MAKEDONSKI JAZIK

za sedmo oddelenie
osumgodi{no osnovno obrazovanie
Urednik

Recenzenti:

Lidija Tanturovska
Milka Minoska
Mitra Cilevska

So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka br.

se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik

Ilustracijata na koricata e slikata  Most vo Langlua od

VINSENT VAN GOG
 JAZIK

MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK

FONETIKA

MORFOLOGIJA

SINTAKSA

PRAVOPIS
 MAKEDONSKIOT JAZIK VO XlX VEK

Pojavata na prvite pe~ateni knigi vo po~etokot na XlX

vek go ozna~i {ireweto na prosvetitelskite idei me|u
Makedoncite koi poka`uvale golem interes kon knigata.
Bogatite trgovci gi pomagale materijalno na{ite prvi
pisateli.
Iako prvite pe~ateni knigi se pi{uvani vo duhovnata
tradicionalna crkovna pismenost, sepak so niv po~nuva
gri`ata za narodniot jazik, edinstven prigoden za narodnata
prosveta. So toa se sozdadeni uslovite za usvojuvawe na
narodniot jazik vo pismeniot govor i za {irewe na prosvetata
Joakim Kr~ovski e me|u narodot. Sepak, ne mo`e da stane zbor za edinstven
avtor na slednite literaturen jazik. Ova pra{awe }e se postavi duri podocna
knigi: ÂPovest radi koga i kaj nas }e se pojavat kulturno izdignati lu|e i so
stra{nago i vterago
pogolema podgotovka.
pri{estvija
Hristova¤,
Â^udesa...¤,
ÂMitarstva i JAZIKOT NA PRVITE MAKEDONSKI PISATELI
razli~na pou~itelna
nastavlenija¤. Za jazikot na prvite makedonski pisateli ne mo`e da se
ka`e deka e ~isto naroden, bidej}i vo nivnite pe~ateni knigi
pred s# dominira crkovnoslovenskiot jazik, so crti od
severoisto~noto makedonsko nare~je i tetovskiot govor.
Prvite makedonski pisateli so svojata u~itelska i
prosvetitelska dejnost i propagiraweto na narodniot jazik za
kni`even jazik zazemaat vidno mesto vo makedonskata
kni`evnost i vo kulturnata istorija na makedonskiot narod.
Vo prvite decenii na 19-tiot vek vo Budim, se
otpe~ateni knigite na Joakim Kr~ovski, napi{ani na
kratovski govor. Vo kni`evniot jazik na Kr~ovski se
sre}avaat jazi~ni crti od severnoisto~nite i zapadnite
makedonski govori i crti od crkovnoslovenskiot jazik. Vo
negovite tekstovi se sre}avaat i turski zborovi.
Skoro vo isto vreme vo Budim e otpe~atena i prvata
kniga na Kiril Pej~inovi}. Knigata e napi{ana na tetovski
govor, so primesi od crkovnoslovenskiot jazik. I kaj
Pej~inovi} se sre}ava upotrebata na turcizmi vo negoviot
kni`even jazik.
Vtorata kniga na Pej~inovi} e otpe~atena vo Solun, vo
pe~atnicata na Teodosij Sinaitski.
Teodosij Sinaitski go napi{al predgovorot na ÂUte{enie
gre{nim¤, vtorata kniga na Kiril Pej~inovi}. Vo
predgovorot toj, me|u drugoto, zapi{al: ÂEve kqu~ ~to
otvoruet serdceto va{e: ne kqu~ ot zlato ili ot srebro, no
kqu~ ot `elezo i ~ilik...¤.

4
 Pej~inovi} ostavil
avtobiografski
podatoci vo svojot
poznat Epitaf na
nadgrobnata plo~a
na negoviot grob
vo Le{ok.

Tome Serafimovski Kiril Pej~inovi}

Taka toj ja proklamiral upotrebata na narodniot jazik,

iska`uvaj}i ja prednosta na narodniot zbor vo
kni`evnosta kako sredstvo za masovno prosvetuvawe na
makedonskiot narod.
Upotrebata na narodniot jazik kako zaedni~ka
osobina na delata na prvite makedonski pistaeli se javuva
vo prvite decenii na 19- tiot vek.

JAZIKOT NA AVTORITE OD VTORATA POLOVINA

NA XlX VEK

Procesot na oformuvaweto na makedonskiot

standarden jazik prodol`il so izborot na dijalektnata
osnova na jazikot. Ovoj proces doa|a do izraz kaj
makedonskite pisateli od vtorata polovina na 19 tiot vek.
5
 Vo delata na Jordan Konstantinov- Xinot doa|a do
izraz dijalektnata osnova na jazikot.
Vakvata opredelba na Xinot se dol`i na negoviot
streme`, makedonskiot jazik da go izdigne na ramni{te na
porazvienite slovenski jazici.
Makedonskite pisateli vo vtorata polovina na 19- tiot
Vo Zagreb vo 1861 vek, razli~no go tolkuvale pra{aweto za jazikot.
godina e objaven Kaj makedonskite pisateli od prerodbata preovladuva
Zbornikot na streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonskoto nare~je.
bra}ata Konstantin Miladinov svojata poezija ja napi{al na
Miladinovci. rodniot stru{ki govor. Negovata poezija e bliska do
Zbornikot sodr`i narodnata poezija i po stilot i po motivite i po izraznite
662 narodni pesni, poetski sredstva.
12 igrozborki,
Vo pesnite na Rajko @inzifov sre}avame jazi~ni
svadbeni obi~ai od
osobenosti od makedonskiot i bugarskiot jazik, no i
Struga i Kuku{,
veruvawa, igri, crkvenoslovenizmi, rusizmi i srbizmi. Tokmu toj Âve{ta~ki
predanija, spisok jazik¤ mnogu $ odzema na negovata poezija.
na sopstveni Grigor Prli~ev e najtalentiraniot makedonski pisatel
narodni imiwa, od vremeto na prerodbata. Toj svoite dela ÂSerdarot¤ i
poslovici i ÂSkenderbeg¤ gi napi{al na gr~ki jazik. Iako rodniot
gatanki. ohridski govor se sre}ava vo negovoto tvore{tvo, Prli~ev se
stremel da izgradi op{t jazik za site Sloveni. Sepak,
Prli~ev e bestra{en i neumoren borec za prosvetuvaweto na
makedonskiot narod na maj~in jazik i za istisnuvaweto na
gr~kiot jazik od makedonskite u~ili{ta i crkvi.
Prerodbenikot \or|ija Pulevski pi{uval na svojot
gali~ki govor. Pi{uvaj}i za istorijata na makedonskiot
narod, vo svoeto delo ÂRe~nik od tri jazika¤ (makedonski,
albanski i turski), Pulevski veli: ÂNa{e ote~estvo se veqit
Makedonija i mie se imenuvame Makedonci¤. Pulevski objavil
i zbirka od narodni pesni pod naslov ÂMakedonska pesnarka¤.
Streme`ot da se pi{uva na zapadnomakedonsko nare~je
e izrazen vo dejnosta na Partenij Zografski i Kuzman
[apkarev.
Niz site tvore{tva na pisatelite od vtorata polovina
od 19 tiot vek dominira zalo`bata za poseben makedonski
standarden jazik.

VE@BA

Pro~itaj gi vnimatelno slednive tekstovi od delata na

prvite makedonski pisateli i pisatelite od vtorata polovina
na 19- tiot vek i otkrij vo koi se koristi narodniot jazik, a vo
koi zapadnomakedonskoto nare~je.

6
 RAZLI^NA POU^ITELNA NASTAVLENIJA
(SLOVO ZARADI ZAVIST)

O prokqatija i na Boga merzkaja i vsepogana i {to

gubi du{i - zavist! Ona e semja na seko zlo i greh, taja
skverna zavist, jadvita i gnusna. Ona ispoganila nebo i
zemqa i zapalila plamen ve~nija muki.
Pervij sogre{il na nebesi denica so zavist i
fodulluk. Taka i Adam u raj {to mu zapovedal Bog ne
poslu{al i otpadnal od Boga. A po Adama i Kain ispadnal
sos zavist. Ama tija pervi grehove izlegli od djavola {to
bil dennica. Adama i Kaina toj gi nau~il na zlo. Od zavist
pomra~il se i potemnel, {to bil glava na angelite, prvij
nad serafimite, najhubava dennica utro {to izgreva i
sijae. Prvo videl neizre`enija hubavina {to e kolku tri
slnca, svetlost Bo`estva. Padnal u zavist, pa si ÂI sam Isus Hristos
podignalsrceto na gordost, na fodulluk, pa sakal da bide ako slezit od neboto ne
Bog. Rekl si na srceto si i na umo si: ÂDa se iska~im na mo`it da go uverut
neboto, kako Boga da bidam!¤ Zavist dennica angela Makedoneca oti toj e
pomra~i, potemni, padna u fodulluk. Ne salt {to mislil Blgarin iqi Srbin¤ .
da bide raven tokmu s Boga, no sakal da razumee bo`estvo. Temko Popov
Dennica saksal da izleze na visoko mesto na nebesi i
stanal djavol i padnal najdole pod zemi, dlboko v bezdnu.
Velikij, gole, i svetlij angel u~inil se i stanal stra{nij
djavol temnij. Premenil si i onaja golema ~ast na ve~na
muka i izgubil bo`estvennih darovanij svetloistkannij
ukra{enija, {to go Bog bil ukrasil, a on ostanal gol.
I kako bil jak i tverd na sekoe zlo, i ot tova se
raspalil pove}e u nenavist i du{manl'k na Boga. Sopira se
Bogu kako bogoborec i otstupnik. Koga poznal, za{to ne
mo`e da u~ini ni{to sprotivno na Boga, togaj obrnal
oru`ie da ~ini vojska sos ~oveci. Ima jeden yver svirep i
qut, imeto mu e babr, ta mnogu ne navidi ~oveci. I ako
vidi ~oveka, tr~i na nego i si~ka svoja qutina izliva
dokad se nasiti. Taka i djavol, {to ne navidi dobro, ne
mogl da u~ini nekoja pakost na Boga. Koga videl ~eloveka
odu{evlen, sos du{a, potr~al pravo na nego i napnal
zmijjadovitij, kako videl on Adama so slava i mu po~est
uven~ana, u raj sladosti, i car na si~ko {to e na zemqata.
Zatoa djavol od zavist se razranil i od nenavist, za{to e
mnogu zavistliv, podgovri i prelagal gi, sklonil gi da ne
poslu{aat Boga prededi na{i. I toga se zaraduval, za{to
gi videl ispadeni od raj. I koga ~ul za{to gi predal da
umrat, koga rekl im Bog Âsmertiju }e da umrete¤,
bogoborec posrami sja {to dosadi Bogu. Na ~oveka otvrnal,
na Boga ni mogl da otvrne. Ka`e svetij Vasilij.

Izvadok Joakim Kr~ovski

7
 EPITAF NA KIRILOVIOT GROB

Tearce mu negovo ro`denie,

Pre~ista i Hilandar postri`enie,
Le{ok mu e negoo vospitanie,
Pod plo~ava negoo po~ivanie.
Od negovo svoe ot{estvie
Do Hristovo vtoro pri{estvie,
Molit vas bra}a negoi, qubimija,
Hotja{tija po~itati sija,
Oro, oro, ori{te, Da re~ete Bog da bi go prostil,
Zere u grob crvite gi gostil.
Oro, oro, ori{te, Ovde le`i Kirilovo telo,
na babino buni{te U manastir i u Le{ok selo,
baba najde ~e{li{te, Da Bog da za dobroe delo
si is~eqa glavi{~e,
si raspravi kosi{~e Kiril Pej~inovi}
i na dedo bradi{~e.
[to se velit narod?
Kusman [apkarev
Narod se velit qudi koji se od eden rod i koji zboruvajet
ednakov zbor i koi `ivuvajet i se drugarat edni so drugi i
koji imajet jednavi obi~aji i pesni i veseqa. Tije qudi ji
vikajet narod, a mestoto vo koje `ivuvat narod se velit
ote~estvo od toj narod.
Taka i Makedoncive se narod i mestovo nivno je
Makedonija.
(Izvadok od Re~nikot na \or|ija Pulevski

BISERA

Bisero, mome, Bisero,

{to nosi{ biser na grlo?
Tvoeto grlo hubavo
i ot drobnago bisera
hiljadi p'ti pobelo.

Bisero, mome, Bisero

zo{~o so biser pokriva{
tvoeto grlo hubavo?
Ja nej}u biser da baca
tuk saka tvoeto grlo.

Bisero, mome, Bisero

za kogo nizi{ biser't?
Za kogo gotvi{ daroi?
Ja daroj, biser ne saka
Tuk saka moma Bisera.

Kostantin Miladinov
8
 AKCENT
Pri izgovor ili pri ~itawe na eden zbor se
zabele`uva deka site slogovi vo nego ne se izgovaraat so
ednakva sila. Eden slog vo zborot sekoga{ se izgovara so
pogolema silina, pojasno i so povisok ton.
Takvoto naglasuvawe na eden slog vo zborot se vika
akcent.
Zborot akcent poteknuva od latinskiot zbor
accentus {to zna~i potpevnuvam.
Akcentot sekoga{ pa|a na samoglaska, kako glas so
najgolema zvu~nost i kako osnova na slogot.
Po svoite fonetski osobenosti akcentot vo
makedonskiot jazik e dinami~en {to zna~i nego go
opredeluva glasovniot udar na opredeleniot slog. Po svoite fonetski
Akcentot e opredelen i sekoga{ pa|a na tretiot osobenosti akcentot
slog od krajot na zborot. e dinami~en {to
zna~i nego go oprededluva
Na primer: u~ílnica, nastávni~ka, u~éni~ka.
glasovniot udar na
Spored ovaa osobenost akcentot se narekuva opredeleniot slog.
tretoslo`en akcent.
Ednoslo`nite zborovi se akcentiraat na Akcentot e opredelen
edinstveniot slog: kít, kéj, lén, léd. i sekoga{ pa|a na
Dvoslo`niote zborovi se akcentiraat na vtoriot tretiot slog od krajot
slog od krajot na zborot: zélka, ígla, kéngur, kíkot. na zborot.
Trislo`nite i pove}eslo`nite zborovi se
akcentiraat na tretiot slog od krajot na zborot: évropski,
édnorog, `ítarka, `ítelka, `ítnica, zabéle{ka,
zelénilo,isélenik, koléni~ki.
Koga brojot na slogovite kaj eden ist zbor se
zgolemuva so razli~ni nastavki, akcentot go menuva
slogot, no sekoga{ pa|a na tretiot slog od krajot na
zborot: rôditel-rodíteli-roditélite, ö~enik-u~énikot-
u~enícite, mínuva~-minöva~i-minuvá~ite.

ZADA^A

Pro~itaj go sledniov tekst so upotreba na

praviloto za akcentirawe na zborovite.
ÂProsta e prikaznata za Ogulinovci, kako i za
celiot na{ kraj.
A ima{e ne{to vo ova semejstvo {to go
razlikuva{e od drugite.Sekoja prolet se ra|a{e po edno
Ogulinov~e. Doa|aa proletite, doa|aa i Ogulinovite
sinovi. Eve vo {to be{e rabotata. A ne bea lo{ soj
Ogulinovcite. Gospod da ~uva, ta niv i svetecot im
popu{ta{e. Se slu~uva{e majkata Ogulinica da rodi
nenadejno, taka sednata pred vrati i duri so rabota vo
racete¤.
@ivko ^ingo
9
 AKCENTSKI CELOSTI
Vo literaturniot jazik akcentot mo`e da se odnesuva i
na grupa zborovi koi se smislovno tesno povrzan vo
re~enicata. Toa podveduvawe na dva ili pove}e zborovi pod
isti akcent se vika akcentska celost.
Akcentot vo akcentskata celost, isto taka stoi na
tretiot slog od krajot na grupata zborovi. Vo grupata zborovi
slogovite se brojot kako da se edinstven zbor.

Na primer:
suvô∪grozje,
dáj∪mi∪ja,
{to∪mö∪re~e.
Akcentskata celost naj~esto e sostavena od dva zbora so
sopstven akcent, a vo akcentskata celost pretstavuvaat eden
poim (kiselô∪mleko) i zbor koj ima sopstven akcent i
Podveduvawe na dva klitika (májka∪mi, dáj∪mi∪go).
ili pove}e zborovi
pod isti akcent se Vo akcentskite celosti sostaveni od pridavka i
vika akcentska imenka, koga ozna~uvaat eden poim, akcentot se prefrla na
celost. pridavkata, na primer: prvá∪ve~er, c›n∪piper, Golô∪Brdo,
Me~kñn∪Kamen, Novô∪Selo.

Vo sostavite od pokazna zamenka i imenka akcentot

naj~esto se prefrla vrz zamenkata: ová∪selo, ônoj∪den,
ôvoj∪stog seno, toá∪dete.

Vo akcentska celost so negacijata ne i glagolot {to ide

po nea, akcentot se prefrla na negacijata, ako glagolot e
dvoslo`en. Na primer: nî∪dojde, nî∪saka, nî∪zede, nî∪pee.

Ako glagolot e trislo`en ili pove}e slo`en, akcentot

ostanuva na nego: ne∪do`ñvea, ne∪progôvori, ne∪zástana.

Kratkite zamenski formi koga }e se najdat zad imenka

{to ozna~uva rodstvo, vleguvaat vo akcentska celost:
tîtka∪mi, brát∪mi, vöjko∪mi, bratö~ed∪mu.

Koga pra{alen zbor }e se najde pred imenka, tie

obrazuvaat akcentska celost. Akcentot pa|a na pra{alniot
zbor, ako imenkata e dvoslo`ena:

Kolkö∪knigi pro~ita?
Kolkö∪pari ima{?
Ako imame logi~no istaknuvawe, toga{ ne se obrazuva
10 akcentska celost:
 Kákva knñga bara{ od mene?
Vo kôj grád si `iveel?

Pra{alniot zbor i imenkata imaat poseben akcent.

VE@BA

Pro~itaj gi pravilno akcentskite celosti vo

slednive primeri:

1. Vo sekoja manxa, crn piper.

Toj e roden vo seloto Dolno Kowari.
Proslavata na 2 Avgust se odr`a na Me~kin
Kamen.

2. Ne dojde na proslavata.
Odamna ne pee.
Od ovi{jeto ni{to ne zede. Akcentot e edna od va`nite
osobenosti na makedonskiot
3. Go ma~ea dolgo, ama ne progoviri ni{to. standarden jazik.
Be{e zdrav kako ~elik, ama ne do`ivea dolga
starost.
Site zastanaa samo toj ne zastana.

4. Tetka mi dojde na gosti.

Toj zamina so bratu~ed mu.
Denes brat mi patuva za Avstralija.

5. Kolku ptici odletaa?

Ne te pra{av kolku pari potro{i.
Kolku ~a{i ispi?

11
 BEZLI^NI GLAGOLI
Glagolite {to ozna~uvaat dejstvo, a ne mo`at da se
povrzat so licata {to gi vr{at dejstvata se vikaat bezli~ni
glagoli.
Bezli~nite glagoli ozna~uvaat prirodni pojavi: grmi,
zazoruva, vee, se smra~uva, rosi, se razdenuva, sveti.
So bezli~nite glagoli se ozna~uva i du{evna sostojba:
boli, me trese, mi se jade.
Tie se javuvaat vo forma za treto lice ednina.
Na primer: grmi, seka, vee..

VE@BA

Pronajdi gi bezli~nite glagoli vo slednive re~enici:

Glagolite {to Nadvor poleka vee siten sneg.

ozna~uvaat dejstvo, a ne Duri koga se stemni se vratija doma.
mo`at da se povrzat so Cel den sne`i.
licata {to gi vr{at
Nadvor rosi.
dejstvata se vikaat
Ako ne se stemni, nema da se razdeni.
bezli~ni glagoli.
Me boli grloto.

ZADA^A

Napi{i sostav pod naslov ÂZimski den vo mojot kraj¤

Pokraj opisot na prirodnite pojavi napi{i i kako tie

vlijaat na tvoeto raspolo`enie.

12
 NELI^NI GLAGOLSKI FORMI
Glagolskite formi {to ne razlikuvaat lice, se
vikaat neli~ni glagolski formi.
Neli~ni glagolski firmi se: glagolskata l-forma,
glagolskata imenka, glagolskata pridavka i glagolskiot
prilog.

Glagolska l-forma

Glagolskata l-forma spa|a vo neli~nite glagolski

formi. Imeto go dobila spored nastavkata-l.
Kaj l-formata razlikuvame promena po rod (samo vo
ednina) i po broj.
Na primer:

Ednina: Neli~ni glagolski

Ma{ki rod: Toj ~ita-l. firmi se: glagolskata
@enski rod: Taa ~ita-la. l-forma,glagolskata
Sreden rod: Toa ~ita-lo. imenka,glagolskata
Za site rodovi vo mno`ina se upotrebuva pridavka i
formata, ~itale. glagolskiot prilog.

L-formata se obrazuva od svr{eni i nesvr{eni

glagoli.
L-formata {to se obrazuva od svr{eni glagoli,
izrazuva svr{eno dejstvo (padnal, fatil, stanal).
L-forma {to izrazuva nesvr{eno dejstvo (padnel,
fatel, stanel).
So l- formata se gradat nekolku slo`eni glagolski
formi: minato neopredeleno vreme, predminato vreme,
idno preka`ano vreme i mo`en na~in.

ZDA^A

Pro~itaj go sledniov tekst i prepoznaj ja

glagolskata l-forma.
ÂEdno dete posetilo eden mudrec i go pra{alo:
- Koe jadewe e najvkusno na svetov?
- Lebot, - odgovoril mudrecot.
- A koja radost e najgolemata?
- Denes da se nau~i ona {to ne si go znael v~era.
Deteto se nalutilo.
- Te vikaat mudrec, a ti mi zboruva{ sosema obi~ni
raboti!
Mudrecot go poglednal so nasmevka.
- Se naluti, zna~i, ti od mene ni{to ne nau~i.
Deteto odmavnalo so rakata i si zaminalo.
13
 Dolgo odelo. Izgladnelo. Na patot imalo selo, a vo
seloto prodavnica. Deteto vleglo vo prodavnicata. Imalo
tolku pari kolku da si kupi samo par~e leb. Kupilo i
otkinalo zalak¤.
( ÂNajgolemata radost¤ - Irina Strelkova)

Glagolska imenka

Glagolskata imenka ozna~uva ime na glagolskoto

dejstvo. Taa se izveduva samo od nesvr{eni glagoli. Se
obrazuva koga na glagolot od nesvr{en vid, vo treto lice
ednina mu se dodava nastavkata - we.
Glagolskata imenka
se obrazuva koga na Primeri: pee- we - peewe.
glagolot od vika- we - vikawe.
nesvr{en vid, vo tropa-we - tropawe.
treto lice ednina mu
se dodava Samo mal broj imenki od sreden rod obrazuvaat
nastavkata-we. glagolska imenka so nastavkata - nie: re{enie, soop{tenie,
uverenie, izdanie i drugi.

ZADA^A

Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi gi

glagolskite imenki.

ÂNoseweto na kambanata niz tesniot, neramen i kalliv

pat be{e te{ko, no, be{e polesna rabota otkolku ka~uvaweto
na kambanata na mestoto na alovata kambanarija, {to se
izdiga{e nad crkvata i ku}ite kako minare. Site ma`i od
seloto pomagaa vo izvr{uvaweto na ovaa te{ka rabota.
Odedna{ s# se smiri. Tolpata go zadr`a zdivot. Duri i
pticite na grankite od drvata, pomislija lu|eto, gi razbraa
zborovite na pitropot, za{to i tie zamol~ea. Ovo{kite,
visokite topoli, `alnite vrbi pokraj rekata prestanaa da se
leleat. Mo`ebi se pla{ea deka nivnoto {umolewe }e go
voznemiri yunot na kambanata. Celata priroda stivna kako
pred veselo is~ekuvawe na prviot yvon na selskata kambana.
A toga{ od svodovite na kambanata odekna dolgoo~ekuvaniot
yvon. No toa ne li~e{e na yunewe na kambana. Kambanite ne
davaat takvi yunewa¤.

(Stojan Hristov ÂKambana¤)

14
 Glagolska pridavka

Glagolskata pridavka se dobiva so dodavawe na

nastavkite: -n, -na, -no, -ni i nastavkite: -t, -ta, -to,
-ti. Ovie nastavki se dodavaat na glagolite koi
zavr{uvaat na samoglaskite a i e.

Primer:

~ita-n, pokane-t,
~ita-na, pokane-ta,
~ita-no, pokane-to,
~ita-ni pokane-ti

Glagolskata pridavka ima glagolska i pridavska

karakteristika.
Vo glagolskata pridavka-n vo konstrukcija so
pomo{niot glagol sum i ima - nema, glagolskata pridavka
ima glagolsko zna~ewe.

Primer:

Toj go nema ~itano romanot ÂGoce Del~ev¤ od Van~o

Nikoleski.
Kaj glagolskiot prilog ima
otstapuvawe od
VE@BA tretoslo`noto
akcentirawe
Obrazuvaj glagolski pridavki od slednive glagoli:
vika, saka, igra, pere, skine.

Glagolski prilog

Glagolskiot prilog e nemenliva glagolska forma.

Se obrazuva samo od nesvr{eni glagoli so nastakata-j}i:

~eka-~ekaj}i, odi-odej}i, vika-vikaj}i, sedi-sedej}i.

Glagolskiot prilog i glagolot vo li~na glagolska

forma, sekoga{ imaat ist podmet vo re~enicata.
Primer: Telefoniraj}i ti na mobolniot, mislev
deka sigurno }e te slu{nam.

VE@BI

1.Slednive glagolski prilozi transformiraj gi vo

glagolski imenki:
Izleguvaj}i (izleguvawe), pi{uvaj}i, vikaj}i,
~itaj}i, sledej}i, vra}aj}i, sakaj}i, skokaj}i.
15
 2. Pr~itaj go vnimatelno sledniov tekst i otkrij vo koi
re~enici e upotreben glagolski prilog.

ÂPred zajdisonce lisicata se prikraduva{e kraj

zamrseni granki bri{ej}i ja so kitnestiot opa{ svojata traga
zad sebe.
-Ka~ak! grleno go izvika negoviot stopan koga go vide
kako zaostanuva vednej}i ja golemata glava, obrasnata so
srebrenosivi vlakna.
Vol~icata po~na da se prikraduva kon trloto, poleka,
Zavrnaa snegoi, pkrija ne~ujno, re~isi da nedopiraj}i se do zemjata, za da ne bide pak
tragi. iznenadena.
Grmotevicata se raznese niz no}ta, se odbi od dolot i se
izgubi so prazno, piskotlivo eho. Yverot se otfrli od zemjata,
Zdrava noga vo trn ne ja zaka~i so zabi podadenata crna raka na glogot i ne baraj}i
klavaj si. pat se nurna vo mrakot.
Procesot na odr`uvawe na prokolnatiot rod
prodol`uva{e - majkata umira{e, poleka, kako da zaspiva,
~uvstvuvaj}i kako vol~iwata slatko ja osloboduvaat od
plekoto, a toa, pred sosem da sekne, neo~ekuvano nadojde so
seta sila na `ivotot¤.
Slavko Janevski: ÂVol~ica¤

M.Topuz Âvolci¤

16
 PROSTI GLAGOLSKI FORMI
Prostite glagolski formi se sostaveni od eden
glagolski zbor vo razli~ni formi: pi{uvam, pi{uvav,
pi{uval, pi{uvaj, pi{uvaj}i i sli~no.
Vo makedonskiot standarden jazik prosti glagolski
formi se: sega{no vreme, minato opredeleno svr{eno
vreme, minato opredeleno nesvr{eno vreme, zapoveden
na~in, glagolska l-forma, glagolska imenka, glagolska
pridavka i glagolski prilog.

Sega{no vreme

Dejstvata i sostojbite {to se izvr{uvaat vo

momentot na zboruvaweto se izrazuvaat vo sega{no vreme.
Toa e prosta glagolska forma.
Formite za sega{no vreme se obrazuvaat so
dodavawe na nastavki za sega{no vreme na osnovnite
soglaski na glagolot: So sega{no vreme se
izrazuvaat dejstva i
ednina mno`ina sostojbi {to se
1 l. - m 1 l. - me izvr{uvaat vo momentot
2 l. - { 2 l. - te na zboruvaweto .
3 l. - Ò (nulta morfema) 3 l. - at

Formite vo sega{no vreme od glagolskite grupi

izgledaat vaka:

a - grupa i - grupa e - grupa

(igra) (sedi) (pee)

1l. igra -m 1 l.seda - m 1l. pea - m

ednina 2l. igra -{ 2 l.sedi - { 2l. pee - {
3l. igra -Ò 3 l.sedi- Ò 3 l. pee -Ò

1l. igra - me 1l. sedi - me 1l. pee -me

mno`ina 2l. igra -te 2l. sedi - te 2l. pee -te
3l. igra - at 3l. seda - t 3l. pe - at

VE@BA

Slednive glagoli: ~itaat, svirat i spijat, se dadeni

vo treto lice mno`ina. Opredeli ja formata za treto lice
ednina i prepoznaj ja grupata na glagolot.

Primer: ~itaat - ~ita, glagol od a - grupa.

17
 Minato opredeleno nesvr{eno vreme

So minato opredeleno nesvr{eno vreme se iska`uva

dejstvo {to se slu~ilo vo minatoto. Liceto koe zboruva, to~no
znae za vremeto vo koe se odvivalo dejstvoto.
Formite za minato opredeleno nesvr{eno vreme se
obrazuvaat od nesvr{eni glagoli, so dodavawe na slednite
nastavki: - v, -{e, -{e (ednina) i - vme, -vte, - a , -ja (mno`ina).
Ovie nastavki se dodavaat na osnovnata samoglaska - a ( kaj
glasgolite od a - grupa) i na osnovnata samoglaska - e (kaj
glagolite od e i i-grupa).
Promenata po grupi izgleda vaka:

ednina mno`ina

a - grupa 1l. ~ita-v ~ita-vme

So minato opredeleno (~ita) 2l. ~ita -{e ~ita-vte
nesvr{eno vreme se 3l. ~ita -{e ~ita-a
iska`uva dejstvo {to se
slu~ilo vo minatoto. e - grupa 1l. pie-v pie-vme
Liceto {to zboruva, (pie) 2l. pie-{e pie-vte
to~no znae za vremeto 3l. pie-{e pie-ja
koga se odvivalo
dejstvoto.
i - grupa 1l. ode-v ode-vme
(odi) 2l. ode-{e ode-vte
3l. ode- {e ode-a

Formite na minato opredeleno nesvr{eno vreme vo

vtoro i treto lice (ednina) imaat ista nastavka - {e.
Osnovniot glagol kaj glagolite od i-grupa preo|a vo e:
odi - odev, ode{e.
Kaj glagolite od e i i-grupa na koi op{tiot glagolski
del im zavr{uva na samoglaska, se javuva nastavkata - ja: pie -
pieja, kroi - kroeja.

18
 Minato opredeleno svr{eno vreme

Formite za minato opredeleno svr{eno vreme se

obrazuvaat od svr{eni glagoli so nastavkite:

ednina mno`ina
1l. -v -vme
2l - Ò -vte
3l - Ò -a; -ja

Promenata po grupi izgleda vaka:

a - grupa 1l. napi{a -v napi{a -vme

(napi{a) 2l. napi{a - Ò napi{a -vte So formite na minato
3l. napi{a - Ò napi{a -a opredeleno svr{eno vreme
se iska`uva zaokru`eno i
i - grupa 1l. ispi -v ispi- vme zasvedo~eno dejstvo vo eden
(ispi) 2l. ispi - Ò ispi -vte opredelen moment na
3l. ispi - Ò ispi -a minatoto.

e - grupa 1l. ized -ov izedo -vme

(izede) 2l. ized - e izedo -vte
3l. ized - e izedo -a

So formite na minato opredeleno svr{eno vreme se

iska`uva zaokru`eno i zasvedo~eno dejstvo vo eden
opredelen moment na minatoto. Od pregledov na formite
na minato opredeleno svr{eno vreme se zabele`uva deka
vtoro i treto lice vo ednina se ednakvi i bez li~na
nastavka.

VE@BI

Pro~itaj go sledniov tekst i pronajdi gi formite

za minato opredeleno svr{eno vreme.

ÂTolku se za~itav, {to koga go ~uv yvon~eto, ne

znaev koj yvoni i zo{to yvoni.
Sve}ata dogoruva{e; sve}nikot {to utrinata go
is~istiv, be{e potopen so loj. Se v~udonevidov,
nastojuvaj}i da gi izbri{am tragite na svojot prestap,
ja staviv knigata pod pe~ka i po~nav da go popravam
kandiloto. Od sobata izleze guvernantkata:
- Da ne si gluv? Yvonat!
- Da ne spie{e? - pra{a surovo stopanot.
Negovata `ena, ka~uvaj}i se te{ko po skalite, po~na
da se `ali deka jas sum vinoven {to taa
nastinala¤.
Izvadok Maksim Gorki
19
 ZAPOVEDEN NA^IN
Koga so glagolot se izrazuva zapoved, molba ili
naredba se upotrebuvaat formite za zapoveden na~in.
Na primer:
Slu{aj vnimatelno! Slu{ajte vnimatelno! Donesi
pribor za crtawe! Donesete pribor za crtawe. Te molam ne
zboruvaj glasno! Ve molam ne zboruvajte glasno!
Zapovedniot na~in se iska`uva so vtoro lice ednina i
vtoro lice mno`ina. So ovie formi se iska`uva direktna
zapoved.
Formite za zapoveden na~in za vtoro lice ednina i
vtoro lice mno`ina se obrazuvaat na sledniov na~in:
1. Kaj glagolite od a-grupa i kaj onie od e-grupa i i-
grupa na koi op{tiot del im zavr{uva na vokal, so nastavkata
Koga so glagolot -j (za ednina) i -jte (za mno`ina): ~ita-j, ~itaj, (vtoro lice
seizrazuva zapoved, ednina) ~ita - jte - ~itajte (vtoro lice mno`ina); pi-j - pij, pi
molba ili naredba - jte, stoi - stoj, stojte.
se upotrebuvaat
2. Kaj glagolite od - i i e-grupa na koi op{tiot del im
formite za
zapoveden na~in.
zavr{uva na soglaska, formata za vtoro lice ednina zavr{uva
na -i, a vo vtoro lice mno`ina na - te: polni - polne - polnete,
dones - i, dones - e - te.

Indirektna zapoved se iska`uva so konstrukciite od

~esti~kite da i neka i formite od sega{no vreme: da raboti,
neka raboti, da sedi, neka sedi, da rabotat, neka rabotat, da
sedat, neka sedat (vo treto lice ednina i mno`ina)
So formite na zapovedniot na~in, pokraj zna~eweto na
zapoved ~esto se iska`uvaat i:

a) minatost: ^itaj, ~itaj i do{ol krajot na knigata.

b) poslovi~nost: ^ini dobro, ne s# kaj .
v) uslov: Stani porano, }e stigne{.

ZADA^A

Napravi direktna zapoved za prvo lice ednina i vtoro

lice mno`ina od slednive glagoli: pee, tr~a, vika, igra,
zboruva.

POVTORI

So koi formi se iska`uva direktna zapoved?

Kako se iska`uva indirektna zapoved?
[to se iska`uva so formite na zapovedniot na~in,
pokraj zna~eweto na zapoved?
20
 PRILOZI
Prilozite se polnozna~ni zborovi {to stojat
naj~esto do glagolot i go opredeluvaat glagolskoto dejstvo
spored nekoj priznak (vreme, mesto, na~in, koli~estvo i
stepen). Spored nivnoto zna~ewe prilozite se delat na
nekolku grupi:
a) prilozi za vreme: koga, sega, nekoga{, no}e, dewe,
zime, lete, v~erva i drugi.
Na primer: ÂKoga pogledna, zad nego nagrnalo
orgomno stado ovci, kravi i kozi¤.
b) prilozi za mesto: kade, tuka, doma, napred, nazad,
docna, toga{, zimoska, lani i dr.
Na primer: ÂOv~ar~eto da ne pogledne{e nazad, }e
dobie{e neizmerno bogatstvo¤.
v) prilozi za na~in: kako, silno, dobro, lo{o, Prilozite se polnozna~ni
ta`no, slabo, sme{no, veselo, brgu i dr. zborovi {to stojat naj~esto
Na primer: ÂBrgu se ka~i na najbliskata lipa¤. do glagolot i go
opredeluvaat glagolskoto
g) prilozi za koli~estvo i stepen: mnogu, nekolku,
dejstvo spored nekoj priznak
pove}e, dosta i dr. (vreme, mesto, na~in,
Na primer: ÂNe mo`e{e pove}e da im pobegne¤. koli~estvo i stepen).
Nekoi od prilozite za na~in i koli~estvo se
stepenuvaat (dobro, podobro, najdobro).
Nekoi od prilozite, koga odat so imenka, dobivaat i
~lenski nastavki.
Na primer: Mnogute gleda~i, na krajot na
natprevarot, ostanaa samo mal broj.

VE@BA

Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst, pronajdi gi

i prepi{i gi site prilozi.
Obidi se prilozite da gi opredeli{ spored
osnovniot priznak {to go opredeluva glagolskoto dejstvo.

„Toj vleguva brzo vo izlo`benata kancelarija.

Crte`ite se eden na drug na biroto. Go zema gorniot i
vnimatelno go razgleduva, istavaj}i go postepeno kolku
{to mo`e da ja ispru`i rakata. Toa e crte`ot so
bronzeniot bokal. Umetnikot i ne sakaj}i so`alitelno se
usmevna. Bokalot e postaven na kujnska masa, so dve ru`i
vnatre. Se pznava deka ivicite mu se povle~eni so lenir,
boen e so sina boja {to so nekakva milimetarska
simetri~nost se proret~uva od ivicata nakaj
sredinata.Fonot e moliran yid, a {arkite mu se predadeni
kako naroden vez. Pravewe na takvi {arki zafa}a mnogu
vreme na ~asovite po crtawe“.
(Izvadok od raskazot Izlo`ba od Bla`e Koneski)
21
 PREDLOZI
Predlozite se nemenlivi slu`beni zborovi so koi se
iska`uvaat razli~ni odnosi pome|u zborovite vo re~enicata.
Tie nemaat opredeleno, posebno zna~ewe i samo vo spoj so
polnozna~nite zborovi dobivaat pokonkretno zna~ewe.
Naj~esto dobivaat mestno i prostorno zna~ewe: na klupa, pod
klupa, zad klupa, pred klupa, do klupa, pokraj klupa, sproti
klupa i dr.
Pokraj navedenive zna~ewa so predlogot na mo`e da se
iska`e: vremensko, na~insko, celno, prisvojno i sporedbeno
zna~ewe.
Vremensko zna~ewe: Pticite se vra}aat na prolet.
Na~insko zna~ewe: Go fatija na izmama.
Celno zna~ewe: Zamina na letuvawe.
Predlozite se Prisvojno zna~ewe: Ku}ata na Ilija e mo{ne golema.
nemenlivi slu`beni
Sporedbeno zna~ewe: Taa li~i na majka si.
zborovi so koi se
iska`uvaat razli~ni
odnosi pome|u Spored sostavot predlozite se delat na prosti i
zborovite vo slo`eni.
re~enicata.
Prosti predlozi se onie {to se sostaveni od eden zbor:
za, da, na, do, v, vo, zad, pod, nad i dr.

Slo`eni predlozi se onie predlozi {to se sostaveni od

dva zbora: zaradi, poradi, pokraj, pome|u, nasproti, nasred,
nablizu, otade i drugi.

ZADA^A

Opredeli go zna~eweto na predlozite vo slednive

re~enici:

1. Pticite preselnici zaminaa na jug.

2. Pe~albarite se vra}aat na praznik.
3. Crte`ot na Tomi e najdobriot crte`.
4. Katerina ja napi{a doma{nata rabota na brzina.
5. Se ka~i na drvo.

22
 SVRZNICI
Svrznicite se slu`beni zborovi so koi se
povrzuvaat zborovite i re~enicite vo slo`enata re~enica.
Svoeto zna~ewe svrznicite go dobivaat vrzuvaj}i gi
zborovite i re~enicite. Svrznicite go izrazuvaat odnosot
me|u zborovite i re~enicite. So svrznikot no i ama
izrazuvame sprotiven odnos, a so ako izrazuvame uslov.
Svrznicite se delat na prosti i slo`eni.
Prosti svrznici se: a, no, i, pa, da, ta, ako i drugi.
Slo`eni svrznici se: iako, za da, taka {to, kako
{to, za{to, samo i dr.
Pri upotrebata na svrznicite, treba da se vnimava
na onie svrznici koi{to mu se tu|i na makedonskiot jazik:
ali, nego, po{to, taka da i drugi. Svrznicite se slu`beni
zborovi so koi se
VE@BA povrzuvaat zborovite i
re~enicite vo slo`enata
re~enica.
Vo sledniov tekst pronajdi gi svrznicite koi{to
svrzuvaat zborovi i re~enici vo slo`enata re~enica:

ÂSedam pod drvo i ~ekam da padne plodot.

Drvoto e polno so rod, i samo treba da se zagleda{
me|u lisjata za da go dogleda{ orevot. Nababren i
nakostre{en. No makar {to lisjata se zaklatuvaat kako
krilja, plodot ni{to ne go otkinuva od grankata.
Samo edna ververi~ka, so kradlivi o~i i `enstvena
opa{ka, se provira me|u ~atalite kako zmiul~e vo pazuva
i skoka od granka na granka kako do`dovna kapka {to
nikako da se razbie. Taa, koga saka, mo`e da dojde do
plodot, no ne go giba pred da mu se raspuka kafticata. Ne
e luda da si gi vapca prstite. Toga{ sopstveni~ki go
prezema so prednite noxiwa kako {to isposteniot
selanec ja obgrluva najgolemata tikva, i misli{ deka
samo go grli dodeka vsu{nost go dupi. Potoa so
vrvlestata mucka vleguva vo oreovata luspa, ostavaj}i gi
crnite o~iwa da ñ {araat nadvor - da bide na {trek so
svetot, dodeka se nasleduva vo jatkata. I navistina, na
vrvot od krunata doletuva edna dr~na stra~ka. Crno-
bela, taa misla deka pee, a vsu{nost samo graka. Zgora na
toa, za razlika od ververi~kata, taa e sega kradlivka.
Grabna eden orev i go nosi na sosedniot pokriv.
Vistinsko ~udo e kako u{te graka, dodeka klunot i e
prikle{ten so orevot. Sletana na oxakot, go spu{ta
plodot me|u kanxite i po~nuva da go udira so klunot. ¤

( Izvadok ) Dimitar Solev

23
 PREDMET
Sekoj zbor oddelno si ima svoe zna~ewe, no tokmu
re~enicata vo koja e vospostavena vrska me|u zborovite, ja
smetame kako osnovna edinica vo jazi~noto op{tewe.
Uslov za formirawe na re~enicata e prisustvoto na
glagolot vo li~na glagolska forma. Taa glagolska forma go
pretstavuva prirokot vo re~enicata. Prirokot e osnoven ~len
vo re~enicata. So prirokot soop{tuvame dejstva, sostojbi,
nastani, karakteristiki, povrzuvaj}i gi so nivnite vr{iteli.
Prirokot sekoga{ odi so podmetot.
Podmetot go ozna~uva vr{itelot na dejstvoto:
Tomislav ~ita kniga.
Glagolot ~ita ne mo`e da oformi kompletna re~enica
bez podmet i direkten predmet. Toa mo`e da se sogleda ako se
Spored vospostavenata odgovori na pra{aweto koj ~ita (podmet) i {to ~ita
vrska me|u imenskite (predmet).
~lenovi vo re~enicata i Spored toa, kako neophodni ~lenovi vo re~enicata se
prirokot, razlikuvame
predmetot i prilo{kite opredelbi.
tri vida predmet:
Spored vospostavenata vrska me|u imenskite ~lenovi vo
direkten, indirekten i
predlo{ki. re~enicata i prirokot, razlikuvame tri vida predmet:
direkten, indirekten i predlo{ki.

Direkten predmet e onoj imenski ~len vo re~enicata

vrz koj direktno preminuva dejstvoto na prirokot:

-Velika pr`i kompiri.

-Maja ~ita kniga.
-Mama mesi leb.

Indirektniot predmet ja imenuva celta na dejstvoto:

-Nastavni~kata im podari knigi na najdobrite

u~enici vo oddelenieto.

-Tato mu kupi ranec na Nikola.

-Toj se ka~i na drvoto.
-Gi ostaviv parite na masa.

Predlo{kiot predmet se vrzuva so prirokot so pomo{

na site predlozi, duri i so predlogot na, koga ne e upotreben
za voveduvawe indirekten predmet:

-Dedoto veruva{e vo svoite vnuci.

-Boris si igra{e so svoite igra~ki.
-^u~uligata pee{e za proletta.

24
 Udvojuvawe na direktniot i indirektniot predmet

Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot

predmet e va`na karakteristika na makedonskiot
literaturen jazik.
Udvojuvaweto se vr{i so kratkite zamenski formi:
a) za direkten predmet: me, te, gi, ja, n#, ve, se.
b) za indirekten predmet: mi, ti, mu, $, ni, vi, im, si.
Udvojuvaweto na dirktniot i na indirektniot
predmet se vr{i so ~lenuvana imenka, sopstvena imenka i
dolgi formi na nekoja li~na zamenka.

Udvojuvawe na direkten i indirekten predmet so

~lenuvana imenka

- Ile ja pro~ita knigata.

- Tomi go donese ku~eto.
- Kate gi izede cre{nite.
- Veterot gi sroni lisjata.
- P~elata go sobra polenot.
- Nastavni~kata im ~estita na pobednicite.
- Snegulkite im pa|aa na nosiwata.

Udvojuvawe so sopstvena imenka

- V~era ja sretnav Biljana.

- Vane mu prosti na Petre.
- Kate í podari slika na Jana.

Udvojuvawe so dolga forma na li~na zamenka

- Samo nim im ka`avte za sredbata.

- I Vam }e ve povikame na natprevarot.
- Nemu sekoga{ mu pa|a pari~kata.
- Mene slatko me nagostija.

VE@BA

Pro~itaj go vnimatelno sledniov tekst i pronajdi

gi primerite so udvojuvawe na predmetot.
Prepi{i gi vo tetratkata za doma{na rabota.

ÂSi `iveela vdovicata Marija so svojata majka i so

{est de~iwa. @iveela bedno. No so poslednite pari
kupile edna kafeava krava kolku za mleko da im dava na
decata. Postarite deca ja pasele kravata vo poleto, a doma
$ davale trici. Edna{ majkata izlegla nekade, a postariot
sin Mi{e oti{ol po leb, ja ~uknal ~a{ata i ja skr{il. 25
 Mi{a se ispla{il deka majka mu }e go kara za toa, gi sobral
pogolemite par~iwa od ~a{ata gi iznesol nadvor i gi zakopal
vo senoto, a pomalite par~iwa site gi sobral i gi frlil vo
kopan~eto. Majkata ja barala ~a{ata, po~nala da pra{a no
Mi{a ne ka`al i taka toa se zaboravilo.
Drugiot den po ru~ekot majkata oti{la na kravata da $
dade trici vo kopan~eto gleda - kravata kako bolna i nej}e da
jade. Fatile da ja lekuvaat kravata; povikale edna baba.
Babata rekla: ÂKravata nema da bide `iva, treba da se zakole
zaradi mesoto¤. Povikale eden selanec i zele da ja kolat
kravata. Decata ~ule kako vo dvorot zarikala kravata. Se
sobrale site na pe~kata i po~nale da pla~at. Koga ja zaklale
kravata, $ ja izvadile ko`ata i ja rasekle na par~iwa, vo
grloto $ na{le staklo.
Toga{ doznale deka taa pcovisala poradi toa {to vo
jadeweto na{la staklo. Koga Mi{a doznal za toa, toj fatil
silno da pla~e i $ priznal na majka si za ~a{ata. Majka mu
ni{to ne mu rekla i samata zaplakala. Taa rekla: ÂNie ja
otepavme na{ata krava, a sega nema so {to da si kupime druga.
Kako }e `ivet na{ite mali de~iwa bez mleko? ¤ Mi{a u{te
pove}e fatil da pla~e i ne sleguval od pe~kata, koga jadele
pivtija od glavata na kravata. Toj sekoj den na son ja gledal,
kako dedo Vosilij ja nosi za rogovite mrtvata glava na kravata
so otvoreni o~i i so crven vrat. Otoga{ nemalo ve}e mleko za
decata¤.

( Izvadok od raskazot ÂKrava¤) L. N. Tolstoj

ZADA^A

Pro~itaj gi pravilno slednive re~enici vo koi se

ispu{teni kratkite zamenski formi za udvojuvawe na
direkten i indirekten predmet.

- Tomi - vrati topkata.

- Stojan~o -- vklu~i kompjuterot.
- Biljana -- pobara adresata.
- Filip -- poizdravi gostite.
- Ilija -- podari ku~e na Valentina.
- Site --- ni aplaudiraa.
- Nemu sekoga{ -- se nasmevnuva sre}ata.
- Kate -- pozdravi Mihaela.

26
 APOZICIJA
Vtorostepeni ~lenovi vo re~enicata se atribut i
apozicijata.
Atributot opredeluva nekoja osobina na imenkata.
Apozicijata e samostoen del na re~enicata. Osven
{to ne mo`e da stoi pokraj prirokot (glagol vo li~na
glagolska forma) apozicijata mo`e da stoi pokraj sekoj
re~eni~en ~len. Apozicijata i re~eni~nite ~lenovi do
koi stoi mo`at da si gi zamenat mestata, bidej}i se
ramnopravni ~lenovi vo re~enicata.
Apozicijata sekoga{ se oddeluva so zapirka.
Apozicijata se sre}ava vo slednie re~enici:

1. Veles, rodniot grad na poetot Ko~o Racin, ostana

bez voda.
2. Vo Ko~ani, gradot na orizot, }e se odr`i Apozicijata e samostoen
Republi~ki natprevar po makedonski jazik. del na re~enicata.
3. Ohrid, rodniot grad na Prli~ev, e preplaven so
turisti.

ZADA^A

Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{

apozicija.

Stara ohridska soba

27
 STRUKTURA NA SLO@ENATA RE^ENICA
Slo`enata re~enica e sostavena od dve ili pove}e
li~noglagolski formi i zborovni grupi {to se grupirani
okolu niv. Strukturata na slo`enata re~enica ja so~inuvaat
li~noglagolskite formi i zborovnite grupi {to se
povrzuvaat so niv.
Edna li~noglagolska forma so zborovite {to se
povrzuvaat so nea odgovara na strukturata na prostata
re~enica. Vakvite delovi vo slo`enata re~enica se postaveni
vo me|useben odnos so {to formiraat re~enica kako jazi~na
edinica za komunikacija.
Delovite na slo`enata re~enica se vikaat del-
Edna li~noglagolska re~enici.
forma so zborovite
{to se povrzuvaat so PODELBA NA SLO@ENATA RE^ENICA
nea odgovara na
strukturata na
Odnosot na re~enicite od koi e sozdadena slo`enata
prostata re~enica.
Vakvite delovi vo re~enica mo`e da bide od dva vida: dvete re~enici da ne
slo`enata re~enica zavisat edna od druga i ednata re~enica mo`e da zavisi od
se postaveni vo drugata re~enica. Spored toa slo`enite re~enici se delat na
me|useben odnos so nezavisnoslo`eni i zavisnoslo`eni re~enici.
{to formiraat Kaj nezavisnoslo`enite re~enici vrskata me|u del-
re~enica kako re~enicite mo`e da bide potesna ili polabava i spored toa
jazi~na edinica za razlikuvame: neazvisnoslo`eni re~enici so potesna vrska
komunikacija. me|u del-re~enicite i re~enici so nezavisnoslo`eni
re~enici so polabava vrska me|u del-re~enicite.
Nezavisnoslo`eni re~enici so potesna vrska me|u del-
re~enicite se:
1. Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici
2. Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici
3. Razdelni nezavisnoslo`eni re~enici
Nezvisnoslo`eni re~enici kaj koi vrskata me|u del-
re~enicite e polabava se:
1. Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici
2. Zaklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici
Vo zavisnoslo`enata re~enica sekoga{ ima edna glavna
i edna zavisna re~enica.
Glavnata del-re~enica vo slo`enata re~enica mo`e da
stoi i sama, a zavisnata sekoga{ odi zaedno so svrznikot.
Spored funkcijata na zavisnite del-re~enici vo
ramkite na slo`enata re~enica, razlikuvame: vremenski,
pri~inski, posledi~ni, celni, uslovni, dopusni, na~inski,
odnosni i iskazni zavisnoslo`eni re~enici.

28
NEZAVISNOSLO@ENI RE^ENICI

Nezavisnoslo`eni re~enici se: sostavni,

sprotivni, razdelni, isklu~ni i zaklu~ni.

Sostavni nezavisnoslo`eni re~enici

Sostavnite nezavisnoslo`eni re~enici donesuvaat

sodr`ini {to se povrzani pome|u sebe po red razli~ni
osnovi: spored vr{itelot na dejstvoto, spored vremeto i
mestoto na vr{ewe na dejstvoto.
Ovie re~enici se svrzuvaat so slednive svrznici: i,
ni, nitu, pa, ta.
Naj~esto ovie re~enici se svrzuvaat so svrznikot i.
Arno e s# da znae{,
- Petre dojde i ~eka da zaminete. ama ne treba se da pravi{
- Se najade i si zamina.

So svrznicite pa i ta obi~no se svrzuvaat dejstva Arno jadi, ama i arno

raboti
{to se odvivaat edno po drugo.

- Go zabele`a ~ovekot, pa trgna po nego.

- [tom ja mina rekata, pa }e go fati vistinskiot
pat.
- Zavr{i ja rabotata, pa dojdi.

Sprotivni nezavisnoslo`eni re~enici

Vo sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici se

isklu~uva sprotiven odnos me|u povrzanite sodr`ini. Tie
se svrzuvaat so svrznicite: a, no, ama, ami, tuku, me|utoa.
Eden od naj~estite svrznici me|u del-re~enicite na
sprotivno nezavisnoslo`enite re~enici e svrznikot a:

- Od sekogo bara, a nikomu ne dava.

- Toj ne znae da igra , a sekoga{ se fa}a na oro.
- Taa saka da veze, ama ne znae da bodne so igla.

Svrznicite no i ama svrzuvaat sprotivni dejstva,

koi se so potvrdna forma.

- Toj znae{e, ama saka{e u{te ne{to da nau~i.

- Saka{e u{te da raboti, no be{e isto{ten.

Spored pravopisnite pravila sprotivnite re~enici

sekoga{ se oddeluvaat so zapirka.

29
 VE@BA

Upotrebi gi svrznicite: a, no, ama, vo pismeniot sostav

{to }e go napi{e{ za edno tvoe do`ivuvawe.

Razdelni nezavisnosli`eni re~enici

Spored svrznicite razdelnite nezavisnoslo`eni

re~enici se izdeluvaat na razdelni nezavisnoslo`eni
re~enici so svrznikot ili i razdelni nezavisnoslo`eni
re~enici so svrznici {to se povtoruvaat:
ili - ili, bilo - bilo, de - de, tu - tu, ni - ni, nitu - nitu.
Vo razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so svrznikot
ili vo dvete del - re~enici se dava dejstva {to se isklu~uvaat:

- Mo`e{ da dojde{ ili otka`i se.

- Zemi ili ostavi.

Razdelni nezavisnoslo`enite re~enici so povtornite

svrznici: de-de, tu-tu, ~as - ~as gi upotrebuvame za naglasuvawe
na naizmeni~no vr{ewe na dejstvo. Vo oddelna grupa gi
vklu~uvame povtorenite svrznici: i - i, em - em, koi se
karakteristi~ni za razgovorniot stil.

Primer:
- Mese~inata de }e se pojavi, de }e se sokrie zad
temniot oblak.
- Em saka{ da go vidi{, em se pla{i{ od nego.
- Nitu zema, nitu dava.
- Ni saka da mu doa|a{, ni saka da ti doa|a.

Spored Pravopisot na makedonskiot literaturen jazik,

razdelnite nezavisnoslo`eni re~enici so svrznikot ili ne se
oddeluvaat so zapirka.

ZADA^A

@ivko Popovski: Cve}iwa

na mirot Napi{i pet razdelni nezavisnoslo`eni re~enici vo
koi }e gi upotrebi{ svrznicite ili - ili, de - de, tu - tu,
bilo - bilo.

Isklu~ni nezavisnoslo`eni re~enici

Vo isklu~nite nezavisnoslo`eni re~enici me|u del-

re~enicite vrskata e polabava, vo niv se nadovrzuva edna
30 sodr`ina na druga, edno dejstvo na drugo.