Litovski, Pofalba Na Makedonizmot

d-r Aleksandar Litovski
POFALBA NA MAKEDONIZMOT
d-r Aleksandar Litovski
„LIPEKS” DOO - Bitola
Za izdava~ot
Bor~e Stamatov
Recenzenti
d-r Ferid Muhi}
m-r Nikola Talevski
Podgotovka
ITV-STUDIO
Pe~atnica
AD Pe~atnica "Kiro Dandaro" – Bitola
Aleksandar Litovski
-Esei od istorijata na makedonizmot-
Bitola, 2007
CIP – Katalogizacija vo publikacija
Mati~na i univerzitetska biblioteka
"Sv. Kliment Ohridski", Bitola
94(497.7)(049.3)
323.1(=163.3)(049.3)
LITOVSKI, Aleksandar
Pofalba na makedonizmot : esei od istorijata na
makedonizmot / Aleksandar Litovski. – Bitola :
LIPEKS, 2007. – 127 str. ; 21 sm
a) Makedonija - Istorija - Esei b)

Makedonci - Nacionalno pra{awe - Esei
ISBN 978-9989-2270-0-9
COBISS.MK-ID 18073921
DAT, DONAT, DEDICAT
Na mojata nestivnuva~ka qubov kon...
Prolegomena
SLIKA NA DU[ATA SE ZBOROVITE!
Navistina, veruvam deka zborovite se slika na du-

{ata.∗ Sekako, svesen sum deka za mnozinstvoto, denes-
ka, zborovite ne zna~at ni{to pove}e od obi~ni zvuci.
Tie moàt neprestano da zboruvaat, a ni{to da ne ka-
àt! A ni{to ne kaùvaat, oti nivnite zborovi ne iz-
razuvaat nikakvi ~uvstva. Vsu{nost, v~udoviduva~ki e
kolku se potceneti i obesceneti ~ovekovite ~uvstva.
Tie se nao|aat vo pozicija na „biseri pred sviwa” /mar-
garitas ante porcos/. Imeno, lu|eto, denes, naj~esto se od-
nesuvaat kon sopstvenite ~uvstva kako kon ne{to ne-
va`no ili sporedno. No u{te pove}e potcenuva~ki se
odnesuvaat kon ~uvstvata na drugite kon niv. Vo svetot
vo koj ìveeme, avtomatizirano, rutinski, po inercija
se otfrla ona {to e najvredno i najtrajno, za da se za-
meni so materijalnoto koe e privremeno.
No, svetot e ve}e prestoren vo mediumski pana-
|ur i karnevalska zabava, preku koi na proda`ba se nu-
∗
Blisku do ova misla e starata latinska sintagma “IMAGO ANIMI
SERMO EST!” ili “Slika na du{ata e molitvata!”
7
D-r Aleksandar Litovski
di ne samo ~ove~koto meso, tuku i ~ove~kata du{a. Toa

e svet {to stravuva pred vistinata, {to ne saka
nikakvi proporcii na vkus, koj se hrani, najmnogu, so
pornografski detali za degeniriranite krugovi na vi-
sokite klasi... Toa e svet na lu|e so izmestena vrednos-
nata skala, na koja podlosta e sila, a doblesta – slabost!
Da ne se misli i ~uvstvuva, ili ako i ne{to se misli i
~uvstvuva, nikoga{ da ne se kaùva svoeto mislewe i
nikoga{ da ne se pokaùvaat sopstvenite ~uvstva – ete
ja skicata na moderniot ~ovek!
No, ovaa kniga e nameneta, pred s#, na onie koi
veruvaat deka umot i razumot moàt da go sfatat i pro-
tolkuvaat svetot, a vo sojuzni{tvo so qubovta i dob-
rinata, duri moàt i da go promenat i napravat pou-
bavo i popristojno mesto za ~ovekovata egzistencija.
Nameneta e za Lu|e kaj koi emociite se posilni od
pragmati~nosta i profiterstvoto na novoto vreme. Lu-
|e koi, kako i najgolemiot angliski poet Vilijam Blejk,
smetaat deka golemoto materijalno bogatstvo zna~i gu-
bewe na duhovnosta i inteligencijata.
Knigava go dava i nastojuva da go vozveli~i do-
kazot na li~niot primer! Lu|eto i nastanite {to se
prezentirani ja promoviraat qubovta voop{to, a qu-
bovta kon tatkovinata posebno, vo najvisoka vrednost
kon koi sekoj ~ovek treba da te`nee. Nivnite napori,
vo dene{novo obezdu{eno vreme, izgledaat kako uto-
pisti~ki „juri{ na neboto”, no tie, `rtvuvaj}i se se-
besi, go vozdignale i zbogatile poimot ôvek.
Toa se Lu|e so Bodlerovo „razgoleno srce”. Lu|e
koi znaat deka qubov ne e da najde{ nekoj so kogo }e
8
ìvee{ ili mesto kade }e ìvee{, tuku qubov e da naj-

de{ nekoj ili mesto bez kogo i bez koe ne moè{ da ì-
vee{! Lu|e, koi znaat deka otkaùvawe od sopstvenata
qubov, ednostavno, e – nemo`no! Deka, kade i da otidat,
qubovta odi so niv! Lu|e koi ne samo {to znaat deka,
koga se raboti za „realizacija” na qubovta, nema pra-
vila, odnosno deka nekoga{ e dovolno malku, a nekoga{
e premalku s#, tuku i Lu|e koi se spremni za sopstve-
nata qubov bespo{tedno da se borat i samo`rtvuvaat,
bez razlika na {ansite za uspeh. Zna~i, toa se Lu|e koi,
napati, nastojuvale da go napravat nemo`noto. Sekako,
obidot da se napravi nemo`noto, voop{to ne e mudra
rabota, no zasluùva najgolema po~it i pofalba.
Toa se Lu|e – Heroi. Site tie imale svoj identi-
tet i integritet. Site imale svoja prikazna – qubovta
kon tatkovinata! I site, ne sakale da se otkaàt od sop-
stvenata prikazna po niedna cena. Duri ni po cena na
najvrednoto – sopstveniot ìvot.
Nasproti, ve}e odoma}enoto i skoro bezrezervno
prifateno, a pogre{no, mislewe za negativniot „genet-
ski poriv” na Makedonecot da stoi so kama do grbot na
drugiot Makedonec, ovaa kniga e poklon pred makedon-
skiot bore~ki duh vo minatoto! Poklon pred edna te{-
ka i neramna borba, vo koja makedonskiot narod izdig-
nal celi planini od ~erepi i koski, a sepak, ne pot-
kleknal i ne se predal. Poklon pred Lu|eto koi, poa-
|aj}i od maksimata na \or|i Dinkata od selo Drìlo-
vo, Negu{ko deka „Nie i dolìme na tatkovinata s#, a
taa nam – ni{to!”, so ~inot na samo`rtva, svojot ìvot
go posvetija na Makedonija.
9
Na krajot, ovaa e kniga so razmisluvawa za mojot

odnos kon minatoto i istoriografijata. Kniga koja se
obiduva da napravi nekoi paraleli od sega{nosta kon
minatoto i obratno. Vo taa smisla, taa na momenti iz-
nesuva pra{awa i problemi koi se svrzani so filozo-
fijata na istorijata!
Osnovnata misla e deka minatoto ne e samo zbir
na „goli fakti” koi treba da se soberat i objektivno
prezentiraat, tuku fakti koi treba i soodvetno da se
protolkuvaat i objasnat. Minatoto ne e, i ne treba da
bide, samo „faktografsko”, bidej}i sekoga{ se raboti
za lu|e. A, kaj lu|eto, pokraj razum i um, sekoga{ pos-
tojat i du{a i srce, koi treba da se po~uvstvuvaat, za vo
celost da se razberat nivnite postapki i dela.
[to se odnesuva do dene{novo ocrnuvawe i pot-
cenuvawe na istoriografijata od mnozina drdorkovci
koi praznozborat za seriozni ne{ta povr{no, lekoum-
no, neodgovorno i bez nikakvo vistinsko znaewe za pro-
blemite, smetam deka toa samo sozdavaa iskrivena i
la`na pretstava za mestoto na naukata vo op{testvoto
i e naso~eno kon uni{tuvawe na makedonskata samobit-
nost. No, u{te polo{o e koga na takov na~in po~nuvaat
da rabotat kvalifikuvani istori~ari, koi{to nastoju-
vaj}i mediumski i politi~ki da se pro~ujat kako „sme-
li” ili „originalni” i, preku toa, materijalno da v}a-
rat, vsu{nost, ja diskreditiraat profesijata istori~ar.
Nasproti takviot odnos, veruvam deka vistinata
za sega{nosta }e moème da ja kaùvame, samo toga{,
koga }e ja kaùvame i vistinata za minatoto. Zatoa,
istoriografijata sekoga{ treba da ja ima Vistinoqu-
10
bivosta kako svoja ideologija i da pretstavuva „ideolo-

gija na vistinoqubivite”.
Zborovite vo ovaa kniga se slika na mojata du{a.
Tekstovite, objavuvani niz razni vesnici i spisanija vo
poslednive nekolku godini /osven posledniot tekst, koj
e neobjaven/, se odnesuvaat za razni pra{awa i, vo naj-
golema merka, proizleguvaat od moite ~uvstva i raz-
misluvawa za svetot i ìvotot vo minatoto i sega{-
nosta.
Avtorot
11
Po povod {eesetgodi{ninata od ubistvoto na

Nikola Jonkov Vapcarov
ESEJ ZA BORBATA I QUBOVTA
Najvrednite i najubavite ne{ta se sozdavaat samo

kako plod od obostrana qubov. Smesteno vo ovoj kod na
razbirawe, poezijata na Nikola Jonkov Vapcarov dobi-
va svoja smisla. Vapcarov neizmerno gi qubi svojata
Tatkovina i ôvekot. Tatkovinata i lu|eto, ednostav-
no moraat da go sakaat Vapcarov, bidej}i toj toa go
zasluìl.
Vapcarov neprestano se dviì nad bezdnata na
besstrasnosta i bezli~nosta na svoeto opkruùvawe.
Bez prestan vodi bitka da ne se strmoglavi vo taa bez-
dna, bitka da go za~uva svojot identitet, svoeto misle-
we, svojot zbor, svoeto veruvawe, svojata qubov. Kako
site onie {to ne{to ~uvstvuvaat i ne{to veruvaat, i
Vapcarov vodel bitka da ne se zagubi samiot sebe. Ne
moèl nikako da izumi deka sekoj, porano ili podocna,
neodbeglivo e povikan pred samiot sebe da odgovori za
celta i smislata na ìvotot. Isto taka, svesen e deka
kolku podocna se bara odgovor na toa pra{awe, tolku
pomali se {ansite da se dobie vistinski odgovor.
Promisluva i re{ava, nasproti licemerstvoto i
lagata da ìvee so iskrenosta i vistinata. Nasproti
dolgotrajnoto polzewe bez ~uvstva, ja odbira migovna-
13
ta i naporna borba za ona {to go qubi. Taka i pi{uva.

Bezdrugo znae, samo toa e dostojno za ~ove~ki ìvot.
Svesen e deka smrtta nastapuva ne samo vo momentot ko-
ga prestanuva da ~uka srceto, tuku mnogu po~esto – vo
momentot koga se prestanuva da se ìvee sopstveniot
ìvot. Toj pi{uva:
„Da re~eme, ete,
mi zemete kolku
sal p~eni~no zrno
od mojata vera...
[to toga{ od mene
}e stane, se znae.-
Po grabeòt vedna{
}e bidam jas sni{ten.
I pojasno u{te
i poto~no da e:
po grabeòt vedna{
}e bidam jas ni{to.”
/Motorni pesni, „Vera”/
Zatoa za nego nema dvojba – Qubov i Dostoinstvo,
a „Drugo. – S# e veter”.
Siot ìvot i celoto tvore{tvo na Vapcarov se
natopeni so verbata vo ~ovekot, verbata vo makedon-
skiot ~ovek. Go baral spojot me|u humanizmot i make-
donizmot. I uspeal. Uspeal da ja napravi taa koneksija.
Bidej}i od ona {to ostanalo zad Vapcarov moè sosema
jasno, nedvosmisleno da se vidi deka „Makedonija be{e
cela vo Vapcarovoto srce. Toj ja saka{e bezgrani~no mno-
gu i preku taa bezgrani~na qubov – go saka{e svetot.”
/Dimitar Mitrev/
14
Neophodno, neodminlivo mora da se apostrofira.

Toa {to Vapcarov go dosegnal, voop{to ne e ednostav-
no, iako na mnogumina koi sakaat da pominat so „lesno”
vo ìvotot i pritoa da „zna~at ne{to”, toa moè taka
da im izgleda. Naprotiv. Samo kratok i povr{en pog-
led vrz ona {to se narekuva biografija na Nikola Jon-
kov Vapcarov, pred nas uverlivo otkriva edna nepres-
tana „bezmislosna” i „vol~ka” borba /Motorni pesni,
„Pretsmrtno”/, prosledena so nebroeni otkaùvawa, ì-
vot na rabot na fizi~kata egzistencija, naru{eno zdrav-
je, obidi za atentat, policiski inkvizitorski teror. I
najnakraj, so asistencija na bugarskiot sud i policija,
smrt vo trieset i tretata godina od ìvotot.
Za Vapcarov, toa i ne e tolku tragi~no. Toj e spre-
men na seto toa. Zatoa, vospevaj}i gi bezbrojnite make-
donski heroi, toj naglasuva:
„A bea isto mladi kako nas,
se takvi, kakvi {to sme nie.
Se borea,
umiraa bez glas,
kako {to utre,
}e umreme
i nie.”
/Motorni pesni, „Ilindenska”/
Ne, za Vapcarov smrtta ne bila tragi~na. Tragi~-
na za Vapcarov bila ~ove~kata degradacija. A, ~ove~ka-
ta avtodegradacija, otkazot od ~ove~koto vo ~ovekot,
sekako najtragi~no. Na primer, otkaz preku predavstvo.
Toa za nego bilo nepojmlivo. Ottuka, aktuelizacijata
na Vapcarov vo dene{no vreme moèbi i ne e prepo-
15
ra~liva. Mnogumina moàt da se pronajdat i prepoz-

naat vo slednata konstatacija:
„Ima zbor grd – predavnik, cel v strv
se stresuvam, izbuvnuvam v plamen,
liceto mi rumenee v krv,
boèm nekoj tresnal so kamen.”
/Motorni pesni, „Zborovi”/
A toa voop{to ne e prijatno.
I pokraj toa, {eesetgodi{ninata od ubistvoto na
Vapcarov neodbeglivo treba da se beleì, bidej}i pre-
mnogu go zadolìl makedonskiot narod. Toj gi ispeal
najtoplite, najneìnite i, ednovremeno, najborbenite
pesni za Makedonija. Toj be{e poetot koj stradal zaed-
no so svojot narod. Toj be{e ~ovekot i poet koj go krena
glasot protiv besmislenoto makedonsko samoistrebu-
vawe, protiv bratoubistvata, protiv vrhovizmot vo ma-
kedonskoto revolucionerno delo kako ~in na zajmuvawe
na tu|i interesi:
„Vo sonot me gu{at
presmetkite i krv po plo{tadite
na tvoi heroi
od tu|inski pari zagadeni.
Mi teì, TATKOVINO,
znaj, èstoko v srce me grebe
taa krv {to ~adi,
ta jas }e te pra{am:
s# ova
ti be{e li nu`no
tebe?”
/Motorni pesni, „Tatkovina”/
16
Toa be{e isklu~itelno hrabar ~in, vo vremeto

koga besneele vrhovisti~kite bandi. No, za Vapcarov,
na temata borba za Makedonija, ne postoele kompro-
misi. Toj bil opredelen za taa borba, taa bila uslov za
negovoto postoewe. I kako sekoj onoj koj znae {to saka
i za {to se bori, Vapcarov i svoite posledni momenti
od ìvotot gi pravi – bez kompromis. Iako mu e ponu-
deno da bide pomiluvan, odbiva da ìvee. Predvidlivo,
odbiva da si ja iskorne samiot svojata du{a. Odbiva so
~inot na spas od smrtta, da se raznebiti, da se odrodi,
da se porekne samiot sebe. Zo{to, {to bi ostanalo od
Vapcarov koga bi mol~el? [to voop{to ostanuva od
onie koi ne{to ~uvstvuvaat, a toa ne go izrazat? Ni{to!
Toa e bezbroj pati dokaàno!
Zatoa, dosledno na ona {to dotoga{ go ìveel i
pi{uval, vo poslednite momenti od ìvotot, na kobni-
ot 23 juli 1942 godina, gi sro~il svoite najsilni stiho-
vi vo slava na borbata:
„Bezmilosna e borbata, i vol~ka.
I velat deka kriela epi~nosti.
Jas padnav. ]e me smeni drug i: to~ka!
[to tuka zna~i nekakva si li~nost?”
/Motorni pesni, „Pretsmrtno”/
„Vo borbata za sloboda i mir... Nikola Vapcarov
}e ostane edna od naj~istite i najblagorodnite figuri”,
se zborovi na @ermen Iv Far` vo 1952 godina po povod
dodeluvaweto na „Po~esnata nagrada za mir” na poetot
– borec od strana na ìrito na „Me|unarodnata nagra-
da za mir”. Denes, nas ni ostanuva da si pripomnime na
Vapcarov, i da konstatirame, neporeklivo, deka Make-
17
donija sekoga{ ra|ala avtenti~ni Lu|e, koi znaele da

razmisluvaat, koi bezgrani~no go qubele makedonskiot
~ovek i svojata Tatkovina, koi znaele iskreno i hrab-
ro da se borat. Lu|e koi nasproti molkot kako na~in da
se napravi sitna dobivka i samo da se preìvee, go od-
brale i ustoli~ile zborot kako sredstvo da se borat za
ona {to navistina go qubat. I po niedna cena ne otsta-
puvale od toa.
„BITOLSKI VESNIK”,
Bitola, 31 juli 2002 godina
18
Po povod stogodi{ninata od zaginuvaweto na

Dine Abdurahman
PANEGIRIK ZA DINE ABDURAHMAN
„ôve{tvoto se razviva samo blagodarenie na

po~ituvaweto kon retkoto i golemoto.”
Fridrih Ni~e
Ako Ni~e e vo pravo, toga{ nikako ne smee da se

propu{ti stogodi{ninata od zaginuvaweto na Dine
Abdurahman od selo Patele, Lerinsko, na 1 juli 1902
godina. Dine Abdurahman ja sro~il, ovistinil i voz-
veli~il najgolemata i najretka ~ovekova prikazna, pri-
kaznata za ~ove~koto dostoinstvo – pred s# i nad s#.
Dine bil komita vo ~etata na vojvodata Georgi
Ivanov poznat kako Marko Lerinski. Negovata po`rt-
vuvanost i hrabrost pretstavuvaat prekrasen primer na
makedonskiot nepokor i voop{to, paradigma za impo-
zantnosta na ~ovekoviot duh.
Marko Lerinski so svojata ~eta, zajaknata so sel-
skata milicija na TMORO od okolnite sela vo Lerin-
sko, na 27 juni 1902 godina vlegla vo seloto Patele. Is-
tiot den, 800 turski vojnici, od site rodovi vojska: pe-
{adija, kowica i edna baterija ridska artilerija, go
opkolile seloto. Glavninata na ~etata uspeala da se
19
izvle~e, a vo borbata bil ubien vojvodata Marko Le-

rinski.
Dine ostanal sardisan, so svoeto semejstvo vo fa-
milijarnata ku}a. Bezizlezot bil sosema izvesen, sose-
ma siguren. No, sosema neo~ekuvano za site onie koi sme-
taat deka edinstveno va`no e da se ìvee, a ne i kako se
ìvee, tri dena i tri no}i, Dine sam i se sprotivsta-
vuval na mnogubrojnata turska vojska. Nepogre{ivo
strelal. Nitu turskite topovi ne moèle da go pora-
zat. Turskite vojskovoda~i, besramno, se obidele da gi
iskoristat i soselanite na Dine kako „ìv {tit”, za da
se dobliàt do ku}ata kade toj bil zabarikadiran. No
Dine, bez premisla, pukal, duri i vo svoite poznanici.
Nekoi i zaginale, no ne dozvolil turskite vojnici da
se dobliàt do ku}ata.
Tretiot den, kako zasiluvawe do{le novi pede-
set vojnici od Bitola. Turcite s# u{te ne uspeale da
razberat deka mo}ta, silata se nao|a vo srceto, a ne vo
brojot na vojnicite. Se zakanile deka }e go izgorat i se-
loto ako Dine ne se predade, no i toa ne pomognalo.
Dine ne se predaval, bidej}i znael deka so toa bi se ot-
kaàl od s# ona za {to dotoga{ se borel, bi se ukinal
samiot sebe, bi izgubil s#, za da dobie bezvreden ìvot.
Konsekventno, podocna da dobie i bezvredna smrt.
Najsetne, na 1 juli 1902, nastapila razvrskata. Ne,
Dine ne bil porazen od pomnogubrojnata turska vojska,
tuku municijata zapo~nala da mu privr{uva. I povtor-
no na scena stapil nepredvidliviot, nezamenliviot ~o-
ve~ki duh. Dine Abdurahman najprvo, so poslednite kur{u-
mi gi ubil svoite najbliski, }erkata, ènata, sestrata,
20
vujkoto, a potoa so jataganot vo race se vturnal kon

turskata vojska. Stotina kur{umi go pogodile i ubile.
I vremeto se vko~anilo. Bilo ubieno najdobroto od ~o-
ve~kiot rod. îstiot destilat od hrabrost, lojalnost,
po`rtvuvanost... Duri i eden od negovite ubijci sosema
faten vo „magijata” na momentot, voshiteno vosklik-
nal: „Aferim bre, Abdurahmane, ako bevte 100 du{i,
bitolskiot asker malku }e vi be{e!”
Dine odbil samiot sebe da se porekne kako ~o-
ve~ko su{testvo i makedonski patriot. Pritoa, go po-
reknal postoeweto na granici na `rtvuvaweto. Bidej-
}i ne moè pove}e da se `rtvuva od ìvotite na svoite
soselani, ìvotite na svoite najmili i najbliski, od
svojot sopstven ìvot. Dosegnal do najvozvi{enata to~-
ka na ~ovekovoto postoewe – go ukinal ~uvstvoto na
strav od smrtta. Pokaàl deka e va`no kako se ìvee i
kako se umira. Zatoa {to i Lu|eto i Tatkovinata seko-
ga{ pametat, trajno pametat.
Minatoto nikoga{ ne umira. Ovaa panegiri~na
epistola samo u{te edna{ se obiduva da go dokaè toa.
„Nezaborav”,
Skopje, juli 2002 godina
21
60 godini od smrtta na makedonskiot revolucioner

Vasil Antevski
EDEN DOBAR ÔVEK
Honesta more trupi vita potior!

– Podobra e ~esna smrt otkolku ne~esen ìvot!
Tacit
Dali vo dene{no vreme vredi da se pi{uva za ot-

stojot na samiot sebe? Dali neotstaplivosta od sopst-
venite uveruvawa voop{to zasluùva pomen, vo vreme
na seop{ta duhovna maskarada? Vo vreme koga neprin-
cipielnosta e skoro prifatena kako doblest i pretsta-
vuva konvencija? Vo vreme na skoro op{to neveruvawe
vo ôvekot?
Neodamna, na 1 avgust 2002 godina, vo vesnikot „Dnev-
nik”, eden „na{ stranec”, /toa ne e makedonski isele-
nik vo stranstvo, tuku vistinski tu|inec so privremen
prestoj vo Makedonija/ se obide da n# pottikne da se
sprotistavime na zloto i napi{a deka „za zloto da po-
bedi potrebno e site dobri lu|e da ne pravat ni{to”.
Ovoj kratok tekst, saka samo u{te edna{ da ukaè deka
„dobri lu|e” imalo i ima vo Makedonija.
Tekstot e napi{an i u{te zaradi ne{to drugo.
Golemiot makedonski pisatel Slavko Janevski, vo
komunikacijata so svoite prijateli pred svojata smrt,
23
vremeto na na{ata sega{nina go karakterizira kako

vreme na „~ovekova nedoslednost i iznevera” na najsve-
toto i naj~istoto kaj niv – sopstvenite uveruvawa.
Sepak, tokmu zaradi verbata vo lu|eto kako Slav-
ko Janevski koi ne se otkaùvaat od svoite uveruvawa,
lu|eto na koi du{ata im e edinstveniot temel na koi se
potpira nivnoto postoewe, e napi{an ovoj tekst.
Najnakraj, tekstot za advokatot Vasil Antevski –
Dren od vele{koto selo Omorani, e neophodno potre-
ben so cel da se odbeleàt {eeset godini od zavr{uva-
weto na eden nimalku prozai~en ìvot.
Vo najkratki crti, istoriskata faktografija za
Vasil go kaùva slednoto:
Vasil bil ~len na Skopskiot partizanski odred,
bil zaroben od bugarskata policija, bil osuden na smrt
i vo avgust 1942 godina bil obesen vo zatvorot vo Sofija.
Natamu. Nad Vasil, za vreme na istra`nata pos-
tapka vo Skopskiot istraèn zatvor, bile primeneti
najne~ove~nite metodi za fizi~ko izma~uvawe: bil go-
ren po celoto telo so usviteno èlezo, bil neprestano,
skoro eden mesec tepan, pod noktite mu bile stavani
{pici, tabanite mu bile pretvoreni vo „ìvi rani”...
Vasil fizi~ki bil obezli~en kako ~ove~ko su{testvo.
„Zboruvajte bugarski da ve razberam {to zboruva-
te!” – rekol pretsedatelot na sudot.
I toga{!
Desette iskornati nokti od prstite na Vasil bea
poloèni na masata na pretsedatelot na sudot.
Vasil samo konstatiral deka sudot ne go razbira
negoviot maj~in jazik – makedonskiot i predloìl da
24
komunicira na drug jazik, no ne na bugarski bidej}i ne

go poznava. Se dogovorile i sudeweto prodolìlo so toa
{to Vasil i sudot komunicirale na – francuski.
No, smrt – glasela sudskata presuda. I nabrzo bila
realizirana.
Povr{no gledano, istoriskata faktografija ni ka-
ùva za porazot na eden ~ovek, a fakti~ki zboruva za
otstojot vrz sopstvenite uveruvawa po sekoja cena, za
ovistinuvawe na u{te edna pobeda vrz antimakedoniz-
mot. Oti Vasil, pokraj s# {to mu napravile, ne bil
skr-{en, ne se otkaàl od samiot sebe i od borbata za
Ma-kedonija.
A, moè li da se skr{i ~ove~koto dostoinstvo? I
koja bila cenata da prestane bezmilosnata fizi~ka tor-
tura vrz Vasil? Koja e cenata na fizi~kiot opstoj? Otka-
zot od sopstvenata vera? Predavstvoto na drugarite i
sorabotnicite? Odrekot od sopstvenoto makedonsko na-
cionalno ~uvstvo? Pa Vasil moèl „mnogu lesno” seto
toa da go napravi. Go pravele i go pravat mnogumina sa-
mo za sitni privilegii ili za grst pari. Za da go za~u-
vaat besporno najvrednoto ne{to {to go imaat – sop-
stveniot ìvot, najverojatno bi se otkaàle od s#. Va-
sil, pak, ne se otkaàl od ni{to, zatoa {to ednostavno
bil ôvek, zatoa {to znael deka so predavni~ko pove-
denie se poreknuva samiot sebe i s# ona za {to ìveel
i se borel. Toj e najuverliva ilustracija deka onoj {to
e NEKOJ ne moè da izvr{i avtodestrukcija vo NIKOJ.
Vasil, kako mnogupati prethodno, u{te edna{ po-
kaàl i dokaàl deka {iroko rasprostranetiot mit:
„sekoj ~ovek ima cena” e – samo mit. Laga koja nelu|eto
25
ja izmislile, za da moàt nekako da go izìveat svojot

bezvreden ìvot. Fakti~ki, ôvekot nema cena. I toa
ne se pobiva nitu so faktot {to postojat se pomal broj
na onie {to zasluùvaat da se nare~at ~ove~ki su{-
testva. Vo slu~ajot, kvalitetot e pred kvantitetot. Ili,
s# dodeka postoi barem eden Vasil Antevski, s# doto-
ga{ }e bide vistinit stavot „ôvekot nema cena”. A,
„neprekinlivoto ~ovekovo opirawe pred temnite sili
na zloto” /Gane Todorovski/ }e prodolì.
Vsu{nost, vistinskata prikazna za Vasil Antev-
ski – Dren e prikazna za qubovta kon Vistinata, Tat-
kovinata i Lu|eto! Taa e egzamplar za bezgrani~nata
~ovekova izdr`livost! Nesoborliv dokaz za bescene-
tosta na duhot! Gromoglasen tatne` protiv „maskite”.
I protiv predavstvoto, i na drugite i na samiot sebe!
Monumentalen izblik na hrabrost, naso~en protiv
odroduvaweto! Apologetika na vekovniot makedonski
prostum!
„Bitolski vesnik”,
Bitola, 1 januari 2003 godina
26
100 godini od Ilindenskoto vostanie
ZO[TO – ILINDEN?
Stoletniot jubilej e povod za golemo ~estvuvawe!

No, toa e povod i u{te edna{ da se zapra{ame:
Zo{to Ilinden?
Zo{to Ilinden i na po~etokot na minatiot vek i
za {to na po~etokot na ovoj vek?
Nekoi odgovori se nametnuvaat sami po sebe – lo-
gi~ki!
Nekoi, pak, baraat da bidat pronajdeni i – soop-
{teni!
Tekstot {to sleduva, notira samo nekoi od niv.
Najnapred, su{testvuvaweto na jubilejot samo u{-
te edna{ uverlivo ja potvrduva neizbe`nata vistina:
Od minatoto ne moè da se pobegne! Toa, minatoto, e
sekoga{ prisutno vo sega{nosta! Mnogu odamna, filo-
zofot Demokrit od Abdera zapi{al deka „samo na buda-
lite ne im e u~itel zborot, tuku nesre}ata”. Zna~i, mud-
rosta se sostoi vo toa minatoto {to podobro da se za-
poznae i od nego da se izvle~at potrebnite pouki. Sop-
stveniot istoriski opit gi dava najdobrite i najkoris-
ni – lekcii. Ottamu, Ilinden ni e potreben za da go
razvieme sopstveniot istoriski um i razum. Um i razum
za uspe{no orientirawe vo op{estvenata i politi~ka
sovremenost.
27
Potoa, postoeweto na jubilej za Ilinden, logi~-

ki zna~i, postoewe na Ilindenska tradicija. Tradici-
jata po definicija e – ~uvar na spomenite. Taa, tradi-
cijata, veli~a i slavi, neguva qubov i voshituvawe, ili
kratko kaàno – gradi, izyiduva rodoqubie. Tradici-
jata e duhovno bogatstvo i zatoa Ilinden 2003 godina e
neguvawe na sopstvenata makedonska duhovnost kako iz-
vori{te za samostojniot kulturen razvoj.
Ponatamu, Ilinden e ovistinuvawe na – posebni-
ot makedonski identitet! Zna~i, i afirmacija na sop-
stvenoto individualno i kolektivno mesto vo sovreme-
niot svet. Vo sudbonosnata 1903-ta se re{ava{e pra{a-
weto: {to sme i {to sakame da bideme nasproti razula-
venite i razorni propagandi od sosedite? Odgovorot
be{e deka sme oddelen, samostoen nacionalen entitet.
I seto posle toa, i pokraj site porevawa i padovi, zna-
~e{e samo pra{awe na vreme, metodi i sredstva kako da
se dostasa do razvrskata – makedonska dràvnost! Po-
ve}edeceniskiot proces vo koj se utvrduva{e i zatvrdu-
va{e makedonskiot nacionalen identitet najdobro po-
kaà deka posebnata makedonska nacionalna svest e zavr-
{en i nesoborliv – fakt! Sto godini potoa, pra{awe-
to „[to sme?” e definitivno zatvoreno. Ve}e go pose-
duvame „samopoznanieto” koe e neophoden uslov za da se
vtemeli i kriti~ki da se oceni sekoe drugo znaewe. Ja
poseduvame „nacionalnata samosvest” za lesno da otsto-
ime, da se sprotistavime i da go stol~ime – sekoj obid
za odroduvawe i raznebituvawe! Pokraj toa, da ne zabo-
ravime deka „samosvesta” e imanenten atribut na – ci-
28
viliziranosta! Toa i go „zra~ime” so proslavata na

Ilinden 2003 godina!
Naredniot odgovor na naslovnoto pra{awe e – za-
radi vozveli~uvawe na humanizamot!
Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina doìve-
alo poraz. Toa e fakt so koj e potrebno trezveno da se
soo~ime, zaradi – Vistinata! Fakt e i toa deka porazot
bil – neminoven! Oti i toga{, pred sto godini, na site
im bilo odnapred jasno deka golemata Otomanska drà-
va ne moè da potklekne pred edno izbrzano, nedovolno
podgotveno i duri kako {to se izrazil \or~e Petrov,
„ve{ta~ko” Vostanie! Celta, vsu{nost, bila visoko da
se izdigne „znameto” na Slobodata i da se so~uva sop-
stvenoto dostoinstvo. U{te edna{ da se pokaè i doka-
è deka sekoga{ postoi izbor da se ostani – ôvek! Du-
ri i preku poedine~noto ili masovnoto odewe vo –
smrt! Zborovite „podobro uàsen kraj, otkolku uàs
bez kraj”, koi mu se pripi{uvaat na voda~ot na Vosta-
nieto, Dame Gruev, samo ja potvrduvaat konstatacijata
deka „razlikata me|u izbiraweto smrt i podnesuvaweto
poniùvawe e ogromna: tokmu toa go razlikuva bitieto
na ~ovekot od bitieto na ìvotnite...” /Atanas Vange-
lov, Pro et contra makedonizmi, 273/. Preku taa „magi~na
formula”, preku pokazot na nezapirliviot i nestivnu-
va~ki poriv za Sloboda i dostoinstven ìvot, porazot
i nacionalnata tragedija se prestoreni vo jasna i ne-
dvosmislena – Pobeda! Vo 2003 godina so polno pravo ja
proslavuvame – Pobedata na ~ove{tinata! I na – Make-
don{tinata!
29
Ilinden ni e potreben i za da go iskaème, usto-

li~ime i izvi{ime – makedonskiot heroizam!
Vo 1903-ta, vo Vostanieto, bespo{tedno u~estvu-
va{e celiot makedonski narod. Za vreme na Ilinden-
skoto vostanie bile ubieni, isklani i ìvi izgoreni
okolu 5.500 lu|e, okolu 3.100 devojki bile obes~esteni,
bezbroj bile ma~eni, 70.000 bile obezdomeni, a 30.000 bi-
le prinudeni da ja napu{tat Makedonija. /podatocite
spored Hristo Siljanov/ Toj, narodot, e najgolemiot –
heroj! Toj gi podnesuva{e site premre`ja na Vostani-
eto. I pogromot i stradawata po nego. Toj, narodot ma-
kedonski, pokorno ja pregrna smrtta i ja pokri ovaa
napatena zemja Makedonija so telata na svoite mrtvi,
so – grobi{ta na sekoj ~ekor! So toa go pokaà i do-
kaà svojot – besprimeren heroizam! Toa se na{ite pred-
ci so koi moème bezmerno da se gordeeme. I denes, 2003
godina, so ~isto srce, da gi „kanonizirame” vo svojata
„makedonska biblija”. /Ante Popovski/.
Ilinden e potreben, pa duri i neophoden za gra-
dewe temel vrz koj }e se razviva na{eto, makedonsko
~uvstvo za zaedni{tvo! Specifi~nata i tragi~na gene-
za na makedonskiot nacionalen identitet i dràvnost,
producirale „mentalen yid” me|u Vardarskiot, Egejski-
ot i Pirinskiot del na Makedonija. Petrifikacijata
na „bukure{kite granici” se vr{ela so duhoven i kul-
turen raskol sred makedonskiot narod od razdelenite
delovi na Makedonija. I denes, sosem realno prodol-
ùva da se namaluva, da se gubi – svesta za edinstvo na
Makedoncite! Ottamu, Ilinden e nasu{no potreben ka-
ko „oru`je” protiv – makedonskite delbi! Bidej}i, ako
30
vgledame sto godini nanazad, vedna{, na prv pogled, ~is-

to, providno, jasnovidno i o~igledno }e vidime – Make-
donija e edna! Vostanieto e i vo Kru{evo, Ki~evsko,
Bitolsko..., no isto taka i vo Neveska, Lerinsko i Kos-
tursko... Ne postojat, ama ba{ nikakvi dilemi deka
Ilindenskoto vostanie e od site i za site Makedonci!
A, kade e Ilinden – tamu e Makedonija! Zatoa, u{te ed-
na{, Ilinden zaradi – integritetot na makedonskata
nacija!
Prikraj, polezno e da se potsetime, no i da gi za-
pametime zborovite na Stojan Hristov: „Edna nacija ne
e samo predel od zemja so lu|e {to pasat kako stado. Ni
edna nacija ne e samo zemja, ku}i i narod. Lu|eto {to go
zasluùvaat imeto nacija se nadahnati so zaedni~ki
duh i gi zbogatuvaat svoite duhovni i moralni vred-
nosti, svoeto kulturno nasledstvo”.
Definitivno: zatoa – ILINDEN!
Bitola, 30 juli 2003 godina
31
100 godini od Ilindenskoto vostanie
STO GODINI POTOA – ILINDEN 1903
Nastanite imaat poraki!

S# {to okolu nas se slu~uvalo ili se slu~uva zbo-
ruva za ne{to. Postapkite i delata zboruvaat jasno i
efikasno kako i zborovite. Umnite i razumnite moàt da
go razberat toa zboruvawe, da ja razberat, navidum,
skrienata poraka.
Ostanatite?
Ostanatite gi povtoruvaat gre{kite – i tu|ite i
sopstvenite!
Ilinden 1903 ima svoi poraki. Dol`ni sme da gi
pro~itame i razbereme, prou~ime i nau~ime.
Ako sakame da opstanime!
**
*
Samo`rtvata e pat za besmrtnost!
Nedvojbeno, edna od osnovnite poraki na Ilin-
den 1903.
Otsekoga{ i sekade, da se `rtvuva sopstveniot
ìvot za pobedata, pretstavuvalo neporekliv dokaz za
vistinska, neizmerna, bezgrani~na qubov kon tatkovi-
nata, kon osloboditelnata kauza.
Vrz samo`rtvata e soyidana i legendata za
Ilinden!
33
Vrz grandiozniot heroizam, vrz sopstvenite heroj-

ski dela, nekoi li~nosti od Ilindenskata epopeja se iz-
vi{ile do makedonskiot nacionalen Panteon na bes-
mrtnite.
I tokmu zaradi takviot fundament vrz koj e pos-
taven i izgraden, i pokraj porazot {to bil doìvean,
podocna Ilinden 1903 voskresnal i prerasnal vo – Sim-
bol na Makedonija.
Zatoa, Ilinden e Me~kin Kamen i Sliva, Klisu-
ra i Neveska, Lokvata i Viwari, Karbunica, Capari,
âni{ta... I u{te. Ilinden e i Pitu Guli i Leko Na-
stev – Cerov~eto i Hristo Uzunov i Dine Abdurahman
i Nikola Topalov i...
Dame Gruev rekol: „Oblekata se pere so sapun, rop-
stvoto so krv!” Ottamu, Ilinden 1903 e providen i pro-
~isten, nezapirliv i nezadr`liv – krik za SLOBODA!
Sloboda za Makedonija!
Sloboda i Dostoinstvo za onie obi~ni, prostodu{-
ni, dobronamerni, trevo`ni, ponièni, stradalni i iz-
ma~eni makedonski selani, argati, ~iraci...
Ne! Ne barajte gi vo Ilinden tu|ite prsti i tu-
|ite pari. Iako gi ima – toa ne e Ilinden!
Ne. Ilinden 1903 ne se nitu tu|ite propagandi, kol-
ku i da se prisutni i vlijatelni. Nitu se Ilinden onie
„dvorski igri” vnatre vo Makedonskata revolucioner-
na organizacija, instalirani i pottiknati tokmu od tie
vonmakedonski i antimakedonski propagandi.
Ilinden poniknuva i proniknuva vo temelot na
Makedoncite i makedonskata dràvnost.
34
Bessmrtniot, veli~estveniot i neodminliv za sto-

godi{niot jubilej, Nikola Jonkov Vapcarov, vo svojata
„Ilindenska” pesna vospeal:
„Se po~na buntot.
I ne be{e obi~aj
da izostaneme.-
Ne se predadovme!
Tuku
so krvta
na narodot obi~en
vo Ilinden na{a
sodrìna kladovme!”
Vremeto!
Vremeto e najstrog, najmudar, bezmilosen i otta-
mu i najmerodaven sudija na istorijata i mitologijata.
So laga i prelaga, so poluvistini, so potkup i si-
la ne se moè protiv vremeto!
Onie odrodenici i rodootstapnici, ta duri i onie
stranski naemnici i lesnoumni avanturisti koi izna-
sileno od razni antimakedonski centri i zaradi razni
antimakedonski zagovori, odvreme-navreme se izdignu-
vaat na javniot piedestal kako zamena za vistinskite
makedonski legendi i vistinskite makedonski rodoqu-
bi, vremeto i makedonskiot narod, takare~i, ednostav-
no, nepogre{livo i neminovno gi bri{at, gi sotruvaat.
I tuka ne pomaga nikakva pozicija na vlast i nikakva
propaganda. Ilinden 1903 e najdobar i najtransparen-
ten primer za toa.
35
Samo ona i samo onie koi go izdràle sudot na vre-

meto i na narodot se ovekove~eni so slava i po~esti!
Samo tie se vozveli~eni kako makedonski nacionalni
heroi!
Ilinden 1903, definitivno i neporeklivo ja obzna-
ni porakata deka Makedonecot e spremen i na najgole-
mi `rtvi vo borbata za nacionalna sloboda. S# {to
sleduva po Ilinden, i pokraj site odnadvor instalira-
ni vlijanija i potresi, podemi, porevawa i padovi e sa-
mo napreduvawe vo izgradbata, vo ovistinuvaweto na ma-
kedonskata nacionalna posebnost i dràvnost.
Napreduvawe kon – „Makedonija za Makedoncite!”
Bezbrojnite `rtvi i samo`rtvi za vreme na Ilin-
den, go pretvorija porazot vo pobeda, go vozvi{ija Ilin-
den vo makedonska gordost, vo traen streme` kon slobo-
da, vo duhovna supstancija bez koja makedonskata nacija
i dràva nitu bi postoele dosega, nitu bi moèle da
postojat vo idnina.
Zatoa, ponizno i veropodani~ki da mu oddademe po-
~it na stogodi{niot jubilej!
„ILINDENSKI FAKEL 1903-2003”,

Bitola, juli 2003 godina
36
Spomen koj vozbuduva i lekuva!
GLAVATA NA LAZAR POPTRAJKOV

ILI ZO[TO ISTORIJATA E
POVE]E OD FAKTOGRAFIJA?
Ovie denovi se navr{uaat sto godini od nasta-

not, koj na eden bleskoten na~in pokaà deka slobo-
data i dostoinstvoto zasluùvaat da se plati se-
koja cena. Nastan koj ni ja ostava ìva nade`ta vo
ôve{tinata i Roduqubieto! Nastan koj, pred site
nas, i denes, go postavuva pra{aweto – {to e ìvo-
tot ako vo nego go nema – Dostoinstvo?
Denes, mnogu ~esto, se vr{i aksiolo{ka degrada-

cija na istoriskoto tolkuvawe i objasnuvawe za smetka
na istoriskata faktografija. Nekoi, s# po~esto, n# ube-
duvaat deka tie gi ostavaat faktite „sami da zboruva-
at”. I, stignuvaat, samo dotamu do kade {to stignuvaat
faktite.
Veruvaweto vo krucijalnosta na faktite za isto-
riskata nauka e zabluda, no kako i sekoja zabluda te{ko
se iskorenuva. Vakvata verba, Edvard Halet Kar sosema
opravdano ja narekuva „baewe – smisleno kako i pove-
}eto baewa da gi po{tedi od ma~nata obvrska da mislat
so svoja glava” onie koi toa go zastapuvaat. I iako, so-
sema uverlivo, taa zabluda ja razobli~il vo svoeto de-
37
lo „[to e istorijata?”, mnogumina s# u{te ìveat so

taa zabluda. I {to e u{te polo{o, se obiduvaat da ja „pro-
dadat” kako vrvna mudrost.
Istoriskiot nastan koj }e go nare~eme „glavata
na Lazar Poptrajkov” e mnogu ilustrativen primer za
toa deka istorijata e mnogu pove}e od obi~na fakto-
grafija. Odbeleùvaweto na stogod{ninata od nastanot
e samo ne{to {to dopolnitelno ja akcentira potreba-
ta od edno vakvo panegiri~no so~inenie.
Lazar Poptrajkov od seloto D'mbeni, e eden od naj-
popularnite organizatori na Makedonskata revolucio-
nerna organizacija vo Kostursko. Za vreme na Ilinden-
skoto vostanie ustoli~en e vo ~len na Gorskoto na~al-
stvo za Kostursko i zamenik ~len na Glavniot {tab na
Vostanieto. Toj e u~itel, poet, intelektualec od golem
kalibar. Bestra{en i dokrajno predan revolucioner na
makedonskoto osloboditelno dvièwe. Po site paramet-
ri – golem ~ovek. I po hrabrosta i re{itelnosta, no i
po dobrodu{nosta i ~esnosta.
Vo bitkata kaj mesnosta Margara nad seloto â-
ni{ta, Mariovsko, pri zalezot na Ilindenskoto vosta-
nie, Lazar Poptrajkov e te{ko ranet – kur{umot mu go
proniìl obrazot, jazikot i izlegol niz vratot. No
toj, sepak, ostanal ìv. Nabrzo po bitkata, Boris Sara-
fov, prenesuvaj}i ja naredbata na Glavniot {tab za zavr-
{uvawe na Vostanieto, mu predloìl na Poptrajkov da
odi da se lekuva vo Bugarija. Bidej}i, da zboruva – ne
moèl, golemiot revolucioner od Kostursko, mu odgo-
voril – pismeno: „...Ne jas nema da otidam vo Bugarija, jas
sakam da se vratam vo svojot kraj, za da go vidam pogro-
38
mot {to stana vo Kostursko. Jas zaedno so mojot narod

sakam da gi ponesam makite i stradawata..." /po spome-
nite na Ivan Popov/
Se vratil vo Kostursko. Se zasolnal kaj Kote Hris-
tov od selo Rula, vo negoviot logor na planinata Li-
sec. Kote, porane{en pripadnik na Makedonskata revo-
lucionerna organizacija i pritaen sorabotnik na gr~-
kiot vladika Germanos Karavangelis, bezo~no go pogu-
bil Poptrajkov. Mu ja otsekol glavata i mu ja pratil na
Karavangelis, za {to dobil pedeset turski liri. Gla-
vata na Poptrajkov so denovi bila na javen pokaz vo
centarot na Kostur kako „simbol na mo}ta” na Osman-
skata dràva i na kosturskiot vladika Germanos Kara-
vangelis.
Na takov grozomoren, svirep i tragi~en na~in
zgasnal ìvotot na eden od najblagorodnite dejci na ma-
kedonskoto osloboditelno dvièwe – Lazar Poptrajkov.
[to ni kaùva istoriskata faktografija?
Taa zboruva za predavstvoto i gibelta kako nego-
va posledica. Mnogu pati kaàno i prekaàno. Navi-
dum, pove}e od toa i nema {to da se kaè.
Ama samo navidum!
„Glavata na Lazar Poptrajkov” ima da kaè mnogu
pove}e!
Za da „slu{neme” – morame da pomineme otade fak-
tite!
Toga{ }e vidime ne samo otse~ena glava, predav-
stvo, odroduvawe, tuku i beskone~na verba, lojalnost,
~ove{tina, hrabrost, `rtvuvawe, prostum vo porazot i
smrtta.
39
Oti, faktografijata na preden plan go isfrla

Kote i onie raboti {to toj gi simbolizira, a Lazar Pop-
trajkov ednostavno dobiva uloga na statist, na `rtva –
i ni{to pove}e.
Najnapred, edno nu`no objasnuvawe. Faktite, sve-
do{tvata imaat, kako {to veli Pol Faerabend vo svo-
eto delo „Protiv metodot”, „istorisko-filozofski ka-
rakter”, odnosno kako {to toj objasnuva, svedo{tvata i
faktite, „ne samo {to opi{uvaat nekakva objektivna
sostojba na ne{tata, tuku, isto taka, izrazuvaat i nekoi
subjektivni, mitski i odamna zaboraveni stavovi za
sostojbata na ne{tata.”
Skoro dva mileniumi prethodno, golemiot Mark
Tulij Ciceron konstatiral deka predavstvoto od prija-
telite e mo`no i deka toa predizvikuva kaj mudar i
~esen ~ovek du{evna bolka, no istovremeno se zapra-
{al: Dali stravot, janyata deka zaradi prijatelite mo-
è da n# snajde nekakva nezgoda, treba da bide pri~ina
„da go istrgneme prijatelstvoto od ìvotot”? I ako se
otkaème, „ako gi trgneme ~uvstvata, toga{ kakva e raz-
likata me|u ~ovekot i ìvotnoto, i ne samo toa, tuku
me|u ~ovekot i kamenot...?” /Mark Tulij Ciceron, Filo-
zofski raspravi/
Pred istite „dvojbi” se nao|al i Lazar Poptraj-
kov. I sosema svesno, a ne naivno, odbral da ja zadrì
„razlikata” pome|u „~ovekot i kamenot”!
Imeno, Hobsovoto „Homo homini lupus” /„ôvek na
~oveka mu e volk"/ e dominantna realnost vo vremeto na
porazot na Vostanieto. Lazar Poptrajkov i vo tie naj-
te{ki vremiwa, vo vremiwa koga, spored iskazot na
40
Hristo Siljanov „sostojbata... vo Kostursko be{e bed-

na. ôve~kite slabosti povtorno dojdoa do izraz, malo-
du{nosta obzede mnogu borci. Predavnicite se namno-
ìja...”, odbral ne samo da ja zadrì, tuku i da ja pokaè
– „razlikata”!
To~na e konstatacijata na d-r Stojan Ristevski vo
knigata za Lazar Poptrajkov, deka toj „...bil prekumer-
no ~ovekoqubec.” I ne samo {to e to~na, tuku e i ubava.
Me|utoa, daleku od toa deka Lazar Poptrajkov bil zas-
lepen od naivnost. Ne! Lazar Poptrajkov bil premnogu
inteligenten. I bil pregolem ~ovek i borec za da se
ispogani, porekne i raznebiti sebesi zaradi drebniot,
bezvreden Kote ili zaradi stravot od predavstvoto i
smrtta.
Lazar Poptrajkov otporano znael za besovesniot
i bes~esniot karakter na svojot „prijatel” Kote Hris-
tov od selo Rula. I za predavstvata, besporno, znael. Vpro-
~em, nekolku pati se zazemal pred ostanatite rakovo-
diteli od Kostursko, Kote da ne bide ubien od Organi-
zacijata. I bil predupreduvan pred da odi. I moèl da
ne se zasolni kaj Kote. No, toga{ bi se otkorenil sa-
miot sebe, bi ja obescenil sopstvenata borba i borbata
na bezbroj drugi zaginati soborci. Oti toj bil ~ovekot
{to go vnel Kote vo Organizacijata, toj so Kote go
krstosuval Kostursko za da ja {iri idejata za sloboda,
tokmu toj i nikoj drug, na 6 avgust /22 juli-star stil/
1903 godina oti{ol kaj Kote „so 4 znamiwa i so okolu
600 du{i, sve~eno mu prostil, bratski se pregrnale...”
/po spomeni na Pando Kqa{ev./ Pa site znaele za „pri-
jatelstvoto” me|u nego i Kote. Kakva poraka }e im obzna-
41
nel na kostur~ani dokolku zaminel za Bugarija i ne

odel kaj Kote? Dokolku pobegnal ili se pritael!
Lazar Poptrajkov znael, sosema dobro znael, deka
edinstveno va`no e da go so~uva sopstvenoto dostoin-
stvo i da ostane – ôvek. Znael deka mora, kaj makedon-
skiot narodot da ja ostavi nade`ta vo ispravnosta i
~istotata na borbata za sloboda. Znael deka, samo do-
krajnoto ostanuvawe i opstojuvawe na pozicijata na
veruvawe vo „principot na prijatelstvoto”, na pozici-
jata na ~esnost i beskompromisen prostum moè da go
prenesat preku „rubikonot”, koj stoi me|u is~eznuva-
weto i Istorijata.
Lazar Poptrajkov ja stavil sopstvenata glava ka-
ko posleden i najsilen argument za toa deka duhovnata
sila i patriotizmot se pomo}ni od odroduvaweto i ma-
terijalnata dobivka. Argument so koj iscelo gi potvr-
dil site svoi dotoga{ni zborovi i postapki. So toa,
vsu{nost, toj napravil situacija vo koja nikako ne mo-
èl da zagubi. I da mu ostanela glavata na ramena, i ka-
ko {to se slu~ilo – da bide obezglaven – toj dobival!
Dobival – mesto me|u legendite!
Heraklit od Efes rekol deka „imeto pravda lu|e-
to ne bi go poznavale koga ne bi imalo nepravda”. Vo
ovie logi~ki ramki, lojalnosta kon osloboditelnata
kauza samo se potvrduva i dobiva pogolema vrednost i
prepoznatlivost vo dopir i sporedba so naemni{tvoto
i predavstvoto, odnosno Kote pretstavuva samo instru-
ment za apoteoza na Lazar Poptrajkov.
No, toa treba da se vidi od onaa strana na fak-
tite!
42
Toga{, „glavata na Lazar Poptrajkov” prerasnu-

va i dorasnuva vo eden od najbleskotnite primeri za
toa kako preku telesnata smrtnost se stignuva do – du-
hovna besmrtnost. Kote Hristov denes e samo prezren,
grozen predavnik na svojot rod. Odrodenik! I ni{to po-
ve}e!
Otade faktite, „glavata na Lazar Poptrajkov” pret-
stavuva paradigma za grandioznosta na makedonskiot
duh, paradigma za na~inot na koi se sozdavani makedon-
skite nacionalni mitovi, ovistinuvawe na konstataci-
jata deka i porazot, ako e prifaten so prostum, moè da
bide pretvoren vo pobeda.
Lazar Poptrajkov go dobil najgolemoto i najzna-
~ajnoto mo`no priznanie za svoeto delo – ve~na po~it
od svojot narod!
„Dnevnik”, Skopje,
16 avgust 2003 godina
„Bitolski vesnik”, Bitola,

29 oktomvri i 5 noemvri 2003 godina
43
80 godini od koleòt vo Gorna Xumaja
EDEN REPER ZA
MAKEDONSKA NACIONALNA ORIENTACIJA
„Vistinata si probiva pat,

nasproti site nasilstva i zabludi.”
Arsenij Jovkov /vo pismoto do Petar
âulev od 10 septemvri 1923 godina/
Identitetot, poedine~en ili grupen, e povrzan so

se}avaweto, so minatoto, so Istorijata! Floskulata „Dos-
ta so minatoto” e nemo`na! Fridrih Ni~e veli deka ~o-
vekot, ednostavno, „ne moè da se nau~i da zaborava i se-
koga{ se drì za minatoto”. Dodeka e ôvek! Otade pom-
neweto – vo zaboravot – ~ovekot se ot~ove~uva, se pret-
vora vo ìvotno. Zatoa, svesta za minatoto e ona {to ~o-
veka go pravi ~ovek. Taa svest e vsu{nost – samosvest!
Zna~i, ne postoi poedinec, grupa ili op{testvo
bez istoriska svest. Gubeweto na istoriskata svest e gu-
bewe na identitetot, a toa zavr{uva so – is~eznuvawe!
„Sekoja istorija e sovremena istorija” e iskaz na
italijanskiot filozof Benedito Kro~e od dvaesettite
godini na minatiot vek, so koj najkumulativno se ozna-
~uva deka istorijata kako nauka se pi{uva vo sega{nos-
ta. I kako takva, ja ima, pome|u drugite funkcii, i funk-
cijata za oformuvawe na istoriskata svest.
45
Ottamu, voop{to ne e sporna potrebata od Isto-

rija – taa e neminovna!
Ponatamu, problemot ne e nitu vo toa dali ni e
potreben pogled kon minatoto od sega{nosta – toa e
neizbe`no!
Vistinskiot problem e vo vostanovuvaweto na ona
{to Imanuel Kant go ozna~uva kako „vode~ki princip
za interpretacija na pojavite od minatoto” ili, da ja
upotrebime formulacijata na prof. Qubomir Fr~kov-
ski vo „konstituiraweto na to~ka na vistina ili reper
za avtenti~na orientacija” so pomo{ na koj }e se dvi-
ìme niz makedonskoto minato, sega{nost i idnina.
Makedonskata istoriska svest, makedonskata is-
toriografija i vo krajna linija i makedonskata nacija
i dràva, moè i mora da ostanat i opstanat, edinstve-
no vrz VISTINATA kako univerzalen reper i MA-
KEDONSKATA NACIONALNA POSEBNOST kako
avtenti~en makedonski reper. Gubeweto na dvata, ili
eden od dvata reperi, bi zna~elo celosna dezorienta-
cija, postepen no siguren pat kon – SEBEPONI[TU-
VAWETO! I ne postoi nitu edna vojska i policija, pa-
ri i ekonomija {to moàt da n# spasat, ako ja izgubime
– jasnata makedonska nacionalna svest!
A, opasnosta e sosem – realna!
Oti, nepismeni, polupismeni i nekompetentni kni-
gi go preplavija na{iot duhoven prostor. Praznozbor-
ni drdorewa, ispolneti so lagi i poluvistini, bez usul
i isav, za sebe tvrdat deka izrazuvaat dlaboki soznani-
ja za minatoto. Istoriografijata e pretvorena vo „kon-
tewer za |ubre” vo koj sekoj moè da gi smesti svoite
46
psihoti~ni frustracii od sopstvenata bezvrednost, pri-

zemnost, malogra|an{tina, suetnost, odmazdo-qubivost...
„Eksperti” bez mozok, bez karakter, bez osnovno
istorisko obrazovanie, pa duri i bez minimum inte-
lektualen i stilisti~ki kvalitet, kataden, neumorno,
zapewaveno ni kaùvaat za postoeweto na „beli petna”
i „crni dupki” vo makedonskata istorija. N# ubeduvaat
deka postoi nasu{na potreba od „prepro~ituvawe na
istorijata” i nejzina „radikalna revizija”. Razbesneto
ni obznanuvaat i objasnuvaat deka zastoenata i izli-
tenata „oficijalna Istorija”, treba da se razvlasti i
protera, da se urne, stol~i i zatre, i potem, da se napi-
{e i suredi – „nova vistinska Istorija!”
Ovoj varvarski atak vrz Istorijata, se naprega so
prodolèno fabrikuvawe na novi i novi „ikoni i iko-
nostasi” da vnese haos vo aksiolo{kiot sistem na make-
donskata nacionalna svest i da sozdade klima na nedo-
verba i otu|uvawe od – sopstvenoto minato! Ta duri, da
se porekne sega{nosta i potkopa idninata kako – svoi
na svoeto!
Vo toj antimakedonski poriv i pohod, nekoi ne se
stesnuvaat od plitko i prizemno naemni{tvo, od pro-
vidno i evtino zajmuvawe na tu|i i vetvi celi i in-
teresi, od sopstveno nacionalno otkornuvawe i razne-
bituvawe. I so toj najmizeren metod – sopstvena „nacio-
degeneracija” /Atanas Vangelov/ – se pravi obid da se
dokaè deka Makedonija i Makedoncite se ve{ta~ka i
privremena tvorba!
Zatoa, supstancijalnoto pra{awe za nas e: Kade
se avtenti~nite makedonski reperi?
47
Iako ne e edinstven, eden od fundamentalnite re-

peri, bezdrugo, e – 12 septemvri 1924 godina.
Zo{to, na toj datum vo nekoga{nata Gorna Xumaja
/denes Blagoevgrad/, zapo~nal da se realizira najgole-
miot antimakedonski zagovor. I najgolemiot zlostor.
Bidej}i, pogolema mizerija i maloumnost od katadnev-
noto histeri~no bratoubistveno kolewe i ne moè da
se zamisli. Kako {to ne moè da se napravi pogolemo
predavstvo od otkazot na sopstvenoto ime, nacionalno
bitie i minato.
Toa e onoj bestijalen moment od makedonskata is-
torija, vo koj razulavenite mihajlovisti~ki bandi go
zapo~nale svojot „tanc na smrta”, vo koj bile zbri{ani
niza na vidni dejci na makedonskoto nacionalno oslo-
boditelno dvièwe: Jovkov, Haxidimov, âulev, Bujnov,
Penkov, Mednikarov, Kantarxiev... Se smeta daka samo
vo prviot bran na vrhovisti~koto bessramno diveewe,
do 1926 godina, bile grozomorno ubieni okolu 300 po-
liti~ki aktivni Makedonci.
[to so 12 septemvri denes?
Prvo, mora da prestaneme da slepeeme za ona {to
se slu~uva so Makedoncite vo sosedstvoto. Bidej}i e jas-
no deka ona {to se slu~ilo pred osumdeset godini vo
Gorna Xumaja imalo op{tomakedonski tragi~ni pos-
ledici, treba da se odlepime od onaa prizemna perspek-
tiva, od koja borbata na tamo{nite Makedonci za ~ove-
kovi i nacionalni prava ja gledame kako ne{to tu|o.
Da prifatime deka nivnata borba e i na{a borba, niv-
niot uspeh e i na{ uspeh.
48
I vtoro, bidej}i so 12 septemvri definitivno bi-

lo napraveno „simnuvawe na maskite” vo procesot na bor-
bata na makedonskiot narod za svojata nacionalna po-
sebnost, toga{ mora da gi sfatime pogubnite posledi-
ci od sebeodroduvaweto i zajmuvaweto za tu|i kauzi, da
se zaumime vrz makedonskite nacionalni potrebi i da
prestaneme da gi ignorirame.
Tokmu zatoa, Gornoxumajskiot pomor kako luzna
{to ne se zaborava, treba da ni posluì kako edno od
sidrata za izgraduvawe na „reper za avtenti~na orien-
tacija” vo makedonskata nacionalna istorija i vo na-
{iot iden nacionalen i dràven razvoj.
„Bitolski vesnik”, Bitola,

19 januari 2005 godina
49
90 godini od ubistvoto na Jane Sandanski
DOSLEDEN MAKEDONIZAM
„ôvekot stanuva ~ovek duri koga

}e bide spremen da umre za svoite principi.”
Pruska pogovorka
Moèbi e utopisko i naivno da se veruva vo slo-

bodata, pravdata i ubavinata, da se veruva vo nekakva
doslednost vo zboruvaweto i dejstvuvaweto, vo isprave-
niot ~ove~ki ôd, vo beskrajnata vrednost na qubovta i
rodoqubieto; moèbi e taka, no bez takvata verba edno-
stavno s# stanuva – bessmisleno! Zatoa, vo ìvotot i ne
e najva`no samo da se napravi ne{to, tuku mnogu po-
va`no, duri i edinstveno vredno e kako, na koj na~in,
toa ne{to se pravi. Ako toa e taka, toga{ vo makedon-
skoto revolucionerno delo, Jane Sandanski e li~nost
koja sosema opravdano go zazema najvisokiot piedestal.
@iveej}i vo vreme, vo koe tu|ite propagandi niz
Makedonija vr{ele odroduvawe i odmakedon~uvawe, vo
vreme vo koe makedonskoto revolucionerno delo bilo
pretvoreno vo zarobenik na li~ni sueti i prizemni
profiti, vo zalo`nik na nacionalnoto i ~ove~koto li-
cemerstvo, toj, Jane Sandanski, „Pirinskiot car”, so svo-
jata DOSLEDNOST vo za~uvuvaweto na ~istotata na
makedonskata borba, se izvi{il vo edna od najzna~aj-
nite i najgolemite li~nosti vo na{ata istorija.
51
Celosno svesen za oddelnite interesi na Ma-ke-

donija od onie na sosednite dràvi, Jane Sandanski so
beskrajna qubov $ se predade na borbata za sloboda na
Makedonija. Zatoa i bezrezervno ja prifatil Mlado-
turskata revolucija i veruval deka so nea se otstranuva
opasnosta od delbite i kroeìte na Makedonija. Vo ju-
li 1908 godina izjavil deka po Mladoturskata revolu-
cija, i Srbija i Bugarija „}e ostanat tamu kade {to se,
a nie tuka }e ja gradime na{ata tatkovina...” Nepres-
tano svesen za opasnosta od „bugar{tinata” {to go raz-
jaduvala makedonskiot duhoven i teritorijalen pros-
tor, rastrevoèn od pomislata deka e mo`no raznite
vrhovisti~ki izrodi da nadvladeat i da go kontroli-
raat makedonskoto revolucionerno delo, Jane iscelo
se posvetil na borbata protiv niv. I, za razlika od
mnogumina negovi soborci, DOSLEDNO, bez najmala
mo`nost za kompromis so odrodnicite vo slu`ba na ne-
koj od sosedite, do krajot na svojot ìvot, opstojuval na
takvata opredelba.
Duri i vo voenite uslovi, si ja za~uval samo-
stojnosta i ja spasil ~esta na makedonskoto oslobodi-
telno delo. Imeno, so odred od 500 dobrovolci od Ser-
skiot revolucioneren okrug na Makedonskata revolu-
cionerna organizacija, u~estvuval vo Prvata balkan-
ska vojna i stignal do Solun. Tuka, ne samo {to odbil da
se stavi pod komanda na bugarskite generali, tuku vo
krugot na bugarskite oficeri nazdravil za samostojna
Makedonija, {to, pak, za malku }e go platel so svojot
ìvot.
Pirinskiot kraj go pretvoril vo brana protiv go-
lemobugarskiot vrhovizam. I toa ne samo vo organiza-
ciono-politi~ki, tuku i vo nacionalno-propaganden
52
pogled. Eden negov sovremenik, skoro po negovata smrt,

zabeleàl deka Sandanski e ~ovekot „koj nanese najgo-
lemo zlo {to bi moèl da go stori ~ovek vo Bugarija”
bidej}i „gi spre~uva{e” Makedoncite „da se smetaat se-
be si za Bugari, kultiviraj}i ja makedonskata nacio-
nalna svest.”
Doslednosta i bestra{nosta vo borbata so vrho-
vizmite, mu donelo mnogubrojni neprijateli vo liceto
na site onie potkupeni i prodadeni „makedonski revo-
lucioneri”. Vrhoviziraniot del na VMRO, oficijalno
go osudil na smrt. Pove}ekratno imalo obidi za aten-
tat vrz nego, vo koj bil ranuvan. Najodzadi, i negovoto
ubistvo e delo na vrhovisti~kite teroristi. Toj i buk-
valno, zaginal zaradi svoite principi!
**
*
ôvekot e smrttno su{testvo! Otkaùvaweto od
sebesi i od sopstvenite principi, ne ja odloùva smrt-
ta! Samo go ot~ove~uva ~oveka i pretvora vo licemer
so polàvski mentalitet. Sekako, licemerniot polàv-
ski ìvot e lesen i lagoden, pa mnogumina go prifa-
}aat. Doslednosta od svoja strana, znae da bide mako-
trpna i da go pretvori ìvotot vo bolka i taga. Zatoa e
sosema, sosema retka. No, ne zaboravajte, SAMO RET-
KITE NE[TA SE VREDNI! Samo tie i ja zasluù-
vale i ja zasluùvaat najgolemata qubov i po~it.
„Pirinskiot car” so svojata voodu{evuva~ka i
RETKA DOSLEDNOST vo borbata protiv bilo kakvi
posegawa po makedonskoto revolucionerno delo, defi-
nitivno i nedvojbeno ja zasluìl takvata qubov i po-
~it od makedonskiot narod. I zaradi toa, od toj narod,
po smrtta, bil pretvoren vo simbol na RAZLIKATA
53
me|u makedonizmot i antimakedonizmot vo revolucio-

nernoto delo! Vo simbol na RAZLIKATA me|u nacio-
nalnata i ~ove~kata principielnost, od edna strana, i
nacionalnoto profiterstvo i ~ove~koto licemerie, od
drugata strana. Taa RAZLIKA ponatamu se imenuvala
kako SANDANIZAM!
So toa, u{te edna{, na uverliv na~in, se poka-
àlo i dokaàlo deka idejata ne moète nikoga{ da ja
ubiete! Smrtta samo ja naglasuva idejata. Ja pravi besmrt-
na! Ja naglasuva, i goleminata na li~nosta koja e nosi-
tel i najgolem eksponent na taa ideja.
Denes, i toa kako ni e potrebno potsetuvawe i
~estvuvawe na Sandanski. Oti, misleweto deka „bez se-
kogo se moè” e to~no, ama samo delumno. Se moè, ama
ne e isto! Za nekoi raboti ednostavno ne postoi zame-
na. Zatoa, nie Makedoncite, duri Jane Sandanski i da
ne postoe{e – treba{e da go izmislime! Ili ako saka-
te – treba da go voskresneme! Za da moème sekoga{ da
ja sogledame RAZLIKATA. Denes, moèbi pove}e od
bilo koga, ni e potrebno ona {to Jane Sandanski go
simbolizira – beskompromisniot makedonizam, ~ista-
ta i bezrezervna qubov kon tatkovinata, principi-
elnosta i doslednosta!
Zatoa, ve~na neka e slavata na „Pirinskiot car”!
Bitola, 20 april 2005 godina
54
55 godini od zavr{uvaweto na
Gra|anskata vojna vo Grcija
POSLEDICITE OD
GRA\ANSKATA VOJNA VO GRCIJA
Da se pi{uva i zboruva za minatoto na Makedo-

nija, na nekoj na~in zna~i da se vojuva! Oti, vo pi{u-
vaweto na na{ata makedonska istorija, mnogumina gle-
dale i gledaat zakana za nivnite golemodràvni in-
teresi. Taa, makedonskata istorija, bila i e simbol na
posebnata makedonska nacionalna individualnost. Bi-
la i e dokaz za veli~estveniot borben duh na Make-
doncite i dokaz za na{iot tvore~ki dràvotvoren i
kulturen potencijal. Zatoa, nas Makedoncite, ne samo
{to n# odrekuvale i ni go odzemale pravoto da pos-
toime, tuku i nastojuvale i nastojuvaat da prisvojat s#
{to e na{e! I najna{ite, najmakedonskite ne{ta, ~es-
to se prisvojuvaat i se prezentiraat kako tu|i.
Da se pi{uva i zboruva za posledicite od Gra-
|anskata vojna vo Grcija, ne zna~i samo upatuvawe pog-
led kon minatoto, tuku, neizbe`no pretstavuva i obid
da se pi{uva i zboruva za temelnite vrednosti na ~ove-
kovoto postoewe. Toa e obid da se zboruva za pravdata i
nepravdata, za tragizmot i heroizmot. Vsu{nost, da se
pi{uva i zboruva za Gra|anskata vojna, za posledicite
od nea, za Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija
55
vo toa vreme, zna~i da se pi{uva i zboruva za sega{-

nosta i idninata!
Istoriskata faktografija beleì, pred s#, broj-
ki i fakti. Taa, sosema malku gi beleì zloto i ne-
pravdata, rekite krv i solzi, stradawata na iljadnici i
iljadnici obi~ni lu|e. Sosema malku gi potencira i
hrabrosta, gordosta, verbata, stremeìte, rodoqubieto,
~ovekoqubieto, dobrinata... Kaj Makedoncite vo Egej-
skiot del, seto toa, go imalo vo izobilie. Toj del od
makedonskiot narod, vo eden zbien vremenski period, ja
doìveal, izìveal i preìveal seta makedonska isto-
rija od pamtivek. Zatoa, ako bi se pi{uvalo edna, ne
makedonska istorija, tuku edna pove}etomna fundamen-
talna makedonska „Kniga na knigite”, sudbinata na Ma-
kedoncite od Egejskiot del na Makedonija vo sredinata
na XX vek, bezdrugo, bi bila neodminliva i centralna
tema.
Da se pi{uva i zboruva za posledicite od Gra|an-
skata vojna vo Grcija, toa delumno zna~i da se pi{uva i
zboruva za samata vojna. I duri, i za ona {to se slu~u-
valo pred nejziniot oficijalen po~etok. Zatoa {to, so
krajot na Vtorata svetska vojna zapo~nale, ili poto~no
re~eno prodolìle i palewata, i ubivawata, i ma~ewa-
ta, i siluvawata, i iskorenuvawata, i proteruvawata...
@ivotinskoto diveewe i izìvuvawe vrz Makedon-
cite, sproveduvano otkako gr~kata dràva zavladeala
so Egejskiot del na Makedonija, samo dobilo svoj kon-
tinuitet. A, Gr|anskata vojna samo do maksimum ja pot-
tiknala takvata grozomorna tendencija. Konstacijata
56
deka i ako ima pekol, toa e Egejskiot del na Makedo-

nija vo toa vreme, ne e daleku od vistinata!
Makedoncite vo seta taa situacija i nemale nekoj
golem izbor. Ednostavno, morale da se borat. Ako ne za
da preìveat, toga{ dostojno da umrat. I, se borele. So
nat~ove~ka hrabrost i po`rtvuvanost. Masovnoto u~est-
voto na Makedoncite vo borbata e nedvojbeno. Toa {to
kako posledica proizleglo na krajot na vojnata, da bi-
dat na stranata na porazeniot, ne menuva ni{to vo is-
pravnosta na izborot za borba. Oti, u{te edna{ da na-
glasime, krenatite race za predavawe samo ja prodolù-
vaat agonijata, no ne ja poni{tuvaat umira~kata.
Zna~i, Makedoncite kako porazena strana morale
da gi snosat i site negativni i gor~livi reperkusii.
Reperkusii koi imale karakter na genocid.
Imeno, najgolemiot del od Gra|anskata vojna se
vodel na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija i
toa onamu kade Makedoncite pretstavuvale mnozinstvo
od naselenieto. Ottamu, brojkata od 46 makedonski sela
koi vo vreme na Gra|anskata vojna bile celosno uni{-
teni i sotreni od geografskata karta, voop{to ne za~u-
duva. Sepak, spomenot za niv s# u{te e ìv vo kolektiv-
nata makedonska svest, a za nekoi od niv se napi{ani
oddelni monografski publikacii. Toa dokaùva deka i
ako moète do temel, bez ostatok da gi sotrete ku}ite,
ne moète da ja uni{tite ~ovekovata memorija!
Ponatamu, istoriskata faktografija beleì de-
ka Gra|anskata vojna vo Grcija gi odnela ìvotite na
pove}e od 150.000 lica. Vo koncentracioni logori bile
isprateni okolu 40.000 lica, a 20.000 lica bile osudeni
57
za antidràvna dejnost. Okolu 5.000 lica bile osudeni

na smrtna kazna i egzekutirani. Okolu 90.000 lica ja
napu{tile zemjata i nikoga{ ne se vratile nazad. Naj-
golem del od niv, okolu 56.000 lica, kako politi~ki emi-
granti bile prifateni vo Romanija, êhoslova~ka, Pol-
ska, Ungarija, Bugarija i Sovetskiot Sojuz.
Makedoncite gi doìveale najtragi~nite posle-
dici. @ivotot go zagubile okolu 20.000 lica od make-
donska nacionalnost. Pove}e od 60.000 Makedonci bile
otkornati od rodnata zemja, progoneti i raseleni na
site svetski merdijani. Imaj}i go predvid procentot
na Makedoncite vo vkupniot broj na naselenie vo Gr-
cija, ovie brojki pokaùvaat deka tie pretrpele najse-
riozni zagubi vo Gra|anskata vojna. Bila dovedena vo
pra{awe egzistencijata na makedonskiot narod vo Egej-
skiot del. Ve}e glavno pra{awe ne pretstavuvalo kak-
vi i kolkavi prava }e uìvaat Makedoncite, tuku dali
voop{to fizi~ki }e uspeat da ostanat i opstanat.
So prinudnoto napu{tawe na Grcija od strana na
borcite na Demokratskata armija i nivnoto naseluva-
we vo isto~noevropskite zemji, Gra|anskata vojna soz-
dala kategorija na „politi~ki begalci” bez nikakvi pra-
va vo Grcija. Gr~koto zakonodavstvo doneseno vo peri-
odot na Gra|anskata vojna, koe do maksimum bilo dis-
kriminatorsko kon ovie lu|e, ostanalo da vaì s# do
1974 godina. Osobeno diskriminatorsko bilo kon Make-
doncite politi~ki-begalci. Za niv, vo golem del tak-
voto zakonodavstvo vaì i den denes.
Preku zakonodavstvoto, bile odzemeni dràvjan-
stvata i gra|anskite prava na site u~esnici vo Demo-
58
kratskata armija na Grcija i na onie koi ja pomagale

istata. Na niv im bil konfiskuvan podvi`niot i ne-
podvi`niot imot. So site zakonski re{enija na gr~-
kite vladi za vreme i po Gra|anskata vojna, se kr{ele
niza me|unarodni konvencii za politi~kite begalci.
Taka, na primer, me|unarodnata konvencija „Za prav-
nata polo`ba i za{titata na politi~kite begalci” od
28 juli 1951 godina, prifatena i potvrdena od Grcija,
nikoga{ vo praktikata ne bila po~ituvana, so oprav-
duvawa deka onie {to za vreme na Gra|anskata vojna ja
napu{tile Grcija toa go storile dobrovolno. Sekako,
iako toa pretstavuva celosna nevistina, vakvata poli-
tika uspeala da se odrì dolgi godini. Vo zakondavno-
praven pogled, Makedoncite bile celosno diskrimi-
nirani. Preku zakonodavno-pravni merki, bile opusto-
{eni pove}e od 30.000 doma}instva. Najgolem del od
niv bile vo pograni~nite teritorii naseleni so Make-
donci, bidej}i tamu se vr{elo raseluvawe i naseluva-
we na naselenie. Vo toj pogled, zakonot br. 2536 od 23
avgust 1953 godina bil najreakcioneren vo odnos na Ma-
kedoncite. So nego vo dlabo~ina od 60 km. od grani~-
nata linija trebalo da se iselat Makedoncite kako „ne-
lojalni” elementi, a na nivno mesto da se naseli nase-
lenie so „~ista” gr~ka krv, so ~ista gr~ka nacionalna
svest. I site ostanati zakonodavno-pravni merki bile
naso~eni, pred s#, kon onevozmoùvaweto na vra}aweto
na Makedoncite na rodnite ogni{ta. I, glavno, gi dale
o~ekuvanite efekti. Duri, vo re{avaweto na proble-
mot na politi~kite begalci, najprvo so odlukata na
gr~kata vlada od 1982 godina, a potoa i so zakonot broj
59
1540 od 1985 godina, bilo diskriminatorski dozvoleno

vo Grcija slobodno da moè da se vratat samo „Grcite
po rod”.
Toleriraweto na vakvata gr~ka politika se dol-
ì, pome|u ostanatoto, i na poddr{kata na zapadnite
zemji na gr~kite vladi od vremeto na Gra|anskata vojna.
Vrz osnova na kontinuitetot na takvata politika, kr{e-
weto na ~ove~kite, gra|anskite i nacionalnite prava
na Makedoncite garantirani so me|unarodnite konven-
cii e ignorirano od strana na site relevantni me|una-
rodni institucii za za{tita na takvite prava.
Porazot vo vojnata, za del od makedonskite borci
ne samo {to zna~el egzil koj pretstavuval definitiv-
no otkornuvawe od sopstvenite rodni ogni{ta, tuku is-
tovremeno, zna~el i dobivawe na status na somnitelen
element vo sopstvenite redovi kako „predavnik na Re-
volucijata”. Sosema nezasluèno i inkonstruirano bi-
le sudeni, zatvorani i podloèni na surova fizi~ka i
psihi~ka tortura od svoite doskore{ni soborci. Bez
pravo na odbrana. I bez pravo na vistina. Bile ìgo-
sani kako predavnici, vo momentite koga bile naj~isti
i najnevini. Koga so masoven i besprimeren heroizam
se borele i ginele. Koga ne samo sebesi, tuku i svoite
najbliski gi podredile na pobedata. Da bide{ progla-
sen za „predavnik”, toga{ koga bukvalno s# si $ dal na
borbata, pretstavuva kompleten uàs, no toa e tipi~no
makedonska sudbina.
Od druga strana, najgolemiot del od politi~kite
begalci, vo zemjite kade bile prifateni bile celosno
inkorporirani vo site sferi na op{testveniot i po-
60
liti~kiot ìvot. Tuka Makedoncite, kontinuirano ima-

le svoi politi~ki i kulturni institucii. Pritoa, ne
samo {to bila so~uvana makedonskata nacionalna svest,
tuku bile zabeleàni niza manifestacii za nejzinata
afirmacija. Mnogubrojni se izdanijata na knigi, vesni-
ci, spisanija i druga literatura na makedonski jazik
koi bile pe~ateni vo isto~noevropskite zemji. Nizata
kulturno-umetni~ki i sportski zdruènija so svojata
aktivnost vrz makedonska nacionalna osnova vo golema
merka pridonele za popularizacija na makedonskata in-
dividualnost vo ovie zemji.
Neizbe`no, no najtragi~no i najmorni~avo pra-
{awe, pretstavuva sudbinata na makedonskite de~iwa
vo Gr|anskata vojna i po nea. Vo „imeto na kralot i
Gospod”, gr~kite monarhofa{isti ubivale duri i deca,
samo zaradi toa {to roditelite i rodninite im bile vo
Demokratskata armija na Grcija ili sosema fa{izo-
idno – zatoa {to se Makedon~iwa! Neretko, vladinite
vojski gi upotrebuvale decata kako „za{titen ìv yid”
pri napadite na poziciite na Demokratskata armija.
Ponatamu, najprvo preku sobiraweto na decata vo
dràvnite detski logori, eufemisti~ki nare~eni „u~i-
li{ta na kralicata Frederika”, a potoa i preku akci-
jata na Privremenata demokratska vlada na Grcija od
mart 1948 godina za organizirano prefrlawe na pove}e
od 28.000 deca, od koi okolu 19.000 makedon~iwa, vo
isto~noevropskite zemji, se slu~ilo obezdetuvawe na te-
ritorijata na Egejskiot del. Obezdetuvawe koe zna~elo
dopolnitelno odmakedon~uvawe. I bez razlika na pre-
mislata na detskiot egzil, od humanitarni pri~ini ili
61
kako antimakedonski zagovor, toj, po pravilo, pretsta-

vuva ~ista nacionalna katastrofa.
Decata bile prifateni vo toga{na Federativna
Narodna Republika Jugoslavija – 11.000, vo Romanija –
5.000, vo êhoslova~ka – 3.000, vo Polska, Ungarija i Bu-
garija po 2.500 i vo Demokratska Republika Germanija-
700 deca. Najgolemiot broj na deca bile smesteni vo det-
ski domovi, od koi nekoi funkcionirale do 1956 go-
dina. Trajno vreàni vo detskata memorija }e ostanat
imiwata na detskite domovi „Bela Crkva”, „Balaton”,
„Zgrozelec”, „Tulge{„, „Sinaja”, „Oradea”, „Nove Hardu”,
„Ro`nava” i mnogu drugi. Trajna }e ostane i blagodar-
nosta na makedonskiot narod kon zemjite koi ovozmo-
ìja formirawe i funkcionirawe na detskite domovi.
I kon site onie dobri lu|e koi toplo gi primija i so
golema qubov se grièa za da ja olesnat detskata ne-
sre}a.
I pokraj relativno dobrite uslovi za ìvot, vni-
manie i grià koi decata gi dobile vo isto~noevrop-
skite zemji, sepak, decata se najtragi~niot izvod od voj-
nata i politi~kite igri. Te{ko deka moè da se zamis-
li popotresna, poelegi~na slika od slikite na golo-
raki i bosonogi de~iwa, ottrgnati od svoite naj-blis-
ki, kako so denovi i no}i, do isto{tenost pe{a~at i se
proviraat niz planinskite vrvici – na pat vo nepoz-
natoto.
No, tuka, vo toj makedonski tragi~en moment,
u{te edna{ se pokaàla goleminata na makedonskiot
duh. Se pokaàla makedonskata sposobnost ne samo da se
opstane, tuku i od najte{kite katastrofi, fenikiski da
62
izniknat visoki tvore~ki dostignuvawa. Nabrzo, od tie

bespomo{ni de~iwa, blagodarej}i samo na nivnata sop-
stvena sposobnost i tvore~ki genij, izniknaa nacio-
nalni veli~ini vo site oblasti na ìvotot. Tie vrvni
dejci vo svoite profesii, preku svojot grandiozen dos-
trel, neizmerno ja obdarile i oblagorodile makedon-
skata kultura, nauka i op{testven ìvot. I zatoa, mo-
ème so pravo da konstatirame deka decata, iskornati
od tatkovite ogni{ta, go simboliziraat najvozvi{eni-
ot izraz vo postoeweto na makedonskiot narod.
Krajot na Gra|anskata vojna vo Grcija ne gi sop-
rel nitu stradawata na Makedoncite koi ostanale vo
Egejskiot del. Fizi~kiot i duhovniot teror vrz Make-
doncite ostanal, i stanal voobi~aena pojava vo Grcija.
Kontinuirano se zgolemuvala brojkata na celosno uni{-
teni ili opusto{eni sela. Sekojdnevni ubistva, ma~e-
wa i obes~estvuvawa, masovno krivi~no gonewe i zatvo-
rawe na nevini lu|e, vooruèni zastra{uvawa na celi
sela prosledeni so opoàruvawe na ku}ite i masovni
grabeì na imotot, ekonomska obespravenost i zabrana
za dobivawe na dràvni slu`bi, zabrana da se zboruva
na maj~iniot makedonski jazik, grcizirawe na Makedon-
~iwata od najmala vozrast, se samo del od zastra{u-
va~kata atmosfera vo koja bile prinudeni da ìveat
Makedoncite. Stravot bil pretvoren vo na~in na raz-
misluvawe i ìveewe. Nedoverbata kon tamo{nite Ma-
kedonci, preku belegot „antidràvni elementi”, osta-
nala aktuelena do dene{ni denovi. Ne bila otstraneta
nitu preku prinudno dadenite izjavi za lojalnost kon
gr~kata dràva. Vkupniot sistem na negirawe, progon,
63
asimilacija i genocid na Makedoncite, i toa javno i

bezo~no primenuvan, e edinstvenata konstanta koja ja
poseduva Grcija vo poslednite 60-tina godini. Make-
doncite bile i ostanale gra|ani od vtor red vo gr~koto
op{testvo i kako takvi bile i se celosno marginali-
zirani vo op{estveniot ìvot. Ottamu, ne samo {to ne
za~uduva, tuku golemata ekonomska emigracija od Egej-
skiot del na Makedonija kon Avstralija, Amerika i Ka-
nada stanuva prirodna i razbirliva.
Neophodno e da naglasime deka ovoj tekst ne gi
opfa}a site ~initeli i aspekti svrzani so Gra|anskata
vojna i posledicite od nea. Takvite pretenzii baraat
daleku pogolem prostor i drug pristap. Vsu{nost, Gra-
|anskata vojna vo Grcija i posledicite od nea, potreb-
no e da pretstavuvaat tema so koja }e se zanimavaat site
makedonski nau~ni i politi~ki institucii. Oti, epo-
pejata i tragedijata na Makedoncite od Egejskiot del ne
e samo na tamo{nite Makedonci, tuku na site Make-
donci. I zatoa {to, sudbinata na bilo koj Makedonec,
bilo kade vo svetot, e del od makedonskoto nacionalno
pra{awe i e sudbina na sekoj Makedonec. Ne postojat
„egejci”, „vardarci” i „pirinci”. Postojat samo Make-
donci. Koj misli poinaku, se laè i sebesi i drugite.
Toa {to i so samostojna i suverena makedonska
dràva, pra{aweto na Makedoncite od Egejskiot del na
Makedonija e ostaveno samo na samite niv i nivnite po-
tomci, pretstavuva gre{ka koja skapo n# ~inela dosega
i skapo }e n# ~ini i ponatamu ako prodolìme da ja
praktikuvame. Vpro~em, vredi u{te edna{ da se nagla-
si kao primer za takvata konstatacija, deka i sporot so
64
imeto na Republika Makedonija e pome|u ostanatoto

posledica na implikaciite od makedonskoto nacional-
no pra{awe vo vreme na Gra|anskata vojna. Imeno, po-
liti~kite sili vo Grcija, kako posledica od Gra|anska-
ta vojna, nau~ija deka i pokraj pove}edeceniskoto et-
ni~ko ~istewe, prisilna emigracija, teror i asimila-
cija vrz Makedoncite, makedonskoto nacionalno pra{a-
we e i }e bide ìvo, neporeklivo i aktuelno s# dodeka
postoi Republika Makedonija. Vo aktuelnite ili idni
konstelacii, toa zna~i otvorena mo`nost da se postavi
pra{awe za obvrskite na Grcija kon pripadnicite na
makedonskoto nacionalno malcinstvo i za konfiskuva-
nite imoti na proteranite Makedonci. Toa se pra{awa
i obvrski koi proizleguvat od me|unarodnite standar-
di. Zatoa, iznuduvaweto na promena na imeto na Repub-
lika Makedonija e samo obid da se realizira od poo-
damna zacrtaniot golemogr~ki nacionalen plan – ce-
losno eliminirawe na Makedoncite i na makedonskoto
nacionalno pra{awe od gr~kata dràva.
Za nas pak, pogubna e tendencijata na na{ite dr-
àvni i nau~ni strukturi na naso~enost i preokupi-
ranost vo sopstvenata aktivnost kon problemi i pra-
{awa svrzani samo so teritorijata na Republika Make-
donija. Otkinatite delovi ili voop{to gi nema ili pre-
malku gi ima. Za takviot odnos nema prifatlivo ob-
jasnuvawe i opravduvawe. Toa e vo direktna sprotiv-
nost so makedonskiot nacionalen interes i pretsta-
vuva pomiruvawe so politikata na vkamenuvawe na ver-
sajskite granici. I duri pove}e od toa, so ekstenzija na
fizi~kata delba vrz duhovnata sfera. Sprotivno na toa,
65
morame neprestano da poseduvame svest deka Makedo-

nija e edna i nedeliva. Deka, na{ strate{ki naciona-
len i dràven interes ni e da gi nau~ime lekciite od
minatoto na sopstveniot narod. Ne za da gi oplakuvame
tragediite ili eufori~no vozveli~uvame uspesite, tu-
ku za da izgradime podobro utre.
Najodzadi, u{te edna{ da apostrofirame. Kolku
nekoj i da ja posakuva kolektivnata amnezija na Make-
doncite, nemo`no e da se zaboravat krvta i solzite, pod-
vizite i porazite, bezprimernata hrabrost i grandioz-
nata tragi~nost. Nekoj zapi{al deka minatoto niko-
ga{ ne umira. Vo slu~ajot so Makedoncite od Egejskiot
del na Makedonija vo vremeto na Gra|anskata vojna vo
Grcija i po nea, toa vo celost se potvrduva.
„Glas na Egejcite”,
Skopje, avgust 2005 godina
Bitola, 27 juli 2005, 10 avgust 2005,
17 avgust 2005, 24 avgust 2005 godina
66
90 godini od ra|aweto i {eeset godini od smrtta na

Mirka Ginova
SMRTONOSNITE ÛVSTVA NA MIRKA GINOVA
„Sekoj pat e samo pat... Ispitaj go

vnimatelno sekoj pat... A potoa zapra{aj se sebe – i
samo sebe! Ima li ovoj pat srce!? Dokolku ima, toj
pat e dobar, dokolku nema, zaludno e da go ar~i{
ìvotot na takov pat.”
Karlos Kastaneda
@ivotot na Irina Ginova – Mirka, u~itelkata od

vodenskoto selo Rusilovo, e prekrasen primer za „filo-
zofijata” na Karlos Kastaneda! Taa, nadvor od sekakvo
somnevawe odbrala kako svojot ìvoten pat – pat so
srce!
No, najblago re~eno, patot so srce, vo ovoj ne-
sovr{en i bes~uvstvitelen svet, sekoga{ e pat so rizik
– za sopstveniot ìvot! Vo Egejskiot del na Makedoni-
ja vo ~etiriesettite godini na minatiot vek, duri so
najvisok moèn rizik!
Imeno, Egejskiot del na Makedonija, po povleku-
vaweto na germanskite trupi od Balkanot, bil mestoto
od koe pravdata, vistinata, dobrinata, qubovta, so~uv-
stvoto, pristojnosta bile celosno proterani. Voobi-
~aeni, pa duri i ozakoneti, bile terorot, lagata, lice-
67
merieto, zavidlivosta, korupcijata, ne~ove~nosta... Cr-

ni legioni na smrtta, formirani od oficijalna „de-
mokratska” Atina, sostaveni od dov~era{ni pripadni-
ci na ordite od sorabotnicite na germanskiot okupa-
tor koi gi izvr{ile masakrite vo Katranica, Klisura,
Ber..., povtorno krstosuvaa niz Egejskiot del so cel da
gi sotrat onie koi s# u{te ~uvstvuvale i najmal stre-
me` za sloboda i, osobeno, onie koi imale makedonsko
nacionalno ~uvstvo.
Zatoa, toga{ vo Egejskiot del na Makedonija, si-
te ~uvstva bile opasni po ìvot i – direktno ubivale!
No, tamu i toga{, najopasno i najsmrtonosno bilo nekoj
da ima makedonsko nacionalno ~uvstvo i toa javno da go
manifestira.
Mirka Ginova ve}e prekalena vo antiokupator-
skata borba, i vo ova lo{o vreme za ~uvstvitelnite, od-
brala da go sledi patot {to ima srce! Nabrzo po for-
miraweto na Narodnoosloboditelniot front na Make-
doncite od Egejskiot del na Makedonija stapila vo ne-
govite redovi i so site sili rabotela za izvojuvawe na
slobodata i nacionalnite prava za svojot narod. Spo-
red so~uvanite istoriski svedo{tva, bila isklu~itel-
no skromna i ~esna, so~uvstvitelna i dobra, pravdoqu-
biva i hrabra. Bila, ednostavno re~eno, mnogu ~uvstvi-
telna! Seto toa, ja pravelo da bide sakana od soborcite
i narodot vo Vodensko. No, seto toa, gi pravelo {ansi-
te da preìvee sosema minimalni, pa duri ednakvi na
nula. Moèbi e grubo da se re~e, ama sepak, Mirka so
svoite ~uvstva bila „ìv trup”! Mrtovec {to se dvi-
ì! Stihovite na Pablo Neruda: „ja imam svojata smrt
68
spremna, kako obleka / {to me ~eka, vo boja {to mi se

dopa|a...” nejze sosema, sosema $ prilegale. I ne deka
taa ne go znaela rizikot. Naprotiv, bila celosno sves-
na za nego. Na~inot na koj se odnesuvala koga bila za-
robena, ma~ena, sudena i ubiena, na najjasen na~in poka-
ùva deka Mirka bila spremna da go prifati rizikot
za sopstveniot ìvot.
Imeno, taa stoi~ki gi izdràla site ma~ewa! A,
oyverenosta na onie ~ove~ki izrodi {to ja izma~uvale
bila izrazena do krajni granici. Mirka bila dolgo-
trajno, {esnaeset dena, sevezden tepana, $ bile otkor-
nati noktite, $ bile stavani vareni jajca pod mi{kite
i, potem, stavana sol na otvorenite rani... I, ako name-
rata na ma~itelite bila da go ubijat dostoinstvoto kaj
Mirka, da ja ot~ove~at, da ja napravat da se otkaè od
svoite ~uvstva i ideali, odnosno da se otkaè od „patot
na srceto”, a potem, takva da ja pokaàt pred narodot,
toga{ tie celosno ne uspeale. Mirka, zaedno so ostana-
tite zarobeni soborci, so gor-do krenata glava, defi-
lirala niz ulicite na Voden i selata vo Vodensko.
Pred sudot vo Enixe–Vardar izjavila „Jas sum Make-
donka i sum gorda za toa. Ne ubiv nikogo, no se boram
eden den Grcija da stane slobodna tatkovina za site
Grci i Makedonci. I nie, Makedoncite, da bideme slo-
bodni, da go zboruvame svojot maj~in jazik, da imame svoi
u~ili{ta, da nema pove}e zatvori i ricinovo maslo...
Moè }e me strelate, no ne se pla{am...” A, neposredno
pred da bide strelana, na 26 juli 1946 godina, rekla:
„Umiram za ne{to vo koe veruvam so seta du{a, kako
~esna, a ne kako ne~esna, za poaren ìvot na drugite...”
69
Mirka Ginova nedvojbeno i neporeklivo, pokaà-

la i dokaàla deka roduqubieto, verbata, qubovta, ~es-
ta, dostoinstvoto iako ne se materijalni, sepak se edin-
stveno vistinski i trajni i, ottamu, edistveno vredni na
niv da se potro{i ona {to moè da se nare~e ~ove~ki ì-
vot. I, u{te edna{, pokaàla, deka iskrenata qubov kon
tatkovinata /a i qubovta voop{to/ e najvistinska, naj-
ubava, najsilna najverodostojna, i moèbi, edinstveno
realna, koga za nea se pla}a so samo`rtva!
Zaboravaweto e hrana na zloto!

[to moè, vo ova, na{e, dene{no vreme, vo koe
retko koj ima sopstven identitet, retko koj obrnuva vni-
manie na sopstvenite ~uvstva, u{te poretko nekoj se za-
pra{uva za sopstvenoto ~ove~ko dostoinstvo i, vo koe,
najretko se razmisluva za sopstvenata sloboda, {to mo-
è, vo edno takvo vreme, da se kaè za nekoj koj imal
svoj „pat so srce”, svoj identitet i ~uvstva, za nekoj koj
imal svoe nacionalno i ~ove~ko dostoinstvo i èlba
za sloboda za sebe i svojot narod? [to da se kaè vo ova
na{e vreme koga, se ~ini deka, nastapil samrak na ma-
kedonizmot i, koga na piedestalot se izdigaat ili tu|i
heroi ili na{i la`ni patrioti, za nekoj, na kogo, kako
{to velele starite Latini, mu bilo „prijatno i ~esno
da umre za tatkovinata”? /Dulce et dacorum est pro patria
mori/ [to da se kaè za po~itta kon makedonskite he-
roi od minatoto, vo ova na{e vreme, koe pati od pro-
gramirana i isforsirana kolektivna amnezija za sop-
stvenoto minato i op{to~ove~kite doblesti?
70
Moè da se mol~i!
No, moè i da se pra{a, kaè i ukaè!
Na primer, moè da se postavi pra{aweto: Moè-
me li da zaboravime? I, potoa, moè da se ukaè: Do-
deka sme Lu|e – ne! Oti, s# dodeka imame razum i srce –
ne moème da zaboravime! Ednostavno i neotpoviklivo
– ôvekot e su{testvo {to pomni! Ili, so drugi zboro-
vi, nezaboravot e su{tinata na ~ovekot, zaradi koja se
razlikuva od ìvotnite.
Natamu, moè da se pra{a: Zo{to da zaboravime?
Dali zaradi sitnite dnevnopoliti~ki i ideolo{ki in-
teresi? Dali zaradi porakite od minatoto po koi naj-
visokite i najtrajnite vrednosti se nematerijalni, du-
hovni, a so toa ne se vo soglasnost so maloumnata i obes-
srcena trka po pari i imoti? Ili, samo malku poinaku:
Dali tie poraki od minatoto se di-rektno sprotivni na
vladea~kata filozofija na ekstremen egoizam po koj ~o-
vekot e samo „kompjuter” za presmetuvawe na li~niot in-
teres? I moè da se ukaè deka, sepak, sekoga{ osta-
nuva i opomenuva pra{aweto na Sokrat: „[to vredi da go
dobie{ celiot svet, ako ja zagubi{ sopstvenata du{a?”
I na krajot, moè da se postavi pra{aweto: Kade
so zaboravawe? Vo svetla i bogata idnina, ama so ampu-
tirani ~ove~ki vrednosti i ~uvstva? Toa, ednostavno, e
nemo`no! Zaboravaweto e hrana na zloto! Samo so za-
boravawe, qubovta, dobrinata i ubavinata moàt da pro-
padnat. Ili, poinaku, samo so zaboravawe moè da ni se
povtoruvaat neubavite, zlobnite i yverskite ne{ta od
minatoto. So zaboravawe idninata sekoga{ e temna, ne-
sre}na i tegobna.
71
I bidej}i se bliì denot koga treba da se odbe-

leì {eesetgodi{ninata od gibelta na Mirka Ginova,
odnapred i pravovremeno da potsetime!
Da se zaboravi da $ se oddade dostojna po~it i
blagodarnost na Mirka Ginova, koja neizmerno go qu-
be{e svojot makedonski narod i svojata tatkovina –
Makedonija, zna~i deka go preminavme dolniot prag na
~ove~koto i nacionalno dostoinstvo i slegovme vo sfe-
rata na sopstvena duhovna i nacionalna degradacija. Oti,
najverojatno, na ovoj svet ne postoi ni{to pobedno od
nemaweto blagodarnost i po~it za podarenata qubov i
ni{to podolno i pognasno od nevozvratenata qubov!
I, zatoa, i vo ova na{e mizerno vreme na progra-
mirano zaboravawe, nikako ne smeeme da dozvolime, mol-
kot i ti{inata da gi pokrijat vistinskite heroi i vis-
tinskite vrednosti. Morame da se setime na niv, da gi
odbeleìme i im oddademe po~it, za da izgradime i ì-
veeme vo pohuman i podobar svet. Za taa humanisti~ka
gradba, pome|u ostanatite, sekako, neophodna ni e Iri-
na Ginova – Mirka. Neophodna, za da nau~ime, so na{e-
to sopstveno srce da go odbereme patot po koj }e odime
i taka, vo koordinatite na Karlos Kastaneda, da ne go
poar~ime ìvotot zaludno!
Bitola, 17 maj 2006 godina
72
60 godini od po~etokot na Gra|anskata vojna vo Grcija
DESET KRVAVI GODINI
„I samo so rizikuvawe na ìvotot moè da se

postigne slobodata; samo taka se proveruva i
dokaùva deka su{tinata na samosvesta ne e ~isto
postoewe... Edinkata koja ne go rizikuva svojot
ìvot, nesomneno, moè da stekne priznanie kako
li~nost, no taa ne ja postignala vistinata na ova
priznavawe kako nezavisna samosvest.”
G. V. F. Hegel, Fenomenologija na duhot
Desette krvavi godini na Egejskiot del na Make-

donija voop{to ne se metafora! Tie bile realnost, a
kako fakt od minatoto i denes se realnost! Zaradi de-
sette krvavi godini, denes, {eeset godini od po~etokot
na Gra|anskata vojna vo Grcija, otkrivaweto na toa na-
{e minato, se izrazuva kako otkrivawe na makedonska-
ta tragedija. Oti, koga ne{to iskreno, vistinski, bez-
rezervno se saka i vo desetgodi{nata borba, za toa da se
dobie, se vloùva s# {to se poseduva, duri i ìvotot, a
na krajot, i pokraj seto toa, ne se dobie ni{to, toga{
toa moè da se imenuva, samo, kako tragedija. Razo~aru-
va~ki, navistina, razo~aruva~ki. I, àlno, navistina,
àlno. No, i tragedijata e del od ìvot! I nedvojbeno,
podobra e od nemaweto – ~ove~ki ìvot!
73
Zatoa, istovremeno, denes, otkrivaweto na toa na-

{e minato, se izrazuva i kako otkrivawe na besprimer-
niot makedonskiot heroizam. Kako otkrivawe na u{te
eden del od makedonskata dolgotrajna, dosledna i nepo-
kolebliva borba za ~ove~ko i nacionalno dostoinstvo!
Olovno vreme: 1940-1944 godina

Bezdnata se otvori. Na Egejskiot del ne mu be{e
„sudeno” da pre~ekuva ubavini. Pu{ki i tenkovi, toa bi-
lo ona {to Makedoncite od Egejskiot del na Makedo-
nija videle od fa{isti~kiot „nov svetski red”. Vo ok-
tomvri 1940 godina Italija $ objavi vojna na Grcija, a na-
brzo vo nea se zame{a so svojata armija i Tretiot rajh.
Toa be{e po~etok na edno zlo {to }e ja zavitka Make-
donija vo crno. Makedoncite – nemalo kade da otstapat.
Moèle samo da ja ~ekaat neizvesnosta i, sosema vero-
jatno, smrtta. No, smrtta, moè da se do~eka na koleni-
ci ili ispraveno. Toj izbor sekoga{ postoi.
Vojnata „zavr{i” brzo, so bezuslovna kapitulaci-
ja na Grcija. Sledel, nov tlocrt. Novo ~ere~ewe. Novo
temnilo. Moèbi, samo u{te malku potemno od pred-
voenoto. @ivotot se odvival na rabot na smrtta. @ivo-
tot stanuval – prodolèna agonija. Vsu{nost, imalo
ìvot – bez ìvot.
I toga{, kako i vo minatoto, golemobugarskata
propaganda, nastojuvaj}i da ja iskoristi makedonskata
nesre}a, silno dejstvuvala da gi kupi ili potkupi make-
donskite „du{i” za bugarskata kauza i da gi prestori
Makedoncite vo „blagonade`ni Bugari”. A, izborot me-
|u, od edna strana, vooruènite edinici na golemobu-
74
garskata propaganda i, od druga strana, lojalnosta kon

okupatorskite /gr~ki/ vlasti, i ne bil nekoj izbor za
Makedoncite. Zatoa, i minimalnata {ansa za ostvaru-
vawe na svoja nacionalna sloboda {to ja otvorala bor-
bata vodena od gr~koto osloboditelno dvièwe, bila
dovolna Makedoncite masovno da se vklu~at vo nea. I
bespo{tedno da se borat za osloboduvawe!
I, dodeka povlekuvaweto na germanskite vojski za
site vo Evropa zna~e{e sloboda, za Grcija i Egejskiot
del na Makedonija zna~e{e – prodolùvawe na borba-
ta. Angliskata voena intervencija vo Grcija, sosema ne-
dvojbeno pokaà deka se besmisleni nadeìte za slo-
boda, demokratija i gradewe na svetot vrz ramnopravni
na~ela. Vinston êr~il /kako {to nekoi, bez nikakva
osnova, velat „najgolemiot politi~ar na Evropa”/, ne
samo {to gi pogazi i pretvori vo prazni frazi svoite
sve~eni izjavi, tuku so okrvaveni race od svoite dov~e-
ra{ni „sojuznici” od borbata protiv fa{izmot, ja za-
po~na gradbata na noviot evropski /svetski/ poredok,
vo koj, popatno kaàno, i denes ìveeme.
Podmolno vreme: 1945-1946 godina

Krvaviot dekemvri 1944 godina vo Atina donese
„miroven dogovor” ili, poto~no kaàno, donese kapitu-
lacija na gr~koto osloboditelno dvièwe vo Varkiza
na 12 fevruari 1945 godina. Donese – ni vojna ni mir. Do-
nese – novi crnila. Omraza. Razulavenost...
Oficijalnite gr~ki vlasti i preku stotina gr~-
ki nacionalisti~ki vooruèni bandi so nepojmliva svi-
repost i besprimerno diveewe ja oìvotvoruvaa gole-
75
mogr~kata ideja – obezmakedon~uvawe na Makedonija!

Se obiduvaa, u{te edna{, da gi sotrat Makedoncite. Da
gi otkorenat od vekovnite ogni{ta i da ja is~istat od
negrci teritorijata na Makedonija, koja, da potsetime,
ja imaa okupirano. @alno, no vistinito – vo toa vreme,
visinata na brojot od ubieni, maltretirani i ograbeni
Makedonci stana merilo za goleminata na gr~kiot pa-
triotizam. Logorite „Pavlos Melas” vo Solun, „Hajda-
ri” kaj Atina, na ostrovite Akronavplija, Ikarija, Ma-
kronisos, Trikeri... povtorno po~nale da se polnat so
Makedonci i ostanati slobodnomisle~ki i slobodo-
qubivi gra|ani. Duri, pred gr~kiot parlament se pred-
lagalo ozakonuvawe na neskrieno otkornuvawe i celos-
no proteruvawe na Makedoncite od Egejskiot del. I,
celiot toj genocid bil spakuvan vo „demokratska” i
„zakonska” forma i ukrasen so sestrana i bezrezervna
anglo-amerikanska poddr{ka. Terminot „DEMOKRAT-
SKA INKVIZICIJA”, iako pretstavuva tipi~en lo-
gi~ki i jazi~en antinom, sepak, preubavo i precizno ja
opi{uva i karakterizira toga{nata stvarnost!
Edinstveniot moèn odgovor od Makedoncite na
golemogr~kiot teror i kobnata idnina {to im se pod-
gotvuvala, bil – borba! Vo april 1945 godina se formi-
ra Narodnoosloboditelniot front na Makedoncite od
Egejskiot del na Makedonija koj zapo~na so izgraduva-
we na svoja organizaciona mreà i vooruèni edinici.
Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se obidu-
vale da ostanat i opstanat na svojata rodna zemja!
No, ve}e doa|a{e nova, u{te pozla i pogrozomor-
na stvarnost.
76
Krvavo vreme: 1946-1949 godina

Na 31 mart 1946 godina se odràle parlamentarni
izbori vo Grcija i zapo~nala Gra|anskata vojna. Poto~-
no, samo prodolìlo dotoga{noto krvavewe i strada-
we. I vo ovaa „nova” otvorena, isto{tuva~ka, bezmilos-
na, krvava vojna, ne be{e red Makedoncite da izosta-
nat, da se predadat. Ne! Tie so besprimerna, nat~ove~ka
hrabrost vletaa vo borbata, vo porojot od kur{umi, vo
glamnite na Vi~o, Gramos, Kru{a, Mali Madi... Make-
doncite, povtorno, ja pregrnaa smrtta, kako obid da gi
detroniziraat ricinusovoto maslo, terorot, nepravda-
ta... Kako obid so krv da go steknat pravoto na ~ove~ki
ìvot. Kako obid da ja kaàt svojata vistina! I kako
obid, da obezbedat ronka nade` za nivnite deca.
Taka, pred realizatorite na golemogr~kata ideja,
povtorno se ispre~ija Makedoncite. Toga{, tie gole-
mogr~ki stratezi na zloto, oyvereni, povtorno po~naa
da baraat ~ove~ko meso i krv za da gi zadovolat svoite
maloumni nacionalni strasti i potrebi. Gr~kite vla-
dini vojski, so golema i bezrezervna pomo{ na svoite
zapadni sojuznici, prezele silni merki da se uni{ti De-
mokratskata armija na Grcija. I, povtorno krvavi orgii,
obesku}uvawe, obes~estuvawe, istezanija, nedobroj `rt-
vi. I u{te edna{, Egejskiot del na Makedonija se pret-
vori vo vàrena zemja. Zemja poleana so krv – zemja na
obeskrveni lu|e. Deset na eden vo korist na vladinite
voeni sili – toa be{e soodnosot. I pokraj toa, povtor-
no – xinovska borba. Povtorno – besprimeren heroizam!
Povtorno – Smrt!
77
Planinite stanaa grobi{ta! A, sepak, na krajot –

Poraz. I natamu, obezmakedo~uvawe na Makedonija. I,
{tama. Makedonskata vistina bila zadu{ena i zaglu-
{ena... I seto toa, trae...
Krvav presek!
Taka ti e toa – vo vojna. Nedogledna niza na mrtvi.
Gozba na smrtta! Reki krv i gramadi od koski. Pusto{.
U{te edna, ovojpat desetogodi{na, makedonska „egejska
barutna bajka” /naslov na poetska kniga od Slavko Ja-
nevski/ za sloboda i ~ove~ki pravdini.
Vo tie deset krvavi godini makedonskata nacija
zagubi okolu 25.000 lu|e. Okolu 100.000 Makedonci bea
primorani da gi napu{tat svoite rodni ogni{ta. Og-
rabenite i maltretiranite ne moàt da se dobrojat. Naj-
golemite voeni {teti, osobeno za vreme na Gra|anskata
vojna vo Grcija, bile na teritorijata na Egejskiot del
na Makedonija, bidej}i tamu se vodele, ne samo pogole-
miot del od voenite dejstva, tuku i najgolemite bitki.
Ne bea po{tedeni duri ni decata. Od mart 1948 godina
so organizirano prefrlawe na pove}e od 28.000 deca, od
koi okolu 19.000 Makedon~iwa, vo isto~noevropskite
zemji, se slu~ilo obezdetuvawe na teritorijata na Egej-
skiot del. Obezdetuvaweto, po pravilo, e „osakatuva-
we” na nacijata i pretstavuva golema nacionalna ka-
tastrofa.
No, {to se ìvotot i smrtta nasproti slobodata?
Nasproti – nacionalnoto dostoinstvo! Nasproti – ~o-
vekovata ~est, qubov i dobrina!
Ni{to!
78
Ili kako {to se izrazil Alber Kami: „Mojot ì-

vot ne e ni{to. Ona {to vredi se pri~inite na mojot
ìvot.”
Slobodata, dostoinstvoto, dobrinata, qubovta... se
nezamenlivi. Tie se „pri~inite”, za koi zboruva Kami,
i koi se edinstveno vredni vo ~ove~kiot ìvot. Oti, sa-
mo tie se nadvor od dosegot na smrtonosnata raka na
vremeto! Tie se, i nad ìvotot i nad smrtta! Ottamu, ne
postoi cena {to za niv ne vredi da se plati. Makedon-
cite od Egejskiot del na Makedonija deset krvavi go-
dini ~ujno i o~ebijno go pokaùvaa i dokaùvaa toa.
Vo taa decenija pokaàa i dokaàa deka se – vis-
tinski Lu|e! Zaradi toa, faktot deka se borele na stra-
nata koja bila porazena, ne menuva ni{to za isprav-
nosta na nivnata opredelbata za borba, nitu za na{iot
po~it kon niv. Oti, kako {to veli Hegel vo gore citi-
ranata misla, samo preku borba moè da se dostigne
slobodata i da se pokaè deka ~ove~koto postoewe e
ne{to pove}e od bescelno preìvuvawe, pove}e od ì-
vot sveden na „leb i igri”! /Panem et circenses e stara la-
tinska misla za objasnuvawe na tehnikata na vladeewe
so narodot, a vo sovremenosta e pretvorena vo osnovna
tehnika i parola na vladea~kata neoliberalna pazarna
„filozofija”. Vo nea, skoro, op{toprifatena e bessmis-
lenata potreba neprestano i beskone~no da se graba, da
se poseduva, „bezgri`no”(?!) da se ìvee i, kako {to ob-
jasnil sovremeniot germanski filozof Peter Sloter-
dijk, celosno prifatena i primeneta e ume{nosta, za
s#, osobeno za samite sebe, „da si zboruvame dobro za da
moè da se slegne so ramenicite” i da se re~e: „mene mi
e seedno”./
79
Vo taa krvava decenija, tie na{i Lu|e, so sopstve-

nata krv i so koskite na svoite mrtvi, pokaàa i do-
kaàa deka se Makedonci i – ni{to drugo. Pokaàa,
kako {to zapi{ale ~lenovite na Politi~kata komi-
sija na Makedoncite pod Grcija vo noemvri 1944 godi-
na, deka se „edna ideja, edna èlba, izraz na eden cel
narod, na edna mnogu napatena tatkovina koja od pepel-
ta na stotici godi{no ropstvo saka da se prerodi”.
Tie, neporeklivo, stavija svoj „kamen” vo vekovnata iz-
gradba na makedonskata nacionalna dràva.
Ottamu, za nas, denes, da se pomni ili zaboravi na
desette krvavi godini vo Egejskiot del na Makedonija,
nedvojbeno e pra{awe na imawe ili nemawe na svest i
sovest! Imawe ili nemawe na elementarni ~ove~ki ~uv-
stva! Zatoa, za da pokaème deka imame ~ove~ka i kolek-
tivna makedonska nacionalna svest i sovest, neophodno
e, ne da onemime i oslepime, tuku da go zabeleìme i
dostojno odbeleìme heroizmot i tragizmot na onie
{to, ne taka odamna, se borea, krvavea i umiraa za svo-
ite i na{i nacionalni i ~ove~ki prava!
Bitola, 23 avgust 2006 godina
„Nezaborav”,
Skopje, maj 2006 godina
80
60 godini od po~etokot na Gra|anskata vojna vo Grcija
„JAS NE SE POKORIV, JAS JA IZBRAV SMRTTA”
Zborovite od naslovot, se na Lazo Angelovski, ma-

kedonski u~itel i istaknat revolucioner od Egejskiot
del na Makedonija, zapi{ani na 18 avgust 1948 godina,
den pred da bide ubien od gr~kata policija. Iako ova e
obid da se potseti na tragi~niot datum od negovata smrt,
sepak, nemam namera da pi{uvam op{irno i fakto-
grafski za negoviot ìvot. Sakam da gi potenciram
ovie negovi zborovi i najkratko da go prikaàm nego-
viot ìvoten i borben pat, bidej}i se od su{tinsko zna-
~ewe za da se sfati toga{nata borba, toga{nata smisla
na ìvot kaj Makedoncite od Egejskiot del.
Lazo Angelovski, roden e na 10 avgust 1925 godina
vo selo Gra`deno, Prespa, Lerinsko. Vo noemvri 1944
godina go posetuval kursot za u~iteli na makedonski
jazik vo Bitola, a potoa bil nazna~en za u~itel vo selo
Smilevo. Kon krajot na 1946 godina bil postaven za up-
ravnik na detskiot dom „Merxan” vo Tetovo, a podocna
na domot za sira~iwa vo Skopje. Istovremeno, bil ~len
na odborot za Narodna prosveta pri Ministerstvoto za
prosveta na Narodna Republika Makedonija.
Sosema nevoobi~aeno, iako ve}e imal obezbedeno
po~etok na solidna funkcionerska kariera i siguren
ìvot vo Narodna Republika Makedonija, vo po~etokot
81
na 1948 godina dobrovolno se vratil vo Egejskiot del

kade besneela Gra|anskata vojna. /vo ovaa to~ka, sli~-
nosta so ìvotot na, podocna, golemiot latinoameri-
kanski revolucioner Ernesto ê Gevara e pove}e od
o~igledna!/ Tamu, najprvo bil nazna~en za upravnik na
kursot po makedonski jazik {to se odrùval vo selo
@elevo, a potoa i za prosveten inspektor na slobodna-
ta teritorija. Ja vr{el i funkcijata sekretar na Okru`-
niot odbor na Narodnata vlast vo Lerinsko. Vo po~e-
tokot na avgust bil zaroben vo blizina na seloto Buf.
Po pove}ednevno ma~ewe na 19 avgust 1948 godina, vr-
zan za voen xip, bil vle~en po ulicite na Lerin s# do-
deka ne po~inal.
Negovata posvetenost na revolucionernoto i na-
cionalno delo im dolikuva na bezbroj Makedonci od
Egejskiot del na Makedonija. A, negovite zborovi „jas
ne se pokoriv, jas ja izbrav smrtta” pretstavuvaat mis-
lovna i emocionalna paradigma za siot makedonski na-
rod vo ~etiriesettite godini na dvaesettiot vek.
Pobednicite ja pi{uvaat istorijata!

Denes, so terminot homologacija /od starogr~ki-
ot όµολογέω, so zna~ewe soglasen, soodveten, prifat-
liv, priznaen za vistinit/, pokraj toa, {to se ozna~uva
oficijalno potvrduvawe na ispravnosta na nekoj proiz-
vod spored zakonskite propisi, s# po~esto, se ozna~uva
i promenata na misleweto vo soglasnost na duhot na
vremeto, usoglasuvawe na sopstvenata misla so trendot
/modata/ i dominantnite idei so cel da ne se dojde vo
sudir so zakonite i eti~kite normi. Mislovnata ho-
82
mologacija, denes ozna~uva avtocenzura za da se pogodu-

va na mislata i èlbite na pobednicite, na mnozin-
stvoto, na sredinata. Na poleto na istoriskata svest,
taa, prakti~no se manifestira so nekriti~ko prifa}a-
we na metodite i soznanijata od istoriografiite na
pobednicite i, vrz osnova na tie metodi i soznanija,
tolkuvawe na sopstvenoto minato. Ili, najkratko i naj-
jasno re~eno, toa se sveduva na onaa poznata fraza: „po-
bednicite ja pi{uvaat istorijata!”
Vo sekoj slu~aj, mislovnata homologacija proiz-
veduva neobjektivna, kontrolirana i zarobena misla,
uniformirani poedinci so predrasudi i predubeduva-
wa. Taa e svoevidno intelektualno licemerie i poltro-
nizam. Homologacijata masovno proizveduva idejni i
nacionalni konvertiti. Tie se sekoga{ na „vistinska-
ta strana”, sekoga{ mislat onaka kakva {to e vladea~-
kata ideologija na globalno nivo. Tie gi menuvaat ide-
ite vo funkcija na „nevidliviot” sud na mnozinstvoto.
Taka, denes, preku prifa}awe na tu|i misli, idei
i ideali, s# pove}e i pove}e, se stesnuva slobodata na
mislata, slobodata na zborot, slobodata voop{to. Vpro-
~em, s# pove}e e o~igledno deka ìveeme vo vreme na glo-
balna politika na masovno, planetarno obezdu{uvawe
i oglupavuvawe! Vreme vo koe se sozdavaat, pred s#,
lu|e so malogra|anska svest, sovest i memorija. Lu|e
koi ka-ko svoi osnovni karakteristiki gi poseduvaat
al~nos-ta, zavidlivosta, praznozbornosta, glupavosta i
licemer-nosta. Popravo re~eno, se proizveduvaat
„zombi – lu|e” bez sopstven identitet, bez ~uvstva i bez
„mozok”! Lu|e, na koi, naj~esto, ìvotot im e sveden
83
samo na makotrp-no, beskone~no presmetuvawe na

dobivkata i zagubata vo pari i imotnost. Sveden na
egoizam bez zadr{ka i granica. Lu|e na koi za s# im e
seedno, bidej}i ìveat od „denes za utre”, kako „akteri
na bezgri`nata potro-{uva~ka kultura i usilena
zabava.”/Elizabeta [eleva/
Sloboda ili iluzija?

Vo na{ava, dene{na, mra~na, ta`na, gruba, surova,
krvava, pa ottamu i celosno beznade`na i besmislena
stvarnost, s# pove}e i pove}e se {iri tezata deka SLO-
BODATA e ILUZIJA! I, konsekventno na toa, deka
borbata za sloboda, za nacionalno, kulturno ili soci-
jalno osloboduvawe e nemo`na, nepotrebna i besmis-
lena! Ili, potrebna i poèlna samo toga{ koga „Go-
lemiot Farmer” }e ja ovozmoì i onolku kolku {to }e
ja dozvoli! Zatoa i, katadnevno, n# ubeduvaat deka s# se
slu~uvalo i se slu~uva pod kontrola na nekoi tajni, pa
zatoa i nevidlivi, no, semo}ni sili, koi go poseduvaat
svetskiot kapital. Lu|eto, so nivnite stremeì za slo-
boda, ednakvost i podobar ìvot, ni se pretstavuvaat
edinstveno kako statisti, nemi marioneti, „topovsko me-
so”, vo filmot nare~en „globalizacija”.
Vo osnova, seto toa ima samo edna poenta: nemojte
da razmisluvate za slobodata! Ili u{te poto~no, voop-
{to nemojte da ~uvstvuvate i razmisluvate! Zatoa, s# po-
~esto svedo~ime deka vo seop{toto vladeewe na stra-
vot i ludosta, ~ove~kata pamet i sovest dezertirale do
prifa}awe na soznanieto deka ~ovekot e bessilen bilo
{to da promeni!
84
Vakvata, na{a, obezdu{ena stvarnost, sosema nor-

malno producira i obezdu{ena istorija. Zatoa, nekoi
na{i istori~ari i „istori~ari”, zafateni od „duhot na
noviot svetski poredok”, poa|aj}i od faktot deka bor-
bata na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija
protiv fa{izmot i, osobeno, borbata za vreme na Gra-
|anskata vojna vo Grcija, zavr{ile bez izvojuvawe na na-
cionalni i ~ove~ki prava, bez dobivawe na sloboda,
omalodu{eni ili obezdu{eni, mrmorat deka seta borba
bila gre{ka, utopija, iluzija. Na nekoj na~in, indirekt-
no, sugeriraat deka toga{nata generacija na Makedon-
ci, a pred s#, rakovodnite li~nosti vo nacionalnooslo-
boditelnata borba od Egejskiot del se vinovni zaradi
„nesposobnosta” da ja predvidat i odberat „vistinska-
ta”, odnosno pobedni~kata strana. Zatoa, tvrdat deka i
toga{, nekoi golemi, nadmo}ni i semo}ni /Britanija i
SAD/ predre{ile, pa zatoa bescelna bila borbata, ne-
dosti`na slobodata! Velat, deka so borbata im se dale
„mo`nosti na gr~kite vlasti da prezemaat i da sprove-
duvaat politi~ki, administrativni, pravni i drugi mer-
ki za presmetka so Makedoncite.” Vo uloga na seznajni
proroci, velat deka „edinstvena pravilna politika {to
trebala da se vodi vo Grcija bi bila politikata za mi-
roqubivo re{enie” so koja „denes }e imavme kompakt-
no makedonsko malcinstvo vo kompaktna teritorija".
Ovie na{i prepro~ituva~i na istorijata spored
vkusot na „zapadnata misla”, zaboravaat deka i pred Vto-
rata svetska vojna, osobeno vo vreme na diktatorot
Metaksas, a i cela 1945 i delumno 1946 godina koga bi-
lo situacija „ni vojna, ni mir”, Makedoncite i site slo-
85
bodoqubivi i lojalni gra|ani na Grcija bile kako „jag-

niwa vo klanica”. Stvarnosta za niv bila beskone~na ni-
za na teror, ubistva siluvawa, grabeì i celosna neiz-
vesnost za utre{niot den. Ni{to ne im pomagalo {to
go nemale oru`jeto v race. Vsu{nost, spored nekoi tvr-
dewa /na primer, na Spiridon Blagoev vo Glasnik na
Institutot za nacionalna istorija, g. 36, br. 1-2 za 1992
godina/, vo predvoeniot periodot brojot na Makedon-
cite vo Egejskiot del na Makedonija se namalil „re~i-
si, ramno na smaluvaweto” vo periodot 1940-1949 godi-
na. I, ne samo {to zaboravaat, tuku i smisleno premi-
nuvaat preku katastrofalnite efekti {to gi imale
denacionalizacijata i asimilacijata vrz namaluvawe-
to na brojnosta na naselenieto so makedonsko nacio-
nalno ~uvstvo vo dolgogodi{noto gr~ko mirnovremen-
sko vladeewe.
Vsu{nost, ovie na{i intelektualni pramatari, so
cel da im ugodat na dene{nive svetski stopani, sugeri-
raat deka spasot bil vo polzeweto i koleni~eweto i
praznoslovat deka toga{ poumno bilo – dobrovolen ot-
kaz od ìvotot. No, ne razbiraat deka toa e nemo`no.
Nemoèn e otkazot od me~tite, slobodata, borbata, sop-
stvenite koreni! Ne razbiraat deka „samo onoj {to sam
se oslobodil, navistina e sloboden!” /Ferid Muhi}/ Ed-
nostavno, ne razbiraat deka slobodata ne moè da se po-
dari, tuku mora da se izvojuva. Ako, gi razberat zboro-
vite na Lazo Angelovski toa sosema }e im stane jasno.
]e im stane jasno i deka vo borbata, otsekoga{ vaèlo
staroto rimsko pravilo – Aut vincere aut mori /ili pobe-
da ili smrt/! Rezultatot nikoj odnapred ne go znae!
Bez razbirawe na „jas ne se pokoriv, jas ja izbrav
smrtta” {to, vsu{nost, e paradigmati~en izraz na ne-
86
zgasliviot streme` za sloboda i makedonski nacional-

ni prava, ne moè da se razbere ni{to od istorijata na
Makedoncite od Egejskiot del. Samo bez rabirawe na taa
misla, moète s# {to toga{ se slu~uvalo da proglasi-
te za iluzija, za gre{ka, za proma{uvawe. No toga{, si-
gurno, dobivate – obezdu{ena istorija! I sekako, sled-
stveno, neminovno – nerealna i neobjektivna istorija!
Dobivate – samozalaùvawe! Oti, lu|eto se lu|e, zatoa
{to ~uvstvuvaat i veruvaat vo Slobodata, Qubovta, Vis-
tinata, Pravdata... Nivnite postapki, vakvi ili onak-
vi, ne moète da gi razberete, bez, barem vo osnova, da
gi razberete nivnite ~uvstva, nivnata verba, nivnite
ideali! A, s# drugo e prazna rabota i pusto lomotewe.
Pokraj toa, neka se znae: samozalaùvaweto e ed-
no od najgolemite poniùvawa {to moè da si go pri-
redi eden ~ovek ili edna nacija! A, otkaùvaweto od
sopstvenoto minato, od sopstvenite èlbi i stremeì,
misli i ~uvstva, za da mu se pogoduva na „silnikot na
denot” e najnezdrav odnos kon samiot sebe! Toa e infan-
tilno i maloumno! Toa, definitivno, e licemerie i pol-
tronizam! Toa e najlesen pat da go zagubi{ sopstveniot
identitet i, sledovatelno, da se sebeponi{ti{ i sebe-
uni{ti{ kako ôvek.
I, na samiot kraj, se pra{uvam: }e gi razbereme
li denes zborovite na Lazo Angelovski? Ako gi razbe-
reme, toga{ ovoj tekst ja ostvaruva svojata osnovna
funkcija!
„NEZABORAV”,
Skopje, septemvri 2006 godina
87
80 godini od smrtta na Krste Petkov Misirkov
MAKEDONSKITE IDEALI
I MAKEDONSKIOT IDOL
„Bezzavetna i bezgrani~na qubov kon Makedonija,

neprekinato mislewe i rabotewe za interesite
na Makedonija i polniot konzervativizam vo
projavite na makedonskiot nacionalen duh: jazikot,
narodnata poezija, narodniot ìvot, obi~aite – ete
gi glavnite crti na makedonskiot nacionalizam... „
Krste Petkov Misirkov,
„Samoopredeluvaweto na Makedoncite”,
v. „Mir”, 25 mart 1925.
Vo ìvotot na sekoj ~ovek, pa i vo ìvotot na se-

koj narod, ima takvi klu~ni, re{ava~ki, nepovtorlivi
i nezamenlivi li~nosti ili nastani zaradi koi vreme-
to se meri pred i potoa. Bez takva edna li~nost i bez
takov eden nastan, ne{toto ili voop{to ne postoi ili
postoi, no obezli~eno, polovi~no, neizvesno, prazno, ne-
sre}no... Zaradi toa, najverojatno vistinito, za niv obi~-
no se veli: „takvo ne{to se slu~uva samo edna{!” Defi-
nitivno i neotpoviklivo, Krste Petkov Misirkov i ne-
govoto nau~no delo se onaa to~ka od koja se meri „make-
donskoto vreme”. Negovoto delo e paradigma za make-
donskiot nacionalen razvoj i vo minatoto i vo sega{-
89
nosta i vo idninata! Ednostavno, koga stanuva zbor za

Misirkov vo seta makedonska opstojba niz vekovite ne
moè da se najde nikoj koj bi mu bil pribli`no ramen
so svoeto zna~ewe. Zatoa, bilo kakva sporedba na nego
i negovoto delo so nekoj drug ili drugo delo e neto~na
i nemo`na! Bez nego i negovoto delo, nas Makedoncite
ili bi ne nemalo, ili bi ne imalo kako obezli~ena ma-
sa koja povremeno ja delat nejzinite „bratski” sosedi.
Denes, goleminata i zna~eweto na deloto na Mi-
sirkov za razvojot na makedonskata nacija e nediskuta-
bilna. Toa delo e, s# u{te najpolezna, najtrajna i naj-
cvrsta odbrana na makedonskata nacionalna svest i ime.
Toa delo e – grandiozno. Vpro~em, vo relevantnata an-
keta izvr{ena od spisanieto „Makedonsko vreme” vo
1999 godina, Misirkov ne slu~ajno be{e proglasen za
najzna~ajna makedonska li~nost vo dvaesettoto stole-
tie. No, nema da se pogre{i ako Misirkov se proglasi
za najzna~ajniot makedonski nacionalen fenomen vo se-
ta dolgotrajna makedonska istorija. Slikata na „naj-
kompletniot ideolog na makedonskiot nacionalen raz-
vitok” /B. Ristovski/, na Krste Petkov Misirkov, defi-
nitivno treba da stoi sekade i najvisoko vo na{eto se-
kojdnevie! A, najmonumentalniot spomenik vo ovaa na-
{a makedonska nacionalna dràva sekako treba da bide
onoj na Krste Petkov Misirkov!
Koj e Krste Petkov Misirkov?

Bidej}i, navistina, nema {to novo da se kaè i
izmisli za ìvotniot pat na Misirkov, samo nakratko,
{to bi se reklo, telegrafski: Krste Petkov Misirkov
e roden 6/18 noemvri 1874 godina vo selo Postol, /neko-
90
ga{nata Pela, prestolninata na makedonskite anti~ki

kralevi/, Enixevardarsko, Egejski del na Makedonija.
Se {koluval vo gr~koto u~ili{te vo sopstvenoto selo,
a potoa vo Srbija i Bugarija. Na krajot se {koluval i
vo Rusija, kade se zanimaval i so nau~no-istraùva~ka
rabota od oblasta na ju`noslovenskata filologija, is-
torija i etnografija. Aktivno u~estvuval vo razni stu-
dentski makedonski organizacii. Me|u ostanatoto, toj
bil i pretsedatel na Tajniot makedonsko-odrinski kru-
òk vo Sankt Peterburg, ~len – osnova~ na Makedonsko-
to studentsko dru{tvo „Sv. Kliment”, koe podocna se
preimenuvalo vo Makedonsko nau~no-literaturno dru-
garstvo „Sv. Kiril i Metodija” i se pretvorilo vo naj-
zna~ajna makedonska nau~na i nacionalna institucija
vo prvite desetletija na XX vek. Vo naredniot period,
s# do noemvri 1918 godina, so sosema mali prekini, Mi-
sirkov ìveel vo Rusija i neumorno rabotel na afir-
macija na posebniot makedonski nacionalen idividua-
litet. Potoa, zaedno so svoeto semejstvo, se naselil vo
Bugarija kade ìveel i rabotel do svojata smrt, na 26
juli 1926 godina.
Vreme na makedonski raskoli i isku{enija!

Golemoto zna~ewe na Krste Petkov Misirkov i ne-
govoto delo moè da se sfati samo otkako }e se razbe-
rat uslovite vo koi toa nastanalo.
Na krajot na devetnaesettiot i prvite decenii na
dvaesettiot vek, makedonskiot narod se nao|a pred naj-
golemata mo`na opasnost – }e go ima ili }e go nema
91
kako oddelen nacionalen element na kartata na Balka-

not i svetot!
Sosednite balkanski dràvi, nastrveni kon teri-
torijata na Makedonija, do maksimum gi zajaknale svo-
ite propagandni aktivnosti nacionalno da go obezli-
~at makedonskiot narod i pripojat kon svojot nacio-
nalen korpus.
Tie propagandi, laèj}i gi {irokite makedonski
narodni masi i trguvaj}i so nacionalnoto ~uvstvo, na-
pravile od Makedonija pazar na koj se prodava i kupu-
va du{ata na Makedonecot! Nacionalnata pripadnost
kako predmet na trgovija se obezvrednuvala do nemawe
nikakva vrednost ili se devalvirala do sosema sitna
materijalna dobivka.
Op{testvenata atmosfera vo Makedonija i make-
donskoto osloboditelno delo iscelo bile pokrieni so
golemobugarsko, golemosrpsko i golemogr~ko propagand-
no diveewe, po koe sekade „ednodu{no” se odgovoralo de-
ka Makedoncite se ili Bugari, ili Srbi, ili Grci. Toa
bila etnonacionalna parola, vo slu`ba na politika na
Sofija, Belgrad ili Atina, koja mnogumina Makedonci
bile prisileni da ja prifatat. Da se emancipira{ od
tie golemonacionalni i golemodràvni tezi, da go ~uv-
stvuva{ svojot maj~in makedonski jazik za ramnopraven
na jazicite na Srbite, Grcite ili Bugarite, zna~elo da
se ~uvstvuva{ kako oddelen nacionalen, politi~ki i
kulturen subjekt, a toa pak zna~elo da ìvee{ pod de-
nuncijaciite deka si vo slu`ba na nekoja propaganda,
odnosno deka si ili iredentist /srpska teza/ ili sepa-
ratist /bugarska teza/, i na krajot, konsekventno, zna~e-
92
lo, da se nao|a{ na udarot na ikvizicijata na balkan-

skite dràvi i na privrzanicite od prosrpska, progr~-
ka ili probugarska proviniencija vo samata Makedonija.
Makedonskoto revolucionerno-osloboditelno dvi-
èwe vo toj period, olicetvoreno od VMRO, kako idej-
na osnova postavilo edinstveno borba za sozdavawe na
avtonomna makedonska dràva. I go napravilo najgole-
miot moèn propust, bidej}i ne ja anticipiralo nacio-
nalnata komponenta so site nejzini pridru`ni atribu-
ti: makedonski jazik i pismo, istorija, kultura, folk-
lor... Toa pak zna~elo: Nema Makedonci, no ima borba
za makedonska dràva! Nema makedonsko nacionalno
pra{awe, tuku ima samo makedonsko pra{awe! I da e
u{te polo{o, vo prakti~noto dejstvuvawe na delovi od
VMRO, avtonomijata na Makedonija bila sfa}ana kako
edna nesre}na, no potrebna preliminarna faza za pri-
soedinuvawe na Makedonija kon Bugarija. /[. Trebst/
Vsu{nost, toa i voop{to ne za~uduva, ako se ima pred-
vid deka taa organizacija bila rakovodena, vo najgolem
del, od revolucioneri koi ne samo {to go pominale go-
lemobugarskiot obrazoven egzarhiski tretman, tuku, ka-
ko {to figurativno se izrazil eden Pando Kqa{ev /vo
edno pismo do Pavel Hristov od 29 maj 1904 godina/, bi-
le pretvoreni vo marioneti na „jaèto trgano od bugar-
skata vlada.” Zatoa, postepeno, taa idejna orientacija i
celosno }e se odmakedon~i so barawe za sozdavawe na ma-
kedonska dràva bez makedonska nacija, odnosno kako
vtora bugarska dràva.
93
Krste Petkov Misirkov

i negovoto makedonsko nacionalno delo!
Vo toa bezuslovno surovo vreme za Makedonija na
po~etokot od dvaesettoto stoletie, koga sistematski i
dosledno se omalovaùvalo i odrekuvalo sekoe makedon-
sko nacionalno i ~ove~ko ~uvstvo, vo momenti na opas-
na makedonska moralna, intelektualna i nacionalna
omalaksanost, kako najzna~aen makedonski intelektu-
alen i nacionalen kompas se pojavil Krste Petkov Mi-
sirkov so svojata „makedonska ideologija”, koja be{e
uvertira vo definitivnoto konstituirawe i afirmi-
rawe na makedonskata nacionalna svest.
Erudit i publicist, lingvist i filolog, etnograf
i istoriograf i, nad s#, makedonski patriot, vo sredi-
na na primitivni masi, sred mnozinstvo na ideolozi i
rakovoditeli na VMRO koi s# u{te imale nacionalno-
politi~ki halucinacii, toj, Misirkov, be{e celosno
svesen na sloènosta na sopstvenata zada~a i svesen
deka negovite usilbi za nau~no argumentirawe na ma-
kedonskiot nacionalen identitet nema da naidat na
plodna po~va i razbirawe.
Sepak, i nasproti seto toa, Misirkov zanemaru-
vaj}i ja opasnosta za sopstveniot ìvot, kon krajot na
1903 godina ja objavil svojata kniga „Za makedonskite
raboti”, i go izdignal Makedonecot na piedestalot na
avtohton i ramnopraven nacionalen subjekt na Balka-
not. Vo nea zastapeniot „evolucionizam”, kako metod za
izvojuvawe na makedonskata sloboda, zna~el najprvo da
se izvr{i izgraduvawe i zacvrstuvawe na makedonskata
nacionalna svest, da se postigne duhovno, nacionalno
94
obedinuvawe na narodot podelen od propagandite i da

se razvie samostojna makedonska nacionalna kultura,
jazik i crkva, a duri na krajot da se izvojuva politi~ka
sloboda i da se sozdade makedonska nacionalna dràva.
Seto toa logi~no vodelo kon tezata deka za Makedonija
i makedonskiot nacionalen razvitok, vo toa istorisko
vreme, e nuèn privremen opstanokot na Turcija kako
evropska dràva. Poa|aj}i od takvite pozicii, Misir-
kov sosema jasno ukaàl deka „nastanite {to se razvija
dosega ni pokaàa jasno kolku nie samite moème da si
napakostime, mislej}i oti postapuvame pravilno”, od-
nosno sosema jasno i nedvosmisleno konstatiral deka
Makedonskoto revolucionerno dvièwe i od nego pove-
denoto Ilindensko vostanie doìveale „polno fijasko”.
Toa, prebrzano i „ve{ta~ko” vostanie, za nego, pretsta-
vuvala „edna od najgolemite, ako ne i najgolema nesre}a
za na{iot narod”. I na krajot, ukaàl deka VMRO „e
tesno svrzana so Bugarija”, obvinil deka nejzinite ra-
kovoditeli, vo svoeto mnozinstvo, se „~inovnici egzar-
hiski” i, sledstveno, bugarski dràvni slu`benici i
deka „Bugarija i komitetot /VMRO – b.m./ sakaat da soz-
dadat ‚Bugarska Makedonija‘". /Krste Misirkov, Za ma-
kedonskite raboti, Skopje, 1985, 45, 49, 53-54/
Sosema prirodno, za edna centralizirana i avto-
ritarna organizacija kakva {to be{e VMRO, koja be{e
„sesilna” i gi „ima{e vo svoi race ìvotot i smrtta na
site gra|ani” sosema neprifatliva bila bilo kakva kri-
tika. Najmalku, taka otvorena i beskompromisna kako
onaa na Misirkov. Kritika, koja osven direktno kon
rakovodstvoto na VMRO za zastapuvawe na bugarskite
95
interesi, bila naso~ena i kon nivnite mentori i fi-

nansieri vo bugarskite vladea~ki krugovi.
Poglednato od dene{nava na{a perspektiva, oko-
lu poziciite na Misirkov zapi{ani vo knigata „Za ma-
kedonskite raboti”, potrebno e da ukaème na nekolku
konstatacii. Imeno, poziciite na Misirkov iako se vo
osnova to~ni, sepak, se i premnogu ednostrani i poed-
nostaveni vo odnos na antinacionalniot makedonski
karakter na VMRO. Imeno, vo ramkite na VMRO, kako
masovna op{tonarodna organizacija, imalo razni i raz-
li~ni idejni stuewa i razni i razli~ni pogledi i raz-
birawa za site pra{awa koi bile vo kontekst na make-
donskite problemi i ideali. Pokraj toa, „evolucioniz-
mot” na Misirkov e samo eden metod za nacionalno os-
loboduvawe, no ne i edinstveniot. Iako od dene{na pers-
pektiva se ~ini deka sosema ispravna e negovata kri-
tika za predvremenosta, nepodgotvenosta i neadekvat-
nosta na Ilindenskoto vostanie so toga{ realnite vna-
tremakedonski i me|unarodni konstelacii /{to vpro-
~em go zabeleùval i Goce Del~ev i drugi najistaknati
rakovoditeli na Makedonskoto revolucionerno dviè-
we/, toa ne smee da se pretvori vo generalna anali-
ti~ka pozicija deka Makedonija i makedonskiot narod
moèle da se oslobodat edinstveno po pat na naciona-
len i kulturen razvitok. Revolucionernata masovna bor-
ba, koja Misirkov tolku mnogu ja kritikuva, isto taka,
e legitimen i neophoden metod vo makedonskata nacio-
nalno-osloboditelna borba.
No, pobitno e deka knigata „Za makedonskite ra-
boti” so svojata kritika na VMRO i nejziniot nedos-
96
tatok od makedonski nacionalni atributi, otvora edna

problemati~na dimenzija na na{iot odnos kon sopstve-
noto minato. Se ~ini deka vo imeto na za~uvuvawe na „mi-
tot” za VMRO kako nepogre{iva makedonska nacional-
na organizacija, kako eden realen stolb na makedoniz-
mot i kako reper za nacionalniot razvoj, na{ata isto-
riografija denes, ~esto, smisleno se obiduva da ne gi
„prenaglasuva” faktite koi zboruvaat za nedostatnoto
prisustvo na makedonski nacionalni atributi vo VMRO.
Vsu{nost, na{ata istoriografija na momenti e sprem-
na da ja `rtvuva vistinata, koja, isto taka, e apsolutno
neophodna kako nacionalen i nau~en reper.
Vo sekoj slu~aj, veli~estvenite horizonti {to kni-
gata na Misirkov „Za makedonskite raboti” gi otvori,
kolosalnata inspirativna energija na centralniot stav
za oddelniot nacionalen makedonski identitet, bile
ne{to tolku golemo, radikalno i avangardno {to edno-
stavno taa ne moè{e da bide dozvolena od vladite na
balkanskite pretendenti na Makedonija. Tuka leì i ob-
jasnuvaweto na obidite takvata kniga da se zaboravi, da
se sokrie, da se ignorira, da se anatemizira i, duri, da
se sotre od liceto na zemjata.
No, i pokraj takvata nesre}na sudbina na knigata
„Za makedonskite raboti”, Krste Petkov Misirkov i
po sudbonosnata 1903 godina prodolìl so svojata nau~-
na i patriotska dejnost. Bezgrani~nata i nenadminata-
ta qubov za Makedonija i narodot makedonski, kaj Mi-
sirkov sozdava nepresu{en i nesopirliv poriv za rabo-
ta i borba okolu makedonskoto nacionalno pra{awe.
Zatoa, i natamu, vo imeto na makedonskata nacionalna
97
posebnost, so dostoinstvo na zrel i umen ~ovek, so sil-

no koncentrirana volja, so ladnokrvnost na egzakten
nau~nik, so godini istraùva, prou~uva i pi{uva razni
tekstovi vo koi go rekonstruira monumentalniot is-
toriski ôd na makedonkata nacija. Toa go pravi i vo
vreme na golemite balkanski krvoprolevawa od Bal-
kanskite i Prvata svetska vojna, a i po niv, koga ve}e
negovata Tatkovina i mnogunapateniot makedonski na-
rod se podeleni. Povtorno, Krste Petkov Misirkov e
svesen za toa deka ako makedonskiot zbor se zagubi vo
yveketot na oru`jeto i razmavtanite voeni znamiwa, de-
ka toga{ ne e daleku i samrakot na Makedonija i na du-
hot makedonski.
Zatoa, i ponatamu nastojuval da gi uveri site svoi
nacionalno zabludeni sonarodnici deka imaat sopst-
vena nacionalna makedonska pripadnost i od nea proiz-
lezeni sopstveni nacionalni interesi. A, i ponatamu,
takvata negova aktivnost predizvikuvala negoduvawe i
mrmorewe, vikot i vreskawe, kaj neobrazovanite pri-
mitivci vo slu`ba na propagandite. Tie propovednici
i propagandisti na lagata deka vo Makedonija postojat
samo Srbi, Bugari, Grci..., vsu{nost, osven sopstvenata
ovozemska materijalna dobivka, nemale nikakva druga
misla vo svojata glava, a so godini r'èle kako besni
ku~iwa na Misirkov, samo za da im ugodat na svoite
stopani vo nekoja od balkanskite prestolnini. I koga
Misirkov ve}e trajno se naseluva vo Bugarija, a nego-
viot, i na negovata familija, fizi~ki opstanok e dove-
den vo pra{awe, toga{ se producirani i nekolkute ne-
govi statii „{to formalno imaa bugarofilska intona-
98
cija.” /B. Ristovski/ Tie statii, vsu{nost, pretstavu-

vaat samo bledi kompromisi da se za~uva fizi~kata eg-
zistencija i sami po sebe ne zboruvaat tolku mnogu za
poziciite na Krste Petkov Misirkov, kolku {to zbo-
ruvaat za edno àlno vreme na politi~ko bezumie i
razvrat, vo koe sekakva makedonska nacionalna mani-
festacija e progoneta vo dlaboka ilegala so najdrakon-
ski zakonski i vonzakonski sredstva.
Sepak, vo poslednite godini od svojot ìvot, koga
makedonskite vrhovisti, plateni od bugarskiot carski
dvor, iscelo go iskrivokol~uvaat svetoto makedonsko
delo i vo negovo ime se sluàt so ubistva od zad grb na
site onie koi se sprotistavuvaat na golemo-bugarskata
nacionalna kauza, Misirkov javno im ukaùva na site
Makedonci deka za niv „svesta i ~uvstvoto deka sum Ma-
kedonec treba da stojat povisoko od s# drugo na svetov.”
/v. „Mir”, 25 mart 1925/ Iskli~itelno hrabro, pove}e-
kratno, javno go argumentira i brani makedonskiot na-
cionalen identitet i otvoreno ja kaùva najednostav-
nata vistina deka „Makedoncite $ se nu`ni na Makedo-
nija; samo so Makedonci, Makedonija }e bide na Make-
doncite, a ne bez niv.” /v. „Mir”, 12 mart 1925/ Im objas-
nuval deka Makedoncite ne treba da se rakovodat od uka-
ùvawata i sfa}awata na sofiskata i belgradskata in-
teligencija ili dnevnite interesi na Bugarija i Srbi-
ja, tuku „nie sme Makedonci i za nas na prvo mesto sto-
jat interesite na Makedonija i Makedoncite...” /v. „Pi-
rin”, 21 oktomvri 1923/ Soglasno na toa, im sovetuval
deka kako Makedonci treba da imaat samo „svoe make-
99
donsko gledi{te za minatoto, sega{nosta i idninata”

na svojata tatkovina. /v. „Mir”, 12 mart 1925 godina/
Po Misirkov!
Soznanijata na Misirkov bea pregolemi! Make-
doncite, sovremenici na Misirkov, se ispla{ija od og-
romnata golemina na makedonskata nacionalna ideo-
logija {to im bila otkriena i taka naglo prezentira-
na. Taa makedonska nacionalna ideologija bila spro-
tivna na site nivni dotoga{ni „egzarhiski” soznanija i
veruvawa. Bila, duri i sprotivna na nivnite sitni, ma-
terijalni sekojdnevni interesi. Zatoa, ne samo {to ne
ja prifatija kako svoja, tuku knigata „Za makedonskite
raboti”, sekako so pottik od bugarskata vlast, kako ere-
ti~ka „ja gorat vo Sofija makedonski dejci”, a nego sa-
miot fizi~ki go maltretiraat „makedonski sofiski re-
volucioneri”. /B. Ristovski/ Objavuvaweto na negovite
statii, pred krajot na negoviot ìvot, bilo spre~eno
so zakani od lu|eto na mihajlovisti~kata VMRO. Vsu{-
nost, Misirkov ja preìvuval najgolemata mo`na tra-
gedija – da bide proglasuvan za predavnik i terorizi-
ran od pripadnici na svojot sopstven makedonski rod!
No, golemite lu|e duri otkako }e umrat, vsu{nost,
po~nuvaat da ìveat! Toa osobeno se odnesuva za Krste
Petkov Misirkov!
Za da se slu~i toa, treba{e da se pojavat onie
besprekorni Makedonci od Makedonskiot literaturen
kruòk vo Sofija, kon krajot na triesettite godini, od
koi Misirkov be{e proglasen za „najgolem i najskap
sin na Makedonija”, a negovoto delo odnovo da se „ot-
100
krie”, da se prifati kako svoe, celosno da se valorizi-

ra i afirmira i, na krajot, da se nadograduva i prak-
ti~no implementira. No, neupatenite, a takvi bea mno-
zinstvoto Makedonci vo razdelenata Tatkovina i nad-
vor od nea, za Misirkov s# u{te znaeja malku ili ni{-
to. Duri so sozdavaweto na makedonskata nacionalna
dràva, po pobedonosnata Nacionalnoosloboditelna i
antifa{isti~ka vojna, „Za makedonskite raboti” be{e
otpe~atena i kako nacionalna programa, be{e pretvo-
rena vo osnova vrz koja se izgraduva{e makedonskiot
nacionalen razvitokot.
Denes Misirkovoto delo s# u{te e osnova za od-
brana, utvrduvawe i afirmirawe na makedonskiot na-
cionalen identitet. Misirkov{tinata s# u{te ja odr-
ùva duhovnata kohezija na makedonskiot narod i ja
spre~uva eventualnata fragmentacija na na{eto nacio-
nalno tkivo. Toa s# u{te pretstavuva makedonski aksio-
lo{ki temel preku koj se pravi razlikata me|u nas i
ostanatiot svet. Nau~nite poziciite na Misirkov go
pretstavuvaat makedonskiot nacionalen reper koj, zaed-
no so Vistinata kako univerzalen nau~en reper, ni ovoz-
moùva da se dviìme niz na{eto minato, sovremenost
i, sekako, idnina!
Mitot za Iksion ili edno nu`no predupreduvawe!

No ovoj tekst, pokraj toa {to saka da ja reafir-
mira i akcentira ve}e iznesenata ideja od pisatelot
Meto Jovanovski /vo nedelnikot „Puls” od 18 fevruari
1994 godina/, za postavuvawe na slikata na Misirkov na
najvisoko mesto vo makedonskata nacionalna ikonogra-
101
fija, saka i da napravi predupreduvawe deka ~ove~koto

pametewe e krevko! U{te pove}e, bidej}i se ~ini deka,
sega i tuka, vo sovremenata i samostojna makedonska dr-
àva, postoi opasnost golemoto zna~ewe na deloto na
Krste Petkov Misirkov da se namali i, duri, celosno
da se marginalizira. /A, kako, inaku, da se objasni ce-
losnoto zaboravawe da se odbeleì osumdesetgodi{-
ninata od smrtta na Krste Misirkov na 26 juli ovaa go-
dina?/
Ovoj tekst e predupreduvawe deka recidivi na ma-
kedonskiot banditski vrhovizam i vo ovaa na{a dene{-
nina, povtorno „java” na grbot na neznaeweto, mitolo-
gijata, neinformiranosta i producira tekstovi „so kraj-
no ednostrani, napadno tendenciozni i otvoreno anti-
makedonski otkritija.‘„ /Blaè Ristovski/ Tie, priglu-
pi i polupismeni „trgovci so minatoto” na eden mal na-
rod, direktno, no naj~esto indirektno, skoro sekoga{,
pukaat i plukaat vo oddelniot makedonskiot naciona-
len identitet, koj Krste Petkov Misirkov go postavil
kako bazi~en reper na makedonskata nacionalna ops-
tojba.
Na krajot, i predupreduvawe deka vo bezobli~na-
ta, no op{ta potreba, da se stekne bogatstvo ili poli-
ti~ki pozicii, mnogumina zaboravaat na svojot make-
donski rod i mislat deka nikoj i ni{to ne go zagrozuva
nivniot makedonski nacionalen identitet. Zaboravaat
deka propagandite koi vo minatoto go delele nacional-
noto tkivo na makedonskiot narod, i denes, samo prikri-
eno i posofticirano se prisutni i aktivni. Pokraj toa,
zaboravaj}i na svoeto makedonsko nacionalno ~uvstvo,
102
zaboravaat da im oddadat dostojna po~it na lu|eto kako

Krste Petkov Misirkov i ostanatite makedonski veli-
kani, koi, vo krajna linija, im ovozmoìle da gi posedu-
vaat site blagodeti i privilegii.
Zaradi toa, neka ni bide dozvolena edna, navidum,
digresija, a vo su{tina, i toa kako, potrebno i polezno
predupreduvawe!
Spored gr~kata mitologija, Iksion bil kralski
sin, koj iako izvr{il podmolno ubistvo, za koe mu sle-
duvalo smrtna kazna, sepak so milosta na vrhovniot bog
Zevs bil po{teden i, duri, zemen na Olimp da ìvee
me|u bogovite. Iksion bil neblagodaren i nelojalen.
Neprestano nastojuval da ja zavede Hera, ènata na Zevs.
Otkako Zevs gi otkril namerite na Iksion, napravil
dvojni~ka na Hera od oblak, koja, nabrzo, Iksion pov-
torno se obidel da ja zavede. Zevs nenadejno se pojavil,
go fatil na delo Iksion i mu naredil na bogot Hermes
nemilosrdno da go kam{ikuva, a Iksion neprestano da
gi kaùva zborovite „DOBRODETELITE ZASLU@U-
VAAT POÎTUVAWE”. Otkako taa dolgotrajna tor-
tura zavr{ila, Iksion bil ìv zakovan za ogneno trka-
lo, koe neprestano se vrtelo na neboto, so {to toj bil
izloèn na ve~no stradawe.
Krste Petkov Misirkov, koj celata svoja energija
i znaewe gi posveti za dobroto na svojot makedonski
narod, a negovoto delo e temelot na makedonskata na-
cionalna svest i dràva, definitivno e na{iot naj-
golem DOBROÎNITEL. Otsekoga{ i sekade, kaj nor-
malnite i blagorodni lu|e, za site koi na korista i qu-
bovta na sopstveniot narod im go posvetile svojot ì-
103
vot, ima samo pofalbi i po~ituvawe. Onie koi toa ne go

nau~ile, kako i Iksion, porano ili podocna, sekoga{
visoka kazna pla}ale. Nie, deloto na Misirkov ne smee-
me da go prodademe ili predademe, zaboravime ili mar-
ginalizirame, bidej}i toga{ gubime s#! Toa bi bilo ram-
no na makedonsko nacionalno samoubistvo! Vsu{nost,
izvornata sila na klu~nite vrednosti na misirkov{ti-
nata treba neprestano da ja neguvame i obnovuvame. Oso-
beno sega, koga vladee duhovna pusto{, moralna degra-
diranost i laèn patriotizam, koi proizveduvaat lu|e
bez lice i du{a! Vpro~em, da se osoznae, da se razbere i
da se prifati kako svoja najvisoka dol`nost, obvrskata
kon Vistinata, Pravdata i Tatkovinata e priviligija
samo na VISTINSKITE LU\E. Samo taka celosno mo-
è se dorazvie ubavinata na sopstveniot ìvot. Zatoa,
najnakraj, sekoga{ i sekade, oddadete mu NAJVISOKA
POÎT na na{iot najgolem makedonski dobrodetel –
Krste Petkov Misirkov!
„INFO-MAGAZIN”,
Bitola, septemvri 2006 - januari 2007 godina
104
GLUPOSTA I POBEDNICITE
ili za „porazot” na OMO „ILINDEN” vo Brisel
„Vie }e pobedite za{to imate pove}e

brutalna sila. No nikogo nema da ubedite... Za toa, bi
trebalo da go imate ona {to Vi nedostasuva:
razumot i pravoto na va{a strana...”
Migel de Unamuno
Gluposta i zlatoto!
ôve~kata glupost sama po sebe e elementarna i
sekojdnevna, planetarna i neograni~ena pojava, a ova na-
{e obezdu{eno i prosto vreme na evtino politikanst-
vo, se ~ini deka dejstvuva na ~ove~kata glupost kako
do`d na pe~urki: gluposta niknuva na site strani neza-
pirlivo i obilno. Taka, „nau~ivme” deka nema takva glu-
pa laga, koja ne bi moèla so svojata prividnost i sa-
moreklamirawe da dejstvuva kako vistina; deka glas-
noto iskaùvawe na sopstvenite misli e ne{to {to di-
rektno ve smestuva vo taborot na „protivnicite”; deka
nacionalnite, kulturnite i politi~kite razliki moàt
i mora da se izbri{at i deka e potrebno site da se uni-
ficirame i da prifatime eden edinstven model na raz-
misluvawe i ìveewe... S# na s#, se iznaslu{avme - glu-
post do glupost!
Od svoja strana, vladeeweto na vakvata planetar-
na glupost, kaj nas dobiva osobeno specifi~ni, grotesk-
105
ni, lokalni belezi! Taka, nie, pred s# i nad s#, nau~iv-

me deka ~ovekot vo ovaa zemja stanuva ~ovek duri otka-
ko }e se stekne, najmalku, so polo`ba na {ef na op{-
tinskata partiska organizacija ili so dovolno pari za
da moè da potkupuva! Toj {to ne poseduva nitu edna od
dvete privilegii, ne moè da ìvee ~ove~ki!
Imeno, nau~ivme deka parite i partiskite vrski
stanale merila na site ne{ta... Deka zlatoto osvetuva,
prosvetuva i prostuva – s#! Zlatoto podmituva sudii,
inspektori, carinici, dràvni slu`benici, lekari, ap-
tekari, profesori, novinari... Ne postoi zlostorstvo
{to ne moè da se zata{ka so dovolno koli~estvo zla-
to ili partiski lobirawa. Zakoraveni kriminalci so
pomo{ na zlatoto stanuvaat javni li~nosti, politi~a-
ri ili „biznismeni”, koi, potoa, katadnevno preku ves-
nicite i televiziite besramno se samoreklamiraat ka-
ko „najsposobni” i „sesilni”. Vsu{nost, zlatoto gi pret-
vorilo kriminalcite i plitkoumnite „politi~ari” vo
primer za mladite pokolenija. A, razumniot i blag zbor,
blagorodnata i pravedna misla, qubovta i dobrinata,
vo ovaa izludena stvarnost, normalno, stanale celosno
izliteni, demodirani i neceneti. Vistinata, pak, sose-
ma nepotrebna. No, skoro site zaboravaat deka me|u ter-
minite zlato i zloto razlikata e sosema, sosema mala:
se sostoi samo vo edna bukva! Zaboravaat deka zlatoto
i zloto se takvi – vo eden moment voshituvaat, a ve}e vo
naredniot bezmilosno – uni{tuvaat! I, zaboravaat deka
umniot zbor i minatoto iskustvo samo na budalite ne
im e u~itel.
Zatoa, malku pouka od istorijata!
106
VAE VICTIS! /Te{ko na pobedenite!/

Otkako Keltite, predvodeni od nivniot kral Bren,
gi pobedile Rimjanite i go zazele Rim, bil postignat
dogovor tie da se povle~at od gradot za golem otkup.
Pred gradskite yidini na Rim, pri mereweto na otku-
pot vo zlato i skapocenosti na kantar, toga{niot rim-
ski tribun gi obvinil Keltite deka koristat la`ni te-
govi. Na toa, Bren go frlil i svojot me~ na vagata i re-
kol – VAE VICTIS! So toa, vsu{nost, rekol deka prav-
data i vistinata kolku i da se na stranata na poraze-
nite, sepak, se celosno bezvredni za pobednicite! I, po-
kaàl, deka ~esto gluposta i slepata èlbata za zlato
se primarni za pobednicite! No, istorijata pokaàla
deka nitu pobedata, nitu zlatoto steknato od nea, sami
po sebe, ne zna~at ni{to za da ostavat nekoja pozna~aj-
na traga vo vremeto. Imeno, od Keltite na kralot Bren
ne ostanalo skoro ni{to i retko koj denes za niv voop-
{to ne{to znae. Nasproti toa, Rim i negovata kultura
zra~ele i zra~at niz mileniumite.
Deka nie denes se nao|ame vo klasi~na pozicija na
porazeni, i ne e te{ko da se konstatira. A, isto taka, ne
e te{ko da se sfati, deka zaradi takvata pozicija sme
primorni da se iznagledame i iznaslu{ame – golemi glu-
posti! Taka, sekojdnevno gi gledame, slu{ame ili ~ita-
me na elektronskite ili vo pe~atenite mediumi, na{i-
te sovremeni „politi~ki komesari” so nivnata klovnov-
ska retorika i nivnite lekcii za demokratija, denacio-
nalizacija, lustracija, evropeizacija... Gi slu{ame ili
~itame nivnite „dobronamerni i stru~ni analizi i so-
veti”, po koi, ne samo {to morame, bezuslovno i bespo-
govorno, da ja prifatime dene{nava vladea~ka global-
na ideologija, tuku i deka e potrebno da se osudime i
107
izberbatime samite sebe, samo i samo, za da gi zadovo-

lime nivnite mentori i finansieri od tu|ina. Ovie
plitkoumni i praznozborni ideolozi na poltronizmot,
besramno i besmisleno n# ubeduvaat vo bezgre{nosta
na dene{nive „stopani na svetot”, no mol~at koga is-
tite tie stopani nosat re{enie, na primer, deka ne pos-
tojat Makedonci vo Bugarija, deka duri i baraweto na
nivnite prava e „skandalozno” i, konsekventno, poddrù-
vaat da ne se registrira politi~ka partija na tamo{-
nite Makedonci. /”Dnevnik” od 24 no-emvri 2006 godi-
na/ Ne im pa|a ni na kraj pamet, da gi zapra{aat niv-
nite „idealni” stopani, kako e mo`no, ednovremeno, da
odobruvaat i poddrùvaat politika po koja vo Bugarija
ne postojat nacionalni malcinstva i, uporno, nas da ni
nametnuvaat „ramkovni dogovori”.
Sepak, pobednicite ja pravat sega{nata stvarnost.
Ama, kako {to ne u~i pogorniot primer na Keltite i
Rim, sekoja pobeda e privremena, a sekoj pobednik e sa-
mo skica za – iden gubitnik! Vistinata i pravdata, se-
koga{ si probivaat pat! Ottamu, NIKOGA[ ne e se-
edno - kade, kako i so kogo! Nagradata ili kaznata za vis-
tinskiot ili gre{niot izbor sekoga{, porano ili po-
docna, stignuva za site! Za nas, najverojatno, }e ostane
samo {tetata, napravena so golemite gluposti i lagi na
dene{nive pobednici i nivnite doma{ni izme}ari!
Vpro~em, kako {to i zad Keltite na kralot Bren, os-
tanala samo {teta, koja mnogubrojni generacii trebalo
da ja popravaat!
„INFO-MAGAZIN”,
Bitola, 15 fevruari 2007 godina
108
ISTORIJATA NE E IDEOLOGIJA
„Stremeòt kon tolkuvawe na istorijata e

tolku dlaboko vkorenet {to, dokolku nemame kon-
struktiven stav kon minatoto, bivame odvle~eni
ili vo misticizam ili vo cinizam.”
Od knigata „[to e istorijata”
na Edvard Halet Kar
Ambientot!
Na site ni e ve}e sosema jasno deka vo kr~mi se do-
nesuvaat va`ni politi~ki re{enija i se krojat ~ove~-
ki sudbini. Zatoa i se iznagledavme i }e gledame, deka
se prodavaat, za sitni pari ili sitni privilegii i ne-
obrazovani i obrazovani, i pametni i priglupi, i ra-
botnici i intelektualci... Se iznagledavme, „dvorski lu-
|e”, podlizurkovci i la`govci koi mu se umilkuvaat na
svojot „tiranin” za da dobijat korka leb. Na ovoj na{,
sekojdneven, robovladetelski pana|ur, ne samo {to se
prodavaat sopstvenata fizi~ka sila, um i razum, tuku,
skoro celosno mizerno, za sitni pari, se prodavaat i
sopstvenoto dostoinstvo i ~est. Prostitucijata cveta
i e „najisplatliva” profesija. Zavidlivosta i zlobnos-
ta stanale seop{ti karakteristiki. Poltronizmot, sfa-
ten kako koleni~ewe i molewe, vo koj sopstvenoto po-
niùvawe e „uslov bez koj ne se moè”, stana voobi~a-
eno i prifatlivo odnesuvawe. Sosema prirodno, vo ovaa
109
na{a gansterska civilizacija, caruva – licemerieto! Za-

toa, i najkonvencionalniot stisok na raka mnogu ~esto
e prosleden so nevidliv „blesok na noòt”. Nikoga{ po-
vaè~ka ne bila onaa maksima zapi{ana na me~ot na Eu-
gen Savojski: „Cave me falsis amicis, salvabo te ab inimicis!”
/ûvaj me od la`nite prijateli, jas }e te spasam od ne-
prijatelite/
I taka, voop{to ne za~uduva {to od mediumite se
kreira eden karnevalski ambient, vo koj voinstveno i
agresivno, najmnogu od s#, se prodavaat ~ove~kite pati-
la i poniùvawe, pokornost i bezglasnost, strav i men-
talnata pomerenost, besramnost i narcisoidnost, bezo-
brazluk i div razvrat, a mislata za ~ove~nosta, za qubov-
ta, za rodoqubieto, za slobodata, za vernosta, za prav-
data i vistinata, za ~esta i sovesta, ni se pretstavuvaat
kako celosno i neotpoviklivo – mrtvi!
Ottamu, gledame deka vo ovaa na{a, ìvotinski
surova stvarnost, ~ove~nosta vo ~ovekot se rasitnila
do nevidlivost! Slikata od mediumite, vsu{nost, ni po-
kaùva deka se gradi kult na ubiecot i ubistvata! Za-
toa, ni se ~ini, deka vo izludenata stvarnost na lu|eto
dobro i prijatno im mirisaat ~ove~kite trupovi, deka
tie go sakaat toj gnile`, deka uìvaat vo slu{aweto na
ùborot od potoci na ~ove~ka krv! S# pove}e, kako
edinstveno vistinito, se prifa}a kretenskoto i anti-
humanisti~ko stojali{te deka ~ovekot, vsu{nost, e ~o-
vekojadec. Oti, kako i me|u yverovite, taka i me|u lu|e-
to, kako edinstveno vredna i merodavna ni se pretsta-
vuva – silata! Silata na muskulite i silata na parite.
I navistina, sekojdnevno, ja svedo~ime ta`nata vistina
110
deka nekoi se podgotveni da se spu{tat mnogu nisko,

zaradi sopstvenoto privremeno zadovolstvo i bogatstvo.
Ostanuva da vidime, moè li vo ot~ove~uvaweto da se
odi u{te – ponisko? I, da vidime – do koga? I, do kade?
Antiistorizmot!
E, tokmu vo takov, karnevalski i gansterski am-
bient, s# po~esto i po~esto, n# sovetuvaat da prifa-
tivme deka od sosema prizemni i koristoqubivi pri~i-
ni, potrebno e da se obezli~ime i kako poedinci i kako
nacija. Zatoa, dràvata ni ja pretvorija vo teatarska sce-
na, vo koja „reìserite” n# prinuduvaat sekojdnevno da
ja slu{ame papagalski povtoruvanata glupost, deka ne
postoi ni{to {to vo minatoto e vredno za da go za-
pomnime i, sledstveno, da go odbeleìme. Ni{to ne ja
zasluùva na{ata blagodarnost i voshit! Vo seop{ti-
ot raspad na poimite i moralot, sekojdnevno, n# u~at
deka minatoto go „ko~i progresot”, a, vsu{nost, ni suge-
riraat deka „s# po~nuva od niv”. I dràvnosta, i samo-
stojnosta, i blagosostojbata, i umnosta... Seto, pred niv,
nema nikava zasluga za ova par~e zemja nare~eno Make-
donija i site, pred niv, bile priglupi i nesposobni ak-
teri koi ni{to pametno ne napravile za ova {to denes
go poseduvame. Vo taa teorija i praktika na malogra-
|anskite dekadenti, se premol~uvaat, ignoriraat, mar-
ginaliziraat, negiraat i ocrnuvaat skoro site make-
donski nacionalni misliteli i heroi, celi dvièwa za
sloboda i pravda. Namesto niv, pana|urski se propagi-
raat i prodavaat, nekoi minati ili sovremeni, no, seka-
ko, celosno bezvredni i bezli~ni „urbani heroi”. „Lu-
111
|e” ~ie ime, vo normalni uslovi, ne e vredno da bide

spomenato, niti zapameteno!
Vo posledno vreme kaj nas se vodi edna propa-
gandna kampawa, istorijata kako nastaven predmet da ja
opfati vo najgolema merka samo sovremenata istorija.
Vsu{nost, se podgotvuva teren istoriskata nauka da se
transformira vo ideologija, a istorijata kako nasta-
ven predmet da se pretvori vo ideolo{ko obrazovanie.
Na po{irok plan, na delo e Gebelsovsko bri{ewe na
na{eto istorisko pametewe i istoriska tradicija, na
na{iot maj~in jazik, na na{ata kultura, vo krajna li-
nija, na na{iot makedonski identitet i, namesto toj
identitet, instalirawe na nekoj tu|, sosedski ili „op{-
tosvetski”, unificiran identitet. Uporno n# turkaat
vo eden prazen prostor i vreme, vo edna nebidnina, vo
koja ne postojat ~uvstva, a ne postoi nitu razmisluvawa
za tie ~uvstva! Tamu, celosno pozitivisti~ki i utili-
taristi~ki, „kolbasot e povaèn od [ekspir”. /êrni-
{evski/ Tamu s# e – relativno! Tamu ne postoi minato-
to, a na krajot ne postoi nitu idninata! S# e
sega{nost!
Edinstveno vo ovie koordinati na grandiozna glu-
post, na globalen kulturolo{ki varvarizam, na idejno-
nacionalna ikonoklastika moè da se protolkuva, da
se razjasni, da se sfati, katadnevnoto potcenuvawe na
makedonskoto nacionalno minato. I, sledstveno, nihi-
listi~koto i cini~no tretirawe na makedonskata isto-
riografija!
Zaboravaweto da se odbeleàt i ~estvuvaat niza
zna~ajni nastani i li~nosti /godi{ninite od Gra|an-
112
skata vojna vo Grcija, od smrtta na Krste Petkov Misir-

kov.../ i postepenoto marginalizirawe, pa duri i isfr-
lawe na istorijata kako nastaven predmet od obrazov-
niot sistem, sosema sigurno vodi kon uni{tuvawe na ma-
kedonskiot identitet i humanizmot kako moralen ori-
entir! Vodi kon – samouni{tuvawe!
Zatoa, sega i tuka, sprotistavuvaweto na nacio-
nalno i ~ove~ki nedostojnoto odnesuvawe, borbata pro-
tiv nesmasno zaboravawe na minatoto i negativnoto
pretvorawe na istoriografijata vo pole za „proda`ba”
na ideologija, treba da bide zada~a na sekoj prose~no
~esen intelektualec.
„INFO-MAGAZIN”,
Bitola, 1 mart 2007 godina
113
HEROIZMOT I TRAGIZMOT NA ILINDEN
Istoriskite nastani se podgotvuvaat postepeno.

Tie sekoga{ imaat svoe poteklo, svoj izvor. Nivnoto
ostvaruvawe vo posakuvaniot pravec, bara razum i rabo-
ta, qubov i posvetenost, trpenie i posledovatelnost.
Od druga strana, sekoj neobmislen ~ekor, so cel da se
postigne pobrzo re{enie, moè da go sopre pravilniot
tek na nastanite i za dolgo, ako ne zasekoga{, da popre-
~i da se postignat sakanite rezultati. Vo oviie mislov-
ni koordinati, mora da se smesti i analizira Ilinden-
skoto vostanie, kako eden od najzna~ajnite nastani od
makedonskata nacionalna istorija.
Nikulecot na Vostanieto se nao|a daleku pred ne-
goviot oficijalen po~etok. Vremeto pred Ilinden za
Makedonecot bilo TRAGI^NO VREME! Bezmerno stra-
dawe i potoci krv ja imale poplaveno makedonskata
zemja. Pusto{ewata i yverstvata bile – sekojdnevie! Ga-
zeweto na ~ove~koto dostoinstvo – voobi~aenost! @i-
votot – ~emer i jad. Beznade`nosta – mentalna sostojba!
Vo edno takvo vreme, smrtta e blagodet! „Po-
dobro uàsen kraj – otkolku uàs bez kraj” kako {to re-
kol Dame Gruev!
Kolku za ilustracija!
Vo 1901 godina vo Kostursko, vo vrska so ubistvo-
to na Nuredin beg od seloto Sveta Nedela, se slu~ila
golema afera, pri {to bile uapseni pove}e lica povr-
115
zani so Makedonskata revolucionerna organizacija.

Eden od uapsenite bil i Kuzo, obi~en vodeni~ar od
seloto Manak, Kostursko. Sosema bilo jasno deka }e
sleduva bezmilosno yversko izma~uvawe. Vpro~em, toa
bilo voobi~aena postapka so Makedoncite ~ij ìvot
bil ni{toten i bezvreden vo Otomanskata dràva. Ne-
posredno pred da po~nat da go izma~uvaat vo turskiot
zatvor, Kuzo, bidej}i ne veruval deka }e moè da gi iz-
drì izma~uvawata, a pretpo~ituvaj}i poskoro da um-
re, otkolku da gi predade tajnite na Organizacijata, so
noè, koe nekako go nabavil vo zatvorot, si go raspa-
ral stomakot. No, toa ne e s#. Otkako nabrzo uvidel
deka so samoto rasekuvawe na stomakot nema da umre
brzo, Kuzo so sopstveni race, treskavi~no zapo~nal da
si gi vle~e sopstvenite creva i da se obiduva da gi is-
kine, so cel smrtta da nastapi pobrzo. Straàrite go
prona{le pred da umre i go odnele vo bolnica kade ì-
votot mu bil spasen. Nastanot bil tolku grozomoren,
{to samata turska vlast, so celata svoja surovost, bila
frapirana i za izvesno vreme ja zgolemila kontrolata
za da ne se slu~uvaat yverski ma~ewa.
Pred Ilinden, na Makedoncite sosema jasno im
stanalo deka mol~eweto i strplivosta ne se dovolni za
nadminuvawe na agoni~nata sostojba. Starata „mudrost”
formulirana kako „navednata glava – sabja ne se~e” se-
kojdnevno se pokaùvala kako nevistinita. Se~ela sab-
jata. Se~ela. I toa naj~esto navednati glavi! Pra{awe
na vreme bilo samo koga do koja glava }e stigne. Pona-
tamu bilo – rutina.
116
No, so {to i kako da se odbranat sopstvenoto ~o-

ve~ko i nacionalnoto dostoinstvo? So {to i kako da se
odbrani Tatkovinata?
Odgovorot – SO QUBOV kon sebesi i sopstvena-
ta rodina, moèbi navidum izgleda „idealisti~ki” ili
pak, moèbi izgleda kako fraza, no celosno e vistinit!
Deka e vistinit, moè da se dokaè, na primer, preku zbo-
rovite na Hristo Uzunov, koj, neposredno pred svojata
smrt, $ napi{al na svojata majka: „No moàm li, koga
gi ~uvstvuvam bolkite na na{ata izma~ena Tatkovina,
da ne se oddadam so qubov na najveren sin na nejzinoto
sveto delo? Makite na tatkovinata se pove}e od site
stradanija na sekoja na{a majka. I jas – bez ni najmalku
da te navreduvam – se ~uvstvuvam pove}e sin na vtorata
moja majka – Makedonija, otkolku na tebe, koja si me ro-
dila.”
Rodoqubieto na Makedoncite, go pretvorilo „tra-
gi~noto vreme” vo HEROJSKO VREME! Makedonija,
taa „dolinata na solzite” – VOSTANALA! Dotoga{-
niot nekolkuvekoven molk se pretvoril vo krik, nekol-
kuvekovno sobiranata bolka vo bespo{tedna borba. Vos-
tanala Makedonija na Ilinden 1903 godina, za da go na-
pravi – nemo`noto! Takviot besmislen obid voop{to ne
e racionalno opravdan, mudar i korisen, no sekako zas-
luùva najgolem voshit i po~ituvawe!
Ili ako sakate, Ilinden e bleskoten primer na
ednostavniot fakt deka sekoga{ postoi izbor. Seko-
ga{! ôvekot sekoga{ ima izbor da ostane ~ovek! Pa
duri i so ~inot na odbirawe na smrtta, namesto bed-
niot ìvot, na predavnik ili na „rob” pred posilniot.
117
Narodot sekoga{ ima izbor da go za~uva svoeto na-

cionalno dostoinstvo! Borbata za sloboda e sekoga{
mo`na! Vpro~em, eden narod {to ne se bori za svojata
sloboda, toj ne e dostoen za taa sloboda! Potrebno e sa-
mo da se sfati deka i smrtta e slatka koga e za sloboda!
Ottamu, Ilinden, vsu{nost, ja pretstavuva najvozvi{e-
nata vertikala, niknata od najdlabokite ~uvstva i stre-
meì na Makedoncite za sloboda i dostoinstven ìvot.
[to se odnesuva do heroizmot – Ilinden e niza na
heroizmi! Makedonija bila poslana so trupovite na il-
jadnici nejzini, znajni i neznajni heroi. Heroi, koi vo
imeto na Makedonija, ginea, umiraa bez glas. Heroi koi
ja pregrnuvaa bestra{no smrtta, samo za da izvojuvaat
sloboda i ~ove~ki pravdini. Heroi, koi zaboravile na
sebesi, koi se samo`rtvuvale, a ne vozdignale nas – Ma-
kedoncite! Imeno, preku besprimerniot heroizam vo
Vostanieto, makedonskiot narod u{te edna{ se vbroil
vo najva`niot del od svetskata istorija – vo delot na
borbata za sloboda. Makedonskiot narod u{te edna{
pokaàl i dokaàl deka vredi da se plati sekoja cena
za qubovta kon slobodata i tatkovinata.
A, cenata, platena preku Ilinden, bila golema.
Makedonija bila pretvorena vo arena na krvavi sceni
vo koja ubistvata, obes~estvuvawata, ma~ewata se rede-
le ednopodrugo vo nedogled. Za vreme na Ilindenskoto
vostanie vo Makedonija imalo 239 borbi vo koi zagina-
le 994 vostanici. Okolu 4.500 èni, deca i maì bile
ubieni, isklani ili ìvi izgoreni, a 3.100 èni obes~es-
teni. Zgora na ~ove~kite zagubi, 200 sela bea celosno
ili delumno izgoreni, a vo niv bile uni{teni 12.440
118
ku}i. Bile obezdomeni 70.835 lu|e, a samo vo Bugarija,

baraj}i spas, pobegnale 30.000 lu|e.
I, da ne ostane zaobikolena i zaboravena ulogata
na vonmakedonskite faktori vo makedonskata ilinden-
ska tragedija! Nedvojbeno e deka Vostanieto bilo rezul-
tat i na antimakedonskite propagandi od sosedstvoto.
Goce Del~ev bezuspe{no predupreduval na opasnosta od
privrzanicite i nositelite na tie propagandi: „Make-
donija ima svoi interesi i svoja politika. Tie im pri-
pa|aat na site Makedonci. Onoj {to saka da raboti na
prisoedinuvaweto na Makedonija kon Bugarija, Grcija
ili Srbija, toj moè da se smeta za dobar Bugarin, Grk
ili Srbin, no ne i za dobar Makedonec.”
Sepak, istoriski fakt e deka najgolemiot del od
rakovodnite li~nosti na VMRO, i pred i vo vreme na
Ilindenskoto vostanie, bile vo oficijalna slu`ba na
bugarskata Egzarhija, uìvale gostoprimstvo na bugar-
ska teritorija, naj~esto, se sluèle so bugarskiot lite-
raturen jazik i pismo, so {to indirektno, deklarirale
bugarska nacionalna svest... Vo programskite celi na
Organizacijata, se zboruva samo za politi~ko oslobo-
duvawe, a nema nitu naznaka za makedonsko nacionalno
osloboduvawe, za voveduvawe na makedonski literatu-
ren jazik i sozdavawe na avtokefalna makedonska pra-
voslavna crkva! Ottamu, se ~ini sosema to~na konsta-
tacijata na Krste Misirkov vo knigata „Za makedon-
skite raboti” deka „ako avtonomijata na Makedonija se
javi kako rezultat na sega{noto vostanie /Ilindensko-
to-b.m./, toga{ makedonskoto pra{awe }e se re{i ne vo
polza na Makedoncite, a vo polza na Bugarite, za{to
119
komitetot /TMORO-b.m./... raboti pod bugarska firma”.

A, toa {to makedonskata istoriografija i javnoto
mislewe, „svesno podzamiùvaat pred tie op{topozna-
ti fakti” /B. Ristovski/, apsolutno e neprifatlivo!
Imeno, ne smeeme da ja `rtvuvame istoriskata vistina,
zaradi za~uvuvawe na idealiziranata slika vo koja
VMRO e „nepogre{iva” makedonska nacionalna orga-
nizacija i „nezamenliv” stolb na makedonizmot!
Vo sekoj slu~aj, predvremenosta i nepodgotvenos-
ta na Vostanieto, predizvikana od propagandite na so-
sedite, pred s# na bugarskata propaganda, direktno vli-
jaela na negovata neuspe{nost, na porazot koj toa go
doìvealo. Od toj aspekt, nema narod koj pla}al tu|i
grevovi so tolku krv i stradawa kako makedonskiot na-
rod. Ilinden e ubav urok! Urok koj ni ja pokaùva se-
bi~nosta na golemite sili i al~nosta na sosednite dr-
àvi! Koj ni pokaùva deka treba mnogu dobro da ja na-
u~ime i istorijata na antimakedonskite zagovori! Za
da gi prepoznavame – navreme. I da im se sprotivsta-
vime!
**
*
Vo dene{no vreme osobeno ni e potrebno da gi
izvle~eme poukite od sopstvenoto minato. Oti, ìvee-
me vo vreme na izrazena nemo} na ~ove~kiot rod. Vre-
me, na ispraznet ~ove~ki zbor i demisionirano dosto-
instvo. Vreme, na zamor i na lu|eto i na ideite. Vreme,
vo koe sevezden n# ubeduvaat, pa i ni nametnuvaat, deka
e potrebno prifa}awe na ìvotot po sekoja cena. Po ce-
na na otkaz od rodoqubieto. Od qubovta voop{to. Po
120
cena na otkaz od borbata. Otkaz od Makedonija i make-

donskoto nacionalno ~uvstvo. Otkaz od nas samite!
Vo edno takvo vreme, potsetuvaweto i ~estvuva-
weto na Ilinden pretstavuva pove}e od obi~no navra-
}awe kon sopstvenoto minato i neguvawe na tradici-
jata. U{te pomalku toe e nekakov izvetven izraz na pa-
tetika ili na nacionalen romantizam. Toa navra}awe e
obid da si pripomneme deka ropskiot ìvot bez dosto-
instvo i ne e nekoj ìvot {to treba qubomorno da se
~uva i pazi. Obid da se uverime deka i malite narodi se
kadarni za golemi podvizi. Ilinden 1903 godina pret-
stavuva, pred s# i nad s#, obid da se vozveli~i
slobodata i ~ove{tinata! Najnakraj, nie Makedoncite,
preku pov-torniot pro~it na sopstvenata istorija, }e
treba da izvle~eme i pouka od dosega{nite na{i
borbi, za da moème kon idninata da odime so najmalku
`rtvi i po najkratkiot pat.
neobjaven tekst za Ilinden 2006 godina
121
RECENZIJA
Makedonija e samostojna dràva ve}e 16 godini.

Mnogu ne{ta se smenija na podobro za ova vreme. Vo
istitot period, nekoi negativni raboti ne se sme-
nija, ili duri i dopolnitelno se vlo{ija. Imperi-
jalnite apetiti na sosednite dràvi, karikaturalno
sme{ni vo sporedba so nivnata politi~ka marginal-
nost, liliputanskite dimenzija i skromnite kapaci-
teti, se naso~ija kon Republika Makedonija. Od negi-
raweto na makedonskiot nacionalen identitet i po-
reknuvaweto na makedonskiot jazik, do osporuvaweto
na pravoto na sopstvena istorija, i na avtokefalnata
crkva, propagandnite sistemi na sosedite uporno pro-
duciraat novi i novi falsifikati, fabrikuvaj}i ce-
li biblioteki antimakedonska psevdo–istorija.
Vo dosega{niot javen anga`man, Aleksandar Li-
tovski se legitimira kako avtor koj sistematski se
posvetil na borbata protiv vakvata negativna recep-
cija na Makedonija, odnosno, na afirmacijata i re-
afirmacijata na vistinata za makedonskiot naciona-
len, istoriski i kulturen identitet. Predloèniot
rakopis opfa}a 15-tina esei koi, na okolu 120 stra-
nici go tematiziraat tokmu ovoj nevralgi~en aspekt
na makedonskiot politi~ki i duhoven identitet. Is-
klu~itelno argumentiran, so odli~ni poznavawa na
temite so koi se zafa}a, Litovski efektno ja vklopu-
va i svojata erudicija, za da go zacvrsti i uverlivo
123
prezentira svojot iskren humanisti~ki pathos i dla-

bokata li~na posvetenost na makedonskata kauza.
Daleku od bilo kakva tesnogradost na nacio-
nalisti~ki platformi, Aleksandar Litovski gi jus-
tificira najvisokite civilizaciski ideali i gi bra-
ni op{to~ove~kite prava vrz primerite od makedon-
skata ponova istorija. Potpren vrz Hegel, kako i vrz
Fejerabend, Ni~e, kako i Sloterdajk, Kami kako i He-
raklit, Aleksandar Litovski ja nao|a srodnosta i is-
tite bitni vrednosti i vo ìvotnite prikazni na Vap-
carov, Dine Abdurahman, Vasil Antevski Dren, na
Lazar Poptrajkov, na Mirka Ginova, Jane Sandanski,
Lazo Angelovski, Krste Petkov Misirkov, odnosno
vo primerite od Ilindenskoto vostanie i Gra|anska-
ta vojna vo Grcija.
Pove}eto esei objaveni se vo dnevni i nedelni
vesnici, najmnogu pak vo „Bitolski vesnik”. Nivnoto
pe~atewe na edno mesto, vo forma na kniga, }e ovoz-
moì na{ata javnost da se zapoznae so ovoj opus na
eden avtor {to dosledno, suvereno i uverlivo ja bra-
ni pozicijata na qubovta kon vistinata i kon sopst-
veniot narod, vo vremeto vo koe vistinata i qubovta
i se najpotrebni na Makedonija.
Zaradi toa, ovaa kniga na Aleksandar Litovski
ja prepora~uvame za pe~atewe, potenciraj}i gi u{te
edna{ i nejzinite nau~ni i estetski dostreli, kako i
nejzinata aktuelnost i anga`manot za afirmacija na
samobitnosta na makedonskiot nacionalen i kultu-
ren identitet.
So po~it
Ferid Muhi}
124
RECENZIJA
Za rakopisot – kniga esei
„Pofalba na make-donizmot”
od Aleksandar Litovski
Predloèniot rakopis na Aleksandar Litovski

opfa}a sedumnaeset esei koi diskutiraat okolu ma-
kedonskiot nacionalen identitet. Tie se objavuvani
vo tekot na pove}e godini vo razni dnevni, nedelni
ili mese~ni vesnici i spisanija.
Vo site esei, niz prekrasni poedine~ni ili grup-
ni primeri na hrabrost i po`rtvuvanost na makedon-
skite borci za sloboda, vsu{nost, se prezentiraat i
favoriziraat i makedonska nacionalna svest, no i
najzna~ajnite op{to~ove~ki vrednosti: qubovta, pra-
vednosta, dostoinstvoto, principielnosta... Sosema e
o~igledna tendencijata na avtorot da ja potencira
potrebata od qubov kon Tatkovinata i potrebata od
prifa}awe na nekoi osnovni moralni normi.
Sekako, vo vremeto vo koe ìveeme, a vo koe pos-
toi erozija na mnogu eti~ki principi, vakvata kniga
esei na avtorot Litovski, ne samo {to e potrebna, tu-
ku, bi se reklo i deka e neophodna. Zgora na toa, vo
prilog na vakvata konstatacija odi i toa {to sosema
e o~igledno deka sosedite na Makedonija, s# u{te, se
nemaat otkaàno od svoite ekspanzionisti~ki so-
ni{ta.
125
Zatoa, ovaa eseisti~ka kniga na Aleksandar Li-

tovski ja prepora~uvame za pe~atewe, potenciraj}i
gi nacionalnite i univerzalnite poraki koi se sodr-
àni vo nea.
So po~it,
m-r Nikola Talevski
126
Sodrìna
Prolegomena: Slika na du{ata se zborovite ............ 7

Esej za borbata i qubovta ............................................ 13
Panegirik za Dine Abdurahman.................................. 19
Eden dobar ~ovek ............................................................ 23
Zo{to – Ilinden?.......................................................... 27
Sto godini potoa — Ilinden 1903 ............................. 33
Glavata na Lazar Poptrajkov ili zo{to
istorijata e pove}e od faktografija? ...................... 37
Eden reper za makedonska nacionalna
orientacija ...................................................................... 45
Dosleden makedonizam .................................................. 51
Posledicite od Gra|anskata vojna vo Grcija........... 55
Smrtonosnite ~uvstva na Mirka Ginova .................. 67
Deset krvavi godini....................................................... 73
"Jas ne se pokoriv, jas ja izbrav smrtta"................... 81
Makedonskite ideali i makedonskiot idol............. 89
Gluposta i pobednicite .............................................. 105
Istorijata ne e ideologija ........................................ 109
Heroizmot i tragizmot na Ilinden......................... 115
Recenzii ......................................................................... 123

Litovski, Pofalba Na Makedonizmot

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Litovski, Pofalba Na Makedonizmot

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

d-r Aleksandar Litovski

„LIPEKS” DOO - Bitola

-Esei od istorijata na makedonizmot-

a) Makedonija - Istorija - Esei b)

SLIKA NA DU[ATA SE ZBOROVITE!

Navistina, veruvam deka zborovite se slika na du-

di ne samo ~ove~koto meso, tuku i ~ove~kata du{a. Toa

`ivee{ ili mesto kade }e `ivee{, tuku qubov e da naj-

Na krajot, ovaa e kniga so razmisluvawa za mojot

bivosta kako svoja ideologija i da pretstavuva „ideolo-

Po povod {eesetgodi{ninata od ubistvoto na

ESEJ ZA BORBATA I QUBOVTA

Najvrednite i najubavite ne{ta se sozdavaat samo

ta i naporna borba za ona {to go qubi. Taka i pi{uva.

Neophodno, neodminlivo mora da se apostrofira.

ra~liva. Mnogumina mo`at da se pronajdat i prepoz-

Toa be{e isklu~itelno hrabar ~in, vo vremeto

donija sekoga{ ra|ala avtenti~ni Lu|e, koi znaele da

Po povod stogodi{ninata od zaginuvaweto na

PANEGIRIK ZA DINE ABDURAHMAN

„^ove{tvoto se razviva samo blagodarenie na

Ako Ni~e e vo pravo, toga{ nikako ne smee da se

izvle~e, a vo borbata bil ubien vojvodata Marko Le-

vujkoto, a potoa so jataganot vo race se vturnal kon

60 godini od smrtta na makedonskiot revolucioner

EDEN DOBAR ^OVEK

Honesta more trupi vita potior!

Dali vo dene{no vreme vredi da se pi{uva za ot-

vremeto na na{ata sega{nina go karakterizira kako

komunicira na drug jazik, no ne na bugarski bidej}i ne

ja izmislile, za da mo`at nekako da go iz`iveat svojot

100 godini od Ilindenskoto vostanie

Stoletniot jubilej e povod za golemo ~estvuvawe!

Potoa, postoeweto na jubilej za Ilinden, logi~-

viliziranosta! Toa i go „zra~ime” so proslavata na

Ilinden ni e potreben i za da go iska`eme, usto-

vgledame sto godini nanazad, vedna{, na prv pogled, ~is-

100 godini od Ilindenskoto vostanie

STO GODINI POTOA – ILINDEN 1903

Nastanite imaat poraki!

Vrz grandiozniot heroizam, vrz sopstvenite heroj-

Bessmrtniot, veli~estveniot i neodminliv za sto-

Samo ona i samo onie koi go izdr`ale sudot na vre-

„ILINDENSKI FAKEL 1903-2003”,

Spomen koj vozbuduva i lekuva!

GLAVATA NA LAZAR POPTRAJKOV

Ovie denovi se navr{uaat sto godini od nasta-

Denes, mnogu ~esto, se vr{i aksiolo{ka degrada-

lo „[to e istorijata?”, mnogumina s# u{te `iveat so

mot {to stana vo Kostursko. Jas zaedno so mojot narod

Oti, faktografijata na preden plan go isfrla

Hristo Siljanov „sostojbata... vo Kostursko be{e bed-

nel na kostur~ani dokolku zaminel za Bugarija i ne

Toga{, „glavata na Lazar Poptrajkov” prerasnu-

„Bitolski vesnik”, Bitola,

80 godini od kole`ot vo Gorna Xumaja

„Vistinata si probiva pat,

Identitetot, poedine~en ili grupen, e povrzan so

Ottamu, voop{to ne e sporna potrebata od Isto-

psihoti~ni frustracii od sopstvenata bezvrednost, pri-

Iako ne e edinstven, eden od fundamentalnite re-

I vtoro, bidej}i so 12 septemvri definitivno bi-

„Bitolski vesnik”, Bitola,

90 godini od ubistvoto na Jane Sandanski