VODA VO PO^VITE

4.1. Voved
4.2. Te~ewe na vodata niz porozna sredina
4.2.1. Hidrostatika
4.2.2. Hidrodinamika
4.3. Faktori {to vlijaat vrz vodopropusnosta na po~vite
4.4. Metodi za opredeluvawe na vodopropusnost
4.4.1. Laboratoriski metodi
4.4.2. Terenski metodi
4.5. Vodopropusnost niz anizotropni po~vi
4.6. Osnovni ravenki za dvi`ewe na vodata niz po~vite
4.7. Strujni i ekvipotencijalni linii
4.8. Strujna mre`a
4.9. Koli~estvo na filtracija niz izotropni i homogeni po~vi
4.10. Kriti~en hidrauli~en gradient
4.10.1. Uslovi pri podgraduvawe
4.10.2. Sufozija, kolmacija, filtraciona erozija
4.11. Filterski pravila
4.12. Piezometri
4.13. Princip na efektivni napregawa
4.1. Voved

Vodnite odnosi vo po~vite se od posebna va`nost za fizi~ko-mehani~kite

karakteristiki na istite. Prisustvoto na vodata vo po~veniot materijal vlijae
na odnesuvaweto na po~vata, bilo da e taa grubozrna ili sitnozrna. Generalno,
vo grubozrnite po~vi, samo efektivnata edine~na te`ina se menuva koga vodata
e prisutna vo porite od po~vata, dodeka vo sitnozrnite po~vi, uslovite za
nivnoto talo`ewe, formiraweto na sedimentite i natamo{noto odnesuvawe na
po~vata pri prilagawe na opteretuvawata, se vo zavisnost od vodnata obikolka
okolu cvrstite ~esti~ki.
Vodata koja se dvi`i niz porite na bilo kakva po~va pod razli~ni
vlijanija pretstavuva va`no podra~je na izu~uvaweto vo mehanikata na po~vite.
Vodenite pritisoci i koli~estvoto na te~ewe pod ili niz teloto na branite,
okolu fundamentite, nasipite ili potpornite yidovi, kako i stislivosta na
po~venite sloevi t.e. konsolidacijata, se presudni faktori vo proektiraweto
na takvite konstrukcii.
Uslovite pri koi vodata }e bide vo sostojba da minuva niz porite na
po~vata zavisat od propusnite svojstva na po~vata, definirano kako
vodopropusnost (permeabilnost) na po~vata. Vodopropusnosta e svojstvo na
porozniot materijal da ovozmo`i minuvawe ili filtracija na te~nostite, kakva
{to e vodata, niz me|usebno spoenite pori, t.e. otvori.
4.2. Te~ewe na vodata niz porozna sredina
4.2.1. Hidrostatika

Na sl.4.1 e prika`an presek na horizontalen teren so nivoto na

podzemnata voda (NPV). Pod nivoto na podzemanta voda site pori se ispolneti
so voda, me|utoa voda mo`e da ima i nad ova nivo, bilo da se infiltrira poradi
vrne`ite, bilo da se iska~uva poradi kapilarnite sili. Spored toa, profilot
na po~vata vo koj postoi nivo na podzemna voda, mo`e da se podeli na zona na
zasitenost pod nivoto na podzemnata voda i na kapilarna zona nad nivoto na
podzemnata voda. Nad nivoto na podzemnata voda, vo op{t slu~aj, mo`e da se
razlikuvaat tri zoni. Zonata najblisku do nivoto na podzemnata voda e zona na
kapilarno zasituvawe. Nad nea e zona so delumno kapilarno zasituvawe vo
koja vodata e povrzana pome|u najsitnite pori, me|utoa pove}eto od pokrupnite
pori se ispolneti so vozduh. Tretata zona e zona na kontaktna voda. Vo ovaa
zona koja e podlo`na na sezonski promeni, vodata gi opkru`uva to~kite na
kontaktite pome|u zrnata, mo`no e i da gi oblo`uva so tenok sloj povr{inite na
zrnata, no ne postoi kontinuitet pome|u porite. Samo vo ekstremno suvi
klimatski uslovi ovaa zona mo`e da bide potpolno suva.

Sl.4.1. Profil na terenot so raspored na vla`nosta i pornite

pritisoci

Na sl.4.1. site pori vo po~vata pod nivoto na podzemnata voda se

me|usebno povrzani. Spord toa, vodata vo porite na po~vata e izlo`ena na
hidrostatski pritisok:
u   w hw (4.2)

kade hw e vertikalno rastojanie pome|u to~kata A i nivoto na slobodnata

povr{ina na vodata. Pritisokot u se narekuva pritisok na pornata voda ili
poren pritisok.
 Dokolku bi se postavila piezometarska cevka so dno vo to~kata A, kako
{to e prika`ano na sl.4.5-a, vodata vo nea bi se podignala do visina hw . Vo
odnos na izbranoto referentno nivo na sl.4.4. totalnata visina h vo Bernuli-
evata ravenka e:
v2 u v2
h  z  hw  z A (4.3)
2g  w 2g
kade v e brzina na dvi`ewe na vodata, g e zabrzuvawe na zemjinata te`a a z e
rastojanie na razgleduvanata to~ka od referentnoto nivo.

Sl.4.4. Teren i nivo na podzemnata voda

Vo pove}eto problemi {to se pojavuvaat vo mehanikata na po~vite,

brzinite na dvi`eweto na vodata se relativno mali, taka da ~lenot v 2 / 2 g mo`e
da se zanemari. Hidrostatskiot pritisok, za koj pred sé mo`e da se zboruva vo
slu~aj na zasitena po~va i koga brzinata na dvi`eweto na vodata e v  0, se
menuva linearno so rastojanieto od slobodnata povr{ina, odnosno od nivoto na
podzemnata voda, kako {to e prika`ano na sl.4.1. Me|utoa, vo to~kata B na sl.4.4.
i vo to~kite prika`ani na sl.4.5-b i 4.5-v, koi se nad hidrostatskoto nivo na
podzemna voda, sostojbata e zna~itelno poslo`ena poradi kapilarni efekti.
Sl.4.5.Porni pritisoci vo hidrostati~ki uslovi
4.2.2. Hidrodinamika

Vo slu~aj koga postoi razlika pome|u piezometarskite nivoa pome|u dve

to~ki, kako {to e prika`ano na sl.4.7, vodata se dvi`i - te~e od to~kata so
povisoko nivo kon to~kata so ponisko piezometarsko nivo. Razlikata na
totalnite piezometarski nivoa pome|u to~kite A i B e h1  h2 , a rastojanieto
pome|u niv e L. Hidrauli~niot gradient se definira kako:
h1  h2
i (4.6)
L

Sl.4.7. Hidrauli~en gradient na filtracijata

Spored zakonot na Darcy, (Darcy 1856), {to va`i za struewe vo zasitena

porozna sredina, koli~estvoto na vodata {to protekuva niz presek so povr{ina
A, ili ednostavno protokot Q , e proporcionalen na hidrauli~niot gradient:
h h
Q  k i  A  k 1 2 A (4.8)
L
kade k e konstanta na proporcionalnost koja ima dimenzii na brzina. Ovaa
konstantna se narekuva koeficient na vodopropusnost ili koeficient na
filtracija, a se opredeluva eksperimentalno, so merewe za razgleduvanata
po~va. Protokot Q se izrazuva kako volumen vo edinica vreme. Ako ovaa
golemina se izrazi kako volumen na voda {to vo edinica vreme protekuva niz
presek so edine~na povr{ina A, Darcy-eviot zakon se izrazuva kako:
Q
v   k i (4.9)
A
Gorniot izraz mo`e da se napi{e i vo forma:
dh
vk (4.10)
dL
Ovde treba da se ima vo predvid deka gorniot izraz ne ja opi{uva
vistinskata brzina na dvi`ewe na vodata niz porite, tuku nekoja fiktivna
brzina {to go dava protokot niz vkupniot presek na po~vata. Bidej}i vodata se
dvi`i samo vo porite pome|u zrnata, vistinskata brzina na dvi`ewe na
~esti~kite na vodata niz porite na po~vata e zna~itelno pogolema:
Q
v'   brzina na filtracija
Av
𝑉𝑣 𝐴𝑣 𝑄 𝑣
𝑛 = 𝑉 ; 𝑛 ≈ 𝐴 ; 𝑣′ = 𝑛𝐴 = 𝑛 (4.11)
ki
ili v'  (4.12)
n
Koeficientot na filtracija ili vodopropusnost spa|a vo geomehani~ki
parametri {to se dvi`at vo mnogu {iroki granici. Na primer, za ~ist ~akal
mo`e da se ka`e deka ima pribli`na vrednost k  0.5 cm/s, a za visokoplasti~na
glina k  0.00000003 cm/s {to e za pove}e milioni pati pomala vrednost. Zaradi
toa ovaa golemina naj~esto se izrazuva vo forma:

k  a 10 b (4.13)

taka da za pogore dadenite primeri za vodopropusnosta za ~akal se pi{uva

k  5 10 1 cm/s, odnosno za glina k  3  108 cm/s. Iskazite kako {to se mala ili
golema vodopropusnost se relativni. Poradi poblisko opredeluvawe se
koristi klasifikacija spored Terzaghi i Peck, (Terzaghi – Peck 1967) prika`ana
vo tabelata 4.14., so karakteristi~ni vrednosti za poedini vidovi po~va
prika`ani vo tabelata 4.15.

Tabela 4.14. Relativna vodopropusnost k (m / s)

Golema ili visoka vodopropusnost k >10-4
Sredna vodopropusnost 10-3 - 10-5
Niska ili mala vodopropusnost 10-5 - 10-7
Mnogu mala vodopropusnost 10-7 - 10-9
Zanemarlivo, prakti~no nepropusno k <10-9

Tabela 4.15. Tipi~ni vrednosti na koeficientot na vodopropusnost (m / s) :

^ist ~akal 1 do 5 h 10-2
^isti pesoci i me{avini so ~akal 5 h 10-2 do 5 h 10-5
Sitnozrni pesoci i pra{ini 5 h 10-5 do 5 h 10-7
Ispukani glini 5 h 10-2 do 5 h 10-7
Neispukani glini k < 5 h 10-7
4.3. Faktori {to vlijaat vrz vodopropusnosta na po~vite

 k zavisi od goleminata na zrnata:. [to se pogolemi zrnata, pogolemi se i

porite pome|u niv. Vo princip, ovaa zavisnost mo`e da se napi{e vo forma
k  f (d 2 ) kade d e golemina na zrnata. Eksperimentalnite istra`uvawa na
vodopropusnosta na pesocite {to gi izvr{il Hazen (1911) poka`ale deka vo
negoviot slu~aj dobienite rezultati mo`at da se opi{at so empiriski izraz:

k  C (d10 ) 2 (4.16)

kade d10 e efektivniot dijametar na zrnata izrazen vo cm a C e koeficient

so vrednost pome|u 100 i 150. Vodopropusnosta e vo cm/s. Gorniot izraz va`i
za rastresiti ednoli~ni, uniformni pesoci, za koi koeficientot na
uniformnost Cu  d 60 / d10 e pomal od 5. Za pesocite so pogolem koeficient
Cu  10  20 koeficientot C vo izrazot za k se namaluva na okolu 70.
 k zavisi od koeficientot na poroznost. Koeficientot na filtracija se
namaluva so zgolemuvawe na zbienosta na po~vata, odnosno so smaluvawe na
poroznosta. Za pesocite ovaa zbienost mo`e da se opi{e so izrazot:
e3
k a (4.17)
1 e
kade e e koeficient na poroznost i a e konstanta za dadena po~va. Na primer,
za uniformen pesok so Cu  1.5 i d10  0.16mm , Taylor (1948), ja prepora~uva
vrednosta a  0.133. Imaj}i gi vo predvid grani~nite maksimalni i minimalni
mo`ni vrednosti na koeficientot na poroznost za po~vi so kompaktna forma
na zrnoto, odnosot na koeficientot na vodopropusnost pri minimalna i
maksimalna zbienost retko preminuva vrednost od okolu 3. Za glina i
glinesti materijali ovaa zavisnost e poslo`ena i se opi{uva so
logaritamska zavisnost vo forma:
log k  log k0  b(e  e0 ) (4.18)
kade k 0 e koeficient na vodopropusnost pri koeficient na poroznost e0 . Za
razlika od pesocite, vodopropusnosta na glinite e zna~itelno poosetliva na
promena na koeficientot na poroznost, taka na primer, pri promena na
koeficientot na poroznost od 0.9 na 0.6 koeficient na vodopropusnost mo`e
da se smali duri i za dva reda golemini, ili okolu 100 pati.
 Koeficientot na vodopropusnosta zavisi od viskoznosta na vodata koja
pak zavisi od temperaturata. Voobi~aeno e rezultatite da se prika`uvaat
za temperatura t  20C, {to ne ja isklu~uva mo`nosta ispituvawata da se
izvr{uvaat i pri nekoi drugi temperaturi. Zavisnosta na koeficientot na
filtracija k t , pri temperatura t vo odnos na koeficientot na filtracija
k 20 pri temperatura na vodata od 20C prika`ana e vo slednata tabela 4.5
 t (C ) 30 20 15 10 5
kt / k 20 1.25 1.00 0.87 0.77 0.66

od viskoznost:
w
k K

 w - edine~na te`ina na voda
 - viskoznost na vodata
K - koeficient {to zavisi samo od karakteristikite na skeletot na
po~vata [m 2 ]
𝜂𝑡 𝜂20º𝐶
𝑘20º𝐶 = 𝜂20º𝐶 𝑘𝑡 ; 𝑘𝑡 = 𝑘20º𝐶 (4.19)
𝜂𝑡

 Koeficientot na filtracija k zavisi od koli~estvoto na vozduh ili gas

vo porite. Prisustvoto na vozduh vo porite ja smaluva vodopropusnosta.
Meur~iwata go smaluvaat efektivniot sloboden presek za protok na voda na
sli~en na~in kako i cvrstite ~esti~ki od skeletot na po~vite.
 Koeficientot na filtracija k zavisi i od formata na zrnata, nivnata
raspredelba i povrzanost, odnosno od strukturata na po~vata. Ovoj
faktor te{ko mo`e da se kvantifikuva.

4.4. Metodi za merewe na vodopropusnosta na po~vite

Koeficientot na vodopropusnosta ne mo`e da se presmeta bidej}i
pretstavuva mnogu slo`ena funkcija koja zavisi od goleminata i rasporedot na
porite i formata na prostorot niz koj se dvi`i vodata. Poradi toa ovaa
golemina se opredeluva so eksperiment na odredena po~va so cel da se
presmeta brzinata na filtracijata v pri zadaden gradient i .
Kako {to prethodno e poka`ano, protokot na vodata niz poroznata sredina
pri postoewe na gradient, mo`e da se izrazi so pomo{ na zakonot na Darcy vo
forma:

Q  v  A  k i  A (4.20)

Dokolku gorniot izraz se re{i po nepoznatata golemina k , se dobiva:

Q
k (4.21)
i A

Opitot mo`e da se izvr{i na toj na~in {to protokot Q mo`e da se meri a

drugite dve golemini (i, A) mo`at da se kontroliraat so izbor na dispozicija na
opitot.
4.4.1. Laboratoriski metodi

Generalno, uslovi za ispituvawe na vodopropusnosta na po~vata

ovozmo`uvaat dva osnovni vida opiti i toa:
 so konstanten pritisok
 so promenliv pritisok

Opit so konstanten pritisok

Najednostaven e opitot so konstanten pritisok, prika`an na sl.4.29-a.

Po~ven primerok se vgraduva vo cilindar so visina L i so popre~en presek A.
Vodata te~e pod pritisok na voden stolb so visina h koja e konstantna vo tekot
na opitot. Volumenot na vodata V {to protekuva vo vreme t se opredeluva so
merewe na koli~estvoto na voda vo menzurata. Protokot za ovie uslovi mo`e da
se prika`e:
V h
Q   k  A (4.22)
t L
taka da e:
V L
k (4.23)
A h t
Site golemini od desnata strana na izrazot se poznati ili mo`at da se
izmerat pri opitot, pri {to k mo`e da se presmeta.

Opit so promenliv pritisok

Na sl.4.29-b e ilustriran opitot so promenliv pritisok. Vodata te~e pod

po~etniot pritisok na vodeniot stolb so visina h0. Nivoto na vodata vo biretata
opa|a vo tekot na opitot, taka da na krajot od vremenskiot interval t , se meri
visina na vodeniot stolb h1. Koli~estvoto na iste~enata voda V se meri vo
biretata so vnatre{na povr{ina na popre~en presek a. Bidej}i visinata na
vodeniot stolb se menuva vremenski od tekot na opitot, zakonot na Darcy mo`e
da se napi{e vo diferencijalna forma za visina na vodeniot stolb h. Ako za
vremenski interval dt , nivoto na vodata vo biretata se spu{ti za dh, uslovot
za kontinuitet e:
dV a  dh h
 k A (4.24)
dt dt L
ili
dh k  A 0
h0 t

  h  a  L t dt
h1
(4.25)
1

So integrirawe na gornata ravenka vo granicite od h0 do h1 i so re{avawe

po k se dobiva:
 a  L h0
k 1n (4.26)
A  t h1
aL h
k  2.3 log 0 (4.27)
A  t h1
t  t1  t0 (4.28)

(a) so konstanten pritisok (b) so promenliv pritisok

Sl.4.29. Laboratoriski metodi za merewena vodopropusnosta

4.4.2. Opredeluvawe na k vo terenski uslovi

Slu~aj 1

Opredeluvaweto na vodopropusnosta so crpewe in situ e prika`ano na

sl.4.30. Se razgleduva protok niz vodopropusen sloj, pome|u dva vodonepropusni
sloja (sl4.30.-a). Crpeweto na vodata se vr{i od bunar ili dupnatina koja se
protega niz celiot vodopropusen sloj i vodata dotekuva samo od ovoj sloj.
Crpeweto na vodata se vr{i so konstanten protok taka da doa|a do sni`uvawe
na piezometarskata povr{ina okolu bunarot, kako {to e prika`ano na sl.4.30-a.
Polo`bata na piezometarskata povr{ina se meri vo dve to~ki so pomo{ na
piezometri na rastojanija r1 i r2 od dupnatinata, piezometarskite nivoa h1 na r1
i h2 na r2 . [tom piezometarskata povr{ina dostigne prakti~no stabilna
polo`ba, se razgleduva stacionarna filtracija, vo radijalen pravec kon
bunarot. Dotokot Q se vr{i niz cilindri so yidovi na radiusite r1 i r2 (sl.4.30-
b)
Sl.4.30.Ispituvawe na vodopropusnosta so crpewe od bunar ili dupnatina.
Radijalno struewe kon bunarot

Zakonot na Darcy mo`e da se napi{e vo diferencijalna forma za protok

niz cilindri~en yid so polupre~nik r i debelina dr . Ako promenata na
piezometarskata visina e dh , toga{:
dh
Q  k 2  r   H (4.31)
dr
ℎ2 𝑄 𝑟2 𝑑𝑟
∫ℎ 𝑑ℎ = 2𝑟𝜋𝐻×𝑘 ∫𝑟 2 (4.32)
1 1

Gornata ravenka se integrira vo granicite od h1 do h2 i od r1 do r2 taka da

so sreduvawe i re{avawe po k se dobiva:

𝑄 𝑙𝑛(𝑟1 /𝑟2 )
𝑘 = 2⋅𝜋⋅(ℎ (4.33)
1 −ℎ2 )⋅𝐻

Slu~aj 2

Slu~aj na bunar vo homogen po~ven sloj {to le`i vrz nepropusna osnova.

Sl.4.34. Homogen po~ven sloj vrz vodonepropusna osnova

 dy
Q  v A  k i  A i A  2x  y
dx
dy 𝑄 𝑑𝑥
Qk 2x  y 𝑦𝑑𝑦 = 2𝜋⋅𝑘 ⋅ 𝑥
dx
Za grani~ni uslovi: 𝛼 = 𝑟0 , 𝑦 = ℎ, 𝛼 = 𝑅, 𝑦 = 𝐻
Q lu ( R / r0 )
so integrirawe: k (4.35)
 H 2  h2

Poradi bavno dostigawe na grani~nite uslovi se meri na dva kone~ni

piezometri:
h2 r
Q 2 dx 𝑄 𝑙𝑛𝑟2 −𝑙𝑛𝑟1

h1
ydy 
2k r1 x
ottuka: 𝑘=
𝜋 ℎ2 2 −ℎ1 2

2.3𝑄 𝑙𝑜𝑔(𝑟2 /𝑟1 )

𝑘= (4.36)
𝜋 ℎ2 2 −ℎ1 2

4.5. Vodopropusnost na sloeviti po~vi

Sedimentnite po~vi naj~esto se sozdadeni so talo`ewe vo voda pa
sloevitata struktura na po~vite e naj~esta pojava vo prirodata. Vakvata
sloevitost ima golemo vlijanie vrz sevkupnata vodopropusnost na po~vata.
Kako karakteristi~ni primeri }e bidat razgledani slu~ai na
ednodimenzionalna filtracija za dve sostojbi koga predominantna nasoka na
dvi`ewe na vodata e normalno na sloevite i koga predominantna nasoka na
dvi`ewe na vodata e paralelno na sloevite. Pri toa se razgleduva
najednostaven slu~aj na paralelni sloevi so vodopropusnost k1, ...k2,...kn, i
debelina d1,..., d2,...,dn.

Sl.4.37. Te~ewe paralelno so sloevitosta

 Vo slu~aj dvi`eweto na vodata da e paralelno so sloevite, kako {to e
prika`ano na sl.4.37, vkupniot protok niz sloevite e ednakov na zbirot na
protocite niz site sloevi pri konstanten gradient na filtracija i = H/L,
odnosno:
n
H n
Q   qi   d i ki (4.38)
1 L 1
Se bara prose~en ekvivalenten koeficient na vodopropusnost 𝑘𝑥 za koj e
zadovolen uslovot da protokot niz site sloevi so vkupna debelina ednakva na
zbirot na poedine~nite debelini na sloevite, e ednakov na zbirot na protocite
niz poedine~nite sloevi, ili:
𝐻
𝑄 = 𝑘𝑥 𝐿 ∑𝑛1 𝑑𝑖 (4.39)
So izedna~uvawe na taka izrazenite protoci i so re{avawe po 𝑘𝑥 se
dobiva:

kx 
 d i ki (4.40)
 di
Mo`e da se vidi deka prose~nata ili ekvivalentna vodopropusnost vo
pravecot paralelno na protegawe na sloevite e ednakva na aritmeti~kata
sredina, {to vo razviena forma mo`e da se napi{e:

k1d1  k 2 d 2  ...  ki d i  ...k n d n

kx  (4.41)
d1  d 2  ...d i  ...  d n

Pri te~ewe pak, na vodata normalno na sloevite e prika`ano na sl.4.38.

Vo ovoj slu~aj protokot Q proa|a niz sekoj sloj, padot na piezometarskata visina
e razli~en, a pri toa e zadovolen uslovot da zbirot na site poedine~ni padovi
e ednakov na vkupniot pad H . Uslovot na kontinuitet mo`e da se napi{e vo
forma:

Q1  Q2  ....  Qi ...  Qn  Q (4.42)

Hidrauli~kite gradienti se:

i1 h1 / d1 , i2  h2 / d 2 ,...ii  hi / d i ,...in  hn / d n

Protokot niz poedine~en sloj i e:

Qi  Ak i ii  Ak i hi / d i  Q

Od kade e:

Qdi
hi  (4.43)
A  ki
 Pri {to mora da bide zadovolen uslovot da e h
i  H , {to mo`e da se
napi{e vo forma:

Q
  d i / ki  H (4.44)
A

Ottuka se dobiva deka protokot e:

AH
Q (4.45)
 d i / ki

Sl.4.38. Te~ewe normalno na sloevitosta

Koristej}i go konceptot za prose~na vodopropusnost na grupa sloevi vo

vertikalen paravec k z , koj go zadovoluva uslovot da e:

Ak z H
Q (4.47)
 di
So izedna~uvawe so prethodniot izraz, so re{avawe po k z se dobiva:

kz 
d i
(4.48)
d / ki i

d1  d 2  ...  d i  ...  d n
kz  (4.49)
d1 / k1  d 2 / k 2  ...  d i / ki  ...  d n / k n
{to pretstavuva harmoniska sredna vrednost na vodopropusnosta na mno`estvo
na paralelni sloevi.
Ravenkite za koeficientite na vodopropusnost k x i k z uka`uvaat na
odredeni va`ni zaklu~oci.
Prviot zaklu~ok e za sloevita po~va so razli~ni vidovi po~vi i razli~ni
koeficienti na filtracija k1 ,k 2, itn. koi me|usebno mnogu se razlikuvaat. Vo
izrazot za k x ~lenovite so mali vrednosti za k mo`e da se zanemarat, pa se
dobiva deka najgolema va`nost ima slojot so maksimalna vodopropusnost pri
{to pribli`nata vrednost na k x mo`e da se izrazi:

d'
kx  k' (4.50)
D

Kade k ' e maksimalna vrednost na koeficientot na filtracija na

poedine~en sloj, a d ' e negovata debelina.
Vtoriot zaklu~ok e deka vo izrazot za k z mo`e da se zanemarat
koli~nicite d / k za koi vrednostite za k se relativno golemi, a se zadr`uva
samo ~lenot so minimalna vodopropusnost, {to dava:

D
Kz  K" (4.51)
d"

Kade k " e minimalna vrednost na koeficientot na vodopropusnost na

poedine~en sloj, a d " e negovata debelina. Se gleda deka vo ovoj slu~aj
dominantno vlijanie na globalnata vodopropusnost na grupa sloevi normalno na
sloevitosta ima sloj so najmala vodopropusnost.
Ottuka sledi i tret zaklu~ok deka kaj po~vite so horizontalna sloevitost
horizontalnata vodopropusnost e sekoga{ pogolema od vertikalnata i vo
takvite slu~ai naj~esto k x / k z > 2, 10, pa i pove}e.
4.6 Osnovni ravenki za dvi`ewe na vodata vo po~vite

Vo slu~aj na pokomplicirani sostojbi problemot na filtracijata naj~esto

se izrazuva preku diferencijalnite ravenki na te~ewe bidej}i brzinite,
gradientite i drugite golemini se promenlivi vo prostorot. Se razgleduva
po~ven element so dimenzii 𝑑𝑥, 𝑑𝑦 i dz na sl.4.68, so koeficienti na
vodopropusnost 𝑘𝑥, 𝑘𝑦i kz vo soodvetnite pravci x, y i z. Zakonot na Darcy za
homogena anizotropna po~va mo`e da se napi{e vo slednata forma:

q x  k x ix dydz q x  dq x  k x (ix  dix )dydz (4.65)

𝑞𝑦 = 𝑘𝑦 𝑖𝑦 𝑑𝑥𝑑𝑧 q y  dq y  k y (i y  di y )dxdz (4.66)
𝑞𝑧 = 𝑘𝑧 𝑖𝑧 𝑑𝑥𝑑𝑦 qz  dqz  k z (iz  diz )dxdy (4.67)

Sl.4.68. Trodimenzionalno dvi`ewe na vodata

Ako volumenot na porite vo elementot na po~vata ostane konstanten, {to

zna~i deka elementot na po~vata ne go menuva volumenot i ako se pretpostavi
deka vodata e nestisliva, toga{ vkupniot dotek na vodata vo elementot na
po~vata mora da bide ednakov na koli~estvoto na voda koja }e iste~e od
elementot, ili:

q x  q y  q z  q x  dq x   q y  dq y   q z  dq z  (4.69)

ottuka se dobiva deka e:

k x dix dydz  k y di y dxdz  k z diz dxdy  0 (4.70)

bidej}i e:

ix  h / x (4.71)
 i y  h / y (4.72)
iz  h / z (4.73)

sledi deka e:

 2h  2h  2h
di x  dx di y  dy diz  dz (4.74)
x 2 y 2 z 2

kade h e piezometarska visina. Poslednata ravenka mo`e da se napi{e vo

forma na ravenka na kontinuitet:

  2h  2h  2h 
 k x 2  k y 2  k z 2 dxdydz  0 (4.75)
 x y z 

Me|utoa, dokolku po~veniot element go menuva volumenot za  v vo vremeto

na dt , na na~in da mo`e da se opi{e so gradient d v / dt , toga{ ravenkata na
kontinuitetot e:

  2h  2h  2h  d
 k x 2  k y 2  k z 2 dxdydz  v (4.76)
 x y z  dt

Vo mehanikata na po~vi ravenkata na kontinuitet za nestisliv skelet se

narekuva diferencijalna ravenka na filtracija, dodeka ravenkata za
stisliv skelet, pri koja doa|a do promena na volumenot, diferencijalna
ravenka na konsolidacija. Mo`e da se ka`e deka ravenkata na filtracija
pretstavuva specijalen slu~aj na ravenkata na konsolidacija koga nema promena
na volumenot. Vo slu~aj na ramninska sostojba, ravenkata na kontinuitetot
dobiva forma:

  2h  2h 
 k x 2  k y 2 dxdy  0 (4.77)
 x y 

Ako po~vata e izotropna, odnosno koga k x  k y  k , diferencijalnata

ravenka na filtracija za ramninski slu~aj se sveduva na :

 2h  2h
 0 (4.78)
x 2 y 2

Bidej}i v  ki, ovaa ravenka mo`e da se napi{e i vo forma:

 v x v y
 0 (4.79)
x y

  2h  2h 
Ravenkata na Laplace  k x 2  k y 2 dxdy  0 ja opi{uva promenata na
 x y 
goleminata h vo funkcija od koordinatite x i y. Za da se re{i problemot na
filtracija potrebno e da se opredeli brzinata vo sekoja to~ka na domenot, ili
ako se poznati piezometarskite nivoa, brzinata mo`e da se presmeta od
gradinetot. Za da se opredelat piezometarskite nivoa potrebno e da se re{i
ravenkata na Laplace koja gi zadovoluva dadenite grani~ni uslovi vo ramnina.
Za ilustracija na re{enieto mo`e da se iskoristi primerot na
ednodimenzionalna filtracija prika`an na sl.3.8. Presekot niz koj se vr{i
te~eweto e konstanten vo podra~jeto na dol`inata L. Ako za pravec x se usvoi
pravecot na podolgata strana na razgleduvaniot pravoagolnik, vo pravecot y
nema komponenta na brzinata, taka da diferencijalnite ravenki se reduciraat
na:

 2h
0 (4.80)
dx 2

Integriraj}i dva pati se dobiva h  C1 x  C2 kade C1 i C 2 se konstanti {to

se opredeluvaat od grani~nite uslovi:
za x  0, h  H , i za x  L, h  0
So zamena za ovie vrednosti se dobiva deka C1   H / L i C2  H taka da
kone~noto re{enie e:

H
h xH (4.81)
L

Re{enieto uka`uva deka piezometarskata visina h opa|a linearno od H

za x  0 do 0 za x  L . Bidej}i brzinata e proporcionalna golemina dh / dx zna~i
deka vo razgleduvaniot domen brzinata e konstantna.
So direktno integrirawe na diferencijalnata ravenka mo`e da se re{i
samo sosema mal broj na relativno ednostavni dvodimenzionalni zada~i {to
imaat prakti~no zna~ewe, taka da za re{avawe na diferencijalnata ravenka na
Laplace se primenuvaat i drugi matemati~ki i numeri~ki metodi.
4.7 Strujni i ekvipotencijalni linii

Za pokomplicirani problemi zgodno e da se vodat dve funkcii. Toa se

   ( x, y) funkcija na potencijal i    ( x, y) funkcija na struewe. Ovde }e se
razgleda dvodimenzionalen slu~aj za izotropen materijal, odnosno koga e k x  k y
.
Funkcijata na potencijalot  e takva da e:

 h  h
 v x  k  v y  k (4.82)
x x y y

So integrirawe se dobiva deka e:

 ( x, y)  kh( x, y)  C1 kade C1 e konstantna.

Ako na funkcijata  ( x, y) i se zadade konstantna vrednost 1, taa definira

kriva po koja totalnata piezometarska visina h1 e konstantna. Ako na funkcijata
 ( x, y) i se zadade niza od konstantni vrednosti 1 ,2 ,3 , itn. se dobiva
semejstvo krivi linii po koi vkupnata piezometarska visina e konstantna,
me|utoa so razli~ni vrednosti za sekoja kriva. Ovie krivi se narekuvaat
ekvipotencijalni linii.
Totalniot diferencijal na funkcijata  ( x, y) e:

 
d  dx  dy  v x dx  v y dy (4.83)
x y

Ako  ( x, y) e konstantna, toga{ d  0 otkade sledi deka e:

dy v
 x (4.84)
dx vy

Vtorata funkcija    ( x, y) e takva da e:

 h  h
 v x  k   v y  k (4.85)
y x x y

Totalniot diferencijal na funkcijata  ( x, y) e:

 
d  dx  dy  v y dx  v x dy (4.86)
x y
Ako  ( x, y) e konstantna, toga{ d  0 otkade sledi deka e:
 dy v y
  (4.87)
dx v x

Sl.4.88. Struewe na voda pome|u dve strujni linii

Spored toa, tangentata na krivata vo to~ka opi{ana so  ( x, y)   1 se

poklopuva so pravecot na brzinata ili so pravecot na tokot (sl.3.19). Ako na
funkcijata  ( x, y) i se prepi{at niza vrednosti  1 , 2 , 3 , se dobiva drugo
semejstvo na linii koi ja opi{uvaat patekata na strueweto, odnosno dvi`eweto
na vodata. Ovie linii se strujni linii. Mo`e da se poka`e deka vo sekoj presek
niz kanalot pome|u dve strujni linii protokot e konstanten. Ako se sporedat
ravenkite 4.83 so 4.86, se gleda deka vo izotropna po~va strujnite i
ekvipotencijalnite linii se se~at pod prav agol. Pri toa korisno e da se
ispitaat izvesni vrski pome|u ovie funkcii.

Sl.4.89. Strujni i ekvipotencijalni linii

Da razgledame dve strujni linii  1 i  2 na rastojanie  koi se~at pod

prav agol so dve ekvipotencijalni linii 1 i  2 na me|usebno rastojanie s ,
spored sl.3.20. Brzinata na tokot vo to~kata A e v s so komponenti:

v x  vs cos  i v y  vs sin 

Ponatamu sledi:
   x  y
   vs cos 2   vs sin 2 
s x s y s
  x  y
   vs sin   sin    vs cos 2 
n x n y n

Ottuka sledi:

 

n s

ili pribli`no:

 
 (4.90)
n s

Vo re{avaweto na zada~i od ovoj vid celta e da se najdat funkciite  ( x, y)

i  ( x, y) koi gi zadovoluvaat grani~nite uslovi. Re{enieto mo`e da se opi{e
so semejstvo na strujni i ekvipotencijalni linii koi formiraat strujna mre`a.
Za re{avawe na vakvi zada~i se koristi matemati~ki aparat na kompleksna
analiza, metod na kone~ni razliki, metod na kone~ni elementi, elektri~ni
analogoni, modelski ispituvawa i razli~ni drugi aproksimativni metodi. Za
re{avawe na poslo`eni problemi i vo okolnosti koga e potrebna visoka
doverlivost na rezultatite, metodite na kone~nite elementi i razliki se
pove}e stanuvaat standardni alatki za re{avawe na funkcionalni zada~i vo
mehanikata na po~vite.
4.8 Strujna mre`a

Definicija:

Grafi~koto pretstavuvawe na te~eweto niz po~vata e poznato kako strujna

mre`a i e od golema pomo{ pri re{avawe na golem broj in`enerski problemi.
Od strujnata mre`a mo`at da se dobijat informacii za koli~estvoto na
filtracija niz po~vata (niz nasipnite brani, pod branite), vodeniot potisok
pod betonskite brani, brzinata na te~eweto vo poedinite to~ki od po~vata,
ocenka za verojatnosta za pojava na hidrauli~en lom.
Pati{tata po koi se dvi`at vodenite ~esti~ki niz po~venata masa se
definiraat kako strujni linii.
Liniite koi gi spojuvaat to~kite so ednakov pritisok (potencijal) se
narekuvaat ekvipotencijalni linii.
Te~eweto niz po~vite go sledi patot na najgolemiot potencijal, pa
strujnite linii mora da se se~at so ekvipotencijalni linii pod prav agol.
Pri analizata na filtracijata se pravat dve pretpostavki: da va`i
zakonot na Darcy i po~venata masa da e homogena. Prvata pretpostavka e
prili~no realna bidej}i za najgolemiot broj slu~ai imame laminarno te~ewe
pri {to va`i zakonot na Darcy. Me|utoa, vtorata pretpostavka e retko ispolniva
bidej}i vo prirodni uslovi te{ko se nao|a homogena po~va. Ovaa pretpostavka
se usvojuva poradi izveduvaweto na zakonot na filtracijata pri {to se
pretpostavuva neprekinata sostojba na te~ewe.
Pokraj toa, za sekoj poedine~en slu~aj e potrebno da se definiraat
grani~nite uslovi na te~eweto.
Definiraweto na grani~nite uslovi se sostoi vo utvrduvaweto na
pritisokot ili uslovite na te~eweto vo site grani~ni to~ki. Takvite grani~ni
uslovi za slu~ajot ilustriran na slika 4.8.1. se:
1. Linijata AV, vklu~uvaj}i go i delot levo od V, e ekvipotencijalna
linija dol` koja pritisokot e ednakov na ht ;
2. Od to~kata A, vo koja podgradata ja dopira po~vata, pa se do to~kata
S od drugata strana na pregradata, e prvata strujna linija koja go
pretstavuva dvi`eweto na po~venite ~esti~ki neposredno do samata
pregrada;
3. Linijata CD vklu~uvaj}i go i delot desno od to~kata D, e ekvipoten-
cijalna linija dol` koja pritisokot e ednakov na nula;
4. Linijata FG, vklu~uvaj}i gi i delovite levo od F i desno od G, e
posledna strujna linija.

Ne sekoga{ grani~nite uslovi mo`at da se definiraat na vaka

ednostaven na~in.
Sl.4.8.1. Strujna mre`a

Od konstruiranata strujna mre`a na slika 4.8.1. mo`e da se vidi deka

figurite {to se formiraat pri presekot pome|u strujnite i ekvipotencijalnite
linii se najpribli`ni na kvadrati, a presecite pome|u strujnite i
ekvipotencijalnite linii se pod pravi agli.
Koristeweto na figurite {to se najsli~ni na kvadrati ima niza
prednosti pri fizi~koto pretstavuvawe na te~eweto, presmetuvaweto na
vodnoto koli~estvo itn.
Pri dvodimenzionalen slu~aj, zakonot na Darcy mo`e da se napi{e:

Q A
 ki (4.92)
y y

kade {to y e dimenzija od po~venata masa vo pravec normalen na presekot.

Ozna~uvaj}i so Q / y  q, a A / y  b i definiraj}i go q kako protok na edine~na
{iro~ina od 1m’:

q  kib0 (4.93)

Ovoj izraz mo`e da se koristi za definirawe na protokot niz bilo koja

figura kako {to se na primer figurite J1K1M1N1 i J2K2M2N2:

h b
q  kib  k b  kh (4.94)
l l

kade {to h pretstavuva gubitok ili pad na pritisokot pri minuvaweto na

vodata niz figurata, a b i l {iro~ina i dol`ina na figurata. Za dvete figuri
bi bilo:
 b1 b2 b'
q1  kh1 q2  kh2 q '  kh ' (4.95)
l1 l2 l'

Vrednosta na k e ista za site figuri. Poradi toa {to figurite se

kvadratni, odnosite b1 / l1 i b2 / l2 se ednakvi za dvete figuri. Bidej}i pomo{nata
kvadratna figura ima isti grani~ni strujni linii kako i prvata figura, q'  q1
a bidej}i pomo{niot kvadrat ima isti grani~ni ekvipotencijalni linii kako i
vtoriot h'  h2 . Sreduvaj}i gi gornite izrazi lesno mo`e da se poka`e deka:

q1  q2 i h1  h2 (4.96)

Od tuka se gleda deka, koga site figuri se kvadratni, mora da bide isto
koli~estvo na te~eweto na sekoja figura i ist gubitok ili pad na pritisokot pri
minuvaweto niz sekoja figura.
Relativnata golemina na kvadratite so razli~ni to~ki od strujnata
mre`a ovozmo`uvaat kompletna slika i za relativnite gradienti vo razli~nite
to~ki. Bidej}i gradientot za sekoja figura e pretstaven so h / l , a h e ednakvo
za site figuri, zna~i deka gradientot e obratno proporcionalen so goleminata
na figurata l. Gradientite se pogolemi kade {to kvadratite se pomali i
obratno, a soodvetno i brzinata na te~eweto.
Grafi~kiot metod za opredeluvawe na strujnata mre`a e generalno
najbrz, najprakti~en i naj~esto koristen metod. Analiti~kite metodi so
zatvoreni re{enija se koristat samo za najednostavni slu~ai, a
eksperimentalnite i modelski ispituvawa, kako mnogu skapi, se koristat samo
za potvrduvawe i proverka na rezultatite od grafi~kiot i analiti~kiot metod.
Vo podem se numeri~kite metodi za definirawe na te~eweto niz po~vite i
istite ovozmo`uvaat re{avawe na problemite na te~eweto i za
najkompliciranite grani~ni uslovi. Osobeno metodot na kone~ni elementi i
metodot na kone~ni razliki. Prestavnici se SOIL-W (KXT) i FLAC (KGT), PLAXIS.

4.9 Opredeluvawe na koli~estvoto na filtracija niz izotropni I

homogeni po~vi

Za slu~ajot na slika 4.8.1, koli~estvoto na te~ewe pome|u dve strujni

linii e definirano so izrazot:

b
q  k h
l

kade {to q e konstantna vrednost poradi toa {to i b / l i h se konstantni

vrednosti.
 Brojot na sekciite niz koi se vr{i te~eweto (prostor pome|u dve strujni
linii) niz koi se vr{i te~eweto se ozna~uva so n f , a so nd brojot na
ekvipotencijalnite padovi na strujnata mre`a, pri {to:

hz
h 
nd

Vkupniot protok na metar dol`en od popre~niot presek se dobiva so

izrazot:

nf b
q  n f q  khz
nd l

Za koli~estvoto na protokot pod celiot objekt bi se dobilo:

nf b
Q  qL  khz L
nd l

Za strujna mre`a so kvadratni figuri b  1, a b / l  1 pri {to izrazot za

edine~niot protok mo`e da se uprosti:

nf
q khz
nd

Gorniot izraz poka`uva deka filtracionoto vodno koli~estvo

pretstavuva proizvod od tri konstantni vrednosti {to zavisat od geometrijata
na presekot, efektivnata propusnost na po~vata i od padot na pritisokot pri
minuvaweto niz nekoj presek.
So sporedbeni istra`uvawa e utvrdeno deka gre{kata pri
opredeluvaweto na filtracionoto vodno koli~estvo so ednostaven grafi~ki
metod vo sporedba so poto~nite metodi (modelski ispituvawa, elektri~na
analogija, numeri~ki metodi) e pomala od 10%.

4.10 Kriti~en hidrauli~en gradient

Se razgleduva specijalen slu~aj na te~ewe vertikalno nagore. Vektorot

ce na sl.4.11.1 toga{ bi bil vertikalno nagore i ako hidrauli~niot gradient e
dovolno golem rezultantnata volumenska sila bi bila nula. Vrednosta na
hidrauli~niot gradient {to odgovara na nulta rezultantna volumenska sila se
narekuva kriti~en hidrauli~en gradinet icr . Za eden po~ven element so
volumen V .izlo`en na te~ewe vertikalno nagore pod dejstvo na kriti~en
hidrauli~en gradient, filtracionata sila e ednakva na efektivnata te`ina na
elementot, odnosno:
 icr  wV   'V
 ' Gs  1
icr  
 w 1 e
odnosot  ' /  w , a spord toa i kriti~niot hidrauli~en gradient e pribli`no 1.0
za pove}eto po~vi.
Koga hidrauli~niot gradient e 𝑖𝑐𝑟 , efektivnite normalni napregawa na
bilo koja ramnina }e bidat nula, so {to gravitacionite sili se poni{tuvaat so
filtracionite sili {to dejstvuvaat nagore. Vo slu~aj na pesoci kontaktnite
sili pome|u ~esti~kite }e bidat nula i po~vata }e nema nikakva jakost. Za
po~vata vo toj slu~aj se veli deka e “`iva” i ako se nadmine kriti~niot
hidrauli~en gradient na povr{inata }e se javi “vriewe” poradi ~esti~kite {to
se dvi`at vo nasoka na te~ewe na vodata. Bi trebalo da se potencira deka
“`ivot pesok” ne e specijalen vid na po~va, tuku ednostavno pesok niz koj postoi
vertikalno te~ewe kon gore pod dejstvo na hidrauli~en gradient {to e ednakov
ili pogolem od icr . Za glinite e mo`no da poseduvaat jakost pri efektivni
normalni napregawa ednakvi na nula taka da za niv ne va`i pojavata “`iv pesok”.

4.13.1 Uslovi pri podgraduvawe

Visoki hidrauli~ni gradienti so nasoka kon gore mo`e da se pojavat vo

po~vite pri podgraduvawe. Na sl.4.11.1 e prika`an del od strujnata mre`a pri
ednostrana podgrada so pobiena dlabo~ina d . Po~venata masa mo`e da stane
nestabilna i nesposobna da ja potpira podgradata.

Sl.4.11.1 Te~ewe nagore pri podgraduvawe

 Terzaghi poka`uva deka lomot najverojatno bi se slu~il vo zonata na
po~venata masa so pribli`ni dimenzii 𝑑 × 𝑑/2, odnosno zonata ABCD na
sl.4.11.1. Lomot na vakvata po~vena masa nastanuva so izdigawe na povr{inata
AB i so zgolemuvawe na volumenot na po~vata so zgolemuvawe na
vodopropusnost. Vakvata pojava doveduva do zgolemuvawe na protokot, vriewe
(o`ivuvawe) vo slu~aj na pesoci i do potpolen lom, nare~en hidrauli~en lom.
Promenata na totalniot piezometarski pritisok na dolnata granica CD
na po~venata masa mo`e da se dobie od strujnata mre`a odnosno od
ekvipotencijalnite linii no zaradi poednostavna analiza dovolno e da se
opredeli prose~niot totalen piezometarski pritisok hm.
Totalniot piezometarski pritisok na gornata granica AB e nula.
Sredniot hidrauli~en gradient e daden so:
hm
im 
d
So ogled na toa {to hidrauli~niot lom mo`e da se o~ekuva koga
hidrauli~niot gradient stanuva 𝑖𝑐𝑟 , faktorot na sigurnost F protiv
hidrauli~niot lom mo`e da se izrazi kako:
i
F  cr
im
Izlezniot hidrauli~en gradient ie mo`e da se dobie so merewe na
dimenzijata s od strujnata mre`a odnosno kvadratot AEFG vedna{ do
podgradata:
h
ie 
s
kade {to h e padot na totalnata piezometarska visina pome|u
ekvipotencijalnite linii GF i AE. Toga{ koeficientot na sigurnoste e:
i
F  cr
ie

Za ovoj slu~aj na podgraduvawe rezultantnata volumenska sila }e bide

nula {to vodi do hidrauli~en lom pri {to:
1 1
hm w d   ' d 2
2 2
Toga{ koeficientot na sigurnost mo`e da se izrazi kako:
1
 'd 2
2  'd i
F   cr
hm w d hm w im
1
2
Ako koeficientot na sigurnost protiv hidrauli~en lom ne zadovoluva,
mo`e da se zgolemi dlabo~inata na pobivawe na podgradbata d ili da se dodade
dopolnitelen tovar vo vid na filter na povr{inata AB. Ako efektivnata
te`ina na filterot na edine~na povr{ina e W ' toga{ koeficientot na
sigurnost stanuva:
  'd W '
F
hm w
Poradi mo`ni katastrofalni posledici od hidrauli~niot lom, vo
praksata e voobi~aeno da se bara koeficientot na sigurnost pogolem od 3.0.

4.13.2 Sufozija, kolmacija, filtraciona erozija

Pri uslovite za pojava na hidrauli~en lom se opi{uva globalnoto

vlijanie na viskoznoto triewe na masata na po~veniot element kako rezultat na
dejstvoto na filtracionite sili na skeletot na po~vata pri {to treba da se
ima vo predvid deka ovoj efekt e posledica na superpozicija na silite {to
dejstvuvaat vrz site ~esti~ki vo zonata izlo`ena na filtracija. Pri odredeni
okolnosti, koga nevrzanata po~va e so mnogu neednoli~en granulometriski
sostav (golema vrednost na koeficientot 𝐶𝑈) i gradientite na filtracija se
visoki, silite na viskozno triewe mo`at da predizvikaat pomeruvawa na
sitnite ~esti~ki od po~vata vo odnos na stabilniot skelet od krupnite zrna.
Ovoj proces na migracija na zrnata se narekuva sufozija.
Op{to prifaten stav e deka na procesot na sufozija se podlo`ni onie
po~vi koi imaat koeficient na filtarcija k > 3 10 2 cm / s i koeficient na
uniformnost 𝐶𝑈 > 20.
Pomalite zrnca, {to ne se vo naponski kontakti so okolinata, mo`at da
se pridvi`uvaat do nekoja zona kade {to se zapiraat i akumuliraat
zapolnuvaj}i odreden prostor {to se narekuva kolmirawe. Do procesot na
kolmirawe doa|a ili poradi toa {to goleminata na porite e takva da
onevozmo`uva ponatamo{no dvi`ewe na sitnite ~esti~ki ili poradi
namaluvawe na gradientite na filtracija, pa silite ne se dovolno golemi za
ponatamo{no pridvi`uvawe na ~esti~kite. Posledica na procesot na
kolmirawe, {to se manifestira so ispolnuvawe na porite so sitni ~esti~ki, e
lokalno namaluvawe na vodopropusnosta na po~vata.
Pridvi`enite zrna vo procesot na sufozijata mo`at da bidat iznesuvani
od po~venata masa na kontaktot so slobodnata atmosferska ili povr{inska
voda (koja gi odnesuva, dokolku te~e) vo podra~jeto na povr{inata na po~vata. Vo
preostanatiot del od po~venata masa se zgolemuva poroznosta i
vodopropusnosta. Procesot mo`e da bide progresiven so {tetni posledici.
Toga{ obi~no se zboruva za filtraciona erozija.

4.11 Filterski pravila

Izleznata zona na filtracija na vodata ne smee da se ostavi neza{titena

bidej}i mo`e da dojde do odnesuvawe na po~venite ~esti~ki i regresivna
erozija, pa i ru{ewe na kosinite na nasipite, dokolku ovaa pojava ne se spre~i.
Poradi toa za drena`en materijal se bira po~va so takov granulometriski
sostav koj }e onevozmo`i iznesuvawe na ~esti~kite, a pri toa da e ovozmo`ena
funkcionalna filtracija.
 Drena`nite sistemi {to se izrabotuvaat vo po~vite poradi
kontrolirano dvi`ewe na vodata mora da zadovolat dve sprotivni barawa:
 Goleminata na porite na filterot mora da bidat dovolno mali za da go
spre~at iznesuvaweto na materijalite od sosednite zoni;
 Vodopropusnosta mora da bide dovolno golema za da ovozmo`i brza
evakuacija na vodata koja vo filterot vtekuva so relativno mali
gradienti.
Ovie barawa se ispolnuvaat so zadovoluvawe na eksperimentalnite i
empiriski utvrdeni “filterski pravila”. Ima pove}e “filterski pravila”
definirani za poedini vidovi materijali.
Edno od filterskite pravila {to ~esto se primenuva, podrazbira da
filterot sodr`i pomalku od 5% zrna pomali od 0.075mm i da se zadovoleni
slednite tri uslovi:

1.
d15 F < 5 ili d15 F < 5d85 B
d 85 B
Ovoj uslov zna~i deka migracijata na ~etsi~kite od positnozrna po~va
vo skeletot na krupnozniot filter mo`e da se spre~i dokolku okolu
15% d 85  od sitnozrniot po~ven materijal se pogolemi id efektivnata
golemina na porite na filterot. Efektivnata golemina na porite
odgovara na edna petina od d15 na filterot.

2.
d15 F > 5 ili d15 F > 5d15 B
d15 B
Ovoj kriterium zna~i za da mo`e filterot efikasno da ja evakuira
vodata, toj mora da bide zna~itelno povodopropusen od po~vata koja ja
drenira. Za ednoli~ni po~vi vodopropusnosta e pribli`no
proporcionalna na kvadratot na efektivnata golemina na porite. So
ispolnuvawe na ovoj kriterium drena`niot materijal e okolu 25 pati
povodopropusen od osnovniot materijal, {to iskustveno se usvojuva
kako dovolno, taka da se ispolnuva i vtoriot kriterium.

3. Filterskite pravila nalagaat isto taka da granulometriskite krivi

na osnovniot materijal i filterot bidat pribli`no paralelni.

Goreopi{anoto filtersko pravilo pred sé se odnesuva na nevrzani

osnovni materijali so predominantno u~estvo na pra{ina i pesok {to ne
poka`uvaat plasti~ni svojstva. Glinite se pogolema sodr`ina na koloidni
~esti~ki imaat zna~itelno pogolema otpornost protiv izmivawe na zrnata.
Konkretnata promena na ova pravilo za glina so pove}e od 20% koloidni
~esti~ki (CF > 20%) bi zna~elo primena na filter so visoka sodr`ina na
pra{ina, za koj bi bil potreben sloj od pesok poradi za{tita. Zaradi toa za
glini so sredna i visoka plasti~nost za filterski materijal obi~no se
prepora~uva d15 F < 0.4mm so uslov da e d 60 / d10 <20. Za da se obezbedi dovolna
vodopropusnost obi~no se bara da filterot ne sodr`i pove}e od 5%sitni
frakcii.
Vo nekoi okolnosti ne e mo`no da se zadovoluvaat navedenite uslovi so
eden filterski sloj taka da se predviduvaat pove}eslojni filtri, koi na
svoite granici mora da gi zadovoluvaat soodvetnite filterski kriteriumi
(sl.4.13.1). Vo slu~aj na dvosloen filter, filterskiot sloj vo kontaktot so
osnovniot materijal go zadovoluva uslovot so koj se spre~uva izmivawe na
zranata, dodeka sledniot pokrupen filter treba da gi zadovoli dvata uslovi,
odnosno uslovot na sigurnost protiv izmivawe na ~esti~kite od filterot so
positni frakcii kako i uslovot na vodopropusnost.

Sl.4.13.1. Primeri za dvoslojni filtri

Za odveduvawe na sobranata voda vo drenovite od materijali so razli~en

granulometriski sostav mo`at da se koristat perforirani cevki. Goleminata
na kru`nite otvori so pre~nik Do na drena`nite cevki treba da gi zadovoli
slednite uslovi:

DO  2.5d 50 F i DO  0.5d85 F

pri {to materijalot okolu cevkata treba da go zadovoli uslovot d 60 / d10  2.

Namesto sitnozrn filter, za spre~uvawe na migracija na ~esti~kite na
po~vata od osnovniot materijal mo`e da se upotrebi geotekstil, sinteti~ki
materijal so debelina od nekolku milimetri, {to vo kombinacija so
dopolnitelna drena`na zona ili drena`ni cevki so~inuvaat soodveten
drena`en sistem. Mo`at da se koristat so ~isti pesoci ili ~akali {to ne
zadovoluvaat edno od filterskite pravila, taka da ~istiot granuliran
materijal ovozmo`uva evakuacija na filterskata voda, a geotekstilot ja
osiguruva osnovnata po~va od izmivawe.

4.12 Piezometri

Polo`bata na nivoto na podzemnata voda kako i raspredelbata na pornite

pritisoci vo terenot pretstavuvaat mnogu va`no mno`estvo na podatoci
neophodni za re{avawe na pove}eto prakti~ni problemi vo mehanikata na
po~vite. Za vreme na izvr{uvaweto na istra`nite raboti, pri dup~eweto vo
terenot, se vr{i registrirawe na nivoto na podzemnoto voda. Podatocite za
nivoata proceneti vo tekot na dup~eweto ne mora da se sosema doverlivi,
osobeno vo slu~aj na malku propusna po~va, vo slu~aj da se koristi bentonitska
isplaka vo tek na dup~eweto i vo uslovi na mo`ni oscilacii na nivoto vo tek na
vremeto. Merewata na ovie golemini naj~esto se vr{i so piezometri vgradeni
vo dupnatinite. Postoi pogolem broj vidovi i konstrukcii na piezometrite, od
koi nekoi se vgraduvaat vo nasipi vo tek na gradeweto poradi kontrolirano
dvi`ewe na vodata, bidej}i od goleminata na pornite pritisoci vo zna~itelna
mera zavisi nivnata stabilnost.
Vo zasitenite po~vi so relativno golema vodopropusnost pornite
pritisoci mo`at da se merat so otvoreni piezometri, so merewe na vodata vo
cevka vgradena vo dupnatinata. Dolniot kraj na cevkata (od PVC plastika ili
metal) e ili perforiran ili se sostoi od porozen element na kraj na cevkata.
Vo podra~jeto na dolniot kraj na cevkata se vgraduva pesok ili siten ~akal, koj
mora efikasno da se izolira dol` ostatokot od dupnatinata so glina, malter
ili inekciona masa za da se spre~i protokot na voda od povr{inata na terenot.
Vrvot na cevkata mora da bide dostapen i za{titen so kapak. Pre~nikot na
cevkata treba da bide {to pomal za da mo`e i minimalen dotok na voda vo
piezometarot da bide dovolen za da ja odrazi piezometarskata visina. Dokolku
cevkata e so pogolem pre~nik, vodopropusnosta na po~vata vo podra~jeto kade
{to e instaliran porozniot element ima zna~itelno vlijanie na doverlivosta
na merewata na nivoto na vodata bidej}i doa|a do zadocnuvawe na promenata na
nivoto na vodata vo pezometarskata cevka vo odnos na piezometarskoto nivo na
okolnata masa na po~vata.
Dokolku po~vata ima relativno mala vodopropusnost vo podra~jeto na
merewe, vremenskoto docnewe mo`e da bide zna~ajno. Zaradi toa od
piezometrite vo malku propusni materijali se o~ekuva da reagiraat relativno
brgu bez pogolem dotok na voda vo piezometarot. Zatoa se koristat piezometri
so zatvoren hidrauli~en sistem (hidrauli~ni, pnevmatski, elektri~ni), koi na
promenata na piezometarskiot pritisok reagiraat so minimalna promena na
volumenot vo sistemot i poradi toa bez zna~ajno docnewe.
Pnevmatskiot piezometar se sostoi od dve cevki. Pri merewata na edniot
kraj se nanesuva pritisok od gas i se meri goleminata na pritisokot potrebna
da go otvori ventilot izlo`en na poren pritisok. Pri toa se meri goleminata
na pritisokot vo momentot na naglo pa|awe na pritisokot na gasot {to na
povr{inata izleguva od drugata cevka.
 So elektri~nite piezometri se meri deformacijata na ba`darenata
elasti~na membrana izlo`ena na pritisok na voda. Deformacijata se pretvara
vo signal so koristewe na elasti~na `ica, merna lenta ili so merewe na
promenata na elektri~niot otpor vo merniot ured. Pnevmatskiot i elektri~niot
ured, za razlika od otvoreniot piezometar, mo`at da se vgraduvaat na merni
}elii vo sloj na po~va vo tek na nasipuvaweto bez dup~ewe, pri {to mernoto
mesto mo`e da bide na rastojanie i pod nivoto na to~kata vo koja se meri porniot
pritisok.

Sl.4.14.1 [emi na piezometri vo dupnatini a), b) v)

4.13 Princip na efektivni napregawa

Vo porite na vodozasitenata po~va vodata se nao|a pod pritisok {to se

opi{uva so piezometarska visina h. Goleminata na porniot pritisok e u   W h
i pretstavuva komponenta na totalnoto napregae koja ima ist intenzitet vo site
pravci i taka prima del od vkupnite napregawa {to dejstvuvaat na po~veniot
element. Drugiot del go prima skeletot na po~vata so efektivni napregawa
preku silite na kontaktite pome|u zrnata.
 Principot na efektivnite napregawa e najva`en fundamentalen princip
vo mehanikata na po~vite. Ovoj princip {to va`i za vodozasiteni po~vi, prv go
formuliral Terzaghi (1936), a se sostoi od dva osnovni stava:

Stav I
Efektivnoto normalno napregawe 𝜎𝑛 ′ e ednakvo na razlikata na
totalnoto normalno napregawe 𝜎𝑛 i porniot pritisok u , ili:

𝜎𝑛 ′ = 𝜎𝑛 − 𝑢

Porniot pritisok e sferi~en tenzor, odnosno komponentite na porniot

pritisok se od hidrostatska priroda i se ednakvi vo site pravci taka da
principot va`i za komponentalnite normalni napregawa i za glavnite
napregawa, odnosno:

 x '  x  u  y'  y  u  z '  z  u

1 '  1  u  2 '  2  u 3' 3  u

Principot mo`e da se opi{e so fizi~kiot model na zasitena po~va

prika`an na sl.4.15.1. Se razgleduva nepravilna ramnina {to proa|a samo niz
kontaktite pome|u zrnata. Ovaa povr{ina ne se razlikuva mnogu od ramninata vo
vistinska merka so ogled na relativno malata golemina na po~venite zrna.
Normalnata sila R {to dejstvuva na povr{inata A so eden del se prenesuva
preku kontaktite pome|u zrnata, a so drug del preku pritisocite vo pornata voda.
Silite pome|u zrnata se haoti~ni kako po golemina taka i po orientacijata vo
po~venata masa, no vo sekoja to~ka od kontaktot na nepravilnata ramnina mo`at
da se podelat na normalni N ' i tangencijalni T komponenti vo odnos na
razgleduvanata ramnina. Efektivnoto normalno napregawe mo`e da se
interpretira kako zbir na site N ' komponenti na povr{ina A, podelen so
povr{ina A :

 ' 
N'
A
Sl.4.15.1 Princip na efektivni napregawa

Vkupnoto ili totalnoto napregawe e   P / A . Ako se pretpostavi deka

povr{inite na koi zrncata se vo kontakt se prakti~no to~ki, ili sosema
zanemarlivo mali povr{ini vo odnos na vkupnata povr{ina A, porniot pritisok
dejstvuva po celata povr{ina A. Uslovite na ramnote`a vo pravecot normalno
na nepravilnata ramnina davaat:

P  N'  u  A
P  N' ili  '   u
 u
A A

Stav II

Site merlivi efekti od promenata na napregawata, kako {to se promenata

na volumenot, promenata na formata i promenata na jakosta na smolknuvawe
zavisat isklu~ivo od efektivnite napregawa. Toa prakti~no zna~i deka dvete
osnovni formi na odnesuvawe na po~vite, jakosta i deformabilnosta, zavisat
od efektivnite normalni napregawa, {to simboli~no mo`e da se napi{e vo vid:
 promena na volumenot = f1  '
 jakost na smolknuvawe = f 2  '
Vertikalni efektivni napregawa “in situ”

Se razgleduva hidrostatski slu~aj na zasitena po~va za to~kata A na

sl.4.15.2. Goleminata na vertikalnoto totalno napregawe  V e ednakvo na
te`inata na po~veniot stolb i na vodata na edine~en popre~en presek nad
razgleduvanata to~ka:

 V  h1 1  hW  Z

kade {to:

 1 edine~na te`ina na po~vata vo slojot 1

 Z edine~na te`ina na zasitenata po~va

Sl.4.15.2. Vertikalni napregawa pod nivoto na podzemna voda

Porniot pritisok vo razgleduvanata to~ka e u  hW  W taka da e

vertikalnoto efektivno napregawe:
 V '   V  u  h1 1  hW  Z  hW  W  h1   1  hW  '
kade {to  ' e edine~na te`ina na po~vata vo potopena sostojba.
Dokolku delot na po~vata nad nivoto na podzemna voda e zasiten so
kapilarno ka~uvawe na vodata, kako {to e prika`ano na sl.4.15.3, porniot
pritisok nad nivoto na podzemna voda e negativen dokolku atmosferskiot
pritisok se zema za referentno nivo. Na vrvot na kapilarnata zona porniot
pritisok e  hC  W . Bidej}i efektivnoto napregawe e ednakvo na razlikata na
totalnoto napregawe i porniot pritisok, negativniot poren pritisok go
zgolemuva efektivnoto napregawe. Za nekoja to~ka vo zonata na kapilarnoto
zasituvawe, totalnoto napregawe e:

 V h1 1  hC  z  Z
 Porniot pritisok vo zonata na kapilarnoto zasituvawe e u   W z , pa
efektivnoto napregawe e:

 V '   V  u  h1 1  hC  z  Z   W z  h1 1  hC Z  z Z   W   h1 1  hC Z  z '

sl.4.15.3. Porni pritisoci i vertikalni napregawa vo hidrostatski

uslovi