R = 10 Ω
324. RAB = 12 Ω RCD = 4 Ω RDE = 4 Ω
325. RN = 10 Ω
326. Rx = 30 Ω; R y = 100 Ω R1 = 6,83 Ω R2 = 117
, Ω
R1 = ?; R2 = ?
327. R = 4 Ω RAB = 2,75 Ω RAC = 3 Ω RCD = 4 Ω
RAB = ?; RAC = ?; RCD = ?
328. R = 4 Ω 1 1 1 1 1 R ⋅ RN
RN = ? RN = 2 R + R ' = + ≈ + ⇒ R' =
R' R RN − 3 R RN R + RN
R ⋅ RN
RN = 2 R + = 10,9 Ω
R + RN
195
329. R1 = 10 Ω; R2 = 30 Ω;
I 1 = 1 A; I 2 = 0,5 A RA = R2 − 2 R1 = 10 Ω
RA = ?
330. U 0 = 24 V; RA = 10 Ω; U
I= =2A U = U 0 − RA I = 20 V
R = 30 Ω RA + R
I = ?; U = ?
331. e = 0,4 Ah; U = 1,25 V; t ⋅U
N= ≈ 94
R = 10 Ω; t = 300 h e⋅ R
N =?
332. U 0 = 2 V; r1 = 0,02 Ω; I ⋅ r1
I2 = = 3,3 A I 1 = I − I 2 = 6,7 A
r2 = 0,04 Ω; I = 10 A r1 + r2
I 1 = ?; I 2 = ?; U = ? U = U 0 − I 1r1 = 1,87 V
333. I = 1 A; U 1 = 10 V; I 2 = I1 + I U 1 = I 1 ( R1 + r1 ) − I ⋅ R U 2 = I 2 r2 + I ⋅ R
U 2 = 5 V; r1 = 1 Ω; U 1 + U 2 − I ⋅ r2
r2 = 2 Ω; R1 = 10 Ω I1 = = 1 A I 2 = I1 + I = 2 A
R + r1 + r2
R=? U − I 2 r2
R= 2 =1Ω
I
334. R = 10 Ω; U 1 = 10 V; I = I 1 + I 2 U 1 = I 1 R1 + IR U 2 = I 2 R2 + IR
U 2 = 4 V; R1 = 5 Ω; U 2 R1 + U 1 R2
I= = 0,6 A
R2 = 10 Ω R1 R2 + RR1 + RR2
I=?
335. R1 = 100 Ω; R2 = 200 Ω; I1 + I 2 + I 3 = 0 U 1 = I 1 R1 − I 2 R2 U 2 = I 2 R2 − I 3 R3
R3 = 300 Ω; U 1 = 24 V; U 1 ( R2 + R3 ) + U 2 R2
U 2 = 12 V I1 = = 130 mA
R1 R2 + R2 R3 + R1 R3
I 1 = ?; I 2 = ?; I 3 = ? U 2 R1 − U 1 R3
I2 = = −54 mA
R1 R2 + R2 R3 + R1 R3
I 3 = − I 1 − I 2 = −76 mA
196
336. R1 = 4,5 Ω; R2 = 10 Ω; I 3 = I1 + I 2
U 1 = I 1 R1 + I 3 R U 2 = I 2 R2 + I 3 R
R = 10 Ω; U 1 = 2,1 V; U − I3R U − I3R
I1 = 1 I2 = 2
U 2 = 1,9 V R1 R2
I 1 = ?; I 2 = ?; I 3 = ? U − I2 R
I1 = 1 = 120 mA
R1 + R
U 1 ( R1 − R ) + U 2 R
I2 = = 39 mA
R1 R2 + R2 R3 + R1 R3
I 3 = 159 mA
337. U 1 = 40 V; U 2 = 80 V; vozlišče A: I1 + I 4 = I 3
R1 = R2 = R3 = R4 = 2 Ω; vozlišče B: I2 = I4 + I5
R5 = 10 Ω; tokovne zanke:
U 1 = I 1 R1 + I 3 R3
I 1 = ?; I 2 = ?; I 3 = ?;
U 2 = I 2 R2 + I 4 R4 + I 3 R3
I 4 = ?; I 5 = ?
U 2 = I 2 R2 + I 5 R5
I 1 = 5 A I 2 = 15 A I 3 = 15 A I 4 = 10 A I 5 = 5 A
338. U = 24 V; R = 1 Ω U
RN = 1,6 Ω I= = 15 A
I 1 = ?; I 2 = ?; I 3 = ?; RN
I 4 = ?; I 5 = ? I 1 = 15 A I 2 = 6 A I 3 = 9 A I 4 = 3 A I 5 = 3 A
339. U = 24 V; R = 1 Ω RN ≈ 2,2 Ω I = 10,9 A = I 1 ⇒ U 1 = 10,9 V ⇒
I8 = ? I
I 3 = 5,7 A I 8 = 3 = 1,9 A
3
340. U = 10 V R4 R2
a) R = = 60 Ω
R1 = 20 Ω R1
R2 = 30 Ω b)
RN = 19,6 Ω
R4 = 40 Ω
U
R6 = 1 kΩ I= = 0,2 A
RN
R3 = ?; I = ?
I G = 3,8 mA
197
341. U = 8 V U
Ra = −R=6Ω
R = 10 Ω I
I = 0,5 A
a) U
I 1 = ?; I 2 = ? I1 = = 0,73 A
R + 2 Ra
b)
I 2 = 3,5 A
342. R = 1 kΩ a) U
I1 = = 26,4 mA
U = 24 V R ⋅ RV
RA +
RV = 10 kΩ R + RV
RA = 10 mΩ R ⋅ RV
U1 = I ≈ 24 V
I = ?; U = ? R + RV 1
b)
U 2 = U = 24 V
U2
I2 = ≈ 24 mA
R + RA
343. RA = 1 Ω; U V = 50 V; UV
R= − RA = 49 Ω
IA = 1 A IA
R=?
344. RV = 5 kΩ; U 0 = 20 V; U 
R1 =  − 1 R = 20 kΩ
U = 100 V U0 
R1 = ?
345. R = 100 Ω; r = 1 Ω; R+r
I1 = I = 20,2 A
I = 20 A R
I1 = ?
346. R = 30 Ω; I = 5 A; Q = RI 2 t = 2,7 MJ
t =1h
Q=?
347. P = 540 kW; h = 20 m; P P⋅t
η= = = 0,45 ali 45 %
V =6m ; t =1s
3
P0 ρ ⋅ V ⋅ g ⋅ h
198
η=?
348. R = 10 Ω; U 0 = 5 V; U2
P=R = 2,1 W
r =1Ω ( R + r) 2
P=?
349. ∆P = ? P P
P1 = ⇒ ∆P = P − P1 =
2 2
350. R1 = 20 Ω; R2 = 40 Ω U 2
U 2
P1: P2 = ? P1 = P2 = ⇒ P1 : P2 = 2:1
R1 R2
351. R = 10 Ω P U
I= = 1,41 A ⇒ r = 0 − R = 7,02 Ω
U 0 = 24 V R I
P = 20 W U
P=? RN = R12 + r = 12,02 Ω ⇒ I1 = ≈2A
RN
U 1 = I 1 ( R + r ) − U 0 = 10,04 V ⇒ P = U 1 I 1 = 20,08 W
352. r = 0,02 Ω U
U = 3 U0 = 9 V RN = 1,26 Ω I= = 7,14 A
R1 = 2 Ω RN
R2 = 3 Ω U 1 = U − 3I ⋅ r = 8,57 V
U0 = 3 V U 12 U2
P1 = = 36,7 W P2 = 1 = 24,5 W
P1 = ?; P2 = ? R1 R2
353. R1 = 10 Ω R2 R3 U
RN = + R1 + r = 31 Ω I= = 3,2 A
R2 = 30 Ω R2 + R3 RN
R3 = 60 Ω U 2 = U 3 = I ⋅ R23 = 64 V
r =1Ω U2 U2
U = 100 V P2 = 2 = 136,5 W P= = 322,6 W
R2 RN
I = ?; P2 = ?; P = ?
354. P = 60 W a) zaporedno:
U = 220 V U U
I1 = = 0,14 A W1 = 2W0 = 2 I ⋅ t = 30,8 Wh
t =1h RN 2 1
W1 = ?; W2 = ? b) vzporedno:
U
I2 = = 0,55 A W2 = P2 ⋅ t = U ⋅ I 2 ⋅ t = 120 Wh
RN
199
355. h = 50 m; t = 1 s; mgh
P = η1η2 = 3,6 MW
m = 10.000 kg; t
U = 7200 V; P
I= = 500 A
η1 = 0,8; η2 = 0,9 U
I =?
356. U = 220 V; I 1 = 10 A;
∆P = R( I 12 − I 22 ) = ( I 1 − I 22 ) = 792 W
U 2
I2 = 8 A I1
∆P = ?
357. R = 100 Ω; r = 2 Ω; U 0 = U − I ( R + r ) = 169 V
U = 220 V; I = 0,5 A; P = U 0 I = 84,5 W
t = 10 min Q = RI 2 t = 50,7 kJ
U 0 = ?; P = ?; Q = ?
358. U = 24 V; r = 0,5 Ω;
U 0 = 20 V; m = 1 kg; U −U0
mc∆T = U 0 ⋅τ
t1 = 20 o C; t 2 = 100 o C; r
mc ⋅ r ⋅ ∆T
τ= = 2106 s
U 0 (U − U 0 )
Wh
c = 1,17
kgK
τ =?
359. V = 200 l; τ = 1 h;
Wh mc∆T
∆T = 40 K; c = 117 , P= = 9,36 kW
kgK τ
P=?
360. t1 = 15 min Q1 = Q2 = Q3 = Q4
t 2 = 30 min U2 U2 R t
t1 = t2 ⇒ 2 = 2 = 2
t3 = ? R1 R2 R1 t1
t4 = ? RR R2
a) vzporedno: R = 1 2 ⇒ t 3 = t 1 = 10 min
R1 + R2 R1 + R2
 R 
b) zaporedno: R = R1 + R2 ⇒ t 4 = t1  1 + 2  = 45 min
 R1 
200
REŠITVE - MAGNETNO POLJE IN MAGNETNA INDUKCIJA
361. I = 10 A a) b)
a = 10 cm I  1 1 I  1 1
B A = µ0  +  = 23 µT BA = µ 0  −  = 16,7 µT
2π  a b  2π  a b 
b = 50 cm I 1 1 
I 1 1 
B B = µ0  +  = 16,7 µT
c = 10 cm B B = µ0  −  = 3,3 µT 2π  d b − d 
2π d b− d
d = 20 cm I  1 1 BC = µ 0
I  1 1
 −  = 16,7 µT
B C = µ0  +  = 23 µT 2π  c b 
B1 = ?; B2 = ?; B3 = ? 2π  c b 
362. I = 100 A a) b)
a = 20 cm B=0 3µ0 ⋅ I
B= = 346 µT
B=? π ⋅a
363. I = 10 A
a = 10 cm I ⋅r B A
B = µ0 = 22 µT H= = 17,7
2( r 2 + a 2 ) µ0
3
r = 10 cm 2 m
B = ?; H = ?
364. I = 10 A I
BA = B1 + B2 = 2 µ0 = 10 µT BB = 0
a = 40 cm 2π ⋅ a
B = ?; H = ? A
HA = 8 HB = 0
m
365. I =2A
B =1T F
= I⋅B=2
N
F l m
=?
l
366. I = 1 A; B = 1 T;
m P = IBlv = 0,1 W
v = 1 ; l = 10 cm
s
P=?
367. I = 100 A; l = 10 m; F1 = IBl sin α1 = 0,2 N
−4
B = 2 ⋅ 10 T; α1 = 90 ;
o
F2 = 0
α 2 = 0 o ; α 3 = 60 o F3 = IBl sin α 3 = 0,17 N
F=?
368. I 1 = 100 A; I 2 = 100 A;
m g I1 I 2 l µ I I l
= 0,04 mg = µ0 ⇒ h = 0 1 2 = 5 cm
l cm 2π ⋅ h 2π ⋅ mg
h=?
201
369. I = 20 A; I 1 = 10 A; I1 I 2 a  1 1 
a) F = F1 − F2 = µ0  −  = 10 µN
a = 5 cm; b = 10 cm; 2π d d + b 

d = 10 cm b) F = 26 µN
F=?
370. I = 500 A; a = 10 cm;
B = 10 − 3 T; b = 1 m F µ02 I 2 N
= F12 + F22 = I ⋅ 2 2 + B = 0,71
2
F b 4π a m
=?
b
371. F = I 2 ⋅ b ⋅ B1
I I I b
B1 = µ0 1 ⇒ F = ± µ0 1 2
2π ⋅ a 2π ⋅ a
372. l = 100 m; I = 100 A; I 2l
a) F1 = 0 b) F2 = 2 µ0 =4N
a = 10 cm 2π ⋅ a
F1 = ?; F2 = ?
373. km
e = 20 nC; v = 1 ; F
s B= = 3 mT
F = 6 ⋅ 10 −8 N e⋅v
B=?
374. B = 7 mT; r = 3 cm;
m = 9,1 ⋅ 10 − 31 kg; ( eBr ) 2
W= = 6,2 ⋅ 10 −16 J
−19 2m
e = 1,6 ⋅ 10 C
W=?
375. B = 0,1 T; W = 8 ⋅ 10 −13 J;
m = 1,67 ⋅ 10 − 27 kg; 2m ⋅ W
r= = 3,2 m
eB
e = 1,6 ⋅ 10 −19 C
r=?
376. km
v = 20.000 ; B = 1 T; mv
s r= = 42 cm
e = 2e0 ; m = 6,65 ⋅ 10 − 24 g eB
r=?
377. m F = e0 ⋅ v ⋅ B = 1,6 ⋅ 10 −11 N
v = 10 7 ; B = 10 T;
s
m = 9,1 ⋅ 10 − 31 kg F: Fg = 1,76 ⋅ 1018
F = ?; F: Fg = ?
202
378. m mv v
v = 10 7 ; B = 10 −4 T; r= = 57 cm ω= = 1,75 ⋅ 10 7 s -1
s eB r
m = 9,1 ⋅ 10 − 31 kg; 2π mv 2
t0 = = 0,36 µs F= = evB = 1,6 ⋅ 10 −16 N
e = 1,6 ⋅ 10 −19 C ω r
r = ?; ω = ?; t 0 = ?; F = ?
379. m
v = 10 7 ; d = 2 cm; U
s Fm = Fe ⇒ B= = 50 mT
U = 10 kV; e = 2e0 v⋅d
B=?
380. kV
E = 10 ; B = 10 −3 T; E m mv
m
v= = 10 7 r= = 5,7 cm
m = 9,1 ⋅ 10 − 31 kg B s e0 B
v = ?; r = ?
381. m m1v1 m2 v 2 m3v 3
v1 = 3 ⋅ 10 7 r= = =
s eB eB eB
B =1T v1 m2 v1 m3 v 2 m3 3
= =2 = =3 = =
m = 1,67 ⋅ 10 −27 kg v 2 m1 v 3 m1 v 3 m2 2
e0 = 1,6 ⋅ 10 −19 C m1 v12 m2 v 22
W1 = = 4,7 MeV W2 = = 2,35 MeV
v1: v 2 : v 3 = ?; W = ? 2 2
m v2
W3 = 3 3 = 1,65 MeV
2
382. m
v = 10 4 ; d = 2 ⋅ 10 −4 m;
s
e = 2e0 ; m1 = 12 u;
B=
2v
(m − m1 ) ≈ 1 T
e0 d 2
m2 = 13 u
B=?
383. m mv sin α v sin α
v = 5 ⋅ 10 6 ; α = 30 o ; r= = 1,4 cm ω= = 1,8 ⋅ 108 s-1
s eB r
B = 1 mT 2π
r = ?; ω = ?; t 0 = ? t0 = = 3,5 ⋅ 10 −8 s
ω
384. m
v =1 ; l = 20 cm;
s BIlv
A= = 0,2 J
B = 1 T; t = 1 s; t
I =1A P = BIlv = 0,2 W
A = ?; P = ?
203
385. l = 1 m; U = 1,7 V;
ξ = 1,7 ⋅ 10 −8 Ωm; Fm BU
tan ϕ = = ⇒ ϕ = 48,3o
g Fg ξ ⋅ ρ ⋅ l ⋅ g
ρ = 8,9 ; B = 1 mT
cm 3
ϕ =?
386. d = 1 mm; R = 2 Ω; R⋅d2
N= = 294
U = 20 V; r = 5 cm; 8ξ ⋅ r
ξ = 1,7 ⋅ 10 −8 Ωm U
B = µ0 = 12,56 mT
B = ?; N = ? R⋅d
387. a = 10 cm; B = 5 ⋅ 10 −3 T; M max = BIS = 5 ⋅ 10 −3 Nm (za α = 90 o )
I = 100 A; α = 45o M 1 = BIS sin α1 = 3,5 ⋅ 10 − 3 Nm
M max = ?; M1 = ?; ∆φ = ? ∆φ = BS = 50 µWb
388. n = 500; l = 0,6;
I = 2 A; S1 = 5 cm 2 ; n1n2 µ0 I 1 I ⋅ S1 Nm
D= = 4 ⋅ 10 −5
lα rad
n1 = 100; α = 15o ;
I 1 = 0,1 A
D=?
389. m
B = 10 − 2 T; v = 10 ; v v
s E = v × B = vB sin α
α1 = 30 o ; α 2 = 60 o ; V V V
E1 = 5 ⋅ 10 −2 E 2 = 8,66 ⋅ 10 − 2 E 3 = 0,1
α 3 = 90 o m m m
E =?
390. B = 1 T; l = 50 cm; U = Blv = 5 V
m U2
v = 10 ; R = 1 Ω P= = 25 W
s R
U = ?; P = ?
391. r = 10 cm; B = 10 −2 T; φ = BS = 0,3 mWb
α1 = 90 o ; α 2 = 180 o ; ∆φ = 0,3 mWb
R = 10 Ω ∆φ
I∆t = 2 = 0,6 mAs
φ = ?; ∆φ = ?; I∆t = ? R
204
392. φm = 0,01 Wb ∆φ
U i = −n = ±200 V
n = 20 ∆t
t1 = 10 − 3 s
Ui = ?
393. L = 0,1 H; I1 = 1 A; ∆I
U = −L = 0,1 V
∆t = 1 s; I 2 = 2 A ∆t
U =?
394. a = 10 cm
B =1T
∆t1 = 0,1 s
∆t 2 = 0,05 s
U =? ∆φ ∆φ2
U 1 = − 1 = 0,05 V U2 = − = 0,1 V
∆t 1 ∆t 2
395. d = 10 cm; n = 500; nSB
U= = 117,8 V
B = 1,5 T; ∆t = 0,2 s ∆t
U =?
396. φm = 0,05 Wb ∆φ
U1 = − = −5 V
U =? ∆t 1
∆φ
U2 = − =5V
∆t 2
397. S = 10 cm 2 ; n = 100; nS∆B

e = I ⋅ ∆t = = 10 mC
B = 1 T; R = 10 Ω R
e=?
205
398. l2 = 0,36 ⋅ l1 n12 d 12 π n22 d 22π

n1 n2 L1 = µ0 L2 = µ0 n1d1 ⋅ 0,6 = n2 d 2
= ; L1 = L2 4l1 4l2
l1 l2 n2 = 0,36n1 d 2 = 1,67d 1
N 2 = ?; d 2 = ?
399. l = 50 cm; S = 50 cm 2 ; n 2 SI
U 1 = µ0 = 3,14 V
n = 500; I = 5 A; ∆t ⋅ l
∆t = 0,005 s; µ = 5000 U 2 = µU 1 = 15,7 kV
U1 = ?; U 2 = ?
206
REŠITVE - IZMENIČNI TOK
400. L = 0,01 H
R =1Ω ∆I
U = −L = ±5 V
U =? ∆t
401. R = 240 Ω; L = 10 H; LI 2 1  U 
2
W= = L  = 20 J
U = 500 V; r = 10 Ω 2 2  R + r
W=?
IZMENIČNI TOK
402. I 0 = 10 A U0I0
P= = 1100 VA
U 0 = 220 V 2
P=?
403. C1 = 4C xC
x C1 =
xC1 = ? 4
404. L = 2 H 1
x L = ωL = 628 Ω xC = = 637 Ω
R = 50 Ω ωC
C = 5 µF Z = R 2 + ( x L − x C ) = 50,8 Ω
2 U
I = = 4,33 A
U = 220 V Z
UT = ? U R = I ⋅ R = 216,5 V U L = I ⋅ x L = 2719 V
U T = U R2 + U L2 = 2728 V
405. U = 10 V; I 1 = 0,5 A; 2 2
1 U2  U 
U 2 = 220 V; I 2 = 11
, A L=   −  1  = 0,63 H
2πν  I 2   I1 
L=?
406. L = 0,1 H; R = 20 Ω; 2
 1  U
C = 10 µF; U = 220 V; Z= R +  ωL −
2
 = 288 Ω I= = 0,76 A
 ωC  Z
ν = 50 Hz I
Z = ?; I = ?; U T = I ⋅ R 2 + (ωL) = 28,3 Ω UC = = 243 V
2
ωC
U C = ?; U T = ?
407. ν1 = 50 Hz Lω 2 − Lω 1 ω 2 − ω 1
δ= = = 0,2 ali 20 %
ν 2 = 60 Hz Lω1 ω1
207
δ =?
408. R = 200 Ω ωL
Z= R 2 + (ωL) = 659 Ω ϕ = arctan ⇒ ϕ = 72,3o
2
L = 500 mH R
ν = 2 kHz a) Če želimo fazni kot zmanjšati, dodatni upor R1 zvežemo
zaporedno z R in L (povečamo realno komponento
ϕ
ϕ1 = impedance Z).
2 ωL ωL
Z = ?; ϕ = ?; tan ϕ = ⇒ R1 = − R = 659 Ω
R + R1 ϕ
R1 = ?; R2 = ? tan
2
b) Če želimo fazni kot povečati, dodatni upor R2 zvežemo
vzporedno z R.
409. R = 50 Ω ωL tan ϕ ⋅ R
tan ϕ = ⇒L= = 66,8 mH
ν = 100 Hz R ω
ϕ = 40 o a) Dodatno induktivnost Lx1 vežemo vzporedno z L
(zmanjšamo jalovo komponento impedance); pri
ϕ1 = 20 o nespremenjeni realni komponenti se fazni kot zmanjša.
ϕ 2 = 80 o RωL ⋅ tan ϕ1
Lx1 = 2 = 51,2 H
L=? ω L − Rω ⋅ tan ϕ1
Lx1 = ? b) Če želimo fazni kot povečati, dodatno induktivnost Lx2
zvežemo zaporedno z L.
Lx2 = ?
R ⋅ tanϕ2
Lx2 = − L = 385 mH
ω
410. R = 20 Ω 1
x L = ωL = 100 Ω xC = = 10 Ω
L = 10 mH ωC
C = 10 µF U
IR = = 5 A IL =
U
=1A IC =
U
= 10 A
u( t ) = 141sin 10 4 t R xL xC
I =? I R2 + ( I C − I L ) = 10,3 A
2
I=
ϕ =?
IC − I L
ϕ = -arctan = −61o tok fazno prehiteva napetost
R
i ( t ) = 10,3 ⋅ 2 sin(10 4 t + 61o )
411. ν = 1 MHz 1
xC = = 318,3 Ω tok je največji, ko je x C = x L
C = 500 pF ωC
C1 = 600 pF
I
I1 =
2
208
R=? xC
⇒ L= = 51 µH
L=? ω
U U I
I= I1 = =
R  1 
2 2
R 2 +  ωL − 
 ωC1 
2
3 1 
⇒R=  ωL −  = 30,8 Ω
3  ωC1 
412. ν = 50 Hz; R = 100 Ω; 1
ν= = 2,25 kHz
L = 0,5 mH; C = 10 µF; 2π LC
U = 100 V U
I0 = = 1 A
ν = ?; I 0 = ?; R
P0 = ? P0 = UI 0 = 100 W ( v resonanci)
P = UI cosϕ = 9 W ( pri ν = 50 Hz)
413. ν = 100 Hz; C1 = 5 µF; 1
xC = = 398 Ω x L = 6280 Ω
C2 = 10 µF; L = 10 H; ωC
U = 300 V I=
U
≈ 51 mA
I =? x L − xC
414. d = 10 −4 m; S = 1000 cm 2 ; S 1
C = εε0 = 44,25 nF xC = = 3,6 kΩ
ε = 5; ν = 1000 Hz; d ωC
x C = x L = ωL
R = 10 Ω
L = ?; Z = ? xC
L= = 0,57 H Z = R = 10 Ω
ω
415. N 1 = 600; N 2 = 60; N2
U2 = U = 22 V
U 1 = 220 V N1 1
U2 = ?
416. N 1 = 1500; U 1 = 250 V; N 1 P1
I2 = ⋅ = 200 A
P1 = 10 kVA; N 2 = 300 N 2 U1
I2 = ?
417. P = 1000 VA; U 1 = 220 V; P
I1 = = 4,5 A
N1 U1
= 25
N2 N1
I 2 = I1 = 112 ,5 A
I 1 = ?; I 2 = ? N2
209
REŠITVE - NIHANJE
NIHANJE
418. F = 0,1 N; x 0 = 1 cm; F

m = 100 g x = x 0 cos ωt = x 0 cos ⋅ t = x 0 cos10t
x0 m
x = x( t ) = ?
419. ν = 0,5 Hz; t = 100 min N = ν ⋅ t = 60
N =?
420. l = 10 m l
t0 = ? t 0 = 2π = 6,28 s
g
421. t1 = 3t l1 = 9l ⇒ ∆l = l1 − l = 8l
∆l = ?
422. t1 = 4 s; t 2 = 3 s;
l = l1 + l2 t = t 12 + t 22 = 5 s
t=?
423. l1: l2 : l3 = 135:: t1: t 2 : t 3 = 1: 3: 5
t1 : t 2 : t 3 = ?
424. m = 0,1 kg; x = 0,1 m π x
t=? t= = 0,157 s
2 g
425.  π π 2π m
x( t ) = 10 sin t +  t0 = =6s v 0 = x 0ω = 10,5
 3 3 ω s
t 0 = ?; v 0 = ?; m
a 0 = v0ω = 11 t = 0,5 s
a 0 = ?; t = ? s
426.  π π  π π m
x( t ) = 10 sin t +  F ( t ) = −0,11sin t +  x 0 = 10 m v 0 = x 0ω = 10,5
 3 6  3 6 s
F ( t ) = ?; x 0 = ?; v 0 = ?; a 0 = v 0ω = 11
m
t0 =
2π
= 6 s ν = 0,17 Hz t = 0,25 s
a 0 = ?; t 0 = ?; ν = ?; t = ? s ω
427. t 0 = 10 s; ϕ = 0;
x t0 2π 3
x= 0 t= = 0,83 s ω= = 0,63 s -1 v= v
2 12 t0 2 0
t = ?; ω = ?; v1 : v 2 = ?
209
REŠITVE - NIHANJE
428.
v1 = 4
cm
; x1 = 1 cm; (x v ) − (x v )
2 2
x0 = = 2,83 cm v 0 = 4,28 cm
2 1 1 2
s
v12 − v 2
cm 2
v2 = 2 ; x 2 = 2,5 cm 2π ⋅ x 0
s t0 = = 4,15 s
x0 = ?; t 0 = ? v0
429. x 0 = 10 cm; t 0 = 10 s;
ϕ=
π (
x = x1 + x 2 = 0,1 ⋅ sin ωt + sin(ωt − ϕ ) ) ϕ1 = π
2
x = ?; ϕ1 = ?
430. x 0 = 10 cm; ν = 10 Hz; x = x 0 sin 2π ⋅ ν ⋅ t ⇒ t = 3,2 ms
2 ∆t
x = 2 cm; x ≥ x 0 = 53,6 %
3 t0
t = ?; ∆t = ?
431. m = 10 g; x( 0) = x 0 ; x 1
t 0 = 2π = 0,89 s ν= = 112
, Hz
m a t0
x = 2 cm; a = 1 2
s F ( t ) = −2 ⋅ 10 − 4 x 0 cos ωt
F = F ( t ) = ?; ν = ?; t 0 = ?
432. m = 2 kg; m1 = 1 kg; m + m1
t 0 = 2π x = 1,09 s
x = 10 cm m1 g
t0 = ?
433. x 0 = 10 cm; Wk = 5Wp x0
x= = 4,08 cm
x=? 6
434.
m = 1 kg; k1 = 100
N
; m( k1 + k 2 )
m a) t1 = 2π = 0,77 s
k1 k 2
N
k 2 = 200 m
m b) t 2 = 2π = 0,36 s
t1 = ?; t 2 = ? k1 + k 2
435. m = 10 g; t1 = 0,4 s; 4π 2 m N ∆m ⋅ g
k = 2 = 2,5 ; ∆m = 8m = 80 g; x = = 32 cm
t 2 = 3t1 t1 m k
∆m = ?; x = ?
436. l1 = 1,01 ⋅ l l l1 t2
t 0 = 2π t 1 = 2π ⇒ t 02 − t 12 = − 0
t = 24 h g g 100
τ =? ∆t ∆t
= −0,005 τ= ⋅ t = −432 s
t0 t0
210
REŠITVE - NIHANJE
437. m l
l = 1 m; a1 = 5 ; a) t 1 = 2π = 2,8 s
s2 g − a1
m m l
a 2 = −5 2 ; a 3 = 15 b) t 2 = 2π = 1,62 s
s s2 g − a2
t1 = ?; t 2 = ?; t 3 = ?
l
c) t 3 = 2π = 2,8 s
a3 − g
nihalo niha okrog zgornje navpične lege
h = 100 m; t = 24 h;
∆t = N (t 1 − t 2 ) = t = 1,35 s
438. h
R = 6400 km R
∆t = ?
439. t 0 = 2 s; J T = 6400 km J 3gt 02
l=? t 0 = 2π ⇒l= = 1,5 m
mgx 8π 2
440. l=2m Jω 2 l
v0 = ? = mg
2 2
t0 = ? ml 2
 l
2
ml 2
J= + m  =
12  2 3
v0 m
ω= ⇒ v 0 = 3gl = 7,75
l s
J 2l
t = 2π = 2π = 2,3 s
mgx 3g
441. m = 100 g F mg
k= = = 2π ⋅ r 2 ρg
r = 5 mm x x
g m 2 π ⋅m
ρ = 13,6 t = 2π =
cm 3 k r 2ρ ⋅ g
v=? t = 0,43 s
442. R = 30 cm J1 R
a) t = 2π J1 = J 0 + mx12 x1 =
m1 = 2m mgx1 2
r1 = 4r 3R 3R
t=? t1 = 2π = 1,33 s t 2 = 2π = 1,33 s
2g 2g
∆t1 = ?
R
∆t 2 = ? t 3 = 3π = 1,63 s
g
b) nihajni čas ni odvisen od mase; ∆t 1 = 0
c) t ~ R ⇒ ∆t 2 = 2t − t = t
211
REŠITVE - NIHANJE
443. m = 1 g; t = 1 s; l 3mgd
d = 3 cm; U = 100 V; t = 2π ⇒e= = 9 µC
eU U
g+
t md
t1 = t1
2
t2 = = 0,71 s - nihalo niha okrog
e = ?; t 2 = ? 2
zgornje ravnovesne lege
444. L = 10 H; C = 1 nF 1
ν =? ν= = 1,6 kHz
2π LC
445. C C t
C1 = t = 2π LC t 1 = 2π L=
4 4 2
L1 = L t
∆t = ? ∆t =
2
446. ν = 200 kHz; C1 = 2C; 2
∆ν = ν = 133 kHz
L = 4,5 L 3
∆ν = ?
447. ω = 5 MHz; L = 10 mH; ω 2 − ω12
ω 1 = ω − ∆ω C1 = 2 2 = 21 pF
∆ω = 2 MHz ω ⋅ ω1 ⋅ L
C1 = ?
448. d 3
d1 = ; L = 8L ∆ν = ν1 − ν = − ν
2 1 4
∆ν = ?
449. C = 1 µF; L = 1 mH; 2W 2W
W = 1 µJ I= = 45 mA U= = 1,41 V
L C
U = ?; I = ?
450. L = 1 H ; I = 1 A; 1
C= = 2,5 µF
ν = 50 Hz; R = 10 Ω;  U 
2 
U = 10 V ω  ωL −   − R 2 
 I 
C=?
212
REŠITVE - VALOVANJE
VALOVANJE
451. m m
v1 = 200 ; v 2 = 40 ;
s s v2
λ2 = λ = 0,01 mm
λ1 = 0,05 mm v1 1
λ2 = ?
452. λ = 30 cm; ν = 10 4 Hz; y x
y0 = = 1,15 cm N= = 3,3
x = 1 m; t = 10 − 3 s;  x λ
sin 2π  ν ⋅ t − 
 λ
y = 1 cm
y0 = ?; N = ?
453. m 2π  x π
v = 10 ; t 0 = 2 s; ϕ= t − = y = y 0 sin ϕ = y 0 = 2 cm
s t0  c 2
y 0 = 2 cm; x = 15 m; cm cm
t = 2 s; x1 = 10 m; v 0 = ω ⋅ y 0 = 6,28 a 0 = ω ⋅ v 0 = 19,7
s s
x 2 = 20 m 2π
∆ϕ = ∆x = π
ϕ = ?; y = ?; v 0 = ?; λ
a 0 = ?; ∆ϕ = ?
454. ρ1 = 2 ρ; d1 = 2d v: v1 = 8 c1 = c za F1 = 8 F
v: v1 = ?; F1 = ?
455. m
v = 3000 ; l = 1 m; 4F ⋅ l kg
s ρ= = 3932 3
d = 0,6 mm; x = 1 mm; d π ⋅v ⋅ x
2 2
m
F = 10 N
ρ=?
456. F = 5 N; l = 30 cm; F ⋅l m
m=5g v= = 17,3
m s
v=?
457. m v
l = 50 cm; v = 5000 ν= = 5 kHz
s 2l
ν =?
458. n = 3; ν = 10 Hz; 2l m
v= ν =8
l = 1,2 m n s
v=?
213
REŠITVE - VALOVANJE
459. l = 1 m; ∆l = 4 cm; ν2 l
= ⇒ ν 2 = 250 Hz ν1 = 240 Hz
∆ν = ν 2 − ν1 = 10 Hz ν1 l − ∆l
ν1 = ?; ν 2 = ?
460. t1 = 10 o C; t 2 = 40 o C; ν 1 + 90α
≈ = 99,98 %
α = 2 ⋅ 10 K 5 -1
ν1 1 + 110α
ν :ν1 = ?
461. F: F1 = 4:5; d : d 1 = 2 ν F ⋅ d12
ν :ν1 = ? = = 0,447 ali 44,7 %
ν1 F ⋅d2
462. y 0 = 5 cm; λ = 50 cm;  5π 
y = y1 + y 2 = y 0 sin ωt + y 0 sin ωt − 
ϕ = 150 o  6
y=?
463. ν = 3 Hz; n = 15; y0
Krajišče vrvi niha z amplitudo y(0, t ) = t.
m n ⋅ t0
y 0 = 15 cm; v = 1,5 ;
s Nihanje točke, ki je za l oddaljena od krajišča, je
t = 4 s; l1 = 3 m l y  l
zakasnjeno za t1 = ⇒ y 01 (l , t ) = 0  t −  = 7 cm
y 01 = ? v n ⋅ t0  v
214
REŠITVE - ZVOK
ZVOK
464. m c
ν = 260 Hz; c = 330 λ= = 1,27 m
s ν
λ=?
465. τ = 25 s; t = 15o C; T
c⋅ ⋅c
t 0 = 0 C;
o T0 0
d= ⋅ τ = 8500 m
m m T
c = 331 ; c0 = 3 ⋅ 10 8 c⋅ + c0
s s T0
d =?
466. λ = 17 cm;
m m λ ⋅ c1 c
c = 340 ; c1 = 3400 λ1 = = 1,7 m ν= = 2 kHz
s s c λ
λ1 = ?; ν = ?
467. 1 T
N = 100; n = 720 ; c⋅
min n T0
m m ν=N = 1,2 kHz λ= = 28,6 cm
c1 = 1440 ; c = 331 ; t ν
s s c1
t 0 = 0 C; t1 = 20 C
o o λ1 = = 1,2 m
ν
ν = ?; λ = ?; λ1 = ?
468. τ = 20 s;
m m c ⋅ c1 c
c = 340 ; c1 = 1400 d= τ = 8981 m ν :ν1 = 1 λ: λ1 = = 0,24
s s c1 − c c1
d = ?; ν :ν1 = ?; λ: λ1 = ?
469. m m
c0 = 1200 ; c = 1300 ;
s s c 2 − c02
γ = = 3,47 ⋅ 10 − 3 K -1
t = 0 C; ∆t = 50 C
o o
c 0 ∆t
2
γ =?
ν = 435 Hz; h1 = 27 cm;
c = 2ν (h2 − h1 ) = 339,3
470. m
m s
h2 = 66 cm; c0 = 331 ;
s c 2 T0
T= = 286,9 K ali 13,9 o C
t0 = 0 Co
c02
c = ?; t = ?; λ = ? λ = 2(h2 − h1 ) = 0,78 m
215
REŠITVE - ZVOK
471. l = 1 m; d = 0,5 mm;

g F = ρ ⋅ d 2 ⋅ π ⋅ l 2 ⋅ ν 2 = 61,2 N
ν = 100 Hz; ρ = 7,8
cm 3 ν1 = 2ν = 200 Hz ν2 = 3ν = 300 Hz
F = ?; ν1 = ?; ν2 = ?
472. ν = 400 Hz; ν1 = 325 Hz; a) mg = ρgV
g b) mg − FVZ = ( ρ − ρ0 ) gV = F1 ⇒
ρ = 7,8
cm 3
 ν2  g
ρ0 = ? ⇒ ρ0 = ρ  1 − 02  = 1,02
 ν  cm 3
473. ν = 450 Hz; h = 60 cm;
m c 3c
c = 340 h1 = h − = 411
, cm h2 = h − = 3,3 cm
s 4ν 4ν
h1 = ?
474. ν = 1000 Hz a) polodprta:
ν'= ? ν = 1 kHz ν1 = 3 kHz ν 2 = 5 kHz
ν1,2 = ? b) odprta ali zaprta cev:
ν1,2 ' = ? ν ' = 2 kHz ν1 ' = 4 kHz ν2 ' = 6 kHz
475. ν = 500 Hz c
λ = = 0,68 m
d =5m ν
a) ojačitev: d ⋅ sin αn = n ⋅ λ n = 1,2,3,...
α1 = 7,8 o , α2 = 15,8 o , α3 = 24 o , α4 = 33o , α5 = 42 o ,
α6 = 54,7 o , α7 = 72 o
2n − 1
b) oslabitev: d ⋅ sin α n = ⋅λ n = 1,2,3,...
2
α1 = 3,9 o , α2 = 11,8 o , α 3 = 19,9 o , α 4 = 28,4 o ,
α5 = 37,7 o , α6 = 48,4 o , α 7 = 62 o
476. m m c
c1 = 340 ; c2 = 1400 α m = arcsin 1 = 14 o
s s c2
αm = ?
477. ν1 = 20 kHz; ν 2 = 3 kHz;
m ν1 − ν 2 m
c = 340 v= ⋅ c = 251
s ν1 + ν 2 s
v=?
216
REŠITVE - ZVOK
478. 5 c + v2
ν = 2000 Hz; v = v1 ; a) približevanje: ν1 = ⋅ ν = 2206 Hz
4 c + v1
m m c − v2
v1 = 240 ; c = 340 b) oddaljevanje: ν 2 = ⋅ ν = 800 Hz
s s c − v1
ν1 = ?; ν 2 = ?
479. km c + v2
ν = 300 Hz; v1 = 54 ; ν1 = ⋅ ν = 318,5 Hz
h c − v1
v 2 = 18
km
; c = 340
m c − v2
ν = ⋅ ν = 283 Hz
h s 2
c + v1
ν1 = ?; ν 2 = ?
480. ν = 500 Hz; t = 5 s; c−v
c ⋅τ = c ⋅ t − v ⋅ t ⇒ τ = ⋅ t = 4,56 s
km m c
v = 108 ; c = 340
h s c
ν1 = ⋅ ν = 548 Hz
τ = ?; ν1 = ? c−v
481. ν1 = 500 Hz; ν 2 = 400 Hz; ν − ν2 km
v= 1 ⋅ c = 136
m ν1 + ν 2 h
c = 340
s c−v
v = ?; ν = ? ν= ⋅ ν1 = 444,4 Hz
c
482. m m a 1t 2
a1 = 1 2 ; a 2 = 2 2 ; v1 = a1t s1 =
s s 2
t = 10 s; ν = 600 Hz; a2 t 2
m v 2 = a 2 t s 2 =
c = 340 2
s s1
ν1 = ? sin α = ⇒ α = 26,5o
s1 + s2
2 2
c − v 2 cos α
ν1 = ⋅ ν = 561 Hz
c + v1 sin α
483. J = 100 dB; ν = 500 Hz; J
W
j = j0 ⋅ 10 10 = 10 − 2
m kg m2
c = 340 ; ρ = 1,3 3 ;
s m ∆p
∆p = 2 jρ ⋅ c ≈ 3 Pa y0 = = 2,2 µm
W 2 ρ ⋅ cπ ⋅ ν
j0 = 10 −12
m2
∆p = ?; y 0 = ?
217
REŠITVE - ZVOK
484. W
J = 80 dB; j 0 = 10 −12 ; J
m2 W j
j = j0 ⋅ 10 10
= 10 − 4 ∆p = ∆p0 = 0,2 Pa
∆p0 = 20 µPa m2 j0
∆p = ?; j = ?
485. S = 3 m 2 ; P = 6 µW P µW j
j= =2 J = 10 ⋅ log = 63 dB
J =? S m2 j0
486. J = 100 dB; ν = 1000 Hz; J
W W j µJ
j = j0 ⋅ 10 10
= 10 −2 = ≈ 20 3
m kg m2 V c m
c = 340 ; ρ = 1,3 3
s m 2j
j = ?; y 0 = ? y0 = = 115
, µm
ρ ⋅ c ⋅ω 2
487. W P W
P = 1 kW; j = 1 r= = 8,9 m , ⋅ 10 −10
P1 = 4π ⋅ r 2 ⋅ j0 = 11
m2 4π ⋅ j m2
r = ?; P1 = ?
218
REŠITVE - FOTOMETRIJA
FOTOMETRIJA
488. λ1 = 440 nm; λ2 = 556 nm;
⋅ ∑ RBO(λi ) ⋅ Pi
λ3 = 720 nm; P1 = 2 W; lm 3
PS = PS 1 + PS 2 + PS 3 = 680
P2 = 0,2 W; P3 = 20 W; W i =1
PS = 181 lm
RBO(λ1 ) = 0,023; RBO(λ2 ) = 1;
RBO(λ3 ) = 0,001
PS = ?
489. P = 100 W; η = 5 %; lm
S = 20 cm ; d = 1 m
2 PS η ⋅ P ⋅ 680 W I
I= = = 250 cd E= = 250 lx
I = ?; PS = ? 4π 4π d2
PS = E ⋅ S = 0,5 lm
490. V = 4 ⋅ 3 ⋅ 3 m 3 I I I ⋅h
E1 = = 111
, lx E2 = 2 cos α = = 5,1 lx
I = 100 cd h2 x x3
E1 = ?; E 2 = ?; E 3 = ? 4I
E 3 = 2 = 44,4 lx
b
491. PS = 6280 lm  
P I  h3  = 67,6 lx
h=3m I 1 = I 2 = S = 500 cd E1 = 2 1 +
4π h  (a 2 + h 2 ) 32 
a=4m  
E1 = ?; E 2 = ? 2I ⋅ h
E2 = 3 = 64 lx
 a 2  2
  + h2 
 2 
492. I = 100 cd; E = 90 lx; I 4π ⋅ E 1
η = 0,04 h= = 105 cm P= ⋅ ≈ 42 W
E lm η
680
P=? W
493. h=1m  1 
x=? x = 1 −  ⋅ h = 29,3 cm
 2
494. U 2 = 0,8 ⋅ U 1 E2  U 2 
2
E 2 : E1 = ? =   = 0,64
E1  U 1 
495. r1 = 7,78 ⋅ 10 8 km; r2 = 1,5 ⋅ 108 km E 2  r1 
2
E 2 : E1 = ? =   = 27
E1  r2 
219
REŠITVE - GEOMETRIJSKA OPTIKA
GEOMETRIJSKA OPTIKA
496. x1 = 384.000 km x1 x
t1 = = 1,28 s t 2 = 2 = 500 s
x 2 = 1,5 ⋅ 10 8 km c0 c0
t1 = ?; t 2 = ?; x = ? x
x = 2 = 1,6 ⋅ 10 −5 sv. let
τ
497. d = 1 cm; n = 1,5 n⋅d
t= = 50 ps
t=? c0
498. m c m
c0 = 3 ⋅ 108 ; n = 1,33 c = 0 = 2,26 ⋅ 108
s n s
c=?
499. d = 5 sv. let d = 4,7 ⋅ 1016 km
d =?
500. ν = 5,45 ⋅ 1013 Hz; d = 1 cm;
n ⋅ d ⋅ν
c0 = 3 ⋅ 108
m
; n = 1,52 N= = 2761
s c 0
N =?
501. r = 50 cm; x = 50 cm S = 502,8 cm 2
S=?
502. α = 30 o ; n = 1,33 c m 1
β = 22 o c = 0 = 2,26 α m = arcsin = 48,7 o
β = ?; c = ?; α m = ? n s n
503. α = 30 o ; n = 1,5; a) prehod iz zraka v steklo:
d = 1 cm 1
β = arcsin = 19,5o α 0 = α − β = 10,5o
β = ?; δ = ?; ∆ = ? n
b) prehod iz stekla v vodo:
 1 
γ = arcsin sin β  = 22,1o α1 = γ − β = 2,6 o
 nV 
δ = α0 − α1 = 7,9 o ∆ = 11
, mm
504. α = 60 o ; n = 1,33;
h=1m
x=?
x = h ⋅ tan β = 85,8 cm
220
505. α = 60 o
x = x1 + x 2
n = 1,33
h=1m x = ∆h ⋅ tan α + ( h − ∆h) tan β
∆h = 20 cm x = 1,03 m
x=?
506. α = 45o
d = 20 cm
λ1 = 700 nm
n1 = 1,50
λ2 = 450 nm
n2 = 1,54 ∆a = a 2 − a1
∆a = ?  
1 1
∆a = d ⋅ sin α ⋅ cos α  2 − 
 n1 − sin α
2
n2 − sin α 
2 2
∆a = 2,5 mm
507. α = 45 o sin α 1
β = α − δ = 25o n = = 1,67 α m = arcsin = 36,8 o
δ = 20 o sin β n
αm = ?
508. h = 20 cm 1
α m = arcsin = 48,8 o
n = 1,33 n
r=? r = h ⋅ tan α m = 22,8 cm
509. n1 = 1,6 n2
α1 = arcsin = 61o
n2 = 1,4 n1
α =? β = 90 o − α1 = 29 o
n 
α = arcsin 1 sin β  = 33,6 o
 n2 
510. x 0 = 25 cm; d = 3 cm;  1

Navidezni premik teksta: x = d  1 −  = 1 cm
n = 1,5  n
x = ?; a = ? Navidezna oddaljenost teksta: a = x 0 − x = 24 cm
221
511. h1 = 150 cm h1 + h
tan γ = ⇒ γ = 14 o
a = 10 cm a
n = 1,33 β = 90 − γ = 76 o
o
h=1m sin β
sin α = ⇒ α = 46,8 o
H=? n
cos α
H = h⋅n⋅ = 3,8 m
cos β
512. α = 45o ; γ = 30 o sin α
β = 90 o − γ = 60 o ⇒ n = = 1,41
c = ?; α m = ? sin β
c m
c = 0 = 2,13 ⋅ 108 α m = 45,2 o
n s
513. λ = 700 nm 1
sin γ = ⇒ γ = 41,8 o
n = 1,5 n
δ = 45o β = δ − γ = 3,2 o
α =? α m = arcsin( n ⋅ sin β ) = 4,8 o
514. d = 50 cm 4(a12 + a 22 ) − d 2
a1 = 20 cm cos α = ⇒
8a1a 2
a 2 = 30 cm α = 55,8 o
α = ?; β = ?
β = 180 o − α = 124,2 o
515. h = 180 cm; a = 2 m h
h1 = ? h1 = = 90 cm
2
516. S
a) a → ∞ b = f ; realna; << 1
P
S
b) R < a f < b < R ; realna, obrnjena; <1
P
S
c) a = R b = R ; realna, obrnjena;
=1
P
S
d) f < a < R R < b ; realna, obrnjena; > 1
P
S
e) a = f b → ∞ ; realna, obrnjena; >> 1
P
f) a < f b < 0 ; navidezna, pokončna; povečana
222
517. Ne glede na oddaljenost predmeta od zrcala, konveksno zrcalo da

navidezno, pomanjšano in pokončno sliko.
518. a = 2 m; P = 3 m; b
b =2 m ⇒ S = P =1
f =1m a
S=?
519. a = 30 cm; a1 = a + 10 cm; b 2 − 15b − 1800 = 0 ⇒ b = 50,6 cm
b1 = b − 15 cm R = 37,7 cm
R=?
520. a = 20 cm; b = 60 cm; f = 15 cm R = 2 f = 30 cm
∆a = 2 cm b1 = 90 cm ∆b = b1 − b = 30 cm
R = ?; ∆b = ?; f = ?
521. P = 10 cm; R = 40 cm;
S S a = 0,6 R = 24 cm
= 5; 1 = −5 a1 = 0,4 R = 16 cm
P P
a = ?; a1 = ?
522. a = 10 cm; f = 8 cm; b = 40 cm
S = P + 10 cm 10a
P = ?; b = ? P= = 3,33 cm
b−a
523. f 5 15
a = ; f1 = 3 f N1 = − N2 = − ⇒ N 2 : N 1 = 0,857
5 4 14
N 2 : N1 = ?
524. b = 1,5 m; R = 4 m; b
a=6m N= = 0,25 b1 = 1,33 m
a1 = a − 2 m a
a = ?; N 1 : N = ? b1
N1 = = 0,33 ⇒ N 1 : N = 1,32
a1
525. a = 20 cm aR R S b 1
a) konveksno zrcalo: b1 = = ⇒ 1 = 1 =
R = 20 cm 2a + R 3 P a 3
∆b = ? S 2 b2
b) ravno zrcalo: b2 = a = =1
S 2 : S1 = ? P a
∆b = b2 − b1 = 13,3 cm S 2 : S1 = 3
223
526. f = 50 cm a⋅ f
Slika prvega zrcala je na razdalji b = = 133,3 cm od
d = 250 cm a− f
a = 80 cm prvega zrcala.
Slika je predmet za drugo zrcalo na razdalji
P = 10 cm
a1 = d − b = 116,7 cm .
b = ?; a1 = ?; b1 = ?; N = ?
a1 ⋅ f
Slika drugega zrcala je na razdalji b1 = = 87,5 cm
a1 − f
od drugega zrcala oziroma x = d − b1 = 162,5 cm od
prvega zrcala.
b ⋅ b1
S2 = P = 12,5 cm
a ⋅ a1
527. P = 5 cm; a = 25 cm; a⋅ f b
b= = 37,5 cm S = P = 7,5 cm
f = 15 cm a− f a
b = ?; S = ?
528. x1 = 20 cm; x 2 = 5 cm d = x1 + x 2 + 2 f a = x1 + f b = x2 + f
d=? f = x1 x 2 d = 2 x1 x 2 + x1 + x 2 = 45 cm
529. f = 50 cm 1  1 1 
f 1 = 120 cm a) v zraku = ( n − 1) ⋅  +  
f  R1 R2  
 ⇒ n = (n1 − 1) + 1 = 1,72
f1
n1 = 1,3  1 1  f
= (n1 − 1) ⋅  +  
1
n=? b) v tekočini
f1  R1 R2  
530. f 1 = 10 cm; f 2 = 5 cm d = f 1 + f 2 = 15 cm
d=?
531. f 1 = 20 cm; a = 50 cm; ab
Goriščna razdalja sistema leč je: f = = 33,3 cm .
b = 100 cm a+b
f2 = ? Lomnost sistema tankih leč je enaka vsoti lomnosti
sestavnih leč.
1 1 1 f ⋅ f1
= + ⇒ f2 = = −50 cm
f f1 f 2 f1 − f
532. a1 = a − 5 cm;
S S b b1
= 5; 1 = 10 =5 = 10 ⇒ a = 60 cm f = 50 cm
P P a a −5
f = ?; a = ?
224
533. R1 = 20 cm  1 1
= (n1 − 1) ⋅  +  = (n1 − 1)
1 1
⇒ f 1 = 40 cm
n1 = 1,5 f1  R1 R  R1
R2 = 35 cm  1
= (n2 − 1) ⋅  −  ⇒ f 2 = −50 cm
1
n2 = 1,7 f2  R2 
f =?
1 1 1
= − ⇒ f = 200 cm
f f1 f2
534. d = 15 cm a) Konveksno-konkavno lečje:
f = 30 cm Žarki, ki vpadajo vzporedno na zbiralno lečo, konvergirajo
f =? proti točki, ki je 15 cm za konkavno lečo; ta točka je
»navidezni« predmet za konkavno lečo (a = -15 cm).
1 1 1 a⋅ f
= + ⇒b = = 30 cm
f a b a− f
Slika je realna (b > 0); f = 30 cm
b) Konkavno-konveksno lečje:
1 1 1
= + ⇒ b = 90 cm f = 90 cm
f a b
535. f = 20 cm n
a) n01 = 0 = 1,07
n1 = 1,5 n1
n2 = 1,7  1 1 
= (n01 − 1) ⋅  +  
1
n0 = 1,6 f1  R1 R2   (n0 − 1)
f1 = ?  ⇒ f1 = f ⋅ = 171 cm
1  1 1 
= (n0 − 1) ⋅  +  
( n01 − 1)
f2 = ?
f  R1 R2  
n0 (n0 − 1)
b) n02 = = 0,94 ⇒ f 2 = f ⋅ = −200 cm
n2 (n02 − 1)
(v drugi tekočini je leča razpršilna)
225
536. a1 = 60 cm
f 1 = 40 cm
f 2 = 8 cm
S2
=1
P a1 f 1 S2 P
b1 = = 120 cm S1 = 2 P = = 0,5
d =? a1 − f 1 S1 2 P
3 f2
a 2 = 2b2 ⇒ b2 = = 12 cm a 2 = 24 cm
2
b1 ⋅ b2
d = b1 + a 2 = 144 cm N= =1
a1 ⋅ a 2
537. f 1 = 6 cm Razdalja med lečama: d = x − a 2 = 40 cm
x =1m a ⋅f
Oddaljenost slike od vmesne leče: b2 = 2 2 = 30 cm
f 2 = 20 cm a2 − f 2
a 2 = 60 cm Oddaljenost vmesne slike (predmeta) od prve leče:
a1 = d − b2 = 10 cm
b1 = ?
Oddaljenost končne slike od prve leče:
N =? a1 ⋅ f 1 b ⋅b
b1 = = 15 cm N = 1 2 = 0,75
a1 − f 1 a1 ⋅ a 2
538. f = 20 cm Plankonkavna leča s posrebreno ravno ploskvo je optični
a = 30 cm sistem, sestavljen iz leče in ravnega zrcala. Lega prve
b=? slike, ki nastane med lečo in predmetom, je:
a⋅ f
b1 = = 12 cm . Ker je ravna ploskev posrebrena, se
a+ f
od odbitih žarkov na drugi strani leče formira slika. Njena
lega je: b2 = −b1 = −12 cm .
Lega tretje slike, ki nastane med lečo in drugo sliko je:
b ⋅f
b3 = 1 = 7,5 cm
b1 + f
226
539. n = 1,5
R = 0,5 m
R1 = ?
Svetloba vpada na prozorno stran leče, se na konveksnem

zrcalu odbije in vrne nazaj. Ker gre svetloba dvakrat skozi
lečo, je goriščna razdalja leče:
1 1 1 R
= + f1 = - goriščna razdalja zrcala
f f1 f 2 2
f 2 - goriščna razdalja leče
1 1 1 1
= ( n − 1) ⋅  −  ; ker je = 0 (leča deluje kot
f2  R R1  f
ravno zrcalo)
2 2 R( n − 1)
0= + ⇒ f 2 = − R ⇒ R1 = − = 16,7 cm
R f2 n
540. d=2m Legi leče v prvem in drugem primeru sta simetrični glede
S na razpolovišče razdalje med zaslonom in predmetom.
N= =7 d
S1 f = = 40 cm
1+ N
f =? 2+
N
541. f = 5 cm; α1 = 12' x α α ⋅x
N = 0 = 5 = 2 ⇒ α 2 = 1 0 = 1o
N = ?; α 2 = ? f α1 f
542. x = 30 cm; x 0 = 1,2 m x ⋅ x0
f = = 40 cm D = 2,5 m -1
D=? x0 − x
543. S1 = 24 ⋅ 36 mm 2 ; b h2 d
N = = = 125 a= = 16 cm
S 2 = 3 ⋅ 4,5 m ; a + b = 20 m
2 a h1 N
f =? b ≈ 20 m f ≈ 16 cm
544. f = 25 cm; a = 25,5 cm; a⋅ f b⋅h
b= = 12,75 m h1 = =5m
h = 10 cm a− f a
b = ?; h1 = ?
545. d = 50 m; f = 20 cm b = d − a ⇒ a 2 − a ⋅ d + f ⋅ d = 0 ⇒ a = 0,2 m
a=?
227
546. f = 6 cm; a = 4 m a⋅ f
b= = 6 cm
b=? a− f
547. km a⋅ f
a = 20 m; v = 72 ; Oddaljenost filma od objektiva: b = ≈ 2 cm
h a− f
h = 0,1 mm; f = 2 cm S b
τ =? Dovoljeni premik drsalca: h = v ⋅ τ ⇒ =
P a
h b a⋅h
⇒ = ⇒τ = = 5 ms
v ⋅τ a v ⋅b
548. f = 10 cm; S = 4 cm 2 ;  P
P1 = P = 1 km; S1 = S = 2 cm; a = f  1 + 1  ≈ 5000 m
P = 1 km 2  S1 
a=?
549. f OB = 1 cm; f OK = 2 cm; f OB ⋅ b b
b = d − f OK = 8 cm a = = 114
, cm N OB = = 7
d = 10 cm b − f OB a
N =? x0
N OK = = 12,5 ⇒ N = N OB ⋅ N OK = 87,5
f OK
550. f OB = 1 cm; f OK = 3 cm; OBJEKTIV: a1 = 1,2 cm f OB = 1 cm
a1 = 1,2 cm; x 0 = 25 cm a ⋅f
b1 = 1 OB = 6 cm
d = ?; N = ? a1 − f OB
x 0 ⋅ f OK
OKULAR: a 2 =
b2 + f OK
= 2,67 cm (b 2 = x0 )
(d − f − f OK ) ⋅x 0
d = a 2 + b1 = 8,67 cm ⇒ N = = 38,9
OB
f OB ⋅ f OK
551. f OB = 0,5 cm; f OK = 1 cm; N ⋅ f OB ⋅ f OK
d= + f OB + f OK = 11,5 cm
N = 500 x0
d =?
552. f OB = 0,5 cm; f OK = 5 cm; f OB ⋅ b
b = d − f OK = 15 cm a= = 0,52 cm
d = 20 cm; l = 1 m b − f OK
a = ?; N = ?; ∆b = ? (d − f − f OK ) ⋅ x 0
N= = 145 ∆b = 1,3 cm
OB
f OB ⋅ f OK
553. f OB = 5 m; d = 505 cm f OB
f OK = d − f OB = 5 cm N= = 100
f OK = ?; N = ? f OK
228
REŠITVE - FIZIKALNA OPTIKA
554. f OB = 50 cm Daljnogled je naravnan na neskončnost (notranji gorišči se

a = 10 m prekrivata).
b=? f ⋅a
Slika nastane na razdalji b = OB = 52,6 cm .
b − f OB = ? a − f OB
Okular moramo izvleči za b − f OB = 2,6 cm .
FIZIKALNA OPTIKA
555. d = 1,2 mm; l = 2 m; d ⋅a

λ= = 600 nm
a = 1 mm k ⋅λ
λ=?
556. k = 2; λ1 = 460 nm; sinα 2 2λ1
λ2 = λ1 = 735 nm d= = 0,01 mm
α 1 = 5o ; α 2 = 8o sinα1 sin α1
λ2 = ?; d = ?
557. l = 2 m; a = 2 mm; λ ⋅l
d= = 0,6 mm
λ = 600 nm a
d =?
558. b = 3 cm; k = 3; k ⋅λ b b
sin α k = ≤ 1⇒ d ≥ k ⋅λ ⇒ N ≥ = = 10.714
λ = 700 nm d d 4λ
N =?
559. N = 500 mm -1 ; l = 2 m;
k 1 = 1; λ1 = 700 nm; ∆a = (2λ2 − λ1 ) ⋅ N ⋅ l = 10 cm
k 2 = 2; λ2 = 400 nm
∆a = ?
560. λ = 600 nm; N = 30 mm -1 ; λ   a1
= 0,018 ≈ α1  tan α1 = f ≈ α1
sin α1 =
f = 1 m; k 1 = 1; k 2 = 2 1 d  
d= ; ⇒ 
∆a = ? N 2λ a
sin α 2 = = 0,036 ≈ α2  tan α2 = 2 ≈ α2
d   f
f ⋅λ
∆a = a 2 − a1 ⇒ ∆a = = 1,8 cm
d
229
REŠITVE - FIZIKALNA OPTIKA
561. N = 100 mm -1 ; k = 2;
l = 1 m; λ1 = 360 nm; 2l(λ2 − λ1 )
∆a = = 8,4 cm
λ2 = 780 nm d
∆a = ?
562. k 1 = 2; k 2 = 3 2λ1 3λ
sin α = ; sin α = 2 ⇒ λ1 : λ2 = 1,5
λ1 : λ2 = ? d d
563. n = 1,33 tanα = n ⇒ α = 53o
α =?
564. β = 32 o sin α
n= n = tan α (max. polarizacija)
n=? sin β
n ⋅ sin β = sin α 
 ⇒ sin β = cos α ⇒ α = 58
o
n ⋅ cos α = sin α 
n = tan α = 1,6
230
REŠITVE - TOPLOTNO SEVANJE
TOPLOTNO SEVANJE
565. S = 176 cm 2 ; P = 1 kW P
T=4 ≈ 1000 K ali 727 o C
T=? σ ⋅S
566. l = 30 cm; r = 1 cm; P = σ ⋅ S ( T 4 − T14 ) 
P = 1 kW; t1 = 27 C o ⇒
S = 2rπ ⋅ (r + l ) = 1,95 ⋅ 10 − 2 m 2 
T=?
P
⇒T =4 + T14 = 974 K ali 701o C
σ ⋅S
567. l = 10 m; U = 220 V; U2 4ξ ⋅ l
P= = k ⋅ σ ⋅ S ( T 4 − T04 ) R= 2
t 0 = 27 o C; T = 1000 K; R d π
k = 0,6; ξ = 11, ⋅ 10 −6 Ωm d 
S = d ⋅ π ⋅  + l ⇒ d = 0,3 mm
d =? 2 
568. r = 1 cm; t 1 = 20 o C;
t 2 = 2800 o C; k = 0,35 P = k ⋅ σ ⋅ 4π ⋅ r 2 ⋅ (T24 − T14 ) = 2,3 kW
P=?
569. S = 1,6 m 2 ; k = 0,95 ( )
P = k ⋅ σ ⋅ S ⋅ T 4 − T04 ≈ 160 W
P=?
570. T1 = 4000 K; T2 = 600 K; kW kW
−3
λ1 = = 725 nm λ2 = = 483 nm
k W = 2,898 ⋅ 10 mK T1 T2
λ1 = ?; λ2 = ?
231
REŠITVE - POSEBNA TEORIJA RELATIVNOSTI
571. m = 1,5m0 2
m  m
v=? v = c ⋅ 1 −  0  = 2,24 ⋅ 10 8
 m s
572. 3 2
∆l = l l m
4 0 v = c ⋅ 1 −   = 2,9 ⋅ 10 8
 l0  s
v=?
573. 3 m0 mv 2 ∆m
v= c m= = 1,25m0 U= = 115 kV = 0,2
5 2 2 e0 m
 v
∆m 1−  
U = ?; =?  c
m
574. km  2
v = 300 ; x = 10 sv. let ∆t = t − t = x  1 − 1 −  v   ≈ 55,13 h
s 0
v   c  
1 sv. leto = 9,46 ⋅ 10 km
12
∆t = ?
575. l = 10.000 km   v    v2 
2

∆l = l0 − l = l0 1 − 1 −    ≈ l0  1 − 1 + 2  =
km  c   2c 
v = 1000 
h
∆l = ? l v2
= 0 2 = 5 µm
2c
576. v = 0,99c; l = 5 km 2
l  v
τ = ?; τ 0 = ? τ = = 16 ,8 µ s τ = τ ⋅ 1 −   = 2,37 µs
v 0
 c
577. G c m
n= =3 v = ⋅ n 2 − 1 = 2,83 ⋅ 108
G0 n s
v=?
578. ∆m 2
= 0,1; m = 1,0073 u  m0  8 m
m0 v 2
m v = c ⋅ 1 −   = 1,3 ⋅ 10 ; Wk = ≈ 98 MeV
 m s 1,8
v = ?; W = ?
232
REŠITVE - POSEBNA TEORIJA RELATIVNOSTI
579. U = 100 MV 2
eU  eU 
m0 = 1,67 ⋅ 10 − 27 kg m = 2 +  2  + m02 = 3,52 ⋅ 10 −27 kg
c c 
e = 1,6 ⋅ 10 −19 C 2eU m
m = ?; v = ?; Wk = ?; G = ? v= = 0,95 ⋅ 108
m s
 
 
 1 
Wk = m0 c 2  2
− 1 = 8 pJ
  
v 
 1 −   
 c 
m
G = mv = 3,4 ⋅ 10 −19 kg
s
580. ∆m 2
= 0,25; m0 = 2,0147 u  m0  m
m v = c ⋅ 1 −   = 1,98 ⋅ 10 8
 m s
W=?
1,33m0 c 2
W= 2
= 530 pJ
 v
1−  
 c
581. v1 = 0,6c; v 2 = 0,8c;  
− 27  
m0 = 1,67 ⋅ 10 kg  1 1 
A=? A = ∆Wk = m0 c 2  2
− 2 
= 371 MeV
  v2   v1  
 1 −   1−   
 c 
 c
233
REŠITVE - FOTONI IN ATOMI
FOTONI IN ATOMI
582. λ = 5 pm c h m
W = h = 0,25 MeV G = = 1,32 ⋅ 10 − 22 kg
W = ?; G = ? λ λ s
2 2
583. km mv mv
v = 1000 ; ν = 1,5 PHz; A = hν − ≈ 3,4 eV W= ≈ 2,8 eV
s 2 2
m = 9,1 ⋅ 10 − 31 kg; W
−19
U = k = 2,8 V
e0 = 1,6 ⋅ 10 C e0
A = ?; W = ?; U = ?
584. λ = 400 nm; A = 2,5 eV 2 c  m
v=? v=  h − A = 4,6 ⋅ 105
m λ  s
585. ν = 4,4 ⋅ 1014 Hz c 
Wk = h − ν  = 0,4 eV
λ = 560 nm  λ 
Wk = ?
586. λ1 = 589 nm; λ2 = 342,7 nm λ ⋅λ
λ = 1 2 = 819,5 nm
λ=? λ1 − λ2
587. λ1 = 400 nm; λ2 = 700 nm; h⋅c  4 1
A=  −  = 2,13 ⋅ 10 −19 J = 1,33 eV
v1 = 2v 2 3  λ2 λ1 
A=?
588. λ = 556 nm; P = 60 W; η⋅ P⋅λ P
N= = 1,7 ⋅ 1019 m = η⋅ = 6,6 ⋅ 10 -17 kg
η = 0,1; t = 1 s h⋅c c2
N = ?; m = ?
589. λ1 = 350 nm; λ2 = 300 nm; 1 1
h⋅c⋅ − 
∆U = 0,59 V  λ2 λ1 
e0 = ? e0 = = 1,6 ⋅ 10 −19 C
U 2 − U1
590. ν1 = 8 ⋅ 10 Hz; W1 = 26,7 eV;
15
W − W2
h= 1 = 6,62 ⋅ 10 −34 Js
ν 2 = 3 ⋅ 10 Hz; W2 = 6 eV;
15 ν1 − ν 2
h=?
591. r = 5,3 ⋅ 10 −11 m e k
ν = = 6,6 ⋅ 1015 Hz
Nm 2
2r ⋅ π r ⋅ m
k = 9 ⋅ 10 9 m
c2 ω = 2π ⋅ ν = 4,1 ⋅ 1016 s -1 v = ω ⋅ r = 2,2 ⋅ 10 6
ν = ?; ω = ?; v = ? s
234
REŠITVE - FOTONI IN ATOMI
592. ν = ?; λ = ? ∆Wi 
νi =  ν = 6,9 ⋅ 1014 Hz; ν = 6,16 ⋅ 10 14 Hz; ν = 4,58 ⋅ 10 14 Hz
h
⇒ 
1 2 3
c λ
  1 = 434 nm; λ = 487 nm; λ = 656 nm
λi = 2 3
νi 
593. W0 = −13,6 eV; W1 = −3,4 eV; ∆W1 = 10,2 eV ∆W2 = 12,1 eV
W2 = −1,5 eV; W3 = −0,85 eV; ∆W3 = 12,75 eV ∆W4 = 13,06 eV
W4 = −0,54 eV λ1 = 122 nm λ2 = 103 nm
W = ?; λ = ? λ3 = 97,8 nm λ4 = 95,5 nm
594. W1 = ?; W2 = ? W1 = 10,2 eV W2 = 12,1 eV
595. W = 13,6 eV
J 2 W
k = 1,38 ⋅ 10 − 23 T≥ ⋅ = 10,5 ⋅ 10 4 K
K 3 k
T=?
596. U = 250 kV hc c
λ= ≈ 5 pm; ν = = 6 ⋅ 1019 Hz; W = hν = eU = 250 keV
λ = ?; ν = ?; W = ? eU λ
597. U = 100 kV; λ = 12,4 pm eUλ c

= 6,6 ⋅ 10 −34 Js W = h = 100 keV
h=
h = ?; W = ? c λ
598. U = 100 kV; η = 0,5 h⋅c
λ= = 24,8 pm
λ=? η ⋅ e0U
599. λ = 100 pm hc
U= = 12,4 kV W = eU = 12,4 keV
U = ?; W = ?; ν = ?; λe = ? e0 λ
eU h h
ν= = 2,98 ⋅ 1019 Hz λe = = = 3,3 ⋅ 10 −14 m
h G m⋅v
600. U = 20 kV; λ = 50 pm 2  hc  m
v0 = ? v0 =  − eU  = 4,1 ⋅ 10 7
m λ  s
601. λ = 250 pm; k = 1; n⋅k
Z= + b = 23 - vanadij
n = 2; b = 1 λR( n 2 − k 2 )
Z=?
602. Z = 74; k = 1; 1 hc
λm = 2 = 17 pm U≥ = 73 kV
n → ∞; b = 1 R( Z − b ) eλ
U =?
235
REŠITVE - ATOMSKO JEDRO
603. m = 200m0 ; W2 = -1,5 eV; Energija »mionskega« atoma je energija vodikovega

W0 = −13,6 eV atoma, le da namesto mase elektrona upoštevamo maso
miona.
λ=?
9 ⋅ ε 02 h 3 c
λ= = 516 pm
m ⋅ e04
ATOMSKO JEDRO
604. m1 = 14,00752 u; m2 = 4,002775 u; ∆m = m3 + m4 − m1 − m2

m3 = 1,007226 u; m4 = 17,00453 u W = ∆m ⋅ c 2 = 1,35 MeV (endotermna)
605. m1 = 7,016576 u; m2 = 1,007593 u; m = 11,43 g ∆m = m1 + m2 − m3
m3 = 4,002775 u; m0 = 10 g W = ∆m ⋅ c 2 = 17,4 MeV
m = ?; W = ?
606. m1 = 2,014186 u
m2 = 1,007226 u ∆m = m2 + m3 − m1 ⇒ λ =
h
2 = 0,9 pm
m3 = 1,008982 u ∆ m ⋅ c
λ=?
α α α α α β
607. 92 U 235 → 90 Th 230 → 88 Ra 226 → 86 Rn 222 → 84 Po 218 → 82 Pb 214 → 83 Bi 214
608. m=1g
m1 = 3,016448 u N = 2 ⋅ 10 23
m2 = 2,014186 u W0 = ∆m ⋅ c 2 = (m1 + m2 − m3 − m4 ) ⋅ c 2 = 17,6 MeV
m3 = 4,002775 u W = N ⋅ W0 = 156 MWh
m4 = 1,008982 u
N = ?; W = ?
609. P = 1012 kW 4⋅ P⋅t
W = ∆m ⋅ c 2 ≈ 26 MeV N= = 9,6 ⋅ 10 26
m=? W
M kg
m= N ≈ 1,5
NA s
610. β− β+
n → p + e − + ν + W p + W → n + e + + ν
236
611. m1 = 1,007226 u
m2 = 1,008982 u W1 = ∆m ⋅ c 2 = (4m1 + 5m2 − m3 ) ⋅ c 2 ≈ 54 MeV
m3 = 9,016282 u W2 = (2m1 + 2m2 − m4 ) ⋅ c 2 ≈ 28 MeV
m4 = 4,002775 u
W3 = (7m1 + 7m2 − m5 ) ⋅ c 2 ≈ 100 MeV
m5 = 14,006417 u
W=?
612. t 0 = 1590 let; A = 226; ln 2 m
Ac = λ ⋅ N 0 = ⋅ ⋅ N = 3,7 ⋅ 1010 Bq
t = 1 s; m = 1 g t0 A A
Ac = ?
613. W1 = 4 MeV; m = 1 g; NA ⋅ m
W= ⋅ W1 = 473 kWh
A = 226 A
W=?
614. m = 1 g; Ac = 13,6 ⋅ 1010 ;
Ac ⋅ t ⋅ V0
t = 1 leto; V0 = 22,4 3
l V = ≈ 0,16 cm 3
m NA
V =?
615. ∆N N 0 − N (t )
= 0,4; t = 4 dni N ( t ) = N 0 ⋅ e − λt ⇒ = 1 − e − λt ⇒
N0 N0
t0 = ? ln 2 ⋅ t
t0 = − = 130,2 h = 5,4 dni
 ∆N 
ln 1 − 
 N0 
616. ∆t = 1 min; ∆N 1 = 250; ∆ N 1 = N 1 (1 − e − λ ⋅ ∆t ) ∆N 2 = N 2 (1 − e − λ ⋅∆t )
t = 1 h; ∆N 2 = 100 ln 2 ⋅ t
t0 = ? ∆ N 2 = N 1 ⋅ e − λt ( 1 − e − λ ⋅ ∆ t ) ⇒ t 0 = ≈ 45 min
∆N 1
ln
∆N 2
617. Ac = 1012 Bq; t 0 = 8 dni m A ⋅ A ⋅ t0
Ac = λ ⋅ N N= N ⇒ m= c = 0,22 g
m=? A A ln 2 ⋅ N A
618. A ln 2 m
m = 10 µg; Ac = 0 ; A0 = ⋅ ⋅ N ≈ 1,05 ⋅ 1011 Bq
5 t0 A A
t 0 = 14,3 dni ln 0,2 ⋅ t 0
A0 = ?; t = ? Ac = A0 e − λ ⋅t ⇒ t = − = 33,2 dni
ln 2
237
619. N 1 = 8500; ∆t = 1 min; t ⋅ ln 2

t0 = − = 2,83 h
N 2 = 2500; t = 5 h ln
N2
t0 = ? N1
620. A = 210; t 0 = 138 dni; Toplotni tok, ki ga oddaja posoda je enak energijskemu
W1 = 5,3 MeV; m = 1 mg toku izsevanih delcev.
ln 2 m
P=? P = PN ⋅ W1 PN = A = λ ⋅ N = ⋅ ⋅N
t0 A A
ln 2 m
P= ⋅ ⋅ N ⋅ W = 0,14 W
t0 A A 1
621. m = 1 g C 12 ; Ac = 5 min -1 ; m N ⋅ m ⋅ ln 2
N = N A ⇒ A0 = A 12 ≈ 11,8 min -1
t 0 = 5570 let; A = 12; A A ⋅ 10 ⋅ t 0
N 1: N 2 = 110
: 12 1
t = ⋅ ln
A0
= 6900 let
A0 = ?; t = ? λ A
622. m1 = 3,8 g; A1 = 238; m1 m2
N1 = NA N2 = N
m2 = 8 mg; A2 = 206; A1 A2 A
t 0 = 4,5 ⋅ 10 9 let Skupno število jeder je enako začetnemu: N 0 = N 1 + N 2
t=? N 1 = N 0 ⋅ e − λt N 2 = N 0 ⋅ (1 − e − λ t )
t0  mA 
t= ⋅ ln 1 + 1 2  = 15,8 ⋅ 10 6 let
ln 2  m2 A1 
623. P = 1 MW; t 1 = 1 s; P ⋅ t1 P ⋅t
N= = 3,1 ⋅ 1016 ∆m = 2 = 28,8 mg
t = 1 mesec; W1 c
W1 = 200 MeV; η = 0,005 ∆m
m= = 5,76 g
η
N = ?; ∆m = ?; m = ?
624. x = 20.000 km; Ftr = 105 ; m
A = Ftr ⋅ x ⇒ Ftr ⋅ x = ⋅ N ⋅W ⋅η ⇒
η = 0,4; W = 200 MeV A A
m=? Ftr ⋅ x ⋅ A
m= = 61 g
N A ⋅W ⋅η
625. m = 80 kg; t = 5 h; W J
Da = = 0,125 = 0,125 Gy
W = 10 J m kg
D Da µGy
Da = ?; a = ? = 6,94
t t s
238
626. m = 0,1 kg; N = 1011 ; W N ⋅ W1

Da = = = 0,8 Gy
W1 = 5 MeV; k = 20 m m
Da = ?; De = ? De = k ⋅ Da = 16 Sv
627. A0 = 2 kBq; V = 1 cm3 ; Ac = A0 e − λt aktivnost po času t
t = 5 h; t 0 = 15 h; Ac ⋅V A0 e − λt ⋅V
Vk = = = 5,94 dm 3
Ac ' Bq Ac ' Ac '
= 0,267
V cm 3
Vk = ?
239
LITERATURA
1. H. Breuer-R. Breuer: Atlas klasične in moderne fizike, prevedel J. Strnad, DZS Ljubljana,
1993
2. A. G. Čertov, A. A. Vorobijev: Zadačnik po fizike, V. Š. Moskva, 1981
3. Čopič, Golli: Naloge iz fizike II, DMFA Ljubljana, 1984
4. Detoni, Korbar, Skubic: Naloge iz fizike, DZS, Ljubljan, 1977
5. Dimić, Mitrinović: Zbirka zadataka iz fizike, GK Beograd, 1989
6. M. Hribar: Rešene naloge iz fizike z republiških tekmovanj, DZS, Ljubljana, 1981
7. Hribar in drugi: Elektrika, svetloba in snov, Modrijan Ljubljana, 1997
8. K. Johnson: FIZIKA, prevedla Alenka Krejan, TZS 1996
9. R. Kladnik: Fizika za srednješolce, I, II in III zvezek, DSZ Ljubljana, 1993-95
10. V. Krajnc: Zbirka rešenih nalog iz osnov elektrotehnike I in II, VTŠ Maribor, 1975
11. Kuščer-Moljk: Fizika I, II in III del, DSZ Ljubljana, 1986
12. N. I. Koškin-M. G. Širkevič: Priročnik elementarne fizike, TZS Ljubljana, 1990
13. M. Martinis, V Vujnović, V. Paar: Fizika-valovi in čestice, ŠK Zagreb, 1989
14. Le Morvan G.: Exercices de Physique, I,II,III, Paris, 1973
15. Paar-Šips: Gibanje i energija, ŠK Zagreb, 1988
16. I. Tomić, J. Vraničar: Zbirka nalog iz fizike, ŠC Novo mesto, 1994
17. Varićak-Kranjc-Marković: Zadaci iz fizike, PMF Zagreb, 1971
240

Zbirkanalogizfizike

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zbirkanalogizfizike

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO

ZBIRKA NALOG IZ FIZIKE

ZBIRKA NALOG IZ FIZIKE

ZBIRKA NALOG IZ FIZIKE

Rokopis sta strokovno pregledala:

Rokopis je jezikovno pregledala:

Zahvaljujeva se vsem, ki so nama kakorkoli pomagali pri nastanku in izdaji zbirke.

Novo mesto, marec 1999

PREGLED MERSKIH ENOT

Merske enote mednarodnega sistema merskih enot (SI)

ime fizikalne znak ime osnovne znak povezava z povezava z

površinska Newton na N/m N/m kg⋅s-2

Celzijeva t stopinja Celzija °C t = T-T0

Definicije osnovnih enot SI

Definiciji dopolnilnih enot SI

Merske enote zunaj mednarodnega sistema enot s posebnimi imeni

Veličina Enota izven SI znak Vrednost izražena v enotah Uporaba je

energija elektronvolt ** eV 1 eV = 1,6⋅10-19 J na specializiranih

* - Atomska enota mase je enaka 1/12 mase atoma 12C.

1. Imena, znaki in številčne vrednosti predpon SI so navedeni v naslednji tabeli:

ime znak faktor vrednost

2. Predpone SI se smejo postaviti pred:

Pisava merskih enot

2. Znaki merskih enot se pišejo brez pike na koncu.

4. Znak predpone SI in znak merske enote se pišeta skupaj.

OSNOVNE FIZIKALNE KONSTANTE

Gravitacijska konstanta κ = 6,67·10-11 kg-1m3s-2

NAPOTKI ZA REŠEVANJE NALOG

2. Odloči se, katere zakone boš pri reševanju uporabil.

4. Preveri, če je rezultat smiseln, in ugotovi, če je iskana količina odvisna od podanih;

5. Preveri, če imajo iskane količine pravilne merske enote.

Premisli, če nalogo lahko rešiš tudi po drugi poti.

Srednja hitrost točke je

Pri premočrtnem gibanju je povprečni pospešek kvocient spremembe hitrosti in časovnega

Trenutni pospešek pove spremembo hitrosti v izredno kratkem časovnem intervalu.

Pri enakomerno pospešenem premočrtnem gibanju velja:

Povprečna hitrost (v ) je hitrost, s katero bi se telo moralo gibati enakomerno, da bi v enakem

Za enakomerno pospešeno gibanje je povprečna hitrost:

Za navpični met navzdol in navpični met navzgor veljajo naslednje enačbe:

Čas prostega padanja telesa:

Hitrost prosto padajočega telesa na globini h, če je telo v začetku mirovalo, je:

Če ima pri prostem padanju telo začetno hitrost, je hitrost na globini h:

Čas dviganja telesa pri navpičnem metu navzgor:

Velikost hitrosti telesa po času t:

Smer hitrosti je:

Koordinati telesa po času t sta:

Enačba krivulje pri poševnem metu je:

Gibanje se glede na kot α lahko imenuje:

Maksimalna višina pri poševnem metu je:

Čas gibanja pri poševnem metu je:

1. Pri enakomernem premočrtnem gibanju točke se njena koordinata spremeni od začetne

26. Z vrha 50 m visoke stolpnice spustimo kamen. S kolikšno hitrostjo je potrebno

Mesto telesa na krožnici označujemo z lokom l ali s kotom zasuka ϕ.

Kotna hitrost pove, za koliko radianov se kot ϕ poveča v enoti časa.

Kotni pospešek α je kvocient spremembe kotne hitrosti in časovnega intervala, v katerem se

Pri enakomernem krožnem gibanju je kotna hitrost konstantna.

Pri enakomerno spreminjajočem krožnem gibanju veljajo enačbe gibanja:

Kotna hitrost je premosorazmerna frekvenci krožečega telesa.

Radialni pospešek je produkt obodne in kotne hitrosti in je usmerjen v središče kroženja.

Pri neenakomernem kroženju obstaja poleg radialnega tudi tangentni pospešek.

Skupni pospešek je:

II. NEWTON-ov zakon:

III. NEWTON-ov zakon:

NEWTON-ov gravitacijski zakon: