2st-005-040.
qxd 17/12/2007 07:06 Page 5
Pozabljeni modernizem mest
Bo{tjan BUGARI^
Preobrazbe javnega prostora;
od modernizma do potro{ni{tva
Javni prostor v sodobnem mestu je podvr`en
spremembam zaradi ekonomskih in politi~nih in-
teresov in se vse bolj privatizira. Dru`bene vse-
bine se v mestu razvijajo na podlagi produkcije
kapitala, kar v modernisti~ni formalni zasnovi ni
bilo predvideno. Mestno jedro se zaradi neu-
streznih razvojnih programov in strategij vsebin-
sko prazni, vsebine pa se selijo v nove oblike ur-
banisti~ne zasnove – v mesta potro{nje, ki se po
navadi razvijajo na mestnih obrobjih. Na podlagi
zgodovinskega razvoja mesta Koper se posku{a
poiskati klju~ne trenutke, ki so pripomogli k pro-
cesu komercializacije. V obdobju funkcionalizma
so posku{ali urejati dru`beno problematiko mest,
ne da bi vzpostavili kriti~en odnos do morebitne-
ga vpliva kapitala na javni prostor. Funkcionali-
zem je histori~no povezan z demokrati~no narav-
nanostjo in socialno anga`iranostjo, z razvojem
pa je postal vse bolj podrejen kapitalu. Tako je
bila ustvarjena idealna osnova za hiperprodukci-
jo potro{nih mest.
1. Uvod – izginjanje
centralnosti
v sodobnem mestu
Javni prostor sodobnih mest se podreja priti-
skom kapitala in privatizacije. Zaradi intere-
sa kapitala se preobra`a tako dru`bena kot
tudi fizi~na oblika javnega prostora. Prevla-
da novih ekonomskih in dru`benih vrednot
sodobnega na~ina `ivljenja se manifestira z
izginjanjem javnega prostora v mestih. Preo-
brazba dru`benih mestnih vsebin je rezultat
fleksibilnih oblik ekonomske organizacije in
hiperprodukcije. S koncentracijo kapitala in
globalizacijo se razvoj urbanega obmo~ja in-
ternacionalizira, globalne vrednote prevlada-
jo nad lokalnimi zna~ilnostmi prostora. Soja
(2000) govori o globalizaciji urbanega pro-
stora na lokalni in lokalizaciji na globalni
ravni, oboje lahko s seboj prina{a tudi nega-
letnik 17, {t. 1–2/06
Public space in the contemporary city is undergoing Modernizem
changes because of economic and political interests Funkcionalizem
Javni prostor
and is often falling under private ownership. The pro- Komercializacija
gramme in the city is developing on the basis of ca- Mestno jedro
pital production, which was not forseen in the moder- Mesto potro{nje
nistic scheme. Because the developement program-
Modernism
me is unsuitable, the city centre is becoming empty Functionalism
and the programme is migrating to a new form of ur- Public space
ban structure – the city of consumption – being built Comercialization
City centre
in the suburbs. On the basis of analysis of the histo-
City of
rical developement of Koper, crucial moments which consumption
contributed to the process of comercialization were
defined. In the period of functionalism there existed a
tendency to regulate social problems in the city, but
no critical evaluation of eventual influence of capital
on public space was established. Functionalism is hi-
storicaly associated with democratic orientation and
social engagement, but through the course of history
it became increasingly subject to the interest of capi-
tal. This provided ideal basis for the hyperproduction
of cities of consumption.
tivne posledice. Javni prostor, ki je bil v mo-
dernizmu zasnovan na demokrati~nem kon-
ceptu, se v sodobnem mestu na podlagi glo-
balnih interesov kapitala preoblikuje v inter-
nacionaliziran prostor brez lastne identitete.
V njem globalne zna~ilnosti prevzemajo pre-
vlado nad lokalnim, ki je premajhno, da bi
vzdr`alo hudo konkurenco globalnih nor-
mativov. Center mesta, v obdobju moderniz-
ma nosilec njegove identitete, se v sodobnem
mestu preobra`a v periferijo, medtem ko se
obrobje vse bolj centralizira (Soja, 2000).
Sodobna mesta, sicer zasnovana na idealu
modernisti~ne tradicije, postajajo zaradi
koncentracije centrov mo~i, (hiper)produk-
cije in distribucije kapitala okvir produkcije
komercialnih dru`benih vsebin. Kapitalizem
spodbuja nastajanje povsem novih oblik me-
sta, metropolisa, ki je zadnja stopnja v raz-
voju urbanega prostora. Tak razvoj nosi s se-
boj posledice, kot so prenaseljenost, socialna
5
2st-005-040.qxd 17/12/2007 07:06 Page 6

URBANI IZZIV
letnik 17, {t. 1-2/06

segregacija in pospe{eno onesna`evanje. Me- nosti. Mestno jedro je precej nezanimivo za

tropolis poganja mo~ kapitalisti~ne ureditve, gradnjo predvsem zaradi nepopustljivih zah-

ki temelji na nenehni akumulaciji kapitala tev spomeni{kega varstva in previsokih fi-

in ne na na~elih trajnostnega razvoja. nan~nih zahtev prenove, zaradi zapu{~enosti

pa se ve~a tudi socialno razslojevanje prebi-

Proces razra{~anja mest je najbolje poznan valstva. Zlasti pa na proces praznjenja mest-

na primerih velemest v ZDA, v zadnjem ~asu nega sredi{~a vplivata oddaljenost vsebin in

pa so tudi evropske metropole podvr`ene t. i. kakovost komunikacij. Razvoj raznovrstnih

amerikanizaciji prostora, kjer se center spre- programov, ki vplivajo na stalno in zanimi-

minja v zapu{~eno obmo~je, obrobje pa raz- vo dogajanje na obrobju, ve~a obisk in upo-

vija privla~ne komercialne vsebine. Skozi rabo mesta potro{nje, kjer se premi{ljeno in

tranzicijo iz industrijske v postindustrijsko uspe{no razporeja kapital in so vsebine pri-

dobo se zlasti histori~na mestna jedra trans- lagojene uporabniku.

formirajo na podlagi dveh razvojnih proce-

sov: na eni strani se ka`eta degradacija in S pridobivanjem lastnih kulturnih, upravnih

zapu{~anje prostora zaradi pomanjkanja in celo nastanitvenih funkcij

[2] se mo~ po-

dru`benih vsebin, na drugi pa se z uvaja- tro{nega mesta pove~uje. Kopi~enje kapitala

njem novih oblik organizacije po meri kapi- se z razli~nimi simulacijami ka`e v fizi~ni

tala oblikujejo obmo~ja, ki so namenjena iz- strukturi, ki posnema program mestnih je-

klju~no za potrebe potro{nje. Mestnim sre- der. Skozi mesta potro{nje vstopa sodoben

di{~em ne uspe konkurirati fleksibilnim in potro{nik v hiperrealnost, ki jo je kot kon-

hitro rasto~im vsebinam potro{nih mest na cept simulakrov napovedal `e Baudrillard

obrobju. Proces selitve vsebin iz sredi{~a me- (1999). Kopije originalov mesta predstavlja-

sta na njegovo obrobje so pospe{ile cenej{a jo simulacije mestnih vsebin, ki se na dolo-

gradnja in mo`nost manipulacije z zemlji{~i ~eni stopnji preoblikujejo v simulakre

[3 ] ali

ter primerna prometna dostopnost s parkiri{- ponaredbe stvari, ki niso nikoli obstajale

~i, ki s hitrej{o prometno komunikacijo (Baudrillard, 1999). Simulakri novih dru`-

omogo~a hitrej{o povezavo. Proces je povzro- benih odnosov so mesta potro{nje, ki so us-

~il decentralizacijo mestnih funkcij, kjer merjena h kopi~enju kapitala. Na~elo kopi-

mestno jedro izgublja primarno in osrednjo ~enja (u)porabnikom ne ponuja trajne za-

funkcijo. Mesto ni ve~ funkcionalisti~no raz- dovoljitve, »saj so mo`nosti v njihovem sve-

deljeno na obmo~je bivanja, dela, rekreacije tu neskon~ne in mno`ice zapeljivih, ponuje-

in obmo~ja za pre`ivljanje prostega ~asa, nih ciljev ni nikdar mogo~e iz~rpati« (Bau-

ampak so nezdru`ljive vsebine

[1] pogosto man, 2002, 93). Zaradi privla~nih vsebin in

kombinirane na istem prostoru. Pri tak{nem funkcionalnega zadovoljevanja potro{niko-

razvoju mesta je klju~en interes kapitala, po- vih potreb (vse aktivnosti na enem mestu,

sameznikova volja pa ostaja brez ve~je vred- neovirana mo`nost parkiranja, cenovno

ugodnej{a ponudba izdelkov) se (u)porab-

nik raje odlo~a za obisk mesta potro{nje. A

med stalnimi napadi vizualnih dra`ljajev re-

klam se izgublja objektivna presoja realnega

stanja in zamegljuje privatizacija javnega

prostora.

De Cauter (1998) pravi, da interes kapitala

pogojuje razvoj sistema organizacije prosto-

ra v smislu prevladovanja centralnosti nad

periferijo. Model razvoja temelji na disneyfi-

kaciji centra mesta in bronxifikaciji mestne-

ga obrobja. Oblikujejo se dva pola mesta, ki

se razvijata povsem avtonomno, ter povsem

nove socialne strukture uporabnikov in pre-

bivalcev. Akterji mesta postajajo marionete

ekonomskih interesov pe{~ice bogatih, ki s

Slika 1: Primer nekompatibilnega vsebinskega povezovanja na robu svojimi odlo~itvami uravnavajo pretok ve~i-

naravnega rezervata v Kopru – nakupovalno sredi{~e in ne kapitala in s tem usmerjajo tudi razvoj

mestni zapori si delijo skupno parkiri{~e. (Foto: Grögl, 2004) javnega prostora.

6
2st-005-040.qxd 17/12/2007 07:06 Page 7

Pozabljeni modernizem mest

letnik 17, {t. 1–2/06

Slika 2: Mestna prizori{~a se oblikujejo v razli~nih mestnih predelih na podlagi delitve funkcij
(Vir: Bugari~, 2006)

Zaradi rasti mesta proti zaledju se izoblikuje- urejanja se sicer zaznava `e v predhodnem

jo samozadostni (sub)lokalni centri, mestno obdobju naselitve proletariata v mesto. Urba-

jedro pa zato izgublja vse ve~ dru`benih vse- nizem kot aplikativna znanost me{~anskega

bin. Identiteta mesta se prena{a na mestne razreda je bil namre~ uporabljen kot orodje

predele, ki so zanimivej{i in omogo~ajo ve~ji za discipliniranje anonimnega delavskega

obisk ter nenehno dogajanje. Mestna prizo- razreda. Z obvladovanjem prostora na na~e-

ri{~a
[4 ] se tako iz mestnega jedra prena{ajo lih ekonomskih zakonitosti sta bili za kratek

v mesto potro{nje, kjer se razvijajo tudi ne- ~as omejeni kaoti~na rast in ekspanzija

katere kulturne, izobra`evalne in upravne mest. Sposobnost obvladovanja posameznika

funkcije novega mesta. V mestu potro{nje se s sistemom ureditve modernisti~nega mesta

z dodajanjem zabavi{~ih in upravnih dejav- je zametek ekonomskega obvladovanja jav-

nosti oblikuje samozadostno sredi{~e, ki pa nega prostora, ki ga vse mo~neje izku{amo.

ga najbolj zapolnjujejo komercialne vsebine. Nadzorovanje posameznika, ki je bil v~asih

Zaradi ve~je privla~nosti, nenehnega dogaja- nadziran le v delovnem ~asu in prostoru, se

nja, ve~je medijske pozornosti in ogla{evanja zdaj prena{a na celoten javni prostor in po-

so prizori{~a mesta potro{nje bolj obiskana teka nenehno. Predvsem skrbno pa je nadzo-

kot tista v mestnem jedru. Stalen priliv kapi- rovan prostor nakupovalnih sredi{~.

tala omogo~a mestu potro{nje samoorgani-

zacijo in vzdr`evanje prepleta posameznih S privatizacijo javnega prostora se onemo-

funkcij, ki jih je prvotno opravljalo mestno go~a mo`nost demokrati~nega odlo~anja o

jedro (uprava, kultura, zabava). prostorskih problemih. Javni prostor v osno-

vi ni ve~ namenjen javnosti, kar vodi v preo-

brazbo krajev v nekraje. Kraji so obmo~ja v

mestu, ki izra`ajo identifikacijske potrebe.

2. Od modernisti~ne Po Augéju (1999) se s kraji izra`ajo odnosi

tradicije do identitete,

stavk.
relacij

Obiskovalec
in

ali
zgodovinskih

uporabnik
predpo-

lahko v

privatizacije javnega kraju prepoznava dolo~ene segmente lastne

zgodovine, odkriva vezi, ki ga povezujejo z

Modernisti~ni arhitekturni pristop k organi- drugimi pripadniki istega kraja, ter navezu-

ziranosti prostora je sledil duhu modernega je socialne stike. V nasprotju s krajem je ne-

na~ina `ivljenja v skladu s funkcionalisti~- kraj brez simbolnih izrazov, ki odsevajo

nim motom »Form Follows Function«

[5 ]. V identiteto, razmerja ali zgodovinske predis-

tem kontekstu se je javni prostor oblikoval v pozicije. Bauman (2002) trdi, da zavzemajo

organiziran sistem, kjer je razvoj potekal na nekraji vse ve~ji dele` fizi~nega prostora, ~e-

podlagi funkcionalisti~nih pravil. Podobno prav so namenjeni zgolj pre~kanju in jih po

totalitarno ureditev znotraj oblikovanja jav- navadi hitro zapustimo. Najbolj vsakdanji

nega prostora in njegovega urbanisti~nega primeri nekrajev so nakupovalna sredi{~a,

7
2st-005-040.qxd 17/12/2007 07:06 Page 8

URBANI IZZIV
letnik 17, {t. 1–2/06

letali{~a, avtoceste, anonimne hotelske sobe, tonomijo. Stroka se z gospodarstvom pove-

javni komunikacijski terminali itd. V nekra- zuje tako, da je marsikdaj vpra{ljivo in v

jih se meja med javnim in zasebnim bri{e, marsikaterem pogledu negativno. Odvzeta ji

javni prostor postaja zasebni prostor potro{- je celo mo`nost kritike neupravi~enih pose-

nje. V nasprotju z iniciativnim individualiz- gov kapitala v prostor. Produkti planiranja

mom v ideologiji zgodnjega kapitalizma je pod pritiskom kapitala narekujejo posebne

sodobni potro{ni{ki individualizem pasiven, oblike reprezentacije javnega prostora, v ka-

zato je pasiven tudi sodobni javni prostor terem se na~rtno vodi tudi dru`bene vsebine.

(Auge, 1999). Po namembnosti se javni prostori lo~ujejo

na tiste za vi{je in tiste za ni`je dru`bene slo-

Le Corbusierjeva definicija arhitekta kot so- je. Tipi dogodkov v teh obmo~jih so na~rto-

cialnega reformatorja je vsebovala domnevo, vani in jasno dolo~eni. Javni prostori spre-

da bo kapital pripomogel k mno`i~ni proi- minjajo svojo namembnost in postajajo last-

zvodnji hi{ in s tem uredil problem neureje- nina zasebnih podjetij bolj kot prave javne

nih bivalnih razmer med socialno {ibkim povr{ine. Tako organizirani prostori so skrb-

prebivalstvom. Pri tem ni bilo kriti~ne preso- no nadzorovani, mesto postaja scenografija

je potencialne vloge kapitala, ki lahko s svo- (za predstavo) kapitala, kjer se dogajanje zr-

jo fleksibilno vsebinsko ekspanzijo popolno- cali v o~esu nevidne kamere.

ma prevzame prevlado nad modernisti~nimi

okvirji prostora
[6 ]. Strokovna plat urbanega

planiranja ima v takem

roke, kar pripomore k neuravnote`enemu in

primeru zvezane
3. Izginjanje javnega
nenadzorovanemu razvoju mesta. Funkcio- ~loveka
nalisti~ni moto »Form Follows Function« se

tako v postmodernizmu izrazi kot »Form Turistifikacija in sitizacija sta procesa, ki po-

Follows Finance«
[7 ] – javni prostor postane membno zaznamujeta dru`bene vsebine jav-

boji{~e kapitala. Tako se v sodobnem mestu nega prostora. V mesto uvajata dve obliki or-

organizacija javnega prostora izvaja na rav- ganizacije kapitala, ki onemogo~ata razvoj

ni ekonomskih in politi~nih odlo~itev, neod- raznovrstnosti dru`benih vsebin in podpirata

visno od urbanisti~ne regulative. Organizaci- le dolo~en tip aktivnosti. ^ezmerno razvija-

ja aktivnosti v javnem prostoru se manifesti- nje turisti~nih aktivnosti pomeni vsebinsko

ra kot del serijske produkcije banalnega. De- degradacijo za prebivalce tak{nega obmo~ja.

bord (1999) celo definira spektakel kot glav- Vsekakor velja, da se s pomo~jo turisti~nih

ni smisel delovanja dru`benoekonomske aktivnosti pospe{i revitalizacijo zapu{~enih

ureditve in tako narekuje urnik celotnega mestnih predelov, vendar se lahko prostor za-

dogajanja v mestu. radi precej{nje vklju~enosti komercialnih

akterjev preobra`a le v namene turisti~ne po-

Posameznik je v sodobnem mestu ujet v pa- nudbe (Ho~evar, 1998). S turizmom se po-

sivnost kapitalisti~nega individualizma, kjer sku{a ~im hitreje pritegniti v mesto velik pri-

je, zaslepljen s potro{ni{kimi utopijami, nez- liv kapitala ne glede na potrebe prebivalcev.

mo`en objektivno presoditi, kaj je pomem- Graafland (2000) navaja, da postaja turisti~-

bno. Jameson (2001) poudarja, da razvoj po- na industrija najpomembnej{i vir dobi~ka,

tro{ni{kega kapitalizma konstituira naj~i- kar prina{a veliko negativnih dejavnikov za

stej{o obliko kapitala, kar se jih je doslej po- prebivalce mest z nara{~ajo~im dele`em tu-

javilo, in z njo kolonizira nova obmo~ja. risti~nih vsebin. »Turistifikacija je posebno

Javni prostor se v slu`bi porabe – osnovne zna~ilna za slovenska mediteranska mesta.

aktivnosti dru`benega `ivljenja – pretvarja v Prostorske danosti so izkori{~ene v namene

nadzorovan prostor. »Mesto postaja okvir turizma, kar delno spodbuja razvoj obmo~-

privatne prodaje in javni prostor je integral- ja. Problem se pojavi, ko postanejo turisti~ne

ni del te privatizacije« (Madanipour, 2003, vsebine najpomembnej{a panoga v mestu.

238). Urbanisti~na regulativa ne zmore ob- To s seboj prina{a tudi negativne dejavnike,

vladovati in usmerjati razvoja po potrebah kot so izguba identitete zaradi pomanjkanja

javnosti ali stroke, ker je ujeta v interese in- dele`a avtohtonih prebivalcev, problem raz-

vesticij kapitala. Urbano planiranje se na- voja prometne infrastrukture in onesna`enje

mre~ pogosto podreja interesom investitorjev. okolja. Kakovost `ivljenja v mestu z inten-

Reforme, ki stroko povezujejo izklju~no z zivno turistifikacijo se ob~utno zmanj{uje.«

gospodarstvom, ji {e dodatno odvzemajo av- (Bugari~, 2006, 62).

8
2st-005-040.qxd 17/12/2007 07:06 Page 9

Pozabljeni modernizem mest

letnik 17, {t. 1–2/06

Drug primer organizacije kapitala znotraj mestnega jedra je v letu 1967 predvidel kon-

dolo~enega mestnega predela je proces sitiza- kretno in temeljito ru{enje starih objektov ne

cije oziroma poslovne revitalizacije, v kate- glede na njihovo spomeni{ko vrednost. Pose-

rem se mestno jedro spreminja v poslovno ge je opravi~evalo dejstvo, da moderno mesto

sredi{~e. Proces sitizacije uvaja enoli~ne po- potrebuje novo stanovanjsko zazidavo za so-

slovne aktivnosti in s tem zmanj{uje privla~- dobnega ~loveka. V obdobju funkcionalizma

nost lokacij za druge dejavnosti, objekti po- so bili na~rtovani drasti~ni posegi v histori~-

stajajo nedostopni zaradi zvi{evanja najem- no jedro, ki pa niso bili nikoli izvedeni v ce-

nin, javni prostori se (pol)privatizirajo in loti. Predvidena sta bila ru{enje stanovanjske

praznijo v ve~ernih urah, ko se delavnik kon- zazidave na obodu starega mestnega jedra in

~a (Ho~evar, 1998). Zna~ilnost tak{nih mest- gradnja stanovanjskih neboti~nikov za bival-

nih predelov je enoli~en utrip, ki se kon~a ob ne potrebe delavske populacije. Prve Mihev-

koncu delovnih ur. Iz mestnega jedra se s ~eve stanovanjske stolpnice v Kopru so leta

procesom sitizacije izrinja bivalna funkcija, 1958 posegle v staro mestno silhueto, saj so

namembnost stanovanj se spreminja v pisar- konkurirale dominanti cerkvenega zvonika

ne ali prostore za upravne dejavnosti. Taka in tako spro`ile ostre kritike predvsem s spo-

obmo~ja nastajajo zaradi pomanjkanja in meni{kovarstvenega stali{~a. Gradnja stolp-

slabitve performativnih in reprezentativnih nic naj bi izkoristila trdno strukturo tal, pri-

funkcij osrednjih mestnih prostorov, ugotav- dobili bi ve~ prostora za zelene povr{ine, ki

lja Ho~evar (2002) in dodaja, da s tem izgi-

nja tip javnega ~loveka, kar je tudi logi~na

posledica izginjanja javnega prostora.

Z izjemno sposobnostjo prilagajanja se kapi-

talske vsebine zlahka umestijo v razli~ne

okoli{~ine mesta in ne glede na dru`bene po-

trebe ustvarjajo simulirana obmo~ja, umetna

okolja, kjer se zmanj{a komunikacija z zu-

nanjostjo (De Cauter, 1998). Tako se ustvarja

poseben razvojni sistem, ki ustvarja lastne

blagovne znamke, ne upo{tevajo~ zna~ilnosti

prostora ali njegovih uporabnikov.

4. Histori~no prek
modernega v potro{no
Na primeru razvoja mesta Koper lahko poka-

`emo klju~na dejstva, ki nakazujejo privatiza- Slika 3: Silhueta mestnega jedra Kopra v razli~-
cijo javnega prostora. Modernizem, ki je po- nih obdobjih. (Vir: Gu~ek, 2000)
sku{al definirati novo fizi~no strukturo za novo

dru`beno strukturo v mestu (proletariat) in

kon~ati bur`oazno tradicijo srednjeve{kih pa-

la~, ostaja zdaj zgolj kot privid dru`bene ena-

kosti. Pri razvoju mesta Koper je mo~no ~utiti

vpliv modernizma, vendar s trdnimi ideolo{ki-

mi konotacijami. Socialisti~na ureditev SFRJ je

determinirala tudi prostorski razvoj, ki je bil

predvsem na urbanisti~ni ravni ideolo{ki apa-

rat urejanja dru`benih odnosov v mestu. Po

tem se razlikuje od klasi~nega funkcionalizma

po Corbusierju, ki je odpiral nastavke za razvoj

mesta s pomo~jo novega kapitala.

Vrnimo se na konkreten primer Mihev~evega Slika 4: Predlog asanacije mestnega jedra Kopra s shemo nove za-
urejanja mesta. Predlog asanacije starega zidave. (Vir: Gu~ek, 2000)

9
2st-005-040.qxd 17/12/2007 07:06 Page 10

URBANI IZZIV
letnik 17, {t. 1–2/06

bi dajale mestu zra~nost in svetlobo. Po ur- pestrosti in dejavnosti v mestnem jedru. Za-

banisti~nem na~rtu naj bi stolpnice obkro`a- radi nenehnih migracij se je onemogo~il

le celotno mestno jedro (Koselj, 1995). Struk- razvoj kolektivne identitete, ki se navadno

tura otoka je narekovala zazidavo ve~jih pa- izoblikuje v krajih s stalnim prebivalstvom.

la~ v osrednjem delu mestnega jedra, proti

obodu pa se je zaradi manj{e nosilnosti tere- Podoba mestnega jedra zdaj izpri~uje neu-

na razvila stanovanjska struktura. Projekt ravnote`enost delovanja mestnih akterjev. V

stolpnic je bolj kot k novi funkciji prispeval k Kopru se na sorazmerno strnjenem obmo~ju

novi ideologiji mesta, za delavce je bila izob- sre~ujejo med seboj nezdru`ljivi sistemi –

likovana nova stanovanjska oblika – neboti~- mestno jedro, mesto potro{nje in industrij-

nik. Projekt gradnje neboti~nikov se je za~el sko obmo~je pristani{~a. Samo mestno jedro

s prvim Mihev~evim objektom, ki stoji na Na- je v slabem fizi~nem stanju, saj je brez us-

zorjevem trgu. Zaradi neustreznosti predloga trezne infrastrukture, ka`e pa se tudi po-

ru{itev je bil projekt opu{~en in v letu 1967 manjkanje dru`benih vsebin. Velik problem

sta konservatorja Murko in Rotar pripravila je vpra{anje lastni{tva objektov, zaradi ~esar

nov predlog prenove mestnega jedra

[8 ]. je dokumentacija o njih neurejena, objekti

pa slabo vzdr`evani in prazni. Prevladujo~a

Sprememba demografske strukture prebival- upravna dejavnost, ki je posledica za~etne si-

cev v mestnem jedru Kopra je sledila fizi~- tizacije in birokratizacije mestnega jedra,

nim okvirjem funkcionalisti~nega mesta. Za- mestno jedro aktivira le med uradnimi ura-

radi preseljevanja je postala struktura prebi- mi. Prostorski razvojni plan se podreja inte-

valcev v mestnem jedru enoli~na in manj resu kapitala in politi~nih odlo~itev, razmer-

zahtevna glede spremljevalnega (kulturne- ja med gospodarskimi akterji in civilno dru`-

ga, {portnega, izobra`evalnega) programa. bo so neurejena. Projekti dru`benega pome-

To je glavni vzrok za opu{~anje programske na dobivajo fasade politi~nih odlo~itev

[9],
urejanje javnega prostora je podvr`eno po-

stopni privatizaciji. Namesto Mihev~evega

ideolo{kega projekta obzidja neboti~nikov

prekriva danes pogled na veduto koprskega

mestnega jedra podoba nakupovalnih sredi{~

in pristani{ke infrastrukture. Kapitalisti~ni

hiperurbanizem ureja na~rtovanje brez na-

~rtov, kjer je kapital glavni generator dru`-

benega dogajanja. To vklju~uje tudi dogaja-

nje v mestu, kjer se utrip s sen~nih kamnitih

mediteranskih ulic seli v neonske prostore

nakupovalnih sredi{~ na mestnem obrobju.

V modernizmu je forma prevladala nad dol-

goro~nim vsebinskim razvojem mesta. Zara-

di poudarjanja forme je modernizem ustva-

ril idealno podlago za razvoj hitro spremi-

njajo~ih se oblik mesta potro{nje. Te se raz-

ra{~ajo zaradi prilagodljivosti vsebin kapita-

la in ne izbirajo prostorskih usmeritev. Tako

Slika 5: Mihev~eva stolpnica ru{i razmerja v lahko hitro prerastejo tudi vse urbanisti~ne

starem mestnem jedru. (Foto: Grögl, 2004) normative. Kot je vidno na koprskem prime-

Slika 6: Simulacija koprske silhuete danes na podlagi razvoja mesta potro{nje. (Vir: avtor)

10
2st-005-040.qxd 17/12/2007 07:06 Page 11

Pozabljeni modernizem mest

letnik 17, {t. 1–2/06

ru, je odlo~ilno vlogo pri omejevanju izvaja-

nja ideolo{ke modernisti~ne zasnove igrala

stroka. Ekonomski hiperurbanizem ustvarja

skrbno nadzorovane totalitarne prostore, kjer

se posameznik izgubi v navidezni resni~nosti

javnega prostora. Produkcija tak{nih prosto-

rov se pro`no prilagaja vsakokratnim eko-

nomskim potrebam mno`i~ne proizvodnje,

tradicionalno togi urbanizem pa pri pomem-

bnem segmentu na~rtovanja mesta vse bolj

izgublja mo~ odlo~anja.

Dr. Bo{tjan Bugari~, univ. dipl. in`. arh.

e-po{ta: bostjan.bugaric@guest.arnes.si

Opombe Viri in literatura

[1] Zna~ilen primer kombiniranja nezdru`ljivih vsebin
zaradi kapitalskega interesa je mesto potro{nje v
Kopru, ki se razvija na robu zavarovanega obmo~ja
[kocjanskega zatoka. Nakupovalno sredi{~e Super-
nova si celo deli parkiri{~e z mestnimi zapori.
[2]
Poleg trgovskih vsebin kombinirajo nekatera naku-
povalna sredi{~a v ZDA med seboj mestotvorne ak-
tivnosti kot gledali{~e, cerkev ali hotel (Strong,
2003).
[3]
Simulaker je posnetek, izmi{ljeno stanje (dejanje), ki
je videti kot resni~no (Baudrillard, 1999).
[4] Ho~evar (2000) definira urbana prizori{~a kot kraje
z namensko in nenamensko konstruiranimi dogodki
v odprtih ali zaprtih javnih prostorih ter v zasebnih
prostorih z javnim dostopom. Vanje ume{~ene za~a-
sne ali trajne prostorske situacijske postavitve ve~a-
jo privla~nost in spodbujajo obravnavo problematike
obmo~ja. Ho~evar (2000) opisuje urbana prizori{~a
kot celoto funkcijskih, simbolno-pomenskih in for-
malno-oblikovnih razse`nosti performativnega delo-
vanja ter dolo~en na~in dru`bene (re)produkcije
prostorov v mestu.
[5] Forma sledi funkciji
[6] Modernisti~no arhitekturo poslovnih in upravnih ob-
jektov, ki se je v petdesetih letih razvila na obmo~ju
ZDA, so finan~no podprle velike korporacije. So ok-
vir za kapitalisti~no delovanje, izgublja pa se dru`-
beno-socialna naravnanost.
[7]
Forma sledi financam
[8] Istega leta je Zavod za spomeni{ko varstvo SRS iz-
delal spomeni{kovarstveni elaborat inventarizacije
in kategorizacije kulturnih spomenikov v mestnem
jedru Kopra. Elaborat so pripravili dr. Curk, dr. Ko-
melj, dr. Sedej, [umi in dr. Zadnikar. Inventariziran
je bil stavbni fond mestnega jedra, s topografsko
obdelavo pomembnih spomenikov in najpomem-
bnej{ih mestnih ambientov. Elaborat je obdelal ob-
mo~je histori~nega mestnega jedra Kopra in takrat
{e nastajajo~e spalno naselje Semedela.
[9] Fasada nove osnovne {ole na Bonifiki, ki je nado-
mestila modernisti~no Mihev~evo, nosi politi~ni ma-
nifest. Na sprednji fasadi se z odstotnim dele`em in
besedo hvala trenutna oblast zahvaljuje volivcem za
podporo. Dru`bena zgradba postane nosilec politi~-
ne volje trenutne oblasti.
Augé, M. (1999) Novi svetovi, Mestomorfoze. Sorosov
center za sodobne umetnosti, Ljubljana.
Bauman, Z. (2002) Teko~a moderna. Rde~a zbirka,
Ljubljana.
Baudrillard, J. (1999) Simulaker in simulacija; Popoln
Zlo~in. [tudentska zalo`ba, Knji`na zbirka Koda, Ljub-
ljana.
Bugari~, B. (2006) Univerza in mesto; univerzitetne
vsebine kot generator dru`benega dogajanja (doktor-
ska disertacija). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v
Ljubljani, Ljubljana.
Debord, G. (1999) Dru`ba spektakla; Komentarji k
Dru`bi spektakla; Panegirik. [OU, [tudentska zalo`ba,
Knji`na zbirka Koda, Ljubljana.
De Cauter, L. (1998) The Capsular Civilization; The city
in the Age og Transcendental Capitalism.Nai Publis-
hers, Rotterdam.
Graafland, A. (2000) The Socius of Architecture; Am-
sterdam. Tokyo. New York. 010 Publishers, Rotterdam.
Gu~ek, M. (2000) Anonimna arhitektura v prenovi Ko-
pra. Knji`nica Anales Majora, Zgodovinsko dru{tvo za
ju`no primorsko, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e RS,
Koper.
Ho~evar, M. (2002) Ljubljana: konec ali za~etek urba-
nosti?. Sociolo{ke podobe Ljubljane, Fakulteta za
dru`bene vede, Ljubljana.
Ho~evar, M. (2000) Novi urbani trendi: prizori{~a v me-
stih – omre`ja med mesti. Fakulteta za dru`bene vede,
Ljubljana.
Ho~evar, M., (1998) Analiza revitalizacijske problemati-
ke koprskega mestnega jedra; fizi~ni prostor in dru`-
bene vsebine. Annales, 12/1998, str. 79–94.
Jameson, F. (2001) Postmodernizem. Dru{tvo za teo-
retsko psihoanalizo, zbirka Analekta, Ljubljana.
Koselj, N. (1997) Arhitektura 60. let v Sloveniji; konti-
nuiteta ideja. AB – posebna izdaja, letnik XXV.
Madanipour, A. (2003) Public and private spaces of
the city. Routledge, London.
Soja, E. (2000) Postmetropolis: critical studies of cities
and regions. Blackwell, Oxford.
Strong, G. (2003) Shoppology: The Science of Shop-
ping (dokumentarna oddaja). Velika Britanija, BBC.

11