21

U;ni na;rt

Predmet

VIOLINA

1. Opredelitev predmeta
2. Splo[ni cilji predmeta
3. Operativni cilji predmeta – dejavnosti
4. Operativni cilji predmeta – vsebine
5. Standardi znanja
6. Didakti;na priporo;ila
7. Izvedbeni standardi in normativi
22

1. OPREDELITEV PREDMETA
Osnovna oblika violine, ki /e [tiri stoletja ostaja nespremenjena, zagotavlja popolno funkcionalnost tega sopranskega godalnega
in[trumenta, v /elji po iskanju popolnej[ega zvoka pa se je razvila tudi dana[nja podoba violinskega loka.
V rokah ve[;ega izvajalca razkriva najrazli;nej[e odtenke ;lovekovega emocionalnega sveta. V spodnjem, srednjem in zgornjem
registru se skrivajo sijajne mo/nosti za tonske odtenke od lirskega, spevnega, toplega tona prek lahkotnih, dovr[enih figur do mo-
go;nih tonskih razse/nosti. :eprav je violina v svoji samobitnosti melodi;na, v dolo;enih okvirih ponuja mo/nosti igranja sozvo;ij
in akordov.
Poleg njene pomembne vloge v komornih zasedbah, ki jo je ohranila [e iz ;asov prvih korakov v instrumentalni glasbi, jo je razvoj
violinske igre uvrstil med prve solisti;ne in[trumente. Bogata literatura za violino solo, violino in klavir ter violino in orkester je
danes izziv za mnoge izvrstne violiniste po vsem svetu. Nenadomestljiva je v komornem in simfoni;nem orkestru.
Nenazadnje je violina zastopana v slovenski ljudski glasbi, igra pa tudi pomembno vlogo v negovanju ljubiteljske glasbene kulture.

2. SPLO©NI CILJI PREDMETA

U:ENCI>
• si oblikujejo osebnost,
• razvijajo pozitiven odnos do glasbe in umetnosti,
• do/ivljajo in spoznavajo glasbeno umetnost,
• uporabljajo glasbo kot sredstvo komunikacije,
• spodbujajo zanimanje za glasbo,
• omogo;ajo aktivno ukvarjanje z glasbo,
• si razvijanje glasbenih sposobnosti (melodi;nega, harmoni;nega in ritmi;nega posluha, glasbenega spomina in glasbene pred-
stavljivosti),
• si razvijajo motori;ne spretnosti in koordinacije ter ve[;ine igranje na violini,
• razvijajo vztrajnost, samonadzor, odgovornost in delovne navade,
• omogo;ajo in negujejo skupinsko muziciranje,
• si pridobivajo znanja in izku[nje za vklju;evanje v ljubiteljske ansamble in orkestre,
• usmerjajo in pridobivajo znanja za nadaljnje glasbeno izobra/evanje za profesionalne poklice,
• berejo notni zapis z razumevanjem in samostojno uporabo ter prena[ajo to znanje v glasbene dejavnosti,
• razvijajo sposobnosti igranja na violino brez notnega zapisa,
• se usposabljajo za samostojno pripravo in izvajanje glasbenih del,
• razvijajo sposobnosti kriti;nega vrednotenja glasbe,
• spoznavajo violino in violinsko literaturo.

3. OPERATIVNI CILJI PREDMETA - DEJAVNOSTI
NIÆJA STOPNJA
1. obdobje
U;enci>
igrajo na violino< • spoznavajo violino> obliko in zgrad-
bo, zgodovino in razvoj, funkcional-
nost, lastnosti, ravnanje in
negovanje z njo in negovanje loka,
• raziskujejo, ugotavljajo in
upo[tevajo svoje psihofizi;ne
lastnosti v odnosu do violine,
• nadzorujejo in uravnavajo
spro[;enost mi[ic ter fleksibilnost
telesa med igranjem,
• razvijajo sposobnost in urijo
ve[;ino notranje predstavljivosti –
zami[ljanja posameznih glasbenih
sestavin, vzorcev ali celot, ter
primerjajo zamisel z uresni;itvijo,
• spoznavajo in postopno obvladuje-
jo osnove tehnike igranja v prvi
legi,
• pozorni so na zaporedje gibov in na
medsebojno usklajenost gibanja
obeh rok,
• uvajajo vibrato,
• interpretirajo u;ne vsebine z
ob;utkom za fraziranje,
• preizku[ajo in ugotavljajo tonsko
vi[ino in se uvajajo v natan;no
intoniranje,
• igrajo z osnovnimi lokovimi na;ini>
deta[e, martele in legato,
• oblikujejo ton v piano in forte
dinamiki ter razvijajo ob;utek za
tonske odtenke,
• u;ijo se igranja na pamet,
• posredno spoznavajo na;ela
ugla[evanja violine in se uvajajo v
samostojno ugla[evanje,
• transponirajo preproste ritmi;no-
melodi;ne vzorce ali manj[e celote,
• primerjajo in izbirajo med predlaga-
nimi u;nimi vsebinami,
• igrajo z lista (a vista)<
solfed/irajo< • spoznavajo in izvajajo osnovne
ritmi;ne, melodi;ne in ritmi;no-
melodi;ne vzorce,
VI©JA STOPNJA
2. obdobje
• spoznavajo na;ela igranja v legah,
• igrajo v vi[jih legah,
• menjajo lege z la/jimi
kombinacijami prstnih redov,
postopno pa z zahtevnej[imi,
• [e naprej urijo sposobnost notranje
glasbene predstavljivosti,
• gradijo sistem ;istega intoniranja,
• pridobivajo znanje, ob;utek in
spretnost pri vodenju loka ter
odkrivajo vzroke in posledice v
zvezi z artikulacijo in kakovostjo
tona,
• gradijo kakovost ;istega tona v
legatu po eni struni in pri prehodih
;ez strune,
• oblikujejo poln, zvene; martele,
• spoznavajo spiccato in staccato ter
ju uvajajo v igranje,
• igrajo kombinacije razli;nih lokovih
na;inov in vse bolj obvladujejo
njihove hitre menjave,
• igrajo dvojemke in akorde, tril;ke in
okraske ter flagolete,
• muzicirajo spontano in analiti;no,
• pomnijo zaokro/ene dele in cele
skladbe,
• razvijajo razli;ne vrste vibrata,
• spoznavajo in vklju;ujejo nove
elemente dinamike in agogike ter
nadgrajujejo kakovost tona,
• igrajo z lista (a vista)<
• pojejo intervale (kot pomo; pri
menjavi leg),
23
• paralelno gradijo tehni;ne
spretnosti, izvajalske ve[;ine in
muzikalno tenko;utnost,
• spoznavajo in se uvajajo v
igranje virtuoznih lokovih
na;inov> satuille, richochet,
lete;i staccato …
• igrajo v visokih legah in menja-
jo lege v hitrej[ih tempih z
razli;nimi menjalnimi postopki,
• spoznavajo sestavine virtuozne
igre> pasa/e, razlo/ene akorde,
kromatiko, pizzicatto z levo
roko, flagolete,
• igrajo dvojemke in akorde,
• urijo igro z jasno artikulacijo
leve roke v legatu in
stopnjujejo igranje v hitrej[ih
tempih,
• vibrirajo z razli;nimi vrstami
vibrata,
• oblikujejo ton v skladu z vi[jimi
zahtevami izrazne
interpretacije> fraziranje,
dinamika, agogika,
• upo[tevajo in z ob;utenjem ter
razumevanjem izvajajo zahteve
posameznih stilnih obdobij,
• berejo notni zapis z razumeva-
njem,
• igrajo z lista (a vista)<
• spoznavajo in izvajajo ritmi;ne,
melodi;ne in ritmi;no-
melodi;ne vzorce, pojejo
posamezne tone, intervale,
24

• pojejo posamezne tone, intervale, • pojejo posamezne ritmi;ne in melo- dele ali manj[e celote u;nega
dele ali manj[e celote u;nega di;ne sestavine u;nega gradiva gradiva<
gradiva< (tone, intervale, dele ali manj[e
celote)<

skupinsko muzicirajo< • igrajo z u;iteljem in\ali s so[olci,
• igrajo ob spremljavi klavirja ali
drugih in[trumentov<
• igrajo z u;iteljem, • igrajo z u;iteljem,
• igrajo ob spremljavi klavirja ali • igrajo ob spremljavi klavirja ali
drugih in[trumentov, drugih in[trumentov,
• igrajo v razli;nih komornih • igrajo v razli;nih komornih
skupinah, zasedbah in orkestrih<
• igrajo v orkestru<

ustvarjajo glasbo in • ustvarjajo preproste skladbe ali • ustvarjajo preproste skladbe ali • improvizirajo in ustvarjajo
uporabljajo u;no posamezne dele na dolo;eno temo, posamezne dele na dolo;eno temo, preproste skladbe ali njihove
tehnologijo< poezijo ob zadanem taktovskem poezijo ob zadanem taktovskem posamezne dele,
na;inu … na;inu … • uporabljajo avdio-video
• dokon;ajo nedokon;an primer, • dokon;ajo nedokon;an primer, opremo<
zami[ljajo si in izvedejo “odgovor” zami[ljajo si in izvedejo “odgovor”
na glasbeno vpra[anje, spremenijo na glasbeno vpra[anje, spremenijo
vajo ali skladbo, improvizirajo z vajo ali skladbo …
dvema tonoma, s kratkim ritmi;nim • uporabljajo avdio-video opremo<
vzorcem in podobno,
• uporabljajo avdio-video opremo<

spoznavajo, • spoznavajo notni zapis v violinskem
ocenjujejo in klju;u,
vrednotijo glasbo. • izvajajo vsebine v eno-, dvo- in
tridelni pesemski obliki,
• igrajo skladbe razli;nih zna;ajev ter
razli;nih obdobij in de/el,
• razlikujejo vzdu[je, razpolo/enje,
zna;aj skladb,
• poslu[ajo in raz;lenjujejo izvedbe
u;itelja in starej[ih so[olcev,
• poslu[ajo koncertne izvedbe violin-
istov, komornih sestavov z godali
ter godalne in simfoni;ne orkestre v
/ivo ali z uporabo avdio- in
videotehnologije,
• primerjajo, se opredeljujejo in
razvr[;ajo u;ne vsebine po
karakterju, tempu, taktovskem
na;inu …
• izbirajo med predlaganimi u;nimi
vsebinami.
• spoznavajo ve;je glasbene oblike,
• spoznavajo skladatelje za violino in
njihova dela,
• analizirajo in kriti;no vrednotijo
lastne izvedbe ter izvedbe drugih,
• poslu[ajo in komentirajo koncertne
izvedbe violinistov, komornih
sestavov z godali ter godalne in
simfoni;ne orkestre v /ivi izvedbi ali
z uporabo avdio-video tehnologije,
• primerjajo, se opredeljujejo in u;ne
vsebine razvr[;ajo po obdobjih,
tehni;nih zahtevnostih, obliki,
• izbirajo med predlaganimi u;nimi
vsebinami.
• sistematizirajo pridobljeno
znanje,
• raz;lenjujejo zgradbo, tehni;no
te/avnost in umetni[ko
vrednost u;nih vsebin,
• komentirajo glasbena dela, se
opredeljujejo do njih, jih
vrednotijo in ocenjujejo njihove
izvedbe,
• spoznavajo osnovne zna;ilnosti
posameznih stilnih obdobij in
jih povezujejo z zgodovinskimi
in kulturnimi okoli[;inami,
• izbirajo med predlaganimi
u;nimi vsebinami.

Dodatni pouk Intenzivnej[e razvijanje tehni;nih in muzikalnih prvin do stopnje celovitega uresni;evanja ciljev in ;im bolj
brezhibnega obvladovanja vsebin, dolo;enih za posamezni razred oziroma stopnjo izobra/evanja.
 25

4. OPERATIVNI CILJI - VSEBINE

1. razred
TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>
• Spro[;en in fleksibilen polo/aj telesa,
• postavitev violine glede na anatomsko zgradbo telesa,
• dr/a loka, ob;utenje kontakta prstov z lokom in /ime s
strunami,
• osnovne poteze loka> deta[e, martele, legato (sredina,
zgornja in spodnja polovica loka, vsa dol/ina loka),
• igranje po eni struni, postopno razvijanje menjave
strun,
LESTVICE IN AKORDI>
• Durove lestvice v obsegu ene oktave in durovi trozvoki (G, D, A)
• razvoj ob;utka za kakovost tona (dinamika),
• vaje za elasti;nost prstov dlani in zapestja,
• razvoj aktivnega in neodvisnega delovanja prstov (dvig in
padec),
• branje notnega zapisa,
• natan;no intoniranje,
• igranje v prvi legi (osnovna razporeditev prstov v okviru ;iste
kvarte med prvim in ;etrtim prstom s postavitvijo prvega prsta
kot cel ton na prazno struno).
• K. Kolman> Sistem lestvic za violino,

{OLE – METODE>
• B. Garlej, J. F. Gonzales> Method du violon - debutants, • F. Stani;> {ola za violino,
• Denes, Mezo> Violinska [ola I, • P. Herfurth> A Tune a Day I,
• E. Sasmansshaus> Fruher anfang auf der Geige 1-3, • K. K. Rodionov> {kola za violino,
• G. Grigorijan> Za;etna [ola za violino, • A. G. Grigorijan> {ola za violino,
• D. Vodi[ek> ?iga-/aga, • Sh. Suzuki> Violin school,
• M. Skalar> Violinska [ola I, • O. {ev;ik> Op. 1, 2, 3,
• D. Markovi;> Neka uvek bude pesma
(po;etna [kola za violino).

ETUDE>
• F. Stani;> Melodi;ne etude I. a, • M. A. Garlicki, K. A. Fortunatov, K. K. Rodionov> Izbor etud, 1. zv.,
• M. Skalar> 40 lahkih etud, • V. K. Stecenko> Zbirka etud.

SKLADBE>
• Hrestomatija I (zbirka skladb), • M. Skalar> Lahke skladbe,
• L. Pfeifer> Mamici v radost, • F. Stani;> Malim violinistom,
• D. Vodi[ek, L. Ran;igaj> {tiri strune 1 del, • Sh. Suzuki> Violin school,
• D. Vodi[ek> ?iga-/aga, • K. A. Fortunatov> Mladi violinist I,
• D. Vodi[ek> Slovenske narodne in otro[ke skladbe, • E. in E. Doflein> Musik für Violine und Klavier I.,

OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
26

2. razred
TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>

• Vodenje loka in ob;utek za ton v hitrej[em tempu • vaje za uvajanje vibrata,

(deta[e, martele in legato), • predvaje za menjavo leg,
• razvoj hitrosti in neodvisnost prstov v vseh kombi- • igranje karakterno razli;nih skladb,
nacijah v prvi legi, • igranje preprostih dvojemk s prazno struno.

LESTVICE IN AKORDI>
• Durove lestvice ;ez dve oktavi v 1. legi, • durove lestvice v 3. legi ;ez eno oktavo, z razlo/enimi akordi,
• durove lestvice v 2. legi, • K. Kolman> Sistem lestvic za violino.

{OLE – METODE>
• F. Stani;> {ola za violino, • K. K. Rodionov> {ola za violino,
• P. Herfuhrt> A Tune a Day II, • E. Sasmanshaus> Früher anfang auf der Geige 1-3,
• Denes, Mezo> Violinska [ola II, • B. Garlej, J. F. Gonzales> Method du violon – debutants,
• M. Skalar> Violinska [ola I in II, • D. Markovi∂> Neka uvek bude pesma II,
• A. G. Grigorijan> {ola za violino, • O. {ev;ik> Op. 1, 2, 3, 6.
• Sh. Suzuki> Violin school,

ETUDE>
• F. Stani;> Melodi;ne etude II. A, • Eberhardt> Opus 100,
• F. Wohlfarht> 60 etud op. 45, • M. Skalar> 40 lahkih etud,
• M. A. Garlicki, K. A. Fortunatov, • V. K. Stecenko> Izbor etud.
• K. K. Rodionov> Izbor etud, 1. in 2. zvezek,

SKLADBE IN KONCERTI>
• O. Rieding> Koncert v h-molu op. 35,
• F. Pfeifer> Mamici v radost,
• Keyser, Waterman> The Young Violinist I,
• F. Küchler> Concertino v G-duru,
• S. Mach> Concertino facile,
• F. Küchler> Concertino op. 14 v D-duru,
• J. Mokry> Concertino v G-duru,
• P. Nikoli∂> Koncertino [t. 1,
• Hrestomatija I (zbirka skladb),
• C. P. Herfruth> Classical Album of Early Grade Pieces,
• D. Vodi[ek, L. Ran;igaj> {tiri strune 1. del,
• D. Vodi[ek> Slovenske narodne in otro[ke skladbe,
• K. A. Fortunatov> Mladi violinist I.

OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.

IZPITNE VSEBINE>
• Ena durova dvooktavna lestvica v 1. ali enooktavna v 3. legi s trozvoki,
• dve etudi po izbiri,
• Concertino 1. ali 2. in 3. stavek ali dve skladbi razli;nih zna;ajev.
Skladbe ob spremljavi klavirja izvajajo u;enci na pamet.
 27

3. razred
TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>
• Igranje v drugi in tretji legi,
• kombinacije razli;nih lokovih potez,
• menjave leg do tretje lege,
• nadgrajevanje vibrata,
• nadgradnja hitrosti leve roke,
• igranje obse/nej[ih skladb.
• nadgradnja oblikovanja tona v razli;nih dinamikah,

LESTVICE IN AKORDI>
• K. Kolman> Sistem lestvic za violino.
• dvooktavne durove in molove lestvica z manj predznaki ter enooktavne lestvice v tretji legi z razlo/enimi trozvoki,

{OLE – METODE>
• B. Garlej, J. F. Gonzales> Method de violon II, • E. Sasmanshaus> Früher anfang auf der Geige 1-3,
• F. Stani;> {ola za violino, • D. Markovi;> Neka uvek bude pesma III,
• O. {ev;ik> Op. 2, I. zvezek, • P. Herfuhrt> A Tune a Day III,
• O. {ev;ik> Op. 7, I. zvezek, • Denes, Mezo> Violinska [ola III,
• O. {ev;ik> Op. 1, I. zvezek, • Sh. Suzuki> Violin school,
• Bloch> Fingerübungen für violine op. 16, • K. Rodionov> {kola za violino.

ETUDE>
• H. E. Kayzer> Op. 20, • M. A. Garlicki, K. A. Fortunatov, K. K. Rodionov>
• V. K. Stecenko> Izbor etud, Izbor etud 2. in 3. zvezek,
• F. Stani;> Melodi;ne etude II. A in II. B, • F. Wohlfarht> Op. 45,
• Ch. Duncla> Op. 194.

SKLADBE IN KONCERTI>
• F. Küchler> Concertino op. 15,
• F. Küchler> Concertino op. 12,
• F. Küchler> Concertino op. 14 v D-duru,
• J. Mokry> Concertino v G-duru,
• P. Nikoli;> Concertino [t. 1,
• Heinichen> Koncert v D-duru,
• O. Rieding> Koncert op. 34 v G-duru,
• O. Rieding> Koncert op. 36 v D-duru,
• F. Seitz> Koncert v D-duru op. 13,
• Keyser, Waterman> The Young Violinist II in III,
• I. Nagy> Grosse Meister für klaine Geiger,
• E. in E. Dolfein> Musik für Violine und Klavier II,
• D. Markovi;> Kolo oko sveta,
• D. Vodi[ek, L. Ran;igaj> {tiri strune 1. del,
• D. Vodi[ek> Slovenske narodne in otro[ke,
• Sh. Suzuki> Violin school 3. in 4. zvezek,
• T. Lorenz> Slovenski skladatelji mladim violinistom,
• K. Rupel> Mladinske skladbe,
• Hrestomatija 2 in 3 (zbirki skladb),
• K. A. Fortunatov> Mladi violinist II.

OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.

IZPITNE VSEBINE>
• Durova ali molova lestvica z razlo/enimi trozvoki in • Concertino ali koncert 1. ali 2. in 3. stavek ali dve skladbi
menjavo lege v dveh oktavah, razli;nih zna;ajev z menjavo leg.
• dve razli;ni etudi po izbiri, Skladbe ob spremljavi klavirja izvajajo u;enci na pamet.
28

4. razred
TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>
• Igranje v legah do pete lege, • osnove sestavin virtuozne igre,
• menjave lege v vseh prstnih kombinacijah, • izraznost skladb v razli;nih stilnih obdobjih,
• razvoj hitrosti poteze loka, • osnove spiccata.

LESTVICE IN AKORDI>
• Dvo- ali trooktavne durove in molove lestvice
• A. G. Grigorijan> Skale in arpegia,
z menjavo leg in s trozvoki,
• K. Kolman> Sistem lestvic za violino.
{OLE – METODE>
• F. Stani;> {ola za violino, • O. {ev;ik> Op. 7, I. zvezek,
• Bloch> Fingerübungen für violine op. 16, • E. Sasmannshaus> Früher anfang auf der Geige 2 in 3,
• O. {ev;ik> Op. 1, I. zvezek, • D. Markovi;> Neka uvek bude pesma III,
• O. {ev;ik> Op. 2, I. zvezek, • P. Herfuhrt> A Tune a Day III.

ETUDE>
• F. Wohlfahrt> Op. 45, • V. K. Stecenko> Izbor etud,
• M. A. Garlicki, K. A. Fortunatov, K. K. Rodionov> • G. Eberhardt> Op. 100,
Izbor etud 2. in 3. zvezek, • J. Dont> Op. 37,
• H. E. Kayser> Op. 20, • F. Stani;> Melodi;ne etude II.

SKLADBE IN KONCERTI>
• Hrestomatija 2, 3 in 4 (zbirka skladb),
• D. Vodi[ek, L. Ran;igaj> {tiri strune 2. del,
• T. Lorenz> Slovenski skladatelji mladim violinistom,
• K. Rupel> Mladinske skladbe,
• F. Küchler> Concertino op. 15,
• F. Küchler> Concertino op. 12,
• O. Rieding> Koncert op. 34 v G-duru,
• O. Rieding> Koncert op. 36 v D-duru,
• A. Vivaldi> Koncert v G-duru,
• A. Vivaldi> Koncert v a-molu,
• A. L. Miranov> Koncert v starem stilu,
• C. Tessarini> Koncert v D-duru,
• P. Nikoli;> Koncertino [t. 2 in 3,
• F. Seitz> Koncert v D-duru op. 22,
• F. Seitz> Koncert v G-duru op. 13,
• A. Jan[inov> Concertino,
• H. Milles> Concertino v D-duru,
• F. Stani;> Concertino facile,
• Arccidiacono> Variacije na [kotsko temo,
• P. Nikoli;> Variacije,
• N. Baklanova> Concertino,
• Ch. de Beriot> Variacije.

OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.

IZPITNE VSEBINE>
• Dvooktavna durova ali molova lestvica z menjavo leg in z razlo/enimi trozvoki,
• dve etudi razli;nih tehni;nih zna;ilnosti,
• 1. ali 2. in 3. stavek koncertina ali koncerta ali dve skladbi razli;nih karakterjev.
Skladbe ob spremljavi klavirja izvajajo u;enci na pamet.
 29

5. razred

TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>

• utrjevanje in kombiniranje razli;nih lokovih
• Igranje v vi[jih legah,
potez s stopnjevanjem tempa,
• igranje v legah in menjave leg v hitrej[ih tempih,
• igranje dalj[ih oblik (cikli;ne oblike).
• dvojemke,

LESTVICE IN AKORDI>
• Dvo- ali trooktavne durove in molove lestvice • C. Flesch> Das Skalensystem,
oktave z razlo/enimi trozvoki, • A. G. Grigorijan> Skale in arpegia.
• K. Kolman> Sistem lestvic za violino,

{OLE – METODE>
• F. Stani;> {ola za violino, • K. K. Rodionov> {kola za violino,
• {radik> Prstne vaje, • G. Eberhardt> Menjave leg.
• O. {ev;ik> Op. 1, 2, 3, 6 7, 8, 9,

ETUDE>
• H. E. Kayser> Op. 20,
• J. Dont> Op. 37,
• F. Mazas> Op. 36,
SKLADBE IN KONCERTI>
• Vivaldi> Koncert v G-duru, a-molu, g-mol in E-dur,
• F. M. Veracini> Koncert v D-duru,
• C. Tessarini> Koncert v D-duru,
• A. Komarovski> Koncert [t. 2 v A-duru,
• P. Nikoli;> Koncertino [t. 2 in 3,
• T. Lorenz> Slovenski skladatelji mladim violinistom,
• Hrestomatija 3, 4 in 5 (zbirke skladb),
• D. Vodi[ek, L. Ran;igaj> {tiri strune 2. del,
• K. Rupel> Mladinske skladbe za violino in klavir,
• G. Eberhardt> Op. 100,
• V. K. Stecenko> Izbor etud,
• M. A. Garlicki, K. A. Fortunatov, K. K. Rodionov>
Izbor etud 3. zvezek.
• H. Mlynarczyk> Klassische und modern, 15 Vortragsstücke für
Violine und Klavier,
• L. Portnoff> Concertino v e-molu op. 13,
• L. Portnoff> Concertino v a-molu op. 14,
• O. Rieding> Concert op. 5 v D-duru,
• Arccidiacono> Variacije na [kotsko temo,
• Ch. de Beriot> Variacije,
• Ch. Duncla> Variacije.

OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.

IZPITNE VSEBINE>
• Dvo- ali trooktavna durova ali molova lestvica z razlo/enimi trozvoki in menjavo leg,
• dve etudi (razli;nih tehni;nih zna;ilnosti),
• 1. ali 2. in 3. stavek koncerta ali koncertina.
Skladbe ob spremljavi klavirja izvajajo u;enci na pamet.
30

6. razred
TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>
• Igranje spiccata, • dvojemke z menjavami,
• razli;ne vrste vibrata, • ozave[;ena in kreativna interpretacija.

LESTVICE IN AKORDI>
• Trooktavne durove oziroma molove lestvice z • C. Flesch> Das Skalensystem,
menjavo leg, z razlo/enimi kvintakordi in • K. Kolman> Sistem lestvic,
septakordi ter razlo/ene terce, • A. G. Grigorijan> Skale in arpegia
{OLE – METODE>
• F. Stani;> {ola za violino, • O. {ev;ik> Op. 1, 2, 3, 6, 7, 8, 9,
• {radik> Prstne vaje, • K. Rodionov> {kola za violino.
• Bloch> Dopplegriffschulle op. 50,
ETUDE>
• H. E. Kayser> Op. 20, • G. Eberhardt> Op. 100,
• J. Dont> Op. 37, • Kreutzer> 42 etud (za;etne).
• F. Mazas> Op. 36,
SKLADBE IN KONCERTI>
• C. Stamitz> Koncert v B-duru, • G. Ph. Telemann> Sonatine I. zvezek,
• A. Stamitz> Koncert G-duru, • A. Vivaldi> Sonatine I. zvezek,
• A. Vivaldi> Koncert v G-duru, a-molu, E-duru, • Ch. Beriot> Variacije,
• J. Haydn> Koncert v G-duru, • G. F. Händel> Sonate für Violine in Klavier (zbornik),
• A. Komarovski> Koncert [t. 2 v A-duru, • H. Mlynarczyk> Klassische und modern, 15 Vortragsstücke für
• J. S. Bach> Koncert v a-molu, Violine und Klavier,
• J. B. Accolay> Koncert [t. 1 v a-molu, • T. Lorenz> Slovenski skladatelji mladim violinistom,
• F. M. Veracini> Koncert v D-duru, • D. Vodi[ek, L. Ran;igaj> {tiri strune 2. del,
• H. Sitt> Concertino v a-molu op. 70, • Hrestomatija 6 in 7 (zbornika skladb),
• Ch. Beriot> Koncert [t. 9, • K. Rupel> Slovenske mladinske skladbe za violino in klavir,
• F. Drdla> Koncert a-mol, • K. Rupel> Mladinske skladbe za violino in klavir,
• G. B. Viotti> Koncert [t. 23 v G-duru, • M. Bravni;ar> Mladi koncertant.
• T. Albinoni> Koncert v A-duru,
OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.

IZPITNE VSEBINE>
• Dvo- ali trooktavna durova ali molova lestvica in
razlo/eni trozvoki, • 1. ali 2. in 3. stavek, koncert ali koncertino,
• dve etudi razli;nih tehni;nih zna;ilnosti, • skladba slovenskega avtorja.
Skladbe ob spremljavi klavirja izvajajo u;enci na pamet.
NAPREDOVANJE
Za prehod na vi[jo stopnjo izobra/evanja mora u;enec na izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehni;nih in muzikalnih sestavin
igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
 31

7. razred
TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>
• Obvladovanje ubiralke v vseh legah do desete lege,
• dvojemke v legatu,
• satuille, richochet,
• triglasni in [tiriglasni akordi,
• pizzikato z levo roko,
• nadgradnja /e pridobljenih sestavin violinske
LESTVICE IN AKORDI> igre.
• Durove in molove lestvice v treh oktavah z • C. Flesch> Das Skalensystem,
razlo/enimi kvintakordi in septakordi ter dvo- • K. Kolman> Sistem lestvic,
jemke> terce, sekste, oktave, • A. G. Grigorijan> Skale in arpegia.

{OLE – METODE>
• O. {ev;ik> Op. 1, 2, 3, 7, 8, 9, • Bloch> Dopplegriffschulle op. 50,
• {radik> Prstne vaje.

ETUDE>
• J. Dont> Op. 37, • R. Fiorillo> Etude,
• F. Mazas> Op. 36, • H. E. Kayser> Op. 20, 3. del,
• R. Kreutzer> 42 etud, • G. Eberhardt> Op. 100, etude v legah,
• Ch. Dancla> Op. 68.

SKLADBE>
• T. Lorenz> Slovenski skladatelji mladim violinistom, • G. Ph. Telemann> Sonatine,
• T. Lorenz> Miniature za violino, • Ch. Dancla> Six airs varies,
• L. M. {kerjanc> Tri mladinske skladbe za violino in klavir, • O. {ev;ik> 40 variazioni,
• M. Lipov[ek> 13 mladinskih skladb, • A. Corelli> Sonate,
• A. Srebotnjak> Slovenski ljudski plesi, • F. M. Veracini> Sonata c-mol,
• K. Rupel> Slovenske mladinske za violino in klavir, • F. Veracini> Largo,
• K. Rupel> Mladinske skladbe za violino in klavir, • J. Massenet> Thaise,
• Hrestomatija 7 (zbirka skladb), A. Dvo?ak> Sonatina, • F. Schubert> :ebelica.
• G. F. Händel> Sonate für Violine in Klavier (zbornik),

KONCERTI – KONCERTINI>
• F. Stani;> Concertino v starem slogu, • B. Marcello> Koncert v D-duru,
• F. Stani;> Koncert v D-duru, • J. S. Bach> Koncert [t. 1 v a-molu,
• A. Vivaldi> Koncerti v g-molu, • F. M. Veracini> Koncert v D-duru,
• J. Haydn> Koncert v G-duru, • Ch. de Beriot> Koncert op. 9,
• K. Stamitz> Koncert v B-duru, • W. A. Mozart> Koncert v G-duru,
• T. Albinoni> Koncert v A-duru, • J. B. Viotti> Koncert v D-duru,
• F. Seitz> Koncerti op. 7, op. 12, op. 15, • L. Boccerini> Koncert v D-duru,
• O. Rieding> Koncerti op. 7, 24, 25 in 70, • G. Tartini> Koncert v d-molu.

OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.
32

IZPITNE VSEBINE>
• Trooktavna durova ali molova lestvica z razlo/enimi trozvoki in dominantnim septakordom,
• dve etudi (razli;nih tehni;nih zna;ilnosti),
• 1. ali 2. in 3. stavek, koncert ali koncertino,
• skladba slovenskega avtorja.
Skladbe ob spremljavi klavirja izvajajo u;enci na pamet.

8. razred
TEHNI:NE IN MUZIKALNE PRVINE>
• Obvladovanje ubiralke v vseh legah do desete lege,
• pizzicato z levo roko, • triglasni in [tiriglasni akordi,
• dvojemke v legatu, • nadgradnja /e pridobljenih sestavin violinske igre

LESTVICE IN AKORDI>
• Durove in molove lestvice v treh oktavah • A. Flesch> Das Skalensystem,
s septakordi, dvojemke> terce, sekste, • A. A. G. Grigorijan> Skale in arpegia.
oktave,

{OLE – METODE>
• O. {ev;ik> Op. 1, 2, 3, 7, 8, 9, • Bloch> Doppelgriffschulle op. 50.

ETUDE>
• F. Mazas> Op. 36 (vsi zvezki), • G. Eberhardt> Op. 100 – etude v legah,
• Rode> Caprices, • Ch. Dancla> Op. 68.
• R. Kreutzer> 42 etud,
• R. Fiorillo> Etude,

SKLADBE>
• T. Lorenz> Slovenski skladatelji mladim violinistom, • F. Ries> Perpetuum Mobile,
• T. Lorenz> Miniature za violino, • G. Ph. Teleman> Sonatine,
• M. Lipov[ek> 13 mladinskih skladb, • D. Popper> Kolovrat op. 55 [t. 1,
• A. Srebotnjak> Slovenski ljudski plesi, • H. Wieniawsky> Legenda,
• K. Rupel> Slovenske mladinske za violino in klavir, • H. Wieniawsky> Mazurka,
• K. Rupel> Mladinske skladbe za violino in klavir, • P. Saraste> Romanza Andaluza,
• Hrestomatija 7 (zbirka skladb), • Ch. Beriot> Baletna scena,
• Ch. Dancla> Six airs varies, • V. Monti> :ardas,
• O. {ev;ik> 40 variazioni, • A. Corelli> La Follia,
• A. Corelli> Sonate, • W. Gluck> Melodija,
• F. M. Veracini> Sonata c-mol, • G. F. Telemann> Dvanajst fantazij za violino solo,
• A. Vivaldi> Sonate I. in II. zvezek, • F. Schubert> Sonatina op. 137.
• A. Dvorak> Sonatina op. 100,
 33

KONCERTI – KONCERTINI>
• F. Stani;> Concertino v starem slogu,
• F. Stani;> Koncert v D-duru,
• G. Tartini> Koncert v d-molu,
• A. Vivaldi> Koncerti v g-molu,
• J. Haydn> Koncert v G-duru,
• K. Stamitz> Koncert v B-duru,
• B.Marcello> Koncert v D-duru,
• J. S. Bach> Koncert [t. 1 v a-molu,
• F. M. Veracini> Koncert v D-duru,
• Ch. de Beriot> Koncert op. 9,
• W. A. Mozart> Koncert v G-duru op. 211
• J. B.Viotti> Koncert [t. 22,
• W. A. Mozart> Koncert v B-duru.

OPOMBE>
Poleg /e navedenih [ol - metod, etud, skladb ipd., se lahko uporablja tudi druga ustrezna literatura.

IZPITNE VSEBINE>
• Trooktavna durova ali molova lestvica z razlo/enimi trozvoki in dominantnim septakordom,
• dve razli;ni etudi po izbiri,
• 1. ali 2. in 3. stavek, koncert ali koncertino s kadenco,
• skladba slovenskega avtorja.
Skladbe ob spremljavi klavirja izvajajo u;enci na pamet.
34

5. STANDARDI ZNANJA
1., 2., 3., 4., 5. in 6. razred
Po kon;ani ni/ji stopnji [olanja si u;enci pridobijo osnovno tehni;no znanje ter ritmi;no in tonsko urejenost, tako da so sposobni
igrati solisti;no, v komornih zasedbah oziroma v [olskem orkestru ter se samostojno nau;iti la/je skladbe.

7. in 8. razred
Po kon;ani vi[ji stopnji [olanja so u;enci usposobljeni samostojno izvajati notno gradivo, pripravljati lastne programe in s sprem-
ljavo ali v razli;nih zasedbah izvajati zahtevnej[o literaturo. So ritmi;no urejeni in obvladujejo intonan;no prilagajanje skupini.
Obvladujejo vse tehni;ne in muzikalne zahteve. Lahko se vklju;ujejo v ljubiteljske komorne sestave in orkestre oziroma nadaljujejo
[olanje na srednji stopnji.

6. DIDAKTI»NA PRIPORO»ILA
Doseganje ciljev in uresni;evanje nalog u;nega programa za violino je odvisno od u;en;evih sposobnosti, interesa in kontinuirane-
ga dela, vendar je njegov uspeh v mnogem odvisen od u;iteljevega strokovnega znanja in pedago[ke usposobljenosti ter od
star[ev in njihovega odnosa do glasbenega izobra/evanja. Zato naj u;itelj predvsem>
• spremlja sodobna dognanja stroke in poglablja znanje,
• se usposablja v didaktiki, metodiki in drugih strokovnih podro;ij,
• ustvarja vzdu[je medsebojnega zaupanja in dobrega sodelovanje med u;enci, u;itelji in star[i.
U;itelj naj na podlagi poznavanja, razumevanja in upo[tevanja razvojnih posebnosti otroka skrbno oblikuje individualni u;ni na;rt
za vsakega u;enca. Pri tem naj mu bo pri;ujo;i u;ni na;rt za orientacijo in pomo;, ko dolo;a te/avnostno stopnjo in obseg u;nega
gradiva in ko izbira u;ne vsebine. :e u;enec ne dosega pri;akovanih ciljev, prilagodi u;ne vsebine ravni ni/je zahtevnosti, vendar
le do spodnjih meja predpisanega.
Spodbuja naj nadarjenost. Pri tem naj s prezahtevnimi nalogami in prezgodnjimi ali kako druga;e neupravi;enimi pri;akovanji ne
posega v naravni tok otrokovega razvoja.
Izbere naj ustrezno veliko in opremljeno violino ter lok. Pomembna je tudi pravilna izbira podbradnika in mosti;ka glede na velikost
in telesno zgradbo.
Skladno in paralelno naj razvija muzikalne in tehni;ne prvine in ob tem postopno uvaja novosti, upo[tevajo; raven dose/enega
znanja.
Pomembno je, da u;itelj otroku igra, igra naj tudi skupaj z njim.

PRIPORO:LJIVA STROKOVNA LITERATURA ZA U:ITELJE VIOLINE>

• I. Galamijan> Igranje violine in violinska pedagogika,
• C. Flesh> Umetnost violinske igre,
• C. Flesh> Visoka [ola prstnega reda,
• L. Auer> Violin Playing as I Teach it,
• V. Markovi;> Magi;na violina,
• I. Jampolsky> The principles of Violin Fingering.
35 35

7. IZVEDBENI STANDARDI IN NORMATIVI

Materialni pogoji
Primerno velika, akusti;no in zvo;no izolirana u;ilnica, standardna oprema za individualni pouk, notno stojalo, stensko ogledalo,
metronom, klavir ali pianino, slikovno gradivo, strokovna literatura.

Pogoji za vpis
Primerna starost in glasbene ter fizi;ne dispozicije za igranje violine, ki jih kandidat doka/e na sprejemnem preizkusu.

Preverjanje in ocenjevanje
Znanje preverjamo in ocenjujemo pri pouku, na internih in javnih nastopih ter ob koncu [olskega leta pri izpitih. Ocene oblikujemo
v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju u;encev v glasbenih [olah.