1.

MEDOSEBNI ODNOSI
Pozdravljeni, v sklopu predmeta KS vam bom predstavila seminarsko nalogo z naslovom
medosebni odnosi in komunikacija. Za začetek bom pozornost posvetila samim
medosebnim odnosom, ki so temelj učinkovite komunikacije in le ti dajejo ljudem posebno
barvo v življenju. Predvsem drugačnost drug od drugega daje čar vsakemu posamezniku, saj
je vsak človek svet zase in tako si vsak gradi kvaliteto svojega življenja predvsem s področja
medosebnega komuniciranja. Skozi celotno življenje se iz dneva v dan učimo komunicirati in
živeti drug z drugim. Da bi se lahko vzpostavila vez odnosa z drugimi je ključnega pomena,
da je najprej vzpostavljena v vsakem posamezniku. Vzdrževanje in prekinjanje odnosov je
temelj človekove družbene narave, saj je človek družbeno bitje in skozi odnose z drugimi
uresničuje svoje misli, dejavnosti in čustva. Delovno mesto je področje kjer so izrazitega
pomena pozitivni medosebni odnosi saj so le ti ključ do ugodne klime na delovnem mestu in
prav tako pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in na doseganje ciljev same
organizacije/zavoda. Sami medosebni odnosi zajemajo tako verbalno kot neverbalno
komuniciranje, ki lahko poteka na zavedni ali nezavedni ravni. Zadovoljujoči medosebni
odnosi so prvi pogoj za psihično zdravje, osebno srečo in uspeh v mnogih poklicih.
2. KOMUNIKACIJA
Sedaj v drugem delu se bom osredotočila na komunikacijo, ki izvira iz latinske besede
communicare, kar pomeni sporočiti, medsebojno sodelovati oz. se sporazumevati.
Komunikacija temelji na izmenjavi in posredovanju podatkov, misli in informacij med
udeleženci v procesu komuniciranja, kjer se gre za interakcijo med dvema ali več osebama.
Zavedati pa se je potrebno, da včasih več pove govorica telesa kot besede same, saj lahko
prenehamo govoriti verbalno vendar nikoli ne nehamo govoriti s telesom. Številne signale
nam tako dajejo gibi, drža, kretnje in predvsem mimika. Komunikacija v zdravstvu je zelo
pomembna saj gre za večplastno komunikacijo, ki po mnenju strokovnjakov vpliva na izid
zdravljenja. V zdravstvenih ustanovah in med zdravstvenimi delavci je komunikacija
ključnega pomena za nudenje zdravstvene oskrbe. Profesionalna komunikacija in odnosi
zdravstvenemu delavcu omogočijo, da pomaga bolniku, da se ponovno dokoplje do volje do
življenja, to pa je mogoče le s pristnim stikom in z veliko mero empatije. Temelj komunikacije
je torej komuniciranje, saj le s tem ko komuniciramo lahko spoznamo težave, ki pestijo
posameznika.
3. KONFLIKTI
V procesu komunikacije in medosebnih odnosov velikokrat nastopijo tudi konflikti, saj je na
svetu mnogo raznolikosti in le ta se še posebej kaže pri ljudeh. Posledica teh razlik se
pogosto kaže kot konflikt, kateri pa je v delovnem oz. zdravstvenem okolju neizogiben. Sami
konflikti so največkrat povezani s pomankanjem virov, močjo odnosov in organizacijskimi
vlogami v družbi. Pomembno je reševanje konfliktov, saj če le ti niso učinkovito rešeni se
bodo ponavljali in postali vir frustracije. V postopku samega reševanja konfliktov je
pomembno vedeti, da vsaka rešitev nujno in vedno privede do sprememb. Ljudje se tudi
različno odzovejo na konflikte, nekateri lahko eksplodirajo, spet drugi se ovijejo v tišino.
4. ČLANEK O ODNOSU MED ZDRAVNIKOM IN BOLNIKOM
Sedaj bom pozornost namenila članku, ki nosi naslov odnos med zdravnikom in bolnikom.
Članek je leta 2019 pripravila dr. med. Mojca Miholič – specialistka družinske medicine.
Zagotovo se je vsakemu od nas kdaj porajalo vprašanje, če smo se sami pogosto znašli v
situaciji katero pa je okolje okoli nas napačno razumelo. Kvaliteten odnos med zdravnikom in
bolnikom je ključnega pomena, da se doseže uspeh pri zdravljenju. V tem članku ima globlji
pomen nebesedna komunikacija, ki je izražena že s položajem telesa, mimiko, obnašanjem –
saj nam vse to skupaj prikaže celotno sliko posameznika. Sama nebesedna komunikacija na
tem področju podvoji pomen povedanih besed. Predvsem zdravnik se velikokrat znajde v
težkih situacijah pri katerih mora dobro premisliti kako se bo z njimi spopadel, saj ljudje ob
svojih zahtevah velikokrat pozabijo, da ima zdravnik kot celotno zdravstveno osebje svoje
osebno življenje. Članek tako temelji na komunikaciji, saj le z njo lahko pridemo do pravega
in celotnega zaključka obravnave. Sam napredek komuniciranja pa mora biti viden tako z
strani zdravnika kot s strani pacienta, le tako bo sama zdravstvena obravnava postala
kvalitetna.
5. EMPATIJA
Empatični odnos spremlja človeka od zibelke do groba. Empatija je naravna sposobnost
katere nastavki so dani že ob rojstvu, skozi življenje pa se ta sposobnost izpopolnjuje in
postaja vedno bolj poglobljena in kompleksna. Velikokrat je omenjena v zvezi s sočutjem,
ljubeznijo, skrbjo za druge in s socialnim razumevanjem. Opredeljena pa je kot sposobnost
posameznika, ki se postavi na mesto druge osebe, pri čemer zazna in razume občutja in
misli druge osebe vendar se z njo ne poistoveti. Empatija je vir sočutja predvsem pa
humanega odnosa do sočloveka, ki se še posebej izkazuje v zdravstvu kjer je potreba po
njen zelo velika oziroma nujna. Sama sem mnenja, da je empatija nekaj v nas samih, nekaj
kar nam daje žar v očeh in prihaja od znotraj saj to lahko le čutiš globoko v sebi. S tem, ko jo
čutiš jo lahko dosti bolje potem tudi izraziš saj sta si tako notranji čut kot besedna
komunikacija v medsebojni soodvisnosti, in tako pri delu in povsod v življenju nobena ne
more stati sama zase in potrebujeta druga drugo.
6. DOTIK
Dotik je zraven dobre komunikacije, empatije in dobrih medosebnih odnosov ključno sredstvo
nebesedne komunikacije v zdravstvu oziroma na področju zdravstvene nege, je celo
najpomembnejše sredstvo, ki razkrije največ. Kot vsi ljudje potrebujejo bližino/dotik, se le ta
potreba še posebej izraža pri bolnikih, saj le dotik lahko nadvlada besede. Če je dotik
uporabljen v pravem trenutku in na pravilen način je le ta lahko čaroben in edinstven – ima
nekakšno zdravilno moč, ki učinkovito deluje na pacienta. Vendar dotik ni vedno pozitivno
izražen, saj je včasih lahko tudi neprijeten oziroma stresen, zato naj bi se zdravstveni delavci
dotikali pacientov premišljeno, pri čemer bi bila ohranjena pacientova osebna integriteta.
Sam dotik velja za najbolj intimno in kompleksno komunikacijo. Pacienti v težkem obdobju
kot je zdravljenje potrebujejo podporo s strani delavcev na področju zdravstvene nege – le ta
dotik je zanje neprecenljive vrednosti.