Tanja Pangerc Žnidaršič

Dotik življenja
Zvezek za aktivno učenje biologije v 9. razredu osnovne šole

9
 1 | Biologija in družba 2 | Kemija življenja (biokemija)
1 Znanje s področja biologije bom lahko uporabil(a) pri izbiri 1 Biologija je interdisciplinarna veda, saj združuje znanje
hrane, skrbi za zdravje, preprečevanju širjenja okužb, izbiri biologije in kemije. Proučuje kemijske spojine in kemijske
kozmetike, ravnanju z odpadki … procese v živih sistemih.

2 Biološka znanja uporabljajo npr. prodajalci v semenarni, 2 20 aminokislin, 4 nukleotidi, 8 enostavnih sladkorjev
zdravniki, inštruktorji vadbe pilates, kmetje, sirarji, učitelji
biologije … 3 encimi
Kemijske reakcije
3 Temeljna znanost: biologija, matematika, fizika, kemija,
geologija, astronomija, psihologija … ENERGIJA
ENERGIJA

Uporabna znanost: mehanika, veterina, gozdarstvo,

pediatrija, kemijska tehnologija, stomatologija,
strojništvo, elektrotehnika, računalništvo …
ENERGIJA
ENERGIJA

4 Primer:
Biologa z znanjem o morskih ježkih, saj pozna njihovo tip reakcije, pri kateri tip reakcije, pri kateri iz velikih
premikanje; strojnika, saj zna načrtovati stroje; fizika, iz enostavnih molekul biomolekul nastajajo
saj ima znanje o tlakih in tekočinah. nastajajo nove biomolekule enostavnejše molekule

5 proces izgradnje proces razgradnje

Zelje Solata
Videz vode Voda se oblikuje Voda se razlije reakcije celicam omogočajo reakcije celicam omogočajo
na listu v kapljico. po listu.
rast in delitev celice pridobitev energije
Hitrost odtekanja zelo hitro počasi in odstranjevanje
vode
nepotrebnih molekul
Videz lista suh moker
4
A G T C
6 1e, 2f, 3a, 4d, 5c, 6b
AAA AGA ATA ACA A
AAG AGG ATG ACG G
Izberi pravilne odgovore A AAT AGT ATT ACT T
1. B, D AAC AGC ATC ACC C
2. C GAA GGA GTA GCA A
GAG GGG GTG GCG G
G GAT GGT GTT GCT T
GAC GGC GTC GCC C
TAA TGA TTA TCA A
TAG TGG TTG TCG G
T TAT TGT TTT TCT T
TAC TGC TTC TCC C
CAA CGA CTA CCA A
CAG CGG CTG CCG G
C CAT CGT CTT CCT T
CAC CGC CTC CCC C

Izberi pravilni odgovor.

1. B
2. B
3. D
4. C

2

3 | Genetika
1 Organizme, ki imajo dedno snov zbrano v jedru,
imenujemo evkarionti.
Ti organizmi so glive, rastline in živali.
Organizme, ki imajo dedno snov prosto v citoplazmi,
imenujemo prokarionti.
Ti organizmi so bakterije in arheje.
4 a Etanol je lažji od vode – plava na njej, če ga previdno
nalijemo in ga ne pomešamo z vodo – sicer se v vodi
raztaplja. DNA je lažja od zmesi detergenta, vode in
ostankov celic, zato se dvigne iz tega sloja v sloj etanola.
b DNA se v etanolu obori.
Zgradba DNA
1 D, E, C, A, F, B

2 fosfatna skupina dušikova baza

2 Živalska celica
citoplazma jedro

DNA
endoplazemski sladkor deoksiriboza
retikel

3 1 S K U P I N A
2 G V A N I N
golgijev
3 N U K L E O T I D
aparat
mitohondrij lizosom celična membrana 4 A L F A
5 D E O K S I R I B O Z A
6 A D E N I N
Rastlinska celica 7 G E N
jedro
DNA 5 Dedna snov v telesni celici ženske je za 95.896.994 baznih
endoplazemski parov večja od dedne snovi v telesni celici moškega.
golgijev retikel
aparat Izberi pravilni odgovor
citoplazma 1. A
2. C
vakuola
3. A
4. A
kloroplast
lizosom
Organizacija DNA
mitohondrij
celična celična stena
1 Pod svetlobnim mikroskopom so kromosomi vidni
membrana v določenih stopnjah celične delitve, ko so zgoščeni.

2
Mitotska delitev Mejotska delitev
Prokariontska celica Tip celic, za katere
telesne celice spolne celice
celična stena je delitev značilna
Število celic, ki
kapsula nastanejo iz ene dve celici štiri celice
materinske celice
citoplazma Ali je DNA
novonastale celice
celična membrana enaka ali drugačna enaka drugačna
kot v materinski
DNA
celici?
Kaj celična
nastanek haplo-
3 a S pomočjo solne raztopine je iz povojev izpral levkocite. delitev omogoča rast in obnovo
idnih spolnih celic
b Šibka bazična raztopina je povzročila razkroj celic. organizmu?
c Snov, ki jo je izoliral iz celičnih jeder, je poimenoval Število
nuklein. kromosomov
d Danes to snov imenujemo dedna snov oziroma v nastalih enako razpolovljeno
deoksiribonukleinska kislina. celicah glede na
materinsko celico

3
 3 4 fenotip staršev mokro suho

genotip telesnih celic staršev MM mm

genotip spolnih celic staršev M M m m

genotip telesnih celic potomcev Mm Mm Mm Mm

5 a BR ali RB
b BB
c RR

6 a Polovica mladih rastlin je imela rožnate cvetove,

4 Na moškem kariogramu vidimo kromosoma X in Y, na polovica pa bele.
ženskem pa dva kromosoma X.
BB RB

5 a Prva celica je diploidna, druga pa haploidna. R B

B B
b V prvi celici označimo število kromosomov s simbolom
2n, v drugi pa z n.

6 Zapis 2n = 62 pomeni, da je organizem diploiden in da BR BB BR BB

ima 2 kompleta po 31 kromosomov (31 parov homolognih
kromosomov), skupaj torej 62 kromosomov. b Da bi vzgojili rdečecvetne rastline, bi morali vrtnarji za
starševske rastline vzeti le nočne lepotice z rožnatimi
Izberi pravilne odgovore cvetovi.
c Če sta imeli starševski rastlini rdeče in rožnate cvetove,
1. A, B, D
ima polovica potomk genotip RR in rdeče cvetove,
2. C
polovica pa genotip RB in rožnate cvetove.
Osnove dedovanja RR RB

1 D, E, C, A, F, B R R R B
1
F
2
H E T E R O Z I G O T
N RR RB RR RB
3
B O
4
G E N O T I P 7 a
5
L I H Krvna Homozigot/
Družinski član Genotip
J P O skupina heterozigot
A M oče Andraž B B0 heterozigot
6
K R O M O S O M I mama Manja A A0 heterozigot
O Z
7 8 Tine A A0 heterozigot
V I J A Č N I C A
I L G Jure AB AB heterozigot
9
D N A E O Mateja B B0 heterozigot
E L T Brina 0 00 homozigot

2 C, E, F, D, B, A, F, D b A0
B0

3 genotip telesnih celic staršev Mm Mm

B 0 A 0

genotip spolnih celic staršev M m M m

AB B0 A0 00

genotip telesnih celic potomcev MM Mm Mm mm

fenotip potomcev mokro mokro mokro suho

4
8 Če je ženska heterozigotna, ima dva različna alela, b Sin v drugi generaciji je zdrav, ker je od očeta dobil
enega z informacijo za bolezen in enega brez nje. Če je kromosom Y, na tem pa ni gena za barvni vid.
bolna, je alel z informacijo za bolezen prevladal, torej je c Hčeri v drugi generaciji sta prenašalki, ker imata en alel
dominanten. Bolezen se deduje dominantno. za barvno slepoto, ki je recesiven, torej se ne izrazi. Da bi
bolna heterozigotna zdrav homozigoten se bolezen izrazila, bi potrebovali oba recesivna alela.
ženska moški d Hčeri sta recesivni alel na kromosomu X dobili od očeta.
Hh hh e Hčeri v drugi generaciji sta v vsakem primeru prenašalki,
ker dobita en kromosom X od matere in enega od
H h h h
očeta, oče pa ima le kromosom X z alelom za barvno
slepoto.

Hh hh Hh hh
13 a Mati z barvno slepoto za rdečo in zeleno barvo je
homozigotna, ker se barvna slepota deduje recesivno.
H - okvarjen dominantni alel
h - neokvarjen recesivni alel b Njeni sinovi bodo bolni, saj bodo od matere prejeli
recesivni alel za barvno slepoto na kromosomu X, od
9 Če sta oba od staršev heterozigotna, imata dva različna očeta pa kromosom Y, na katerem pa ni gena za barvni
alela, enega z informacijo za bolezen in enega brez nje. vid, in tako se bo izrazil od matere podedovani recesivni
Če sta oba zdrava, je pri obeh prevladal alel brez alel za barvno slepoto.
informacije za bolezen. Če je 25 % možnosti, da bo c Njune hčere bodo prenašalke, saj bodo od matere na
njun potomec bolan, se bolezen deduje recesivno. kromosomu X prejele recesivni alel za barvno slepoto,
zdrav heterozigoten zdrava heterozigotna
od očeta pa kromosom X z dominantnim alelom za
moški ženska barvni vid.
Cc Cc
14 a XRX
C c
I
C c 1 2

II XX XY XX XX XY XX XRX XRX XRY XX

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
CC Cc Cc cc

C - neokvarjen dominantni alel

c - okvarjen recesivni alel
III XY XX XY XRX XY XY XRX
1 2 3 4 5 6 7
10 a Starša prve generacije sta imela šest otrok.
b Od tega so bile tri hčere. b Sin številka 5 v drugi generaciji ni zbolel za rahitisom,
c Polidaktilijo sta imela dva njuna otroka (en sin in ena odpornim proti vitaminu D, ker je od matere prejel
hči). spolni kromosom X, ki nima alela za bolezen.
d Enojajčni dvojčici se nista poročili. c Hči številka 8 v drugi generaciji je od matere prejela
e Alel za polidaktilijo je dominanten. spolni kromosom X, ki ima alel za rahitis, odporen proti
f Alel za polidaktilijo je na telesnem kromosomu. vitaminu D. Ostale hčere so prejele kromosom brez alela
za bolezen, zato niso zbolele.
11 a Starša otrok četrte generacije sta bila bratranec in d Dekleti številka 4 in 7 v tretji generaciji sta zboleli za
sestrična. rahitisom, odpornim proti vitaminu D, ker sta od očeta,
b V četrti generaciji ima hči albinizem, ker sta oba od ki je imel bolezen, podedovali spolni kromosom X z
njenih staršev prenašalca te lastnosti in je od obeh alelom za to bolezen.
dobila alel za albinizem.
c Poroke med ožjimi sorodniki so prepovedane med 15 a Da se retinitis pigmentosa deduje na kromosomu Y,
drugim zaradi zmanjševanja možnosti pojava recesivno prepoznamo po tem, da imajo vsi bolni očetje bolne
dedovanih bolezni. sinove.
d Albinizem se deduje recesivno na telesnem b Sin številka 9 iz tretje generacije ni zbolel za to
kromosomu. boleznijo, ker ima zdravega očeta.
c Sin številka 9 iz tretje generacije bo imel zdrave
12 a I XX XRY potomce, ker nima alela za bolezen.
1 2 d Materini aleli niso pomembni, saj so ti aleli le na
kromosomu Y, ženske pa kromosoma Y nimajo.
e Sin številka tri iz tretje generacije bo imel bolne
II XY XRX XY XRX XRY
potomce.
1 2 3 4 5

III XRY XY XRX XX XRXR

1 2 3 4 5

5
 16 a Hemofilija se deduje recesivno na spolnem
kromosomu X.
b Da bi imela Leopold in Helena hčer, ki ne bi bila
prenašalka hemofilije, ni mogoče, ker ima Leopold
hemofilijo in bi vse njegove hčere od njega podedovale
kromosom X z alelom za to bolezen.
c Beatrice in Henrik bi lahko imela zdravega sina, če bi
sin od matere podedoval kromosom X brez alela za
hemofilijo.
d Verjetnost, da bi imela Viktorija Evgenija in španski kralj
Alfonz XIII. hčer, ki bi bila zdrava in ne bi bila prenašalka
hemofilije, je 25-odstotna.
Izberi pravilni odgovor
1. A
2. D
3. B
4. A
Vpliv okolja na izražanje v genih zapisanih
lastnosti
1 Znanstveniki raziskujejo vpliv okolja pri ljudeh na primer s
preučevanjem enojajčnih dvojčkov. Ti imajo enak genotip,
torej so razlike v fenotipu posledica vpliva okolja.
2 Včasih so bile postelje veliko krajše kot danes. Danes smo
namreč ljudje zaradi boljše oskrbe višji.
3 a V ugodnih stabilnih razmerah, ko je vpliv naravnega
izbora zelo majhen, ima nespolno razmnoževanje
prednost, saj je hitrejše in energijsko manj zahtevno
ter tako omogoča v kratkem času pojav večjega števila
okolju že prilagojenih potomcev.
b V okolju z nestabilnimi razmerami ima prednost
spolno razmnoževanje, saj omogoča nastanek
potomcev, ki imajo nove kombinacije dedne snovi, kar
poveča verjetnost, da bo kateri izmed njih prilagojen
nestabilnim razmeram v okolju in bo preživel,
populacija pa se bo tako ohranila.
Izberi pravilne odgovore
1. A
2. B, D
4 | Biotehnologija
2 Biotehnologija se je uveljavila še v medicini, kmetijstvu,
v živilski tehnologiji in na področju varstva okolja.
3 Pri selekciji med seboj križajo osebke iste vrste in skozi več
generacij dobijo sorte oz. pasme z želenimi lastnostmi.
Pri genskem inženirstvu pa spreminjajo dedni material
osebkov, tako da ti ob lastnih genih vsebujejo tudi tuje –
gene iz drugih organizmov ali umetno spremenjene lastne
gene, s čimer pridobijo želene lastnosti.
4 B, D, F, A, E, C
6
5 C, A, B
a Vse celice, ki so nastale s celičnim kloniranjem, imajo
enako DNA.
b Pri rastlinski biotehnologiji uporabljajo del lista, del
korenine ali del stebla.
c Pri kloniranju sesalca jedro telesne celice vstavijo v
jajčno celico, ki so ji prej odstranili jedro. Jajčna celica
z novim jedrom raste in se deli v celični kulturi. Iz nje
nastane zgodnji zarodek, ki ga vstavijo v maternico
»nadomestne« matere.
6 a Genotipi vseh kloniranih vijolic so enaki.
b Kloniranju vijolic lahko rečemo tudi nespolno
razmnoževanje ali razmnoževanje s potaknjenci.
c Kloniranje s pomočjo drobnih delov rastline se
množično uporablja na primer pri razmnoževanju
pelargonij ali cepljenju sadnih dreves.
7 Za razliko od organizmov, pridobljenih s selekcijo,
vsebujejo GSO tudi tuje gene (gene iz drugih
organizmov ali umetno spremenjene lastne gene) in zato
pomenijo grožnjo za okolje. Lahko pride do genskega
onesnaževanja, tj. prenosa teh genov v druge organizme
(npr. zaradi križanja), ali do neželenih posledic zaradi
vstopa beljakovin, zapisanih v tujih genih, v prehranske
verige, kjer lahko povzročajo neugodne posledice (npr.
Bt-toksin lahko deluje tudi na druge živali, ki se hranijo z
žuželčjimi plenilci koruze).
8 V EU je dovoljena pridelava približno 230 sort gensko
spremenjene koruze in ene sorte gensko spremenjenega
krompirja. Za krmo in kot sestavino v živilskih izdelkih je
dovoljeno uporabljati naslednje GSO: koruzo, sladkorno
peso, krompir, oljno ogrščico in sojo.
9 a Matične celice so še nespecializirane izvorne celice, ki se
lahko razvijejo v različne specializirane vrste celic.
b Matične celice najdemo v popkovnični krvi, kostnem
mozgu, zobni pulpi, krvi, možganih …
c Uporabljajo jih na primer za zdravljenje nekaterih
rakavih obolenj in sladkorne bolezni pri otrocih.
d Bioetika se ukvarja z etičnimi vprašanji, ki se pojavljajo
zaradi razvoja biotehnologije.
10 Življenje ovce Dolly je natančno opisano na spletni strani
http://www.roslin.ed.ac.uk/public-interest/dolly-the-
sheep/a-life-of-dolly/.
Izberi pravilne odgovore
1. A, D, E
2. A
3. A, C
4. B
 Prve oblike življenja
5 | Začetki življenja
1 a Anaerobni organizem je organizem, ki je sposoben
živeti v okolju brez kisika.
Pred nastankom življenja b Avtotrof je organizem, ki lahko iz anorganskih snovi s
foto- ali kemosintezo zgradi organske snovi – sposoben
1 Za prikaz geološkega razvoja Zemlje bi potrebovali 4.600 je sintetizirati hrano (energetsko bogate molekule).
m oziroma 4,6 km dolg trak. Pojav prvih organizmov lahko c Simbiont je organizem, ki živi v skupnosti z drugim
označimo 3,5 km od desnega roba traku. organizmom, pri tem pa imata oba korist.

2 a Prva se je pokvarila vsebina prve bučke, ker je bila 2 Prvi organizmi na Zemlji so bili anaerobni, ker v prvotni
odprta in ni bila pasterizirana. zemeljski atmosferi ni bilo kisika.
b Pokvarili se nista vsebini bučk 5 in 6, ker sta bili
pasterizirani in je bil dostop mikroorganizmom Izberi pravilni odgovor
onemogočen.
1. B
c Vse tri bučke so odprte, le da ima četrta bučka
2. A
višjo in ožjo odprtino. Pri vseh treh bučkah imajo
mikroorganizmi prost dostop do juhe. Razlikujejo se po
tem, ali je juha v njih pasterizirana ali ne. 6 | Evolucija
d Zaradi prostega dostopa mikroorganizmov do juhe
(podobnost med bučkami) se je juha v vseh treh bučkah 1 Temeljne lastnosti živih sistemov so:
pokvarila. Razlike med bučkami so vplivale na to, kako
• sposobnost razmnoževanja
hitro se je to zgodilo. Najprej se je pokvarila juha v bučki
• sposobnost sprejemanja snovi iz okolja in izločanja
1, ker ni bila pasterizirana. Juha v bučki 3 se je pokvarila
snovi v okolje
prej kot juha v bučki 4, ker je lahko skozi večjo odprtino
• sposobnost odzivanja na dražljaje …
vanjo prišlo več mikroorganizmov kot pri bučki 4.
e Bučki 2 in 6 se razlikujeta po tem, ali je juha v njiju
2 V organskih molekulah je največ ogljika, dušika, kisika,
pasterizirana ali ne. V bučki 2 se je juha pokvarila prej
vodika, kalcija in fosforja.
kot v bučki 6, ker ni bila pasterizirana.
f To pomeni, da je mleko segreto na takšno temperaturo,
3 Do razlik med danes živečimi organizmi in njihovimi
da večina mikroorganizmov v njem pogine. Na ta način
predniki naj bi po Darwinovi teoriji prišlo zaradi dednih
se podaljša obstojnost mleka.
sprememb v lastnostih organizmov in naravnega izbora.
g Postopek se imenuje po Louisu Pasteurju, saj je on z
njim ovrgel teorijo o spontanem nastanku življenja, kar 4
je pomembno vplivalo na kasnejši razvoj biologije.

3 A Življenje je nastalo v prajuhi v razmerah, ki so na Zemlji

vladale pred 3,5 milijarde let. Plymouth
Azija
Severna
B Življenje nastane spontano iz nežive snovi. Amerika
C Življenje izvira iz vesolja. Kanarski otoki

D Življenje se je pojavilo več kot enkrat.

Galapaški Afrika
otoki
4 Prve anorganske spojine so bile voda, amonijak, ogljikov Južna Kokosovi
Amerika otoki
dioksid in vodikov sulfid. Callao
Bahia Mauritius
Avstralija

5 Valparaiso Montevideo Cape Town Ožina kralja

Opis Pojem Falklandski otoki
Georgea
Hobart

veda o kemični sestavi in procesih Ognjena zemlja

biokemija
v organizmih
pingvin koala
postopno spreminjanje česa, navadno v
evolucija albatros kljunaš
popolnejše, bolj dovršene oblike, razvoj
nedokazana, zgolj verjetna trditev, galapaške želve korale
hipoteza
domneva ščinkavci raki vitičnjaki
biokemijska evolucijska hipoteza

6 Geslo: biogeneza
Razlaga: Biogeneza je teorija o nastanku življenja. Pravi,
da se življenje lahko razvije le iz že obstoječih organizmov.
Njen avtor je Louis Pasteur.

7
 Kako deluje proces evolucije 3 Predvideni odgovor: Najbolj opazni bodo metulji na njim
kontrastnih podlagah.
a Kombinacije svarilnih barv v živalskem svetu so:
1 a Potomci 1. generacije enega mušjega para:
rumena – črna, rdeča – črna, modra – rumena – rdeča …
70 jajčec/leglo x 3 legla/mesec = 210 jajčec/mesec b Varovalne barve v živalskem svetu so imitacije podlage,
na kateri se organizem največ zadržuje (npr. barva lubja,
Potomci vseh generacij enega mušjega para v obdobju barva peska z drobnim pisanim vzorcem, travnato
enega meseca (28 dni): zelena barva …).
2. generacija: 210 c Barve za prikrivanje uporabljajo na primer vojaki, tatovi
3. generacija: 29.400 …; svarilne barve pa na primer cestni delavci, motoristi …
4. generacija: 1.372.000 d V oglaševanju želijo s kombinacijo svarilnih barv
5. generacija: 24.010.000 pritegniti našo pozornost.
SKUPAJ: 25.411.610
4 a V starševski generaciji je bilo 50 gamet z alelom za
Glej diagram spodaj. svetlo barvo metuljev.
b Polovica.
b Število muh bi se povečevalo do določene stopnje, nato e V starševski generaciji je bilo 50 gamet z alelom za
pa bi prišlo do upada zaradi omejenih dobrin in drugih temno barvo metuljev.
dejavnikov, navedenih v odgovoru c. f Polovica.
c Vzroki, da ne preživijo vsi mušji potomci, so lahko i Na spremembo deleža alelov je vplival naravni izbor.
presuho ali premokro okolje, mraz, plenilci, bolezni, Metulji, ki so bili nosilci varovalne barve, so preživeli,
neprimeren kraj odlaganja jajčec, insekticidi, vpadljivi (temni) metulji pa so postali plen.
spreminjanje naravnega okolja … j Če bi ostale razmere v okolju enake, bi se v naslednji
d Za to, da preživi dovolj potomcev, muha poskrbi tako, generaciji število alelov za temno barvo še zmanjšalo.
da izleže večje število jajčec in da jih odlaga na primerna
mesta. 5 Primer 1:
e Vrste, ki imajo samo enega do dva mladiča na leto, Veliko postavno telico, ki je široka v bokih, parimo z bikom,
zagotavljajo njihovo preživetje tako, da skrbijo zanje, jih ki je imel nizko telitveno težo in ima ozko glavo. Njun
hranijo, varujejo … potomec (ali potomka) bo prejel nekaj lastnosti matere
in nekaj lastnosti očeta. V primeru, da bo imel potomec
2 a Odvisna spremenljivka: rast želodov nizko telitveno težo in ozko glavo, lahko pričakujemo láhko
Neodvisne spremenljivke: količina vlage in hranil telitev in preživetje mladiča. V primeru, da bi potomec
v prsti, svetloba, velikost prostora po materi podedoval veliko telo, lahko pričakujemo težjo
b Na uspešno rast mladih hrastov so vplivali: dedni telitev, v najslabšem primeru pa lahko mladič ali mati tudi
material hrastov, vlaga, zemlja, prostor in svetloba. pogineta.
c Hrasti, ki so prvi vzklili, so imeli prednost pred ostalimi
Primer 2:
– imeli so boljše pogoje za rast in so ostale hraste
Če se bolj progast in svetlejši vrtni polž pari z manj
zavirali v rasti, ker so zasedli več življenjskega prostora
progastim temnejšim, bodo potomci različno temni in
in porabili več surovin. Zaradi boljšega koreninskega
različno progasti. Glede na svoje življenjsko okolje bodo
sistema so posrkali več vode, zaradi večje krošnje
preživeli tisti osebki, pri katerih bo barvni vzorec hišice
sprejeli več svetlobe …
podoben barvam okolja.
d Običajno preživi en hrast. Če je prostora več, lahko tudi
dva, trije. Vsekakor pa večina ne bo preživela.

Legenda:
1MP
1MP = 1 mušji par

1. 11. 21.
70 jajčec = 1 leglo
70 jajčec 70 jajčec 70 jajčec SKUPAJ: 210

7 dni 8. 18. 28. 18. 28. 28.

(življenjski
70 jajčec 70 jajčec 70 jajčec 70 jajčec 70 jajčec 70 jajčec
cikel muhe)
70 x 70 = 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 4.900 SKUPAJ: 29.400

15. 25. 25. 25.

7 dni
70 jajčec 70 jajčec 70 jajčec 70 jajčec

4.900 x 70 = 343.000 343.000 343.000 343.000 SKUPAJ: 1.372.000

22.
7 dni
70 jajčec

343.000 x 70 SKUPAJ: 24.010.000

28 dni SKUPAJ: 25.411.610

8
 Raznolikost osebkov v populaciji večja verjetnost, da ga
Pav bolj opazen za plenilce
bo samica izbrala
1 c Samica manj opazna za
pava plenilce
2 a  bolj opazen v času
b  Otroci istih staršev so si po genotipu in fenotipu Plavček
večja verjetnost, da ga
parjenja in zato lažji
različni. bo samica izbrala
plen za plenilce

c Dvojajčni dvojčki se razlikujejo po genotipu in
Samica manj opazna za
fenotipu.

d Enojajčni dvojčki so enaki po genotipu, razlikujejo plavčka plenilce
se po fenotipu. večja verjetnost, da ga
Gupi bolj opazen za plenilce
3 Enojajčne dvojčke je najtežje razlikovati v zgodnjem bo samica izbrala
otroštvu. Samica manj opazna za
Na izoblikovanje fenotipa enojajčnih dvojčkov vpliva okolje gupija plenilce
– starši, prijatelji, prehrana, športna aktivnost, morebitne
poškodbe s trajnimi vidnimi posledicami, nadmorska Izberi pravilni odgovor
višina, koncentracija UV-sevanja, stres, bolezni, zaužita
1. C
zdravila …
2. A
5 a, b, d, e, f
Prilagoditve organizmov
6 Na potomce se bo prenesla mutacija v spolnih celicah.
1 a Planinski močerad živi v gorah – v hladnejših predelih,
7 Posledice mutacij so lahko bolezni, okvare organov, smrt, navadni močerad pa v nižinah.
pridobitve novih lastnosti, ki so pomembne za nadaljnji b Telo planinskega močerada je v celoti črno, kar mu
evolucijski razvoj vrste, lahko pa so tudi neopazne. omogoča, da sprejme več toplote kot navadni močerad.
Njegovo telo je manjše, saj živi v okolju, kjer je manj
8 Samci so s svojo barvitostjo in okrasjem sicer bolj hrane in so zaradi dolgih zim razmere za prehranjevanje
izpostavljeni in so tako lažji plen plenilcev, vendar pa s ugodne le kratek čas. Razmerje med prostornino in
temi lastnostmi bolj privabljajo samice in jih lažje osvojijo, površino telesa je tudi ugodnejše za zadrževanje
kar poveča možnost, da bodo imeli potomce in se bo vrsta toplote.
nadaljevala. c V visokogorju so temperature dalj časa nižje. Zaradi
Samice, ki niso imele varovalnih barv, so plenilci izločili temperatur pod ničlo je v visokogorju občutno tudi
iz populacije. Tako so skozi več generacij prenesle svoj pomanjkanje vode, zato se mladiči planinskega
genetski potencial le samice z varovalno barvo. močerada razvijejo v materinem telesu.
d Preobrazba pri planinskem močeradu traja v višjih legah
9 Raca mlakarica s kovinsko rdečim perjem na glavi bi bila dlje zato, ker ima samica manj hrane in toplote kot v
zelo opazna in bi bila najverjetneje hitro uplenjena. nižjih legah. Zaradi nizkih temperatur so samice v višjih
legah tudi manj časa aktivne kot samice v nižjih legah.
10 Primeri: petelin – kokoš, lev – levinja, jelen – košuta, pav
– samica pava, plavček – samica plavčka, gupi – samica 2 Homologna
Analogna

gupija
organa

organa

Prednost Slabost
večja verjetnost, da ga slonja noga / ptičja perut 
Petelin bolj opazen za plenilce
bo samica izbrala
manj opazna za iglica jelke / list bukve 
Kokoš
plenilce bramorjeve kopalne noge /

videti je bolj krtove kopalne noge
Lev
zastrašujoč netopirjevo krilo / mačja noga 
Levinja manj opazna
netopirjevo krilo / metuljevo krilo 
večja verjetnost, da
ga bo samica izbrala, kitova plavut / ribja plavut 
rogovje ga ovira pri
z rogovjem si pomaga ptičja perut / krilo kobilice 
Jelen premikanju skozi gozd
pri bojih z ostalimi
samci ali pri obrambi
črede
Košuta manj opazna, hitrejša

9
 3 Manjša listna ploskev omogoča lažji zdrs snega in manjše Nastajanje novih vrst
izhlapevanje vode; slednje omogoča tudi povoščena
površina listne ploskve. 1 b Pri parjenju v sorodstvu prihaja do pogostejših
4 genetskih okvar, zmanjšuje se raznolikost genetskega
Pingvin Delfin Morski pes zapisa, s tem pa tudi prilagodljivost osebkov na
Kraljestvo živali živali živali spremembe v okolju.

Deblo strunarji strunarji strunarji 2 a Da je iz ene predniške vrste nastalo 14 vrst ščinkavcev, je
moralo preteči tri milijone let.
Poddeblo vretenčarji vretenčarji vretenčarji
b Na našem časovnem traku bi nastanek 14 vrst
Razred ptiči sesalci hrustančnice ščinkavcev ponazorili s tremi metri traku.
c Na oblikovanost kljuna pri ščinkavcih je vplivala vrsta
hrane.
Pingvin Delfin Morski pes d Primer za otok z veliko količino kaktusov: v izvorni
Razred ptiči sesalci hrustančnice populaciji ščinkavcev na otoku z veliko količino
kaktusov so bili ščinkavci z različno dolgimi kljuni.
nepokrita
Pokritost telesa perje luske z zobci Uspešnejši so bili tisti z daljšimi kljuni, saj so lažje prišli
koža
do hrane. Bolje so bili prehranjeni in zato odpornejši
odlično vohajo
odlično
in vidijo,
proti boleznim. Bili so večji in lepši, zato so jih samice
vohajo in pogosteje izbirale za parjenje. Tako se je v naslednje
Čutila slabo vidijo pobočnica,
slišijo, dobro generacije prenašal dedni zapis za daljši kljun.
elektro-
vidijo
receptorji
pljuča s Razširjenost vrst
Dihanje sistemom pljuča škrge
zračnih vreč 1 a blagajev volčin
ribe in ribe in ribe, želve, b črni močeril
Prehranjevanje
mehkužci mehkužci delfini … c kamniška murka
ležejo jajca, d soška postrv
ležejo žive e zoisova zvončica
kotijo mladiče ali v f drobnovratnik
Razmnoževanje valijo jajca
mladiče telesu nosijo
g velebitska ali horvatova kuščarica
jajca in izležejo
žive mladiče
h kranjski jeglič
i žički grobeljnik
Podobnost njihovih teles je rezultat prilagoditev na
Vrste izumirajo
podoben način življenja in okolje, v katerem živijo.

5 a Na rastlini ni muh. Na sliki vidimo pet cvetov,
ki spominjajo na muhe.
b Orhideje iz rodu mačje uho privabljajo samce z zločki,
ki imajo vonj po samicah, in z obliko cvetov, ki
spominjajo na samice.
c Semena orhidej raznaša veter.
d Razlogov, da orhidej doma ne vzgajamo iz semena,
je več. Eden izmed njih je, da nimamo ustrezne glive,
ki je potrebna za kalitev semena. Sobne orhideje tudi
ne razvijejo semen, ker nimajo ustreznih opraševalcev.
e Orhideje v Sloveniji so med drugim ogrožene
zaradi zaraščanja in gnojenja travnikov, nabiranja,
spreminjanja vodnega režima na območjih, kjer
uspevajo …
6 muha trepetavka, orhidejna bogomolka, živi list, paličnjak,
cvetni pajek
Izberi pravilni odgovor
1. D
2. B
1 Da je vrsta izumrla, rečemo tedaj, ko ni nobenega dvoma,
da je propadel zadnji osebek in je vrsta popolnoma
izginila.
2 Možni vzroki za množična izumrtja so lahko trki kometov
v Zemljino površje, vulkanski izbruhi ter segrevanje ali
ohlajanje ozračja.
3 a Za uspešno rast populacije risa prva leta po ponovni
naselitvi je več razlogov:
• dobri prehranski pogoji – v gozdovih je bilo v tistem
času veliko srnjadi;
• dovolj življenjskega prostora – prostor še ni bil
zaseden z drugimi teritorialnimi risi, zato so se mladi
risi lahko brez težav širili v »prazen« okoliški prostor
in našli svoje teritorije;
• uspešen lov – njegov plen ga še ni poznal in ga je ris
zato lažje presenetil in uplenil; ris namreč čaka
v zasedi in preseneti svoj plen s hitrim skokom.
b Ris je v Sloveniji ponovno ogrožen zaradi parjenja v
sorodstvu, nedovoljenega odstrela in razdrobljenosti
prostora.

10
4 Primer: Evolucija človeka
V mlako blizu vasi zelene žabe vsako leto odložijo mreste.
Vsa leta so se iz jajčec razvili paglavci in nato mlade žabice. 1 gibljivi prsti, občutljive prstne blazinice, nohti, odlično
Pred dvema letoma pa je nekdo v mlako izpustil zlati
razvit vid, manj razvit voh
ribici. Žabe še vedno odlagajo mreste, vendar se mlade
žabice ne razvijejo več, ker jih ribe prej pojedo. Namesto
2 1B, 2D, 3A, 4E, 5C, 6B, 7A, 8A, 9B, 10E, 11C, 12D, 13D, 14C, 15E
uspešnega razvoja žab v mlaki zdaj poteka uspešen razvoj
rib, saj je zlatih ribic vedno več. V naši okolici je to edina
stoječa voda, ki je primerna za razmnoževanje žab, torej
Izberi pravilni odgovor
je populacija žab na tem območju ogrožena. Poleg žab so 1. D
ogrožene tudi žuželke, katerih ličinke se razvijajo v vodi, saj 2. D
so tudi te hrana ribam. 3. D

Izberi pravilni odgovor 7 | Razvrščanje organizmov

1. A
2. B
1 a Včasih so razvrščali organizme v sistem na osnovi
podobnosti ali uporabnosti.
Fosili b Danes organizme razvrščamo na osnovi sorodnosti.
c Carl von Linné je bil švedski zdravnik, botanik in zoolog.
2 Morje na vzhodu Slovenije se je imenovalo Paratetida. Da V biologiji je pomemben zaradi utemeljitve načel
je bilo toplejše, kot je danes Jadransko morje, sklepajo na sistematike in znanstvenega poimenovanja vrst.
osnovi fosilnih ostankov. d Osnovna sistematska kategorija je vrsta.

3 Ledenodobni mamuti bi zasedli 4.795,5 mm oziroma 4,8 m 2 vrsta – rod – družina – red – razred – deblo
našega traku.
3 a veliki vrtni polž
Azijski slon Mamut b navadni mlakar
višina 2–3 m 2,5–3 m c mali vrtni polž
d portugalski lazar
masa 2,5 t 6–8 t e čokati volek
okli krajši daljši f bodičasti volek
ušesa večja manjša
Izberi pravilni odgovor
poraščenost zelo majhna zelo velika
1. C
prehrana trava, listje, plodovi trava 2. D
3. B
a Današnji slon nima obilnega podkožnega maščevja in
maščobne grbe na hrbtu in glavi, ker živi v toplejšem
okolju in ne potrebuje zaščite pred mrazom. 8 | Raznolikost živih bitij
b Mamut si je z velikimi okli pomagal pri odstranjevanju
snega in iskanju hrane – slonu tega ni treba. Slon ima 1 ni = 2 kvadrata, 2 kroga, 10 trikotnikov
velika ušesa, da se z njihovo pomočjo ohlaja, mamut pa N = 14
je imel majhna in zelo dlakava ušesa, da je bila izguba
toplote čim manjša. Vrsta ni ni (ni – 1)
Krogi 2 2 x (2 – 1) = 2
5
1
Ž Trikotniki 10 10 x (10 – 1) = 90
2
L A T I M E R I J A Kvadrati 2 2 x (2 – 1) = 2
V
3 Σ 14 94
I P
4
F S A 94 94
5 6 1–D= =
O T V R G 14 x (14 – 1) 182
7
N A U T I L U S R O A I
1 – D = 0,516
I A D T N
8 D = 1– 0,516
K L J U N A T I J E Ž E K D = 0,4835
I I L T O
C N I a Pestrost vrst je večja na prvem travniku (že izračunani
9
J A M S K I M E D V E D I D primer).
b Na podlagi Simpsonovega indeksa lahko sklepamo, da
A
je prvi travnik negnojen, ker je na njem pestrost vrst
Izberi pravilni odgovor večja, drugi travnik pa je gnojen, ker je na njem pestrost
1. D vrst manjša.
2. B
11
 2 Na negnojenem travniku je biotska pestrost večja, ker 5 listnopadni gozd
so na njem življenjske razmere bolj raznolike kot na tajga zmernega pasu tundra
gnojenem travniku. Z gnojenjem dajemo prednost
rastlinam, ki uspevajo na tleh, bogatih z dušikom, kalijem
in fosforjem, teh rastlin pa je manj kot rastlin, ki uspevajo
na s hranili slabše založenih tleh (na negnojenih oz.
naravnih travnikih). Ker nekatere živalske in rastlinske vrste
živijo v sožitju, lahko posledično zmanjšamo tudi biotsko
pestrost živalskih vrst.

3 a Biotska pestrost je izraz, s katerim opisujemo raznolikost

življenjskih oblik (različne ekosisteme, vrste, genetski
material). tropski deževni gozd savana puščava
b Biotska pestrost je največja v bližini ekvatorja. Predele,
kjer je biotska pestrost še prav posebej velika, Slovenija pripada listopadnemu gozdu zmernega pasu.
imenujemo vroče točke biotske pestrosti.
c K bogati biotski pestrosti Slovenije pomembno 6 Značilnosti
Ime odnosa odnosa Primer iz narave
prispevajo karbonatne kamnine (dolomit in apnenec).
d Na zmanjševanje biotske pestrosti z globino vplivajo En organizem ima
zmanjševanje količine hrane, nižanje temperature, korist, drugi pa kiti in raki vitičnjaki,
priskledništvo
povečevanje tlaka in zmanjševanje količine svetlobe. nima niti škode niti kokoši in vrabci
e Na zmanjševanje biotske pestrosti z nadmorsko koristi.
višino vplivajo zmanjševanje količine hrane, nižanje Oba osebka, ki sta
temperature, zmanjševanje količine vode ter lahko iste vrste
drevesi, ki rasteta
povečevanje količine vetra in neurij. tekmovalnost ali različnih vrst,
tesno skupaj
imata škodo – tudi
zmagovalec.
9 | Ekologija En osebek ima
lisica in zajec,
plenilstvo korist, drugi pa
mačka in lastovka
1 Primeri: škodo in ne preživi.
eko česen – posredno je izraz ustrezen, saj je pri pridelavi En osebek ima
takega česna treba poznati odnose med organizmi in zajedavstvo korist, drugi pa pes in pasja trakulja
njihovim okoljem, da je pridelek varen pred boleznimi škodo.
in škodljivci Korist imata oba
eko bralna značka – izraz je neustrezen; pri tovrstni organizma. Znani
bralni znački imajo knjige, ki jih je treba prebrati, so tudi primeri, kjer
naravovarstveno vsebino prežvekovalci in
je odnos obvezen
eko sklad – izraz je neustrezen; sklad je namenjen sožitje mikroorganizmi
za oba organizma,
sofinanciranju naložb, s katerimi bi prispevali k v vampu
da se eden od njiju
zmanjšanju porabe energije, kar je bolj povezano lahko razmnožuje ali
z naravovarstvom kot z odnosi med organizmi da lahko preživita.
eko maraton – izraz je neustrezen; gre za prireditev,
ki spodbuja zdrav način življenja
7 Primer: hrast  hrastov sprevodni prelec  vrabec  lisica
ekološka gradnja – izraz je neustrezen; pri ekološki gradnji
gre bolj za naravovarstvo
9 Puščice med organizmi v prehranjevalni verigi ali spletu
2 a ekosistem – življenjsko okolje (neživi dejavniki) in vse ponazarjajo prenos energije. Obrnjene morajo biti od
vrste živih bitij, ki živijo v tem okolju proizvajalca k porabniku in od porabnika nižjega reda
b biotop – življenjski prostor z vsemi neživimi dejavniki k porabniku višjega reda.
(matično podlago, količino sončnega obsevanja,
11 Pionirske vrste so prilagojene na življenje v manj ugodnih
padavin, vetra …)
c biocenoza – življenjska združba; vsi organizmi v nekem razmerah (pomanjkanje hranil, vlage, prsti, v katero se
okolju pritrjajo, izpostavljenost vetru, sončni pripeki, nalivom …).
d habitat – življenjsko okolje; bivališče posamezne vrste Sposobne so hitro rasti in se razmnoževati.

3 Turška grlica, siva podgana in bela pastirica si v zgradbah Izberi pravilni odgovor
oz. na njih pogosto uredijo bivališča. V urbanih središčih si 1. C
tudi iščejo hrano in se razmnožujejo. 2. C

12
 3 V Sloveniji so izumrli zober, tur, los, dinarska voluharica,
10 | Vpliv človeka na biosfero medvedjica in blasijev podkovnjak.

4 Omenjeni pravilnik predvideva varovanje habitatov

3 Iz bioloških odpadkov lahko pripravimo kompost in z njim ogroženih vrst, tj. omogočanje primernih mest za
pognojimo sobne rastline. reprodukcijo, prehranjevanje in prezimovanje ter ostale
pomembne življenjske faze.
5 Tujerodne vrste lahko pridejo v Jadransko morje z
balastnimi vodami, z obrastjo plovil, skozi prekop med 5 Kmetje, ki kmetujejo na območju Nature 2000, morajo
Rdečim in Sredozemskim morjem. upoštevati standarde za ohranjanje habitatov:
• vsaj enkrat letno (najpozneje do 15. 10. tekočega leta)
6 Balastna voda je morska voda, s katero napolnijo posebne morajo izvesti košnjo ali pašo na travniških površinah in
rezervoarje na ladjah. Tako povečajo stabilnost ladje, saj se zatravljenih površinah ekstenzivnih sadovnjakov,
zaradi vode poveča ugrez ladje in zniža težišče. • mejice lahko obrezujejo in redčijo le v obdobju od
30. septembra do olistanja mejic (na Primorskem do
7 a Ob cestah, rekah in potokih se tujerodne vrste najprej 15. marca),
pojavijo, ker so to območja, ki jim zaradi reliefne poleg tega je priporočljivo, da:
dostopnosti omogočajo lažji prehod, voda in promet • izvajajo prvo košnjo po 15. 6.,
pa pomagata pri prenosu semen in delov rastlin. Ta • ohranjajo in povečujejo površino ekstenzivnih
območja tudi redkeje obdelujemo in tako omogočamo (negnojenih) travnikov,
njihovo nemoteno razraščanje. • travnikov ne spreminjajo v vinograde in druge
b Japonski dresnik izpodriva naravno rastje, zmanjšuje intenzivne kulture,
biotsko pestrost, uničuje stavbe in druge objekte, • ohranjajo mejice z drevesi in grmi,
prerašča neobdelana kmetijska zemljišča … • na traviščih ohranjajo posamezna drevesa in grme,
• sejejo tradicionalne posevke in gojijo mešane kulture
8 Za trajnostno rabo gozda je značilno, da v enem letu (manj monokultur),
posekamo toliko lesa, kolikor je letni prirastek na danem • ohranjajo visokodebelne sadovnjake,
območju. Ko govorimo o trajnostni rabi, imamo vedno v • na pogoriščih uvedejo pašo,
mislih večje območje, ki je lahko razdeljeno na več manjših • v gozdu zagotovijo mir v radiju 500 m od znanih gnezd,
parcel z različnimi lastniki. Na tem območju bo lahko nekaj • preprečijo širjenje tujerodnih vrst (robinija, veliki
gospodarjev močno izsekalo svoj gozd, s čimer bodo pajesen).
omogočili rast mladih dreves, drugi gospodarji bodo
posekali le toliko, kolikor je v enem letu priraslo, tretji 7 Mednarodni sporazumi zagotavljajo, da so vrste zaščitene
sploh ne bodo sekali. v vseh državah, kjer se pojavljajo, in ne samo na območju
posamezne države. Tako je zagotovljena večja uspešnost
9 a prilov zaščite.
b prelov
c prilov 8 a narodni park
d prelov b strogi naravni rezervat
e prelov c naravni rezervat
f prilov d naravni spomenik
e regijski park
Ohranjanje narave in okolja
9 a Pragozd Pečke
1 S – nastajanje prsti b Orleška draga
c Struga
D – les
d Nerajske luge
S – čiščenje zraka
e Zelenci
S – uravnavanje podnebja in padavin
f Notranjski Snežnik
D – voda
g Goriški mah
S – omejevanje širjenja bolezni
D – hrana
10 Naravovarstveniki se ukvarjajo z ohranjanjem živalskih in
D – rekreacija
rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, okoljevarstveniki pa
D – rodovitna prst
predvsem s posledicami onesnaževanja okolja.
S – kroženje hranilnih snovi
11 Največje polslano mokrišče v Sloveniji je naravni rezervat
2 Ex – izumrla vrsta
Škocjanski zatok. Polslano je zato, ker se na njem mešata
V – ranljiva vrsta
sladka in morska voda.
E – prizadeta vrsta
O – vrsta zunaj nevarnosti
R – redka vrsta Izberi pravilni odgovor
K – premalo znana vrsta 1. D
2. B

13