1) UVOD V EVROPO

 Enotni kontinent EVRAZIJA sestavljena iz Evrope in Azije

 do razdelitve je prišlo zaradi mišljenja, da je Evropa središče sveta EVROPOCENTRIZEM
 Evropa je velik POLOTOK
 Evropa je v 19. stoletju obvladovala velik del sveta AMERIKA, AFRIKA, AVSTRALIJA
 MEJA: Karsko morje - gorovje Ural - reka Ural - Kaspijsko jezero - Maniško podolje - Azovsko
morje - Črno morje - Bospor/Dardanele - Jadransko morje

 naravnogeografsko ni ločljivo, gre za dogovorjeno mejo

 miselnost IMEPRIALIZMA
 EVROPSKA KULTURA OSVAJALCI, KOLONIJE, IMPERIJI
1) krščanska/judovska tradicija
2) grški stari svet (kultura)
3) rimsko pravo
 19. stoletje  nove države (NEM,ITA)
 zapleti v 1. sv. vojni + INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA
spremembe PRESELJEVANJE/ODSELJEVANJE
 ODPOVED KOLONIJ
 2. sv. vojna pomen Evrope se zmanjša  povezovanje v EU
 sledi GLOBALIZACIJA postane VEČETIČNA in VEČKULTURNA
SKUPNOST (MULTIKULTIRNA)
 RAZDELITEV  Vzhodna, Srednja, Severna, Zahodna, Južna,
Jugovzhodna Evropa
 posledično po 2. sv. vojni : EU: VZHOD (Sovjetska zveza) / ZAHOD (kapitalistično)
 sledila je blokovska delitev sveta
(neenakost razvoja), ki ju zaznamuje
VARŠAVSKI PAKT,ŽELEZNA
ZAVESA, BERLINSKI ZID (1989 pade);
hkrati so obstajala ekstremistična gibanja
(NEONACISTI, NEOKOMUNISTI)

2) RAZČLENJENOST EVROPE
 dva dela: MEDMORSKA IN VZHODNA EVROPA
 razmerje med KOPNIM IN MORJEM
 MEDMORSKA: VZHODNA EVROPA
- gorovja, višavja, hribovja, planote - celinska
- razčlenjenost - nižine
- raznolik - enoličen
- razdalja med kopnim in morjem je krajša - valovit
- podnebje - nima izrazitih razlik v nadmorski višini
- bolj preprosto trgovanje - kontinentalno podnebje

 POLOTOKI OTOKI MORJA PRELIV

- Skandinavski polotok - Islandija - Belo morje - Bospor, Dardanele,
 - Kola - Irska - Baltsko morje Sicilski, Gibraltar,
- Danski polotok - VB - Severno morje Rokavski, Dovrska
- Normandija - Korzika - Norveško morje vrata, Skagerrak, Kattegat
- Iberski polotok - Sardinija - Barentsko morje
- Apeninski polotok - Sicilija - Azovsko morje OBALE: fjodorski,
- Balkanski polotok - Kreta - Sredozemsko morje riaški, dalmatinski,
- Krimski polotok - Ciper - Ligursko morje lijakasti, lagunski
- Malta - Jadransko morje
- Azori - Egejsko morje, - Črno morje, - Jonsko morje

Fjordski tip obale so najbolj razširjene na Norveškem, najdemo pa ga tudi na Islandiji na

Škotskem. Ker so fjordi (potopljene ledeniške doline) zelo globoki, omogočajo plovbo daleč v
notranjost celine, za kopni promet pa so velika ovira. zaradi izjemnih naravnih lepot pa so
seveda privlačni tudi za turiste. Norvežani so čez številne fjorde zgradili mostove ali pod njimi
izvrtali predore.
Riaški tip je najbolj značilen za jugovzhodno Irsko in severozahodno Španijo, od koder tudi
izvira ime »rias«. Taka obala poteka prečno na geološko zgradbo in zato spominja na fjodorski
tip, le da rias je za razliko od fjorda potopljena rečna dolina.
Obala dalmatinskega tipa poteka vzporedno z geološko zgradbo oz. slemenitvijo.
Najznačilnejša je za Dalmacijo, ki je zaradi številnih podolgovatih polotokov in otokov
turistično izredno privlačna.
Estuarijski ali lijakasti tip obale je značilen za ustja rečnih dolin, ki se lijakasto razpirajo proti
morju, velikam ladjam omogočajo plovbe le v času plime. Na koncu estuarjev so nastala
nekatera pomembna pristanišča v zahodnem delu Evrope (London, Hamburg)
Lagunski tip obale nastane v plitvih morjih, kjer dolge zemlejske kose sčasoma zaprejo dele
morja. Tako nastanejo lagune. Ta tip je najizratitejši na južnih obalah Baltskega morja. Izrazit
deltasti tip obale je v Evropi sorazmerno redek. Še najbolj znani sta delti Donave v Romuniji in
delte Rone v Franciji

3) GEOLOŠKA ZGRADBA EVROPE

GEOLOŠKA OBDOBJA:
1) PRAEVROPA (predkambrijska Evropa) 6*106 let
nazaj
- globočnine (magmatske)/metamorfne kamnine
- rudno bogastvo kovine + črni premog
2) PALEOEVROPA
- kaledonska orogeneza

3) MEZOEVROPA
- hercinska
orogeneza
- raristična
orogeneza
- karbon peron
karbonenje lesa v močvirju
- nastala v mlajšem paleozoiku

4) NEOEVROPA  VPLIV LEDENE DOBE (pleistocen)

 - kenozoik
- alpinska orogeneza
- Pireneji
- Kantabrijsko gorovje
- Balkansko gorovje
- Betijsko gorovje
- Alpe
- Dinarsko gorovje
- Apenini
- Šaisko pindsko gorovje
Grčija/grški otoki
SANTORINIfumarola (odprtina v
Zemljini skorji, pogosto v bližini
vulkanov, skozi katere izhajajo
vodna para in plini (žveplov,
ogljikov dioksid, vodikov klorid in
sulfid)
 razmikanje plošč (Islandijanotranje širjenje)
 majhni deli EU vulkansko delovanje (ETNA, STROMBOLI,
-Gripaski otok, VEZUV); La palma v Kanarskih
 Srednjeatlanstki hrbet poteka po sredini
 Sredozemsko morje (EVRAZIJSKA PLOŠČA/AFRIŠKA PLOŠČA
 SLO  JADRANSKA PLOŠČA, ki je del AFRIŠKE PLOŠČE
ANTICIKLONA posledično 2/3 toplo in 1/3 hladno
SIBIRSKI zima, anticiklorirano vreme kljub temu je mrzlo, čez dan se T
ne dvigne nad 0 ̊C; tla se ohladijo, nad tlemi je visok zračni tlak
AZARSKI poletje, kriv je za vroče podnebje na jugu, vedno bolj proti S
gre; že nekaj desetletij se pozna njegov vpliv tudi v zimskem času
SMUČARSKI TURIZEM UMETNO ZASNEŽEVANJE (1.
AMERIKA) ZELENE ZIME
CIKLON
ISLANDSKI vpliv v hladni polovici leta, poleti potuje S, pozimi J
 oddaljenost od morja (slabo vreme prihaja z zahoda)
 gorske pregrade (Alpe niso najbolj namočene na S temveč na J zaradi
sekundarnih ciklonov

 Centralni masiv
 Kastilsko gorovje
 Ibersko gorovje
 Vogezi
 Renski tektonski jarek
 Scharcwal
 Ardeni

4) PODNEBJE
 zmerno topli pas
- celinsko vlažno/suho/polsuho podnebje (listnato/ mešani gozd)
- oceansko (listnati gozd)
- zmernohladno ( severni iglasti gozd)
- tundrsko/subpolarno (tundrsko rastlinstvo)
- sredozemsko (mediteransko rastlnistvo)
 geografska širina  zmerno topli pas
 vremenotvorna središča:
- 2 območji visok – azorski maksimum, sibirski maksimum
- 1 območje nizek zračni tlak - Islandski minimum

5) RASTLINSTVO

SREDOZEMSKO J VLAŽNO CELINSKO

LISTOPADNI GOZD LESOSTETLJE (trava + drevesa)
SAMO IGLASTI GOZD POLSUHO
TUNDRA S
večina gozda izkrčena (antroprogena); ni naravne stepe (kulturna njive, soja, pšenica, sončnice)
VODOVJE kopenske vode
endoreično območje območje Kaspijskega jezera VOLGA se vanjo zliva
POVODJE Sredozemsko (Ebro, Rona, Pad), Črnomorsko (Donava, Morava, Drava, Tisa, Volga,
Dneper), Atlantsko (Guadalquivir, Tajo, Douro, Garona, Loara, Sena, Emza, Ren, Laba, Odra, Visla),
Jadransko povodje
Z industrijsko revolucijo so poleg rečnih povezav tudi kanalske povezave, ki so omogočali tekoče
povezovanje.
- rečno-kanalski promet
- tudi v vzhodni Evropi so povezani s kanali
- Skozi Moskvo teče Moskva mesto povezano s S, J, Z, V s kanalskim sistemom kljub
hidroelektrarnam
- Sovjetski Zvezi je bil interes izgradnje kanalovgradili so jih kaznovanci
- pravi pomen teh kanalov v Rusiji danes ni
- največji projekt je bila izgradnja kanalov med Renom in Donavo (Severno morje – Črno morje –
Ren – Majna (do konca so ga zgradili 40 let nazaj)
- NAJVEČJA JEZERA SO NA SEVERU: Ladoško jezero v Rusiji in Inari na Finskem
Jezera: Gardsko jezero, Bodensko jezero, Blatno jezero
IZKORIŠČANJE HIDROENERGIJE:
- EU v podrejenem položaju oz. mala izkoriščenost
- SKANDINAVIJA
- ŠVEDSKA
- ALPSKE DRŽAVE (brezuspešno)
- AVSTRIJA (velik hidrogenetski izkoristek)

6) SKRB ZA OKOLJE
- PROMET je z vidika onesnaževanja najbolj obremenjen!!!
- ONESNAŽEVANJE VODE je bolj ali manj omejeno
- INTENZIVNO KMETIJSTVO omejeno prst zmanjšano onesnaževanje
- REŠEN PROBLEM delitve Evrope ZAHODNE in VZHODNE
- Z- EU se je po II. sv. vojni ozavestil o reševanju okolijskega problema
- odpadki končali v RENU (mednarodna rekamednarodna sodelovanja)
- podoben problem z reko TENZA v VB (industrijska revolucija)
- SKRBETI ZA OKOLJE BOLJ NAČRTNO
- VZHOD skrbel za gospodarstvo5 LETNO (kvantiteta)
- Poljska, Češka, V Nemčija ČRNI TRIKOTNIK (premog, ruda)
- vse je bilo degradirana
- posledica kislega dežja
- PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSTVA (premogukinitev rudnika, uvedli čistilne
naprave ob termoelektrarnah, sledi pad emisij)
- KMETIJSTVO še zmeraj velik
- hoče biti samooskrbna (želimo potrebe po hrani zadovoljiti)
- EU kmetijstvo dovolj razvito svojimi izdelki
- najprej proizvodnja hrane (100%)
- posledično onesnaževanje
- uvedba eko kmetijstvaposledično manj pridelka
- ŽIVINOREJA problem je metan
- skladiščenje obremenjuje stroške proizvodnje
- cestni promet dosegljivejši od železnic