33.

Hookov zakon
CILJI
- S pomočjo simulacije izmeriti silo in raztezek vzmeti.
- S pomočjo grafa ugotoviti razteznostni koeficient vzmeti.
- Uporabiti Hookov zakon pri reševanju nalog.

1. RAZISKOVANJE
V brskalnik vpiši PHET in izberi Physics. V naboru
fizikalnih simulacij izberi Hooke's Law, pritisni play in izberi
okence Intro. Odprl se ti bo virtualni laboratorij kot je
prikazan desno (ali pa skeniraj QR codo oz. klikni na
naslednjo povezavo:
https://phet.colorado.edu/sims/html/hookes-law/latest/hookes-law_en.html).
V desnem zgornjem okvirčku simulacije so predstavljene količine, ki jih lahko pri tej simulaciji
meriš. Vzmet lahko stisneš oz. raztegneš, če pritisneš na rdeči del »klešč« in ga potegneš v
levo/desno ali pa če premakneš spodnji desni (rdeči) drsnik. Vzemi si minuto in se poigraj s
simulacijo.
V1: Kaj lahko poveš o velikosti in smeri »sile roke« in o velikosti in smeri sile vzmeti (na
opazovano modro točko na koncu vzmeti)?

V2: Zaradi katerega zakona velja zgornja ugotovitev?

Nastavi rdeči drsnik na silo 100 N. Poigraj se sedaj z levim (modrim) drsnikom, ki prikazuje
vzmetno konstanto oz. prožnostni koeficient vzmeti oz. prožnost vzmeti. Prožnost vzmeti se v
enačbi označi s k.
V3: V 2-3 stavkih razloži kakšna je enota k-ja in kakšen je pomen te enote. (Kaj recimo pove
36 N/dm.)

V4: Če je k večji, je vzmet bolj ali manj elastična (se vzmet bolj ali manj raztegne)?

Meritev Sila roke [N] Raztezek [cm]

Nastavi elastičnost vzmeti na 200 N/m in izpolni desno 1
tabelo. 2
V5: Kako je raztezek vzmeti odvisen od sile, s katero deluješ 3
na vzmet (gre za linearno odvisnost, kvadratno odvisnost,
4
obratno odvisnost …)?
5
Leta 1678 je angleški fizik Robert Hooke objavil »As the extension, so the force«. Ugotovil je,
da se večino trdnih snovi, do neke mere, obnaša zelo elastično. Tudi zelo »neelastični«
materiali, kot je jeklo, se bodo ob velikih, a ne prevelikih, obremenitvah obnašali elastično.
Hooke je prišel do naslednje ugotovitve:
𝐹𝑣𝑧 = 𝑘 𝛥𝑥,
kjer je Fvz sila vzmeti (ker se vzmet želi vrniti v svojo prvotno stanje), Δx raztezek oz. skrček
vzmeti (za koliko se je vzmet raztegnila oz. skrčila) in k prožnostni koeficient vzmeti.
V6:Razmisli, za koliko se bo raztegnila vzmet, katere elastičnost je 400 N/m, če jo v desno
potegnemo s silo 75 N.

V7: V katero smer kaže sila vzmeti (iz prejšnjega vprašanja)?

V8: S kolikšno silo moraš stisniti vzmet, ki je dolga 13 cm, da bo njena končna dolžina 9 cm?
Prožnostni koeficient vzmeti je 80,0 N/m.

2. UPORABA HOOKOVEGA ZAKONA

Odpri spodnjo povezavo in klikni na »Lab«:
https://phet.colorado.edu/sims/html/masses-and-
springs/latest/masses-and-springs_en.html
Cilj naloge je, da določiš maso uteži rdeče oz. modre barve.
Pripravi si tabelo, v katero boš vnesel mase znanih uteži, silo teže teh uteži in raztezek
vzmeti.
Nariši graf raztezka vzmeti v odvisnosti od sile, s katero je vzet obremenjena in
izračunaj strmino premice.
V9: Kakšna je enota strmine premice?

S pomočjo strmine premice določi prožnostni koeficient vzmeti.

Ko si določil prožnostni koeficient vzmeti, določi še maso uteži rdeče oz. modre barve.
DODATNO
1. Katera od vzmeti (A in B na spodnji sliki) se raztegne bolj, če sta obe vzmeti obremenjeni z
enako silo?

2. Napovej, kaj se bo zgodilo, če sta dve vzmeti

vzporedni, kot je prikazano na desni skici. Vsaka od
vzmeti ima konstanto 400 N/m, vlečna sila pa je 75
N. (Tukaj ni napačnih odgovorov.)

3. Kaj meniš, da se bo zgodilo, če dve vzmeti

povežemo zaporedno (kot je prikazano na desni
sliki)? Vsaka od vzmeti ima konstanto 400 N/m,
vlečna sila pa je 75 N. (Tukaj ni napačnih
odgovorov.)

V prvem virtualnem laboratoriju izberi »Systems« (na sredini spodaj) in preveri svoje
napovedi.

V1:Če bi želeli dve vzporednih vzmeti (s konstanto prožnosti 400 N/m) nadomestiti z eno samo
vzmetjo, kolikšen bi bil prožnostni koeficient takšne vzmeti? Raztezek vzmeti naj bo pri sili 75
N enak kot je bil v zgornjem primeru.

V2: Kako se razdeli sila »roke«, če sta konstanti obeh vzmeti enaki?

V3: Kako se razdeli sila »roke«, če sta vzmeti različni?

V4: Če bi želeli dve zaporedni vzmeti, s konstanto prožnosti 400 N/m, nadomestiti z eno samo
vzmetjo, kolikšen bi bil prožnostni koeficient takšne vzmeti? Vzmet se naj pri sili 75 N
raztegne za toliko, kot se premakne rumena pika v simulaciji.

V5: Kaj pa če sta vzmeti različni? Kako si razdelita silo, ki ju razteguje? Katera vzmet je
raztegnjena bolj?

V6: Zakaj so vzmeti v tovornjakih trše od tistih pri kolesu?

V7: Dve vzmeti sta povezani zaporedno. Prva vzmet ima koeficient prožnosti 210 N/m, druga
pa 36 N/dm. Za koliko se raztegne vsaka vzmet, ko prosti konec potegnemo s silo 100 N? Za
koliko se premakne roka, ki to silo povzroči?

V8: Zakaj se vzmeti uporabljajo za amortizerje (blažilce tresljajev)?