MAP

montaža avdiovizualnih
posnetkov

mag. Nika Oblak, akad. slik.

*predavanje MAP je avtorsko delo namenjeno izključno interni rabi na SŠOF Ljubljana
 MAP - montaža avdiovizualnih posnetkov

• Povezava s predmetoma: AVS –avdiovizualna sporočila

OPS – osvetljevanje pri snemanju

• Sklop teh treh predmetov tvori področje Gibljiva slika

Pregled zgodovine filma in razvoja montažnih oblik (tako AVS kot MAP):
• A Brief History of Film EdiIng, 8 min 30 sec,
hOps://www.youtube.com/watch?v=Xr-N3fSo62w

Domača naloga, priprava materiala za Vajo 1: montaža foto zgodbe

(dijaki samostojno načrtujejo in izvedejo montažo lastne foto zgodbe z
besedilom in glasbo)
Primer: Chris Marker, La Jetée, 1962, hOps://vimeo.com/309034119
Domača naloga za Vajo 1
• - 15 – 20 fotografij (lahko več)
• Horizontalno orientirane
• Aspect ratio 16 : 9
• Smiselno zaključena zgodba (lahko likovna pripoved, lahko narativa)
• Zavestna izbira barve oz. ČB
Chris Marker, La Jetée, 28 min, čb, 1962 (na linku ang. narator),
h9ps://www.youtube.com/watch?v=6anMLFwHFqs

Primer foto zgodbe, skoraj v celoO sestavljen iz fotografij.

Znanstveno fantasOčni kratki film La Jetée oz. The Je9y, Pomol.
Naslov La Jetée se naslov navezuje na razgledno ploščad na
Pariškem letališču Orly.

Zgodba prikazuje apokalipOčno podobo Pariza po III.svetovni,

nuklearni vojni. Protagonist je vojni ujetnik v Pariškem podzemlju.
Na njem izvajajo poizkus potovanja skozi čas. Kot otrok je na
razgledni ploščadi priča smrO moškega. Spomin ga preganja celo
življenje. Kasneje spozna, da je bil takrat priča svoje smrO.

Marker postal s tem filmom mednarodno znan, močan vpliv na

druge avtorje, npr. film 12 Monkeys (1995 American neo-noir ZF
film, režijaTerry Gilliam) številne koncepte povzame neposredno po
La Jetee; h9ps://www.youtube.com/watch?v=CBNMEwNx9x4
Nagrajen kratki film; Prix Jean Vigo.
"Cole has been thrust from another world into ours and he's confronted by the confusion we live in, which most people
somehow accept as normal. So he appears abnormal, and what's happening around him seems random and weird. Is he mad
or are we?"
— Director Terry Gilliam
 Osnove filmskega jezika

• OSNOVNE ENOTE / KADER, SCENA, SEKVENCA

• PLANI
• SNEMALNI KOTI
• GIBANJE V FILMU
 Osnove filmskega jezika / osnovne enote / kader

KADER je osnovna pomenska enota.

Kader določajo PLAN oz. velikost izreza, KOMPOZICIJA, t.j. razporeditev likovnih
elementov znotraj izreza, in njegova dolžina oz. TRAJANJE.

Ti prostorski in časovni parametri mu omogočajo spajanje z drugimi kadri v celoto

filmskega (video) dela.

Značilnost filmskega kadra je, da se v njem neprekinjeno dogaja akcija in se njegova

kompozicija menja glede na gibanje objektov in subjektov kot tudi glede na
gibanje kamere. Pri slednjem govorimo o staFčnih oz. dinamičnih kadrih.
 Osnove filmskega jezika / osnovne enote / kader

• namen kompozicije
filmskega kadra je, da
usmerja gledalčevo
pozornost, vodi gledalčev
pogled

• pomembno vlogo pri tem

imajo tudi elementi, ki
dopolnjujejo, poudarjajo
likovne elemente znotraj
izreza, npr. zvok, posebni
učinki, montaža

Stanley Kubrick, The Shining, 1980

 Osnove filmskega jezika / osnovne enote / kader

• Kompozicija v kadru
združuje vse elemente v
enotno umetniško celoto –
mizankader.

• prostorski ključi - načini

upodabljanja prostora na
ploskvi:
-stopnjevanje velikosti
-delno prekrivanje oblik
https://eucbeniki.sio.si/lum
8/3387/index.html
 Osnove filmskega jezika / osnovne enote / kader

Trajanje oz. dolžina kadra je različna.

V snemalnem procesu traja kader od začetka snemanja (ko zaženemo kamero) do

konca snemanja (ko kamero ustavimo).

V procesu montaže kader traja od reza do reza (oz. od montažnega prehoda do

naslednjega montažnega prehoda), kar ga definira tudi kot osnovni element
montaže.

• lahko traja najmanj eno sličico oz. frame

• ali pa neomejeno (od digitalne tehnologije naprej vsaj teoretično)

• Kidding 2018 — Shaina’s Transformation One-Shot Scene | Behind The Scenes:

https://www.youtube.com/watch?v=w0ykvDu-jUw
 Osnove filmskega jezika / osnovne enote / scena

Scena

Scena je narativna celota,

sestavljena iz najmanj
dveh kadrov, v kateri je
vzpostavljena enotnost
akcije, prostora in časa.

Desno: Alfred Hitchcock, Psycho, 1960

 Osnove filmskega jezika / osnovne enote / sekvenca

Sekvenca

• Sekvenca je večja in kompleksnejša nara=vna celota.

• Sestavljena je iz večjega števila kadrov in več scen.
• Karakterizira jo odsotnost enotnos= akcije, prostora in časa.
 Osnove filmskega jezika / osnovne enote / sekvenca

Sekvence delimo glede na funkcije, ki jih imajo v filmu:

a) Uvodne sekvence; začenjajo film in nas obveščajo o njem.
Npr. VerTgo (1958, Hitchcock); hZps://www.youtube.com/watch?v=4CZfSc6nJ8U

b) Sekvence ekspozicije; gledalca spoznavajo s prizoriščem zgodbe (kdaj se

dogaja, z junaki, njihovimi življenjepisi ali medsebojnimi odnosi ...)
Npr. Spielberg, How to Introduce Characters; hZps://www.youtube.com/watch?v=iQLJDxp2FEI

... opisne sekvence; akcijske sekvence; sekvence, ki razlagajo; strnjene

sekvence; finalne (končne) sekvence.

Npr. The Birds Final AZack Sequence (1963, Hitchcock);

hZps://www.youtube.com/watch?v=Lw0FP9putKM&t=125s
 Osnove filmskega jezika / PLAN
Plan ali izrez = oddaljenost kamere od predmeta snemanja

Filmski plani so definirani glede na velikost ljudske figure znotraj vidnega polja objektiva oz. širine
kadra. Pri statičnem kadru govorimo o enem planu, kadri, v katerih se giblje kamera ali pa subjekti,
imajo lahko več planov. (http://www.filmska-sola.si/snemanje/kader-plan/)

Plane delimo na velike oz. bližnje, kjer je človeška figura bolj ali manj rezana;
na srednje kjer je višina izreza približno enaka višini človeka;
Ter na splošne ali totale, ki prikazujejo predvsem filmski prostor in je človek v teh širokih posnetkih
majhen, izgubljen.

• 1. detajl (določen element je izpostavljen iz prostora, poudarjena je njegova vloga v sami zgodbi)
• 2. veliki oz. bližnji plan (VP, človeški obraz zaseda večji del kadra)
• 3. srednji plan (telo)
• 4. splošni plan ali total (kaže filmski prostor v celoti, predstavi prizorišče filmske zgodbe. Človeški
lik je podrejen okolju oz. človeške figure ne moremo ločiti od drugih subjektov oz. objektov v
kadru.)
• Ogled dokumentarnega filma o zgodovini filmske montaže, The
cuBng Edge The Magic of Movie Edi=ng

hOps://www.youtube.com/watch?v=U76MBDKQe8s

Primer Hollywood Camera Work: MC1 / MC 102 (Shot Sizes and Types,
7 min 52 sec)
 Osnove filmskega jezika / SNEMALNI KOTI

Snemalni kot ali rakurz

Rakurz (rus.) iz raccourci (fra.), pomeni skrajšan, zožan, stisnjen.

S terminom rakurz so filmarji, med drugim Eisenstein, opisovali

zgoščene trenutke, ki potencirajo izraznost predstave oz. upodobitve in
povzemajo bistvo osebe ali situacije.
Namen kadra in plana je, da usmerjata gledalčev pogled, da izpostavita tisto kar
gledamo.

Vloga snemalnega kota pa, kako videno doživljamo.

Primer: Types of Camera Angles

https://www.youtube.com/watch?v=urGbUM1pQVw
 Osnove filmskega jezika / SNEMALNI KOTI

Kamera zavzema določen položaj glede na objekt, ki ga snema.

Snemalni kot vedno določa kot kamere in ne kota snemanega objekta.
 Osnove filmskega jezika / SNEMALNI KOTI

Kot kamere ima prostorsko in psihološko

vlogo.

V pomenu ustvarjanja filmskega prostora

nam pove, kdaj sta osebi različno visoki (npr.
otrok, odrasla oseba) oz. različno postavljeni
v prostoru (npr. ena sedi, druga stoji).

V psihološkem pomenu govorimo o

sugeriranju moči oz. nemoči.
 Osnove filmskega jezika / SNEMALNI KOTI

Normalni kot (ni rakurza) – kamera postavljena v linijo človeških oči oz. pogleda.
Kamera je postavljena v višino polovice snemanega subjekta – kot kamere je nič
stopinj.

Ekstremni spodnji rakurz (žabja perspektiva) – kamera se nahaja pri tleh.

Spodnji kot (spodnji rakurz) – kamera postavljena nižje od linije pogleda – v

psihološkem smislu daje občutek superiornosti subjekta. Kadri posneti s
spodnjega rakurza izražajo avtoriteto, moč, oblast.

Zgornji kot (gornji rakurz) – kamera postavljena višje od linije pogleda – v

psihološkem smislu daje občutek inferiornosti subjekta. Kadri posneti iz
zgornjega rakurza izražajo podrejenost, nemoč ... Zgornji rakurz nudi
preglednost, informativnost.

Ekstremni zgornji rakurz (ptičja perspektiva) – kamera se nahaja na veliki

višini (snemamo npr. iz aviona, drona, stolpa ipd.)
Osnove filmskega jezika / SNEMALNI KOTI
NAGIB KAMERE – nagnjen
kot snemanja
Interno poimenovanje 3.d
na SŠOF je pošrek ;)
Kamera premaknjena od
verPkale oz. poševni zorni
kot snemanja
Črta horizonta ni vzporedna
s spodnjim robom kadra
oziroma kamera je nagnjena
od svoje navpičnice.
Gledalec dobi občutek, da
izgublja ravnotežje.
Primer: Hollywood Camera Work: MC1 / MC105
Takšni snemalni koO pogosto
Staging Upwards And Downwards, 5 min 38 sec
ponazarjajo nelagodje,
izkrivljenost sveta, podrto
Primer: The Dutch Angle, duševno ravnovesje, opitost
hJps://www.youtube.com/watch?v=R9FUEScjB1U
in podobno...
 Osnove filmskega jezika / GIBANJE V FILMU

GIBANJE KAMERE
Kamera se med snemanjem giblje (dinamična) ali miruje (sta3čna).

Sta3čna kamera:
• daje občutek objek3vnos3
• z njo želi režiser zaje3 dogajanje v celo3
• kamera se osredotoči na prizor in s tem vso gledalčevo pozornost usmeri na dogajanje v
prizoru in na pojave v njem

Dinamična kamera:
• daje občutek subjek3vnos3
• snema med premikanjem
• osnovna načina premikanja kamere sta ZASUK in VOŽNJA
 Osnove filmskega jezika / GIBANJE KAMERE

a) KAMERA STOJI NA TOČKI =

STATIČNA KAMERA (med
snemanjem miruje)
ZOOM IN, ZOOM OUT

b) KAMERA SE GIBLJE VZDOLŽ

RAVNE ČRTE
(levo : desno, naprej : nazaj, gor :
dol) = DINAMIČNA KAMERA (med
snemanjem se giblje) = VOŽNJA in
DVIG ali SPUST

c) KAMERA SE GIBLJE PO KROŽNICI

= DINAMIČNA KAMERA (med
snemanjem se giblje) = ZASUK ali
PANORAMA

d) SUBJEKTIVNI PREMIK KAMERE

Osnove filmskega jezika / KAMERA SE GIBLJE VZDOLŽ RAVNE ČRTE
b) Gibanje
kamere vzdolž ravne črte vključuje VOŽNJO
KAMERE, ter DVIG / SPUST KAMERE
Je način snemanja, ko je kamera pritrjena na poseben, za takšno snemanje
pripravljen pripomoček (stacv na kolesih, voziček na tračnicah oz. dolly,
avto, kran oz. žerjav, ter ko snemamo iz letala, drona, helikopterja ...)

Glede na smer vožnje kamere ločimo:

• vožnjo naprej ali PRIMIK oz. DOLLY IN oz. PUSH IN
• vožnjo nazaj ali ODMIK oz. DOLLY OUT oz. PULL OUT
• bočno vožnjo ali TRUCK (bočno levo oz. bočno desno)
• spremljevalno vožnjo ali SPREMLJANJE oz. TRACKING (primik ali odmik,
bočno levo oz. bočno desno, vendar traja spremljevalna vožnja običajno
dlje časa kot drugi posnetki, sledimo subjektu, ki se giblje, da se
občinstvo bolj poglobi v določeno situacijo)
• verTkalno vožnjo oz. KRAN
• kombinirano vožnjo oz. KRAN – VOZIČEK
 Osnove filmskega jezika / KAMERA SE GIBLJE VZDOLŽ RAVNE ČRTE
Pri vožnji se kamera premika:
• k predmetu; PRIMIK oz. DOLLY IN oz. PUSH IN (približa predmet
snemanja, odstrani nepotrebno okolje in postavi predmet snemanja v
ospredje. Primik označuje napetost, pričakovanje.)

• od predmeta, ODMIK oz. DOLLY OUT oz. PULL OUT (odmik razumemo
kot režiserjevo razlago dogodka. Nepričakovan prizor, ki se pokaže ob
koncu odmikanja vpliva na oblikovanje gledalčevih zaključkov o
prikazanem.)
voziček oz. dolly uporabljen pri snemanju
Vojne zvezd

• z bočno vožnjo / TRUCKING

• s spremljevalno vožnjo / SPREMLJANJE oz. TRACKING

hZps://filmglossary.ccnmtl.columbia.edu/term/tracking-trucking-shot/
Osnove filmskega jezika / KAMERA SE GIBLJE VZDOLŽ RAVNE ČRTE
DVIG ali SPUST KAMERE
• kamera je pritrjena na stativ, s premikanjem ročice za dviganje oz.
spuščanje kamero dvignemo = PED UP ali spustimo = PED DOWN,
ne da bi premikali njeno vodoravno ali navpično os

• k dvigu ali spustu sodi tudi VOŽNJA NA ŽERJAVU = KRAN oz.

CRANE SHOT. To je snemanje s kamero, ki je pritrjena na žerjav.

• ta način snemanja omogoča kameri veliko gibljivost. V enem

kadru lahko snema navpično in vodoravno, s premiki kamere v
vožnji pa tudi diagonalno.

• s tem načinom snemanja je nek ambient opisan z vseh strani in

poudarjena je dramatičnost dogajanja.

Kot za zasuke, velja tudi za vožnje, da se morajo začeti z mirnim

začetkom, neoporečnim potekom in logičnim zaključkom.
 Osnove filmskega jezika / KAMERA SE GIBLJE PO KROŽNICI

c) KAMERA SE GIBLJE PO KROŽNICI = DINAMIČNA

KAMERA (med snemanjem se giblje). Govorimo o
ZASUKU, ŠVENKU ali PANORAMI.

• je način snemanja, ko se kamera vr( okoli svoje osi v navpični

(ver(kalna panorama oz. TILT) ali vodoravni smeri (horizontalna
panorama oz. PAN)

• omogoča prenos pozornos( z enega lika na drugega, kar povzroči

pri gledalcu vzporejanje, opredeljevanje spričo razmerij, ki
povzročajo napetosC med prikazovanimi osebami

• ta način snemanja povzroča presenečenja, ker ne moremo

predvide( kaj bo zasuk odkril

Vsi zasuki naj bodo posneC tako, da se začnejo z nepremično –

sta(čno sliko, se nato gladko premaknejo, mirno tečejo in se na
koncu tudi brez za(kanja ustavijo ter obmirujejo!
 Osnove filmskega jezika / SUBJEKTIVNI PREMIK KAMERE
d) SUBJEKTIVNI PREMIK KAMERE
• prikazujemo pogled igralca
• snemamo z roke ali s steadycam-om, napravo, ki je s kamero pritrjena na telo snemalca z namenom, da ublaži tresenje kamere
pri snemanju med gibanjem, ter je povzročila pravo revolucijo v premikanju kamere

Možnos3 premikov kamere so neštete. Vrste premikov se pogosto prepletajo, združujejo v kombinacije, kot npr. Hitchcockov
zoom oz. zolly – dolly zoom.
Kamera se primika oz. odmika, istočasno pa se zoom premika v nasprotni smeri. Tako predmet snemanja ostane v središču
kompozicije in nespremenjene velikos>, medtem ko se vse okoli njega nenavadno spreminja.

Primer: The Dolly Zoom:

hEps://www.youtube.com/watch?v=u5JBlwlnJX0

Primer: Ver>go Effect,

hEps://www.youtube.com/watch?v=R9FUEScjB1U
 Osnove filmskega jezika /
MOTIVIRAN PREMIK KAMERE

• ključen koncept premika kamere je motivacija. Premik

kamere naj se zgodi, ker ga motivira dogajanje v filmu, npr.
gibanje protagonista.

• nemotivirani premiki kamere in zoom-a delujejo moteče

• premik kamere lahko razkriva nove informacije ali nov

pogled na prizorišče

Primeri:
https://filmglossary.ccnmtl.columbia.edu/term/

The Master Course in High-End Blocking & Staging, MC3