PREGLED PO LETNICAH

ZGODNJI FEVDALIZEM: 5 – 9 stoletje (zahod)

9 – sredina 11 stoletja (pri nas)
 Začetek procesa patrimonializacije, fevdalizacije in pravnega partikularizma

VRHUNEC PATRIMONIALIZACIJE IN PARTIKULARIZMA 10 – 11 stoletje (zahod)

11 – 12 stoletje (pri nas)
 TZG država v državi
 Oslabljena sorednja oblast
 »Vojvoda« nima več realne moči, imajo jo veliki gospodje

PONOVNO ZDRUŽEVANJE NA STOPNJI DEŽELE ALI DRŽAVE (pri nas!) 13 – sredina

15
 krepitev osrednje oblasti
 njena ponovna teritorialziacija od spodaj navzgor
 oblikovanje dežel kot novih politično-teritrialnih tvorb z deželnimi knezi kot
pravimi vladarji 8v primerjavi s cesarjem)

ZGOD. MODERNA DRŽAVA, MONARHIČNO STANOVSKI DUALIZEM sreda 15 –

konec 16
 stanovi (zlasti plemsvo) partnerji vladarju: prostost davkov, zato pravica, da
odobravajo nove izredne dajatve

ABSOLUTIZEM sredina 17 stoletja – sredina 19 stoletja

 navezanost vladarja na lastne norme: proces ponovne centralizacije uprave,
sodstva (tj po depatrimonialziaciji) in tendenca po izčrpnem poenotenju prava
na vsem državnem teritoriju

____________

 1-4 stol Slo ozemlje razdeljeno v okviru rima na province: Italija, Norik in
Panonija.
  500 – iz Zakarpatja pridejo Slovani in se naselijo na območje spodnje Donave
(skupaj z drugimi ljudstvi napadajo Bizanc)
 550 – Slovani gredo na območje V Alp (na območje nekdanjega z Rima =
Scalovrum Provincica – ni enako Karantanija)
 600 Slovani prodirajo naprej po Balkanu proti Jadranu
 500 Lex Salica – vpliv na slo ozemlje
 500 zapisi leges barabarorum in leges romanae
 533-534 JK
 5-6 stol zgodnjekrščanske cerkve na Slo ozemlju
 6 – sredina 8 stol – okrepitev Bizantinske države Ista notr
 6 stol Istra postane del Bizantinske države (skupaj z Benečijo v eksharat –
upravno enoto s sedžem v Raveni)
 568 Istra ločena od Benečije, postane posebna vojaška upravna enota (tema z
magistrom militom na čelu)
 643 Rothar da zapisati Lagobardsko pravo – leges barbarorum (postavljeno!)

658 – 828 GENTILNA KNEŽEVINA (obdobje zgodnjega sr veka 5-11) (zgodnji

fevdalizem 5-9, pri nas 9- sred 11)

Karantanija, Karniola, Samova plemenska zveza, Ravenski eksharat,

Langobardsko kraljestvo, Frankovsko kraljestvo, Bavarci, Avari
ZGODNJI FEVDALIZEM: lokalne običajnoprane tradicije + vladarjevo postavljeno
pravo (kapitularji)

 631 Alzecova epizoda: Avari so obnovoili večino svoje oblasti, razen alp
slovanov, zato to območje velja za varno pribežališče
 658 – 740 – samostojnost Karantanije
 700 konec etnogeneze pri Karantancih
 743 - Karantanija pod Bavarce (pomoč pri obrambi pred Avari) potane
tributarna gentilna kneževina
 750 začetki pokristjanjevanja slovanov
 774 Karel Veliki podredi Langobarde
 788 podreditev Bavarske frdrž + Istra pod Frankovsko državo (po kratki
nadvladi Langobardov, Ravenski eksharat)
 prb 800 – Karel Veliki da zapisati leges barbarorum + kapitularji
 800 Capitulare de Villis – upravljenj kraljevih domen (pomemben z anaše
ozemlje)
 802/802 Aachen – Karel Veliki ukaže zapisati leges barabarorum
 804 Rižanska veča
 811 Karel Veliki potrdi razdelitev med Salzb škofijo in Oglej patriarhatom po
Dravi iz 796
 819-23 upor Ljudevita Posavskega + izgubijo domače kneze

828 GROFIJE IN MEJNE GROFIJE (OBDOBJE FRDRŽ) – do povzdignjenja v vojvodo

VFRDRŽ (in kasnej SRC) in mejne grofije  primer Marke ob Savi in Karantanije

- bavarska vzhodna prefektura: Marka ob Savi, Karantanija, območje S od Drave, ki

je del Panonije)
  822 prva znana darovnica (Innichen, podelitev v fevd na ozemlju Karantanije)
 840 Pribina prejme Sp.Panonijo od vfr kralja v fevd, kasneje v aldo + funkcjo
mejnega grofa

VOJVODINE IN MEJNE KRAJINE (čas SRC – realne entitete le v začtnem obdobju, nato le
še formalni, častni naziv) (pri nas vojvodine od sredine 10 stol, ko se Koroška
povzdigne v vojvodino)

 843 - razpad Fankovske države na tri dele – Vzhodnofrankovska država

 vojvodina Bavarska: Karantanija, Karniola, Spodnja Panonija
 849 prva znana omemba leges et consuetudines
 869 naslednjik Pribine – Kocelj sprejme Cirila in Metoda + se bojuje z Moravani
proti Frakom
 Zakon sodni ljudem (stara cerkvena slovanščina, potrebe Cirila in Metoda) ni
verakular, literarni jezik, prevod 17 dela Ekloge, kazensko pravo, ne spominja v
ničemer na domače pravo leges et consuetudines gentis + kazni, ki preganjajo
poganstvo, 3 izvori)
 871- Konverzija (latinščina, spis, Salzb proti Metodu)
 874 Franki zasedejo Sp.Panonijo, preženejo Metoda, to ozemlje podelijo
salzburgu 887
 876 pride Arnulf – uprava nad vzhodnimi pokrajinami: gospostvo Arnulfa
Koroškega: Zg. Panonija + Sp. Panonija + Karantanija + Zg. Posavje
 9 stol – sredina 10 stol vpadi Madžarov
 9 stol (871) spreobrnjenje Kranatancev in Bavarcev iz poganov v kristjane
 9 10 stol Ista mejna grofija pod Frdrž, kasneje Cesarstvo
 962 nastanek Svetega Rimskega cesarstva (Oton I., kronanje! – papež
 976 Koroška postane vojvodina z sistemom mejnih krajin: Furlanska
marka, Istrska (mesta: karant vojvoda se ne briga, oglejski patriarh proba),
Kranjska, Savinjska, Ptujska, Karantanska (Koroška se loči od Bavarske) 
pravo po ius origins! (šele čez 250 let teritorialno)
 Tako so vojvodine: Bavarska, Frankovska, Saška, Svabška, Koroška (ni treba znt)
 1000 Brižinski spomeniki (poslednja sodba, triadni sodni postopek)
 1002 Vihpurgini darovnici  Institutio Scaluenica (poslovna sposobnost ž,
dvojne priče)
 do 1002 sistem mejnih krajin, potem gredo nesporedno pod krono
 1035 ločitev Karantanije od vojvodine Koroške (obvladujeta dve različni
dinastiji)
 1050-56 v Karantaniji Traungauci

Sredina 11 – 13 vrhunec patrimonializacije in pr.partikularizma

- poglobitev patrimonializacije za »politična zavezništva«
 že prej podeljuje TZGje OZEMLJE + REGALNE/IMNUTETNE PRAVICE , obdobju
vrhunca patrim in prprartik je že razdeljeno
 TZG  privilegij krvnega sodstva = deželsko sodišče  lastne pravne tradicije in
korupus običajnopravnih pravil
 1180 cesar Traungaucen prizna oblast ranga vojvod = vojvode Štajerski – dežela
 1186 Georgenberški privilegij Štaj plemstvu
  11 stol – po 11 stol ni poenotenja prava, ampak obratno
 1232 Statutum in favorem principum
 11 stol – še vedno proffessio iuris
 11, 12 Istrska mesta stol obdobje največje smostojnosti istrskih mest  priznana
samouprava = komunska ureditev
 10-12 stoletje: Freising – Loška gospostvo, Oglejski patriarhat – Gorica, Cerknica,
Briksen: Blejsko gospostvo, Bamberška škofija: Beljak + še vedno izvzeta
svobodna priznana zasebna ozemlja svobodnjakov tako omajana, da privlolijo v
zaščito močnejšega  osebno odvisen + člani žup samodejno osebno odvisni
 11stol pravniki: Lombardisti
 11, 12 stol investiturni boj (postavljanje škofa csar vs papež  fajde  deženi
miri) (za naše ozemlje zadnji dm 13 stol)
 11, 12 stol največja samostojnost istrskih mest
 konec 12 stol – našeo ozmelje razdeljeno med TZGospode – večinoma škofije
 12 stol Bologna šola izključno pravo, glosatorji
 12 stol – okrepitev blagovno-denarnega gospodarstva (avtarkija se umika
tržnemu gospodarstvu) – Najbolj se začne oživljati, ko se povezujejo v dežele +
recepcija RP + univerze
 do 12 stol – kosezi svobodno plemstvo potem delijo svojo zem posest in tko
slabijo  le še svobodni kmetje ali ministeriali
 konec 12 stol – pri nas ni več ius origins

DEŽELE 13 – zač 20 stol (pri nas) (PAZI: 13 – sred 15 stol = združevanje na stopnji
dežele) (sreda 15 – konec 16 = zgodnja moderna drž, monarh-stan dualizem)
(sred 17 – sred 19 = absolutizem)
Nastanek posameznih (vojvodin, nato) dežel:
- 12 stol: Štajerska + Spodnja Avstrija
- 13 stol: Tirolska
- 14 stol: Goriška
- 15 stol: Zgornja Avstrija

- Habsburžani deželni knezi postanejo v: 13 stol Štajerska, 14 stol Koroška,

Kranjska
 12 stol – 15  teoretična recepcija rp
 1215 Magna Carta (eden prvih zapisov ustavnega prava + privilegiji + dreors itd)
 1232 Statutum in favorem principum – Zakon v korist deželnim knezom (potrdi
tedjšnje odnose - da je nosilec uprave in sodstva TZG in ne vojvodina)
 1274 zapis (prvi ohranjen gragment) statutarnega prava mesta Piran
 1283 Piran pod Benetke
 1288 Vinodolski zakonik
 13 stol Istrska mesta Oglejski patriarhat  zapisis statutarnega prava
 13 – 1797 podreditev komunov Benetkam
 ½ 13 stol vzpon mest na Slovenskem s
 13 stol osvobodtev ministeialov
 13 stol prtisiki oglejskega patriarhata na Istro
 konec 13 stol – 1797 propad Benetk – vsa Istrska mesta dokončno pod
Benetkam!
  konec 13 stoll češki kralj Premysl zavzame slo dežele + Rudolf Habsburški ga
premaga – Štajerska postane habsburška
 13, 14 stol pri nas kompozicijski sistem (sem ter tja še vedno maščevanje –
legitimno priznano – Privilegij za Kranjsko 14 stol)
 14 višek moči Goriških grofov
 1338 Kranjska in Koroška izpod oblasti Goriških grofov v habsburško oblast +
Privilegij Kranjskemu (drugi: Koroškemu) plemstvu
 1348 Privilegium de non evocando
 1376 Ptujski statut
 14, 15 stol pravniki: komentatorji/bartolisti
 14 Cesarski privilegij o nepodsodnosti njegovi oblasti – privilegium de non
evocando različnim vojvodom: Rudolf VI, Albrecht ...
 1420 Istra razdeljena na beneški priobalni del in habsurški notranji (Beneška
avtonomija)
 1458/1490 Piccolomini Enej Silvio: In Europa
 1472 v LJ: skupščino nadomesti svet 11 imenovanih (sistem mutacije/menjave)
 15 stol – SRC dobi pridevnih »nemške narodnosti«
 15 stol izmurtje Celjskih grofov
 15 stol izgon Judov

Novi vek:
KONEC 15 – KONEC 16 stol ZGODNJA MODERNA DRŽAVA
 1495 cesar Maksimiljan na državnem zboru SRc v Wormsu  Državno
komorno sodišče = vrhovno sodišče (pol prisednikov učenih pravnikov)
 dežele že izoblikovane, sedaj le še zaokroževanje ozemlja (territorium
clausum)
 15 -18 stol neuradno poimenovanje: Habsburška monarhija
 HABSBURŠKE DEDNE DEŽELE: Štajerska, Koroška, Kranjska, Goriška (v PP za
buržoaz pa piše brez Goriške in z mesto Trst z okolico in mejnga grofija Istra = 15
stol)
 pazi: Habsburžani širijo oblast od 15-18 stol
 uveljavljanje kapitalističnega gospodarstva (kriza avtark – zaokrovanje
odvisnosti delovne sile – upori) praktična recepcija rp
 pazi: še vedno fevdalna in fevdna razmerja
 1500 Goriška pod Habsburžane (izmrtje goriških grofov)
 1515 kmečki upori
 1519 štajerski stanovi skličejo zbore stanov sosednjih dežel (čas medvladja,
interregnum)
 15, 16 stol Turški vpadi
 16 stol verske vojen katoliki:protestanti
 16 stol: reformacija – verski spor stanovi : deželni knez, prve oš s proučevanjem
slo jezika, stanovske protestantske šole – gim, knjižnjice plemičev – širjenje
knjig, prva tiskarna Lj, glede na vero v po univerzah
 do 16 stol: vladar varuh starega prava (patrikularnega) in ne zakonodajelc +
pravo se odkriva
 1514 Ljubljanske malefične svoboščine
 1514 Tripartit (trodelni zbornik običajnega prava Ogrskega kraljestva)
 1532 Constitutio Criminalis Carolina (Karel V.)
  1558 Red za deželska sodišča (na Kranjskem)
 1555 Augsburški mir (Maksimilijan dovoli privatno izvajanje vere, ni kalvnisitov,
cuius regio eius religio. Habsdb dd na podlagi ius patronatus in imunitetnih
privil. še pol stoletja prisilijo kneza za odstop za ½ stoletja)
 1564 delitev habsb dežel med 3 brate, nastane Notranja Avstrija
 1564 – 1619 naddeželna enota: Notranja Avstrija (vse naše dežele, Gradec.
Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška)
 1579 Zapovedni list o prometnem/vinskem davku = najstarejši uradni
dokument v slo jeziku
 1578 zasedanje zborov Kr, Kor, Štaj: enotni cerkveni in šolski red + Biblija kot
skupen politični projekt
 1599 rekatolizacija (tu je že Ferdinand)
 2/2 16 stol Jean Bodin  1576 izda Šest knjig o republiki
 16 stol: pojem suvernosti - Bodin
 1605 Postave Goriške grofije (kolonat)
 1611 Uradna zbirka običajnega prava Francije Antoina Loisela (prestiž obič
prava v Fra do konca 18 stol PAZI tako že v času Bodina)
 Notranja avstrija preneha obstajati

ABSOLUTIZEM 1620 - 1848

 1619 ponovna združitev vseh habsburških dežel pod Ferdinandom I. (iz Gradca,
je center sedaj na DUNAJU)
 1713 Pragmatična sankcija (Habsburška monarhija) (od takrat
poimenovanje za habsb dedne dežele in ogrsko = Avstrijska monarhija
 1720 Dedni red Karla V. Za Spodnjo Avstrijo
 1620 – 1740 = politični absolutizem
 1648 Westfalski mir (vključeni tudi kalvinisti, AMPAK to NE velja za habsburške
dedne dežele do Jožefa II.) excercitium religionis privatum
 1740 – 90 MT in Jožef II (on le 10 let sam)
 nova uprava
 18 stol depatrimonializacija sodstva, dokončna odprava šele z meščanskimi
revolucijami in ustavami 1848
 18 stol naprej: pripadnost tudi po naddeželni jeizkovno-etnični osnovi
 1804 Avstijsko cesarstvo Franc I.  nismo več pod SRC
 1806 propad SRC
 1809 – 1813 Ilirske province  Avstrijska restavracija
 1812 ODZ za Avstrijsko monarhijo
 1815 Dunajski kongres  Nemška zveza 1815 -1866 ohlapna zveza držav v
mejah SRC, edini skupni organ je skupščina v Frankfurtu na Majni, obstaja tudi
Zvezna ustava (1815) (začrtanje novih mej po Napoleonovem padcu, Avstrija
dobi nove pokrajine) – Avstrija še vedno absolutistična monarhija
 1848 marčna revolucija + Program Zedinjena Slovenija (prevlada
malonemški, a Pruski vladar zavrne krono)
 cesar izda USTAVNO DIPLOMO  zaradi naprotovanja Pillersdorfovi ustavi
cesar popusti in dovoli izvolitev enodomne konstitutante
 1848 konstituanta Avstrijskega cesarstva – prvič »Slovenci« - izvoljeni notr +
zemljiška odveza
 1848 dokončna DEPATRIMONIALIZACIJA UPRAVE IN SODSTVA + ENAKOST
PRED ZAKONOM + LJUDSKA SUVERENOST + UKNITIEV STANOV
 1849 4. marec Avstrijska ustava – oktroirana ustava Franca Jožefa I. (velja 2
in pol leti) (vzor v Pillersdorfovi »ustavi«)+ osnovni katalog človekovih pravic
 1849 – 1851 prvo ustavno obdobje  državni uradni listi tudi v slovenščini
 1850 obnova Nemške zveze
 od tu naprej negotova usoda večnacionalnega cesarstva (razpad bi znova povezal
glede na etnično-jezikovni kriterij, zato je boj za jezik = boj za teritorij)
 1851 silverstrski patent – odprava ustave
 1851 – 1859 neoabsoultizem »Bachov absolutizem« (centralizem, vojne,
nezadovoljstvo  zato povezava z Ogrsko)
 PLURALIZEM USTAVNIH AKTOV
 1860 – 1867 drugo ustavno obdobje
 1860 Oktobrska diploma splošno določena parlament in deželni zbori
 1861 Februarski patent načela predstavniškega sistema  prve splošne
deželnozborske in kasneje tudi državnozborske volitve
 1861 prve splošne volitve v deželne zbore
 1866 prevlada malonemškega programa
 1867 Avstro – Ogrska + Državna temeljna zakona + dvotirni sistem (PAZI
DO SM SMO AVSTRIJSKO CESARSTVO!) druge ustavne materije npr sodstvo)
(približa državo skoraj konfederatvni ureditvi, pogodba/relikt z AO, cesar
postane tm kralj) + Prvič večina v Kranjskem deželnem zboru
 1870 Jurčič  že ideje dualizma, trializma
 1878 Berlinski kongres rešeno orientalsko vprašanje – Srb in ČG samostojni
kraljevini
 1895 zakon o civilnih postopkih (za razliko od Jožefa II) spet prinese ustni
postopek

 VOJNA 1914
 Niška deklaracija dec 1914 (izjava srb vlade, da je cilj osvobod in združ nesovob
bratov Slo in Hrv)
 1917 oktrobrska revolucija v Rusiji (marec – november) --> Sovjetska zveza 
pritiski na avstrijske slovane – vojaški upori proti Avstriji
 1917 maj, Majniška deklaracija (jugoslovanski poslanski klub, Dr. Anton
Korošec) + deklaracijsko gibanje
 1917 julij, Krfska deklaracija (kompromis med tezama – de iure združitev, de
facto pa v prid Srbiji)
 1918 maja Cesar Nemcem obljubi izhod na morje  pomen, da se bomo mogl
odcept če bomo kej hotl
 slo stranke podpisale izjavo o pravici do samoodločbe
 1918 avg, Narodni svet = nadstrankarska politična organizacija
 program nedovisne države Jugoslovanov
 1918 oktober Narodne viječe, Zagreb = politično vodstvo Jslovanov v AO
 predlog AO za federativno ureditev  Ž olger zato minister brez listnice za
ustavno reformo avstrijske polovice v federacijo
 1918 KAPITULACIJA AO  29 okt PROVIZORIČNA republika država SHS (le
območje AO) + Narodno viječe postane vrhovna oblast  dobimo Narodno
vlado za Slovenijo (razpust deželnih zborov Kranjski) 
 Ž olgerjeva ustava
 V okviru SHS prvič uradno ime Slovenija
 19/20 mirovne pogodbe: NEM: Versajska, AVST: Senžermenska, MADŽ :
Trianonska
 v tem času pred zdedinjenem predvsem zasebna iniciativa za ustanovitev UL
(tehniški študij javno financiran,

 1. dec 1918 združitev s Srbijo = Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

 začasno lJudsko predstavništvo – priprava Zakona o volitvah in začasni
poslovnik konstituante/ustavnodajne skupščine (Zakon o volitvah ja, Poslovnik
ustavodajne skupščine ne – regent)
 preimenovanje Narodne vlade v Deželno vlado Slovenije  le do VidUS
 1920 dec ustavodajna skupščina
 razpust Narodnega viječa in narodnih svetov  imenovanje nove vlade
 28 junij, 1921 Vidovdanska ustava (ni prva pri nas, je pa edina v okviru
buržoazne države sprejeta v celoti na ustavodajni skupščini)  prva sprejeta v
konstitutanti!!
 namesto Deželne vlade Slovenije  Pokrajinska vlada za Slovenijo (do 23) =
organ resornih mnistrov beograjske vlade
 1922 dobimo oblastva + velika župana
 6. jan 1929 šestojanuarska diktatura + oktroirana ustava  Kraljevina
Jugoslavija
 Dravska banovina – prilagoditev na narodnostne meje (edina!) 31'