BOJAN

FEKONJA
…

Selnica ob Dravi, september 2021

BOJAN FEKONJA o avtorju
Bojan Fekonja se je rodil v Mariboru leta 1951. Težke življenjske prelomnice v preteklih petnajstih letih so v
njem prebudile željo po ustvarjanju in potrebo po raznovrstnem izražanju. Sprva je pisal pesmi, nato so
privreli na plano rokopisi proznih del. Leta 2016 je pri založbi Ognjišče izšel njegov prvenec (Drobec usode
in kanček nebes), v 2018 pa je pri založbi Primus Brežice, izšel roman (Kakor nemirna reka) ter v letu 2019
roman (Temna senca). Nadaljeval je z likovnim upodabljanjem svojih občutkov, ki so prihajali iz globine srca.
Pri tem je uporabljal akvarel ter predvsem akril na platno. Njegov slikarski opus šteje več kot 185 slik, v tehniki
akvarela in akrila na papir in platno. Priredil je več samostojnih likovnih razstav in sodeloval tudi na več
skupinskih.
LITERARNA DELA – ROMANI
- DROBEC USODE IN KANČEK NEBES, Založba Ognjišče, 2016
- KAKOR NEMIRNA REKA (ljubezenska pripoved), Založba Primus, Brežice 2018
- TEMNA SENCA, Založba Primus, Brežice 2019

Objavljena literarna dela: revija LOCUTIO/ 3 objave, revija OKNO/ 1 objava, zbornik seniorjev Mentor
JSKD, objavljeni odlomki rokopisov v letih 2010, 2012 in 2013.

PRIZNANJA IN NAGRADE
- JSKD Republike Slovenije: Priznanje Urška 2008
- Priznanje za udeležbo na regijskem srečanju starejših avtorjev 2010
- Priznanje 11. regijska likovna razstava 2015
- Zlato priznanje Kvadrat in krog, 2016
- Srebrna značka JSKD, 19.05.2019
- Zlato značko JSKD, za doseške na likovnem področju, 2019
- Priznanje, za delo: Energija v galopu, na temo Oblo+Oglato, 2019
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
- galerija RRRudolf, Literarna hiša Maribor, 2009
- prodajni center E.Leclerc, 2010
- Galerija MM, Radlje ob Dravi, 2011
- Trgovski center Mercator Maribor-Tabor, 2012
SKUPINSKE RAZSTAVE
- Likovno društvo Rulik, Ruše v razstavišču Rulik, 2010
- Likovno društvo Rulik, Ruše v razstavišču Rulik, 2011
- X. MEDOBMOČNA LIKOVNA RAZSTAVA ODRASLIH LIKOVNIH USTVARJALCEV, (MARIBOR,
PESNICA, RUŠE), v galeriji RRRudolf (delo je bilo izbrano za državno razstavo JSKD Slovenije),
2013
 - IV. državna tematska razstava PARAFRAZA, v Galeriji Posavskega muzeja v Brežicah, (delo je bilo
izbrano za državno razstavo JSKD Slovenije), dela razstavljena tudi v Idriji in v Gradu Snežnik, 2014
- Mednarodni slikarski EX-TEMPORE PTUJ KARNEVAL, Ptuj, 2015
- razstava likovnega društva Pavza ob otvoritvi Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi,
2015
- XI. regijska razstava odraslih likovnih ustvarjalcev na temo KVADRAT IN KROG, KOCKA IN
KROGLA, v Galeriji RRRudolf, (delo je bilo izbrano za državno razstavo JSKD Slovenije), 2015
- V. državna tematska razstava JSKD, KVADRAT IN KROG, KOCKA IN KROGLA, v Mestni galeriji
Nova Gorica, (delo je bilo izbrano za državno razstavo JSKD Slovenije), dela razstavljena tudi v
Tovarno umetnosti Breg, 2016 in v Koroška galerija likovne umetnosti Slovenj Gradec, 2017
- Skupinska razstava Likovnega društva Rulik, Ruše, 2017
- Skupinska razstava Likovnega društva Pavza, v prostorih Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici
ob Dravi, 2018
- VII. likovni EX-tempore EKO DRAVA, mednarodna razstava likovnih del v Narodnem domu,
Maribor, 2018
- Razstava selniških ustvarjalcev z naslovom »Svetloba in barve« v Likovnem Salonu Lojze Šušmelj
Selnica ob Dravi, 2018
- Razstava selniških ustvarjalcev Likovne sekcije Pavza, v Likovnem Salonu Lojze Šušmelj, Selnica
ob Dravi, 2019
- Skupinska razstava selniških ustvarjalcev Likovne sekcije Pavza v Domu starostnikov, Danice
Vogrinec Maribor, 2019
- Skupinska razstava selniških ustvarjalcev Likovne sekcije Pavza, v Likovnem Salonu Lojze Šušmelj,
Selnica ob Dravi, ob 20. obletnici delovanja Društva Pavza, 2019
- VIII. likovnega EX-tempora EKO DRAVA v razstavišču Vetrinjskega dvora v Mariboru, 201
- Razstava selniških ustvarjalcev na temo "Portreti in Avtoportret" v Likovnem salonu Lojze Šušmelj,
Hram kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi,
- regijska likovna razstava JSKD (izpostav Maribor-Pesnica-Ruše) - OBLO IN OGLATO, v Likovnem
Salonu Lojze Šušmelj, Selnica ob Dravi, Hrama kulture A. Tovornik v Selnici ob Dravi, 2019
- Razstava članov Likovnega društva Rulik, v hotelu Veter v Rušah, 2019
- Razstava selniških ustvarjalcev na temo: Sprehod skozi likovno ustvarjanje 2019 v Likovnem salonu
Lojze Šušmelj, Hram kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi, 2020
- Pregledna razstava domačih avtorjev, Likovni salon Lojze Šušmelj, Hram kulture Arnolda Tovornika
v Selnici ob Dravi, 2020
- Letna razstava Likovne sekcije KD Pavza, Likovni salon Lojze Šušmelj, Hram kulture Arnolda
Tovornika v Selnici ob Dravi, 2021
podatke uredil mag. Oto Vogrin, Selnica ob Dravi 2021
BOJAN FEKONJA OB 70. OBLETNICI ROJSTVA
Bojan Fekonja sodi med skrajno neobičajne likovne ustvarjalce, saj se hkrati enakovredno posveča tudi
pisateljevanju, praviloma biografsko ali avtobiografsko zasnovanem, upoštevajoč, da je njegov poklic
tehničnega značaja, ne nazadnje pa obvlada tudi pilotiranje, o čemer je podrobno in s strastjo pisal v enem
svojih romanov. Njegova literarna dela so tako natančna, osebno doživeta in čustveno nabita kot likovne
stvaritve, čeravno se zdi, da še posebej v nadrealistično učinkujočih figuralno-vedutnih kompozicijah še bolj
poudarjeno izraža svoj ekološki in socialni čut ali bolje rečeno zavest o krivičnih ekonomskih in političnih
sistemih, pri čemer je seveda zmeraj na strani narave in malega človeka, s katerim se pooseblja. V popolnem
slogovnem in motivskem nasprotju omenjenih del so barvno realistične vedute in krajine, v katerih izraža
svojo ljubezen do narave, ki jo upodablja skrajno natančno z obilo detajlov, včasih že na pragu hiperrealizma.
Še posebej natančen je pri slikanju listov in vej dreves, za katere se zdi, da so umetniku še posebej pri srcu,
tudi kot les, torej kot konstrukcijski (in navsezadnje likovni) material. Zanimivo je tudi minuciozno
obravnavanje kamnitih ali opečnih zgradb in zidov, kjer se vidi tako rekoč vsak kamen ali opeka, ali pa
pogosto natančno zrcaljenje oblakov v vodah, vključno z naravo ali stavbnimi objekti na bregu rek. Lahko bi
celo dejali, da več kot je detajlov na Fekonjevih slikovnih površinah več je v delo vložene ustvarjalne ljubezni.
Podobno veliko detajlov, še posebej v obliki kriptografskih simbolov, lahko odkrijemo na Fekonjevih socialno
ali ekološko angažiranih kompozicijah, kar bi lahko označili kot horror vacui ali strah pred neposlikanim
prostorom, zaradi česar je opazovalec pozvan, da dlje časa opazuje likovno dogajanje in medsebojno
povezuje posamezne likovne pripovedi. A, pozor, nič ni tako kot izgleda. Tako kot na primer delo Ljudska
vstaja, ki se na prvi pogled zdi kot mariborski upor proti nekdanjemu županu, v resnici pa gre za imaginarno
podobo delavske vstaje proti socialnim krivicam, o čemer pričajo transparenti kot je hočemo delo in pošteno
plačilo pa amen, ali pohojen in razbit transparent z napisom Smrt kapitalizmu, svoboda narodu ali pa že
zgodovinski Gotof je ipd. Veliko je popolnoma individualiziranih celopostavnih protestirajočih človeških likov,
ki hodijo v diagonalno usmerjeni skupini ob bodičasti žici, kot jo uporabljajo na mejah za zaustavitev
beguncev. Med protestniki morda najbolj izstopa mladenka s knjigo Ustava Republike Slovenije, spominjajoč
na številne ženske borke za pravico do enakopravnosti, sledita podobi do zob oboroženega lovca v levem
spodnjem kotu in njemu diagonalno nasproten, nazaj ozirajoč se partizan, spodaj v desnem kotu pa dva
policista v popolni bojni opremi, kot bi se pripravljala za napad okupatorja, dejansko pa sta uperjena proti
lastnemu narodu. Grozljive so podobe treh ležečih ranjencev na tleh ob ograji, ki se nahajajo znotraj
nekakšnega mozaičnega kroga, ki morda simbolizira ponavljajočo se zgodovino, iz katere se ljudje prav
ničesar ne naučimo. V vsej tej zmedi naletimo čisto na dnu kompozicije na rdeči nagelj, simbol delavskega
upora, ki pa je žal nalomljen. Podobno zahtevna ter ikonografsko in izpovedno nabita je za Bojana Fekonjo
precedenčna »sakralna« kompozicija z vstalim Jezusom, »…ki sedi na desnici Očetovi in bo prišel sodit žive
in mrtve…«, v pričujoči upodobitvi pa kaže s prstom leve roke na lik vojaka v maskirni uniformi z daljnogledom
(kot obratni ecce homo) in hkrati proti množici beguncev, ki se gibajo diagonalno navzdol skozi opustošeno,
valovito, neživljenjsko pokrajino, proti spiralasti bodeči žici s prometnim znakom STOP. V središču
kompozicije je razpelo, po katerem raste bršljan, kot simbol (ponovnega) življenja, nad Jezusom, ki je še
okrvavljen, kot bi ga komaj nedavno sneli s križa, pa lebdi bel angel na domišljijski alpski pokrajini
(Slovenija?). Desno od Jezusa je upodobljena gneča bitij v temnih oblačilih, od katerih eden nosi križ, v
kontrastu z množico pisanih beguncev na nasprotni strani. Tukaj se pojavi vprašanje, ali ne gre pri teh
temačnih bitjih s križem za brezsrčne krščanske Evropejce, ki stopajo v peklensko brezno, za razliko od
beguncev, ki jih je Jezus izbral za izvoljence. To sta samo dva primera od številnih nadrealističnih, a še kako
stvarnih umetnikovih upodobitev, ki opazovalcu omogočijo globok razmislek o prevrednotenju naših življenj
in nujnosti drugačnega odnosa do svojih bližnjih, saj smo dejansko vsi na istem planetu in se lahko
poistovetimo z Roko v valovih, ki išče rešitev iz vrtinca, iz katerega pa ni rešitve, če ne bomo segli drug
drugemu v dlan na pomoč.
Mario Berdič Codella, v Mariboru, avgust 2021
Lom svetlobe Đardin, akril na platno, 50 x 70 cm, 2019
Zadnje opozorilo, akril na platno, 60 x 80 cm, 2010
Roka v valovih, akril na platno, 70 x 60 cm, 2009
Prepad med razredi, akril na platno, 100 x 120 cm, 2012
Ljudska vstaja, akril na platno, 90 x 90 cm, 2013
Prelomni trenutek, akril na platno, 100 x 100 cm, 2020
Energija v galopu, akril na platno, 50 x 70 cm, 2019