Univerza

v Ljubljani
Fakulteta
za gradbeništvo
in geodezijo

Katedra za metalne konstrukcije

JEKLENE KONSTRUKCIJE I

5.0 VEZNA SREDSTVA

prof. dr. Darko Beg
Sodelavec: Blaž Čermelj
 Vezna sredstva – SIST EN 1993-1-8
Vezna sredstva:

– zvari
– navadni vijaki
– injecirani vijaki
– prednapeti vijaki
– vijaki s točnim naleganjem
– zakovice
– čepi
Vrste zvarov in varjenih spojev
Vrste zvarov in varjenih spojev -
nadaljevanje
 Zvari ob zaobljenih robovih

a)

b)

Zvari ob zaobljenih robovih se pojavljajo pri priključevanju

hladno oblikovnih in okroglih palic polnega prereza.
 Čelni zvari s polno penetracijo

Projektna nosilnost čelnih zvarov je enaka nosilnosti šibkejše

pločevine.
Z ustrezno tehnologijo varjenja, kvaliteto elektrod in kontrolo
kvalitete moramo zagotoviti, da so mehanske lastnosti zvara (fy, fu,
žilavost) enako ali večjo nominalnih mehanskih lastnosti osnovnega
materiala.
 Kotni zvari
Razpored napetosti – obtežba prečno na vzdolžno os zvara

F 2 1
σ⊥ = ⋅ ⋅
2 2 a ⋅ lz
a = korenska mera
(debelina)
lz = dolžina zvara
F = obtežba prečno na
F 2 1 vzdolžno os zvara
τ⊥ = ⋅ ⋅
2 2 a ⋅ lz
 Kotni zvari
Razpored napetosti – obtežba v vzdolžni smeri zvara

F
τ& =
2 ⋅ a ⋅ lz

Az = a ⋅ lz površina enega zvara

(najmanjša – po kateri
pride do porušitve)
 Projektna nosilnost kotnih zvarov
Natančnejša metoda – SIST EN 1993-1-8

fu fu
σ z = σ + 3 (τ + τ ) ≤
2 2 2
;σ⊥ ≤
⊥ ⊥
β w ⋅ γ Mw
&
γ Mw
fu
β w ⋅ γ Mw računska nosilnost (napetost) zvara

fu natezna trdnost osnovnega materiala

γ Mw = 1, 25 parcialni varnostni faktor za zvare (fu)
βw korelacijski koeficient
 Projektna nosilnost kotnih zvarov
Korelacijski koeficient β w

βw
jeklo fu [MPa]
S 235 360 0,80

S 275 430 0,85

S 355 510 0,90

Za vmesne vrednosti je dovoljena linearna interpolacija.

 Projektna nosilnost kotnih zvarov
Poenostavljena metoda
fu
σ z = σ ⊥2 + 3 (τ ⊥2 + τ &2 ) ≤
β w ⋅ γ Mw
σ z lahko poenostavimo (na varni strani):

fu
σ = 3 ⋅σ 2
⊥ + 3 ⋅ (τ 2
⊥ +τ ) ≤
2
z &
βw ⋅γ Mw

fu / 3
σ = σ 2
⊥ +τ 2
⊥ +τ 2
≤ f vw ,d =
z &
β w ⋅γ Mw

vektorska vsota
=

R / Az
Po poenostavitvi smer delovanja ni več pomembna
 Projektna nosilnost kotnih zvarov
Poenostavljena metoda

Korensko mero a zvrnemo v ravnino spoja in zvare

obravnavamo podobno kot prečne prereze nosilcev.

lz

v& = τ & a a

Fn
n= σ z = n 2 + v&2 + v⊥2 ≤ f vw,d
2 ⋅ a ⋅ lz
F⊥
v⊥ =
2 ⋅ a ⋅ lz
 Projektna nosilnost kotnih zvarov
Poenostavljena metoda; PRIMER

Debelino a vzamemo v ravnini stene

V = P , M = P ⋅l , N = F V M N
v& = n= +
Azv = 2 a lz Azv Wzv Azv
2 lzv2 a σ zv = n 2 + v&2 ≤ f vw,d
Wzv =
6
 Projektna nosilnost kotnih zvarov
V enačbi za σ z ali σ z upoštevamo samo napetosti, ki razdvojijo
zvar po ravnini a x lz.

enaka napetost v pasnici,

stojini, zvaru

NE UPOŠTEVAMO!
 Razporeditev napetosti vzdolž zvara
Predpostavimo, da so napetosti razporejene enakomerno (ne pri
M – linearno):

Pri dolgih zvarih (lz =150 a) se zaradi vpliva deformabilnosti

pločevine pojavijo ob robovih konice napetosti. To upoštevamo z
ustreznim zmanjšanjem nosilnosti:
 Dolžina zvarov

⎧30 mm Nosilnosti krajših zvarov ne upoštevamo.

lMIN = max ⎨
⎩6 a
lMAX = 150 a

Pri lz > 150 a → lz ,ef = lz ⋅ β L ,w

β Lw = 1, 2 − 0, 2 lz /150 a ( 0,8 pri 300 a )

Omejitev dolgih zvarov ne velja za zvare, ki prenašajo kontinuirni

strižni tok iz npr. stojine v pasnico varjenega I – profila.
Primer: neomejena dolžina kotnega
zvara
Strižni tok!
 Razporeditev napetosti vzdolž zvara
Upoštevati je potrebno koncentracije napetosti tudi ob prenosu sil iz
zvara v pločevino:

L > Tw
 Dolžina zvarov

a) bočno ležeči zvar b) čelno ležeči zvar

 Debelina zvara – korenska mera a
Za pločevine s t ≥ 4mm velja:
aMIN = 3 mm
Dopustni kot varjenja:

preklopni spoj
┴ spoj
aMAX ≈ 0,6 t aMAX ≈ 0,7 t
a
Določanje korenske mere a
 Določanje korenske mere a

Pri avtomatskem varjenju se lahko a poveča zaradi globoke penetracije

za:
⎧20%
min ⎨
⎩2 mm
 Togost kotnih zvarov

Kotni zvari

v&
osnovna obtežba

Čelno ležeči zvari bolj togi in z večjo nosilnostjo.

Bočno ležeči zvari manj togi in bolj duktilni.
Po SIST EN 1993-1-8 nosilnosti enostavno seštevamo
 Ekscentrično obremenjeni zvari
Enostranski zvari – niso dovoljeni!

Enojni kotni zvari in enostranski delno penetrirani čelni zvari

Ekscentrično obremenjeni zvari

9 9

8 8
 Prekinjeni zvari
Dovoljeni samo tam, kjer ni večje nevarnosti korozije.
Prekinjeni zvari
 Zvari v odprtini

D > 4t

Uporaba:
• samo za strižne obremenitve ( v& ; v⊥ ) ali
• za preprečitev lokalnega izbočenja pločevin ali
• preprečitev razmikanja

Obravnavajo se kot kotni zvari.

Geometrija čepastih zvarov
 Čepasti zvari
Uporaba:
• samo za prevzem strižne obremenitve ali
• za preprečitev lokalnega izbočenja pločevin ali
• preprečitev razmikanja pločevin

D ≥ t + 8 mm

t ≤ 16 mm -luknjo zapolnimo
⎧16 mm
t > 16 mm h = max ⎨
Fw,Rd = Aw ⋅ f vw,d ⎩t / 2
 Čelni zvari z delno penetracijo
• Penetracija ne sega preko celotne debeline pločevine
• debelina zvarov se določi na podoben način kot pri kotnih zvarih
POZOR: debelina zvara ni nujno višina trikotnika, ampak
najmanjša razdalja v območju zvara, po kateri po porušitvi zvara
lahko ločimo spojena elementa.

Projektirajo se kot kotni zvari Pri ┴ stiku - izjemoma kot

polnopenetriran čelni zvar.
Čelni zvari z delno penetracijo

Polnopenetrirani T spoj (kot T spoj z delno penetracijo

pri polni penetraciji)
 Zvari ob zaobljenih robovih

Uporaba z:
• HOP; okrogli profili
Projektirajo se kot kotni zvari

Debelina zvara se določi s poskusnim varjenjem in prečnim rezanjem.

 Sodelujoče širine v neojačanih T spojih
• Neojačani I in H profili
beff = tw + 2 s + 7 k t f ,
kjer je:

tf f y, f
k= ⋅ vendar k ≤ 1, 0
t p f y, p
f y, f napetost tečenja pasnice
f y, p napetost tečenja pločevine

Razdalja s se izračuna na naslednji način:

- pri valjanih I ali H profilih: s=r
- pri varjenih I ali H profilih: s= 2a

Pri f y, p
beff < ⋅ bp potrebna ojačitev spoja
fu , p
• Neojačani škatlasti in U profili

beff = 2tw + 5t f , vendar beff ≤ 2tw + 5k t f

 Primerjava čelnih in kotnih zvarov
Kotni zvari
DOBRO:
• so poceni (ni priprave žlebov, manj izurjeni varilci)
SLABO:
• izgled
• niso dobri za dinamično obremenjene konstrukcije - utrujanje
(velik zarezni učinek)

Čelni zvari
DOBRO:
• lepši izgled
• boljši pri utrujanju
SLABO:
• dražja izvedba (varilni žlebovi, bolj izurjeni varilci …)
 Vijaki, zakovice in čepi
Obravnavali bomo predvsem vijake, povedano pa velja tudi za
zakovice (te se manj uporabljajo – zahtevnejša vgradnja, slabše pri
nategu; najdemo jih v starih konstrukcijah)

Delni varnostni faktorji materiala γ M :

vijaki γ Mb = 1, 25
zakovice γ Mr = 1, 25
čepi γ M = 1, 25
Torna nosilnost vijakov:
MSN γ M ,S ,ULT = 1, 25
MSU γ M ,S ,SER = 1,10
 Osnovni podatki o vijakih za
konstrukcije
Opis vijaka:
• šestroba glava
• steblo z navojem
• podložka
• matica

Različici izdelave:
- navoj samo v spodnjem delu
stebla
- navoj po celi dolžini stebla
(novejši pristop, potrebujemo
manj različnih dolžin)
 Osnovni podatki o vijakih za
konstrukcije
Dimenzije:

M 20 × 60 M 20
metrični
premer dolžina
navoj
stebla stebla
(mm) (mm)

M12 M16 M20 M22 M24 M27 M30 M33 M36

Najmanjši, ki se običajno uporablja, največji ≈ M68

 Osnovni podatki o vijakih za
konstrukcije
Kvaliteta vijakov:
visokovredni vijaki (prednapenjanje)
duktilni neduktilni
4.6 4.8 5.6 5.8 6.8 8.8 10.9 (12.9)
natezna % meje
najbolj uporabljana kvaliteta
trdnost plastičnosti
vijakov

f ub = 400 MPa → f yb = 0,6 × 400 MPa = 240 MPa

Kvaliteta matic:
Trije trdnostni razredi:
4 8 12
 Vijaki

Nominalne vrednosti napetosti tečenja fyb in natezne trdnosti fub vijakov

Trdnostni
4.6 4.8 5.6 5.8 6.8 8.8 10.9
razred vijaka

fyb (N/mm2) 240 320 300 400 480 640 900

fub (N/mm2) 400 400 500 500 600 800 1000

 Osnovni podatki o vijakih za
konstrukcije
Pri privijanju vijaka se pojavi trenje (navoji - matica, matica -
podložka, podložka - pločevina). Lahko pride do hladnega
varjenja – veliko trenje pri materialih z enako površinsko
trdoto. Zato se posebno pri vijakih visoke trdnosti uporabljajo
podložke s povečano površinsko trdoto - H.
 Osnovni podatki o vijakih za
konstrukcije
Prečni prerez vijaka:

d + dc d f + dc
df = , ds =
2 2
π ⋅d2 π ⋅ d s2
Ab = A = , As = A =
4 4
bruto prerez računski (neto) prerez
Pri kontroli nosilnosti se uporablja tisti prerez , ki je merodajen.
As ≈ 0,75 − 0,80 Ab
 Osnovni podatki o vijakih za
konstrukcije
Premer lukenj za vijake:
- običajni vijaki
M12, M14: Δd = 1 mm +d = d 0 − d
M16 – M24: Δd = 2 mm
M27 → : Δd = 3 mm
Manjše Δd lahko predpišemo, večjih ne!

- prednapeti vijaki – torna nosilnost

povečave luknje
podaljšave luknje
Razvrstitev vijakov glede na način
prenašanja obtežbe
- prevzem strižnih sil
- navadni vijaki (prestrig vijaka)
- VV prednapeti vijaki (trenje)

- prevzem nateznih sil

- prevzem nateznih in strižnih sil

Prevzem strižnih sil
Prevzem nateznih sil
Prevzem nateznih in strižnih sil
 Nosilnost navadnih vijakov
STRIŽNA NOSILNOST VIJAKOV

Mehanizem prenosa sil:

 Strižna nosilnost vijakov
Računska nosilnost na prestrig vijaka (en vijak, ena strižna
ravnina)

0,6 ⋅ f ub ⋅ A strižna ravnina skozi polno steblo vijaka

Fv , Rd =
γ Mb
0,6 ⋅ fub ⋅ As 4.6 5.6 6.6
EC3 Fv , Rd =
γ Mb 8.8
strižna ravnina
0,5 ⋅ fub ⋅ As 4.8 5.8 6.8 skozi navoje
Fv , Rd =
γ Mb 10.9

Nižja nosilnost – manj duktilni vijaki – hipna porušitev

Značilna neduktilna porušitev vijakov
12.9 v strigu
 Strižna nosilnost vijakov
FSd = n ⋅ m ⋅ Fv , Rd n = število vijakov
m = število strižnih ravnin

Vpliv deformabilnosti pločevin pri dolgem stiku

Pri kratkih stikih

predpostavimo, da se zunanja
obtežba razporedi
enakomerno na vse vijake.

Pri dolgih stikih [(l > 15d) ≈ 6

vijakov] pa se pojavi
neenakomerni razpored sil.
Dolgi spoji
 Strižna nosilnost vijakov
Pri Lj>15d potrebna redukcija
projektne strižne nosilnosti Fv,Rd
s faktorjem βLf (deformabilnost
veznih pločevin).

L j − 15d
β Lf = 1 −
200d
vendar
β Lf ≤ 1, 0 in β Lf ≥ 0, 75
 Nosilnost navadnih vijakov
NOSILNOST VIJAKOV NA BOČNI PRITISK
Ustvari se prostorsko napetostno
stanje – tlaki v vseh treh smereh

višja meja plastičnosti ≈ 3fy (ali

več), ki še ne povzroči prevelike
ovalizacije luknje.

k1 ⋅ α ⋅ fu ⋅ d ⋅ t
EC3: Fb , Rd =
γ Mb

⎧2 t1
t ⇒ ∑ tMIN = min ⎨
⎩t2
Porušni mehanizmi

a) Prestrig

b) Porušitev po neto prerezu

 Razpored lukenj za vijake in zakovice
Minimalne razdalje

Fb ,MAX = 3 f y ⋅ d ⋅ t < 2e '2 ⋅ t ⋅ f y

e '2 > 1,5 d

e2 > 1,5 d 0

Fb ,MAX = 3 f y ⋅ d ⋅ t < 2e1 ⋅ t ⋅ f y / 3

3 3
e1 > d = 2,6 d
2
e1 > 2,5 d 0
 Razpored lukenj za vijake in zakovice
Minimalne razdalje

Fb ,MAX = 3 f y ⋅ d ⋅ t < 2 ⋅ 0,9 p1 ⋅ t ⋅ f y / 3

3⋅ 3
p1 > d = 2,9 d
2 ⋅ 0,9
p1 > 3,0 d 0

tg α = tg 30 ° = 0,58

p2 ≥ p1 = 3,0 d 0
 Nosilnost vijakov na bočni pritisk
Vzdolžna smer:
⎧e1 / 3d 0 robni vijak
⎪ p / 3d − 0, 25 notranji vijak k1 ⋅ α ⋅ f u ⋅ d ⋅ t
⎪ Fb , Rd =
α = min ⎨ 1 0
γ Mb
⎪ f ub / fu e1 p1
⎪⎩1,0
e2 d0
Prečna smer:
⎧ e2 p2
⎪2,8 − 1,7
- robni vijaki: k1 = min ⎨ d 0
⎪2,5
⎩

⎧ p2
⎪1, 4 − 1,7
- notranji vijaki: k1 = min ⎨ d 0
⎪2,5
⎩
Nosilnost vijakov na bočni pritisk

1 robni vzdolžno in prečno

2 robni prečno, notranji vzdolžno
3 robno vzdolžno, notranji prečno
4 notranji vzdolžno in prečno
 Nosilnost vijakov na bočni pritisk
Nosilnost na bočni pritisk se lahko
kontrolira ločeno za vsako smer
posebej.
Razpored lukenj za vijake in zakovice
 Razpored lukenj za vijake in zakovice
Razdalje in Minimum Maksimum1) 2) 3)
razmaki
Konstrukcije iz jekel v skladu z EN 10025 Konstrukcije iz
razen jekel v skladu z EN 10025-5 jekel v skladu z EN
10025
Jeklo, izpostavljeno Jeklo, ni Korozijsko
vremenskim ali izpostavljeno nezaščiteno jeklo
ostalim korozivnim vremenskim ali
vplivom ostalim korozivnim
vplivom

Manjše od 14t ali Manjše od 14t ali Manjše od 14tMIN

Razmak p1 2,2d0
200 mm 200 mm ali 175 mm
Manjše od 14t ali
Razmak p1,0
200 mm
Manjše od 28t ali
Razmak p1,i
400 mm
Manjše od 14t ali Manjše od 14t ali Manjše od 14tMIN
Razmak p2 5) 2,4d0
200 mm 200 mm ali 175 mm
 Razpored lukenj za vijake in zakovice
1) Največje vrednosti za razmake in robne razdalje so neomejene razen pri:
- tlačnih elementih, da se prepreči lokalno izbočenje oz. lokalni uklon
pločevin ali prepreči korozija izpostavljenih elementov.
- pri izpostavljenih nateznih elementih, da se prepreči korozija

2) Nosilnost tlačno obremenjenih pločevin na uklon med veznimi sredstvi se

določi v skladu z EN 1993-1-1, pri tem je lU = 0,6 p1.

3) t je debelina tanjšega od zunanjih stikovanih elementov.

5) Pri zamaknjenih vrstah veznih sredstev se lahko uporabi najmanjši razmak

p2 = 1,2d0, vendar L ≥ 2,4d0.
 Razpored lukenj za vijake in zakovice
Največje dovoljene razdalje

b) Zamaknjene vrste – tlačni elementi c) Zamaknjene vrste – natezni elementi

Paziti je potrebno na:

• lokalno izbočenje
• razmikanje površin
• rjavenje
 Nosilnost navadnih vijakov
NATEZNA NOSILNOST VIJAKOV
Način prenosa obtežbe:

EC3:
k2 ⋅ f ub ⋅ As
Fb , Rd = nateg vijaka
γM2 vijaki z vgreznjeno glavo → k2 = 0,63
min v ostalih primerih → k2 = 0,9
B p ,Rd = 0,6 π d m t p fu / γ M 2 preboj (redko merodajen)

d1 + d 2
dm =
2
 Natezna nosilnost vijakov
Vpliv togosti pločevine na silo v vijaku – “Prying force”
 Vpliv togosti pločevine na natezni spoj
1. Način: Porušni mehanizem v tanki pločevini FT,Rd

4 M pl ,1, Rd
FT ,1, Rd =
m n m m n

2. Način: Porušni mehanizem z istočasno odpovedjo pločevine in vijakov

F T,Rd
(srednje debele pločevine)

2 M pl ,2, Rd + n∑ Ft , Rd
FT ,2, Rd = ΣFt,Rd
m+n ΣF t,Rd
n m m n
3. Način: Porušitev vijakov (debele pločevine)
F T,Rd

FT ,3, Rd = ∑ Ft , Rd

ΣF t,Rd ΣFt,Rd
 Nosilnost navadnih vijakov
NATEZNA IN STRIŽNA NOSILNOST VIJAKOV
 Natezna in strižna nosilnost vijakov
Fv ,Ed Ft ,E d
EC3: + ≤ 1, 0
Fv ,Rd 1, 4 F t , R d

Fv , Ed
Fv , Rd
1.0

0.29
Ft , Ed
1.0 1.4 Ft , Rd
 Zakovice
Osnovni podatki o zakovicah za konstrukcije

0,6 ⋅ f ur ⋅ A0
• Manjša natezna nosilnost: Ft ,Rd =
γM2
- samo izjemoma – pomebna strižna obremenitev:
0,6 ⋅ f ur ⋅ A0
Fv , Rd =
γM2

• A0 = prerez luknje (zakovica jo zapolni) – stiki so togi, ni

zamikov (Δd pri vijakih).
 V delavnici vrezani navoji
Princip izdelave ne velja za vijake izdelane v tovarni.

Npr.: natezna vez: Ø + vrezani navoji

Kadar je merodajen prerez skozi navoje se nosilnost zmanjša s

faktorjem 0,85.
 Vijaki in zakovice z vgreznjeno glavo

• natezna nosilnost x 0,7

• bočnio pritisk StMIN – velja samo za ravni del stebla
 En sam vijak v strižnem stiku

• neenakomerno naleganje pločevin večji bočni pritiski

– manjša nosilnost
Fb , Rd ≤ 1,5 fu d t / γ Mb

• zaradi nevarnosti preboja podložke pod glavo vijaka in

matico
 Neto prerez
Pri vijačenih stikih so nosilni elementi vedno oslabljeni z
luknjami

Preveriti je potrebno zmanjšano nosilnost.

• NATEZNE PLOČEVINE

A = b ⋅t
Anet = ( b − 2 d 0 ) t

- Polni presek: N pl ,Rd = A ⋅ f y / γ M 0 γ M 0 = 1,0

- Neto presek: N net , Rd = 0,9 ⋅ Anet ⋅ f y / γ M 2 γ M 2 = 1, 25
Neto prerez – natezne pločevine

- prerez I: zunanja pl.- F

- prerez III: notranja pl.- F
n'
- prerez II: FEd ' = FEd
n
n' število vijakov pred prerezom
n število vseh vijakov
 Neto prerez – zamaknjene luknje
Primer: kotnik z luknjama v obeh krakih

Skupna vsota lukenj, ki jo odštejemo:

a) zmanjšanje za luknje, ki niso

zamaknjene; ravnina 2
max
⎛ s2 ⎞
b) t ⎜ n d 0 − ∑ ⎟; ravnina 1
⎝ 4p⎠
 Strižni iztrg ob robu pločevine – “block
shear effect”
Strižni iztrg je sestavljen iz:
• strižne porušitve (vzporedna prečni sili);
• nateznega pretrga (ob natezni strani skupine vijakov).
Delitev glede na geometrijo izpostavljene skupine vijakov:
• simetrična skupina vijakov, obremenjena s koncentrirano obtežbo

• skupina vijakov, obremenjena z ekscentrično obtežbo

 Strižni iztrg ob robu pločevine – “block
shear effect”
Simetrična skupina vijakov, obremenjena s koncentrirano obtežbo

fy
VRd = Anv ⋅
3 ⋅γ M 0
fu
N Rd = Ant ⋅
γM2

Veff ,1, Rd = N Rd + VRd

Ant neto prerez območja pločevine v nategu

Anv neto prerez območja pločevine v strigu
 Strižni iztrg ob robu pločevine – “block
shear effect”
Simetrična skupina vijakov, obremenjena s koncentrirano obtežbo

fy
VRd = Anv ⋅
3 ⋅γ M 0
fu
N Rd = 0,5 ⋅ Ant ⋅
γM2

Veff ,1, Rd = N Rd + VRd

Ant neto prerez območja pločevine v nategu

Anv neto prerez območja pločevine v strigu
 Kotniki, priključeni preko enega kraka
2, 0(e2 − 0,5d 0 )t f u
N u , Rd =
γM2
Spoj z enim vijakom:
β 2 Anet fu
N u , Rd =
γM2
Spoj z dvema vijakoma:
β3 Anet fu
N u , Rd =
γM2
Spoj s tremi vijaki:

β 2 in βje:
Kjer 3

Anet redukcijska faktorja, odvisna od razmaka p1

neto prečni prerez kotnika
Primer: priključevanje U - profila

U – profil lahko obravnavamo

kot dva kotnika:

h/2>b
Visokovredni prednapeti vijaki
Uporabljena kvaliteta vijakov:

8.8 10.9

Vijak prednapnemo in na stiku

površin pločevin ustvarimo velike
pritiske.

Veliki pritiski omogočajo, da se pri

strižni obremenitvi obtežba prenaša
s trenjem v strižni ravnini.
Torni stiki so zelo togi, saj ni
medsebojnih zamikov pločevin.
 Visokovredni prednapeti vijaki
Prednapenjanje:
• Sila prednapenjanja:

Fp ,Cd = 0,7 ⋅ fub ⋅ As

Večja sila prednapenjanja pomeni večjo torno nosilnost, zato se

prednapenjajo samo VV.
• Način prednapenjanja:
- z momentnim ključem

M p = K ⋅ d ⋅ Fp
Vijaki morajo biti čisti in
K = koeficient trenja (0,12 – 0,20) podmazani, K se meri!
(0,14 – 0,18) običajno
 Visokovredni prednapeti vijaki
Prednapenjanje z momentnim ključem
Mp povzroča v vijaku torzijske strižne napetosti, zato:
Fp ,Cd < fub ⋅ As → σ 2 + 3τ 2 = f y

- z dodatnim zasukom matice

Vijak tesno privijemo – pločevine se morajo stikovati. Nato
privijemo še za predpisan zasuk matice.

- kombinacija obeh najboljša

Z momentnim ključem prednapnemo do 75% sile

prednapenjanja, potem dodatni zasuk matice
 Visokovredni prednapeti vijaki
Torna nosilnost (en vijak)

Ks ⋅ m ⋅ μ
Fs , Rd = ⋅ Fp ,Cd
γM3

m = število strižnih ravnin

Ks = 1,0 običajno velike luknje
Ks = 0,85 povečane luknje Δd od 3 mm do 8 mm
Ks = 0,7 podolgovate luknje – dobro –lažja montaža

manjša torna nosilnost zaradi zmanjšanega kolobarja pritiska

 Visokovredni prednapeti vijaki
Torna nosilnost (en vijak)

γ M 3,ULT = 1, 25 mejno stanje nosilnosti + kontrola bočnega pritiska

(kategorija C)
γ M 3,SER = 1,10 mejno stanje uporabnosti (kategorija B) + pri mejnem
stanju nosilnosti kontrola za običajne vijake – strig, bočni
pritisk, neto prerez

μ = torni koeficient (0,2 -0,5)

Določa se eksperimentalno s standardiziranim poskusom.
 Visokovredni prednapeti vijaki
Torni koeficient μ

Razred torne površine Torni koeficient μ

A: peskano + metalizirano (Al, Zn) 0,5
B: peskano + cink silikatni premaz 0,4
C: jeklena krtača ali plamen 0,3
D: neobdelana površina 0,2

• Tornih površin nikjer ne barvamo z navadnimi barvami

antikorozijskimi zaščitami;
• vedno odstranimo rjo in mastne madeže;
• strižna nosilnost je vedno večja od torne nosilnosti;
 Visokovredni prednapeti vijaki
• torna nosilnost je pribljižno enaka strižni nosilnosti navadnih vijakov 4.6,
5.6;
• pri tornih spojih v MSN obvezno preverimo še bočni pritisk in neto
preseke;
• Pri tornih spojih v MSU pa za MSN kontrola kot pri navadnih vijakih.
 Visokovredni prednapeti vijaki
Mejna nosilnost
 Visokovredni prednapeti vijaki
Natezna nosilnost
Kot pri navadnih vijakih.

Torna in natezna nosilnost (en vijak)

k s n μ ( Fp ,C − 0,8 Ft , Ed ,ser )
pri spojih kategorije B: Fs , Rd ,ser =
γ M 3,ser

ks n μ ( Fp ,C − 0,8 Ft , Ed )
pri spojih kategorije C: Fs , Rd =
γM3

Pri momentnih spojih ni potrebno zmanjšati torne nosilnosti – v

natezni coni manj → v tlačni več.
 Visokovredni prednapeti vijaki
Utrujanje: DOBRE LASTNOSTI
- ni medsebojnih zamikov
- torna nosilnost – ni koncentracij napetosti ob luknji

a) Navadni vijaki: b) VV prednapeti vijaki: ni

koncentracija napetosti izrazitih konc. napetosti
 Visokovredni prednapeti vijaki
Utrujanje: DOBRE LASTNOSTI
- natezna obremenitev

Manjši ΔFb pomeni manjši vpliv utrujanja.

 Druge vrste vijakov
Podobne lastnosti kot VV prednapeti vijaki imajo tudi:

- vijaki s točnim naleganjem: Δd ≤ 0,3 mm. Potrebna je velika

natančnost → dragi stiki;
- injecirani vijaki: prostor med vijakom in pločevino zainjektiramo –
enoatavno, poceni → vedno večja uporaba.
- lahko jih prednapnemo
Injecirani vijaki
Injecirani vijaki
 Primerjava nosilnosti navadnih in
injektiranih vijakov
50

40

30
Sila [kN]

20

10

0
0 0,5 1 1,5 2
Pomik [mm]

Navadni strižni spoj Strižni injektirani spoj

Primerjava: prednapeti in prednapeti
injektirani spoj

500

400
Sila [kN]

300 P re dna pe ti spo j

P re dna pe ti inje ktira ni

200 spo j

100

0
0 ,0 0 0 ,0 5 0 ,1 5 0 ,3 0 0 ,4 5 0 ,6 0
P o m ik [m m ]
 Primerjava
Običajni vijaki:
DOBRO:
• poceni;
• enostavna vgradnja.
SLABO:
• slabe lastnosti pri utrujanju;
• zdrsi.

VV prednapeti vijaki:
DOBRO:
• zelo dobre lastnosti pri utrujanju;
• togi stiki.
SLABO:
• dragi;
• težje vgrajevanje – postopki prednapenjanja;
• potrebni bolj izurjeni delavci.
 Čepi
Uporaba:
Uporabljajo se tam, kjer želimo imeti pravi členek – npr.: vešalke

Upogibni
moment v čepu:

Upogibna
obremenitev, ki
je v vijaku ni!
Čepi - geometrija
Projektna nosilnost čepov