Professional Documents
Culture Documents
Juznic - Zgod - 2 o Vakumu Na Slovenskom
Juznic - Zgod - 2 o Vakumu Na Slovenskom
IN VAKUUMSKIH TEHNIK
2. DEL
Delo posve~am ljubljeni h~erki Ur{ki,
katere svetli lasje `e dobrih ~etrt stoletja `lahtijo moja dejanja in nehanja!
Stanislav Ju`ni~
ZGODOVINA RAZISKOVANJA
VAKUUMA IN VAKUUMSKIH TEHNIK
2. DEL
533.5(091)
621.52(497.4)(091)
ISBN 978-961-92989-0-9
253778688
Beseda urednika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
KAZALO 5
2.1.5. Novome{ka fran~i{kanska knji`nica. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
2.2. Vakuum ljubljanskih fran~i{kanov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
2.2.1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
2.2.2. Zgodnji ljubljanski fran~i{kani dvomijo v vakuum . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74
2.2.3. Ljubljanski fran~i{kani vakuumu v prid . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
2.3. Knjige o vakuumu iz nekdanje knji`nice cistercijanov v Sti~ni . . . . . . . . . . . 152
2.3.1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152
2.3.2. Cistercijanska praznota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154
2.3.3. Knjige iz Sti~ne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
2.3.4. Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171
2.4. Valvasor o vakuumu in tankostenskih kipih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173
2.4.1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173
2.4.2. Kipi najtanj{ih sten. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173
2.4.3. Galileijev krog pri Valvasorju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176
2.4.4. Boylova vakuumska ~rpalka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177
2.4.5. Boylovi kritiki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180
2.4.6. Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 182
2.5. Erbergove vakuumske knjige. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
2.6. Vakuum Ilirskih provinc . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187
2.6.1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 187
2.6.2. Konec jezuitske prevlade v Ljubljanskem raziskovanju vakuuma . . . . . . . . . . 187
2.6.3. Vakuumska tehnika Ilirskih provinc na Centralnih {olah v Ljubljani . . . . . . . . . 188
2.6.4. @id Gunz – ljubljanski znanstveni as . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
2.6.5. Kersnik, Zoisov in Marmont sukajo Voltovo elektriko . . . . . . . . . . . . . . . . 194
2.6.6. Zoisovo vakuumsko ~tivo v francoskem prime`u . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195
2.6.7. Kapucini in fran~i{kani v francoski Ljubljani in Gorici . . . . . . . . . . . . . . . . 209
2.6.8. Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209
KAZALO 7
7.6. Bibijana Dobovi{ek ^ujec, jedrske reakcije in vera . . . . . . . . . . . . . . . . . 343
7.7. Danica Burg-Han`el raziskuje z Mössbauerjevo spektroskopijo . . . . . . . . . . . 344
7.8. Nanocevke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345
7.8.1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345
7.8.2. Kristalne cevke ljubljanskega profesorja Hacqueta . . . . . . . . . . . . . . . . . . 345
7.8.3. Molibden in volfram v Ljubljani. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 347
7.8.4. Kristalne simetrije ljubljanskega profesorja Schulza pl. Strassnitzkega. . . . . . . . 347
7.8.5. Molibden in volfram v zgodnji vakuumski tehniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . 350
7.8.6. Ljubljanske nanocevke. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 350
Sklep . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 353
Kazala. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 355
Kazalo tabel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 355
Kazalo slik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 357
Kazalo oseb . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 370
Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 379
Neobjavljeni arhivski viri, okraj{ave in manj znani izrazi . . . . . . . . . . . . . . . . 379
Tiskani viri – Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 382
Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 407
Abstract . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 411
Ko sem leta 1993 povabil dr. Ju`ni~a, da za strokovni ~asopis Vakuumist napi{e kratko
zgodovino raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik, si niti v sanjah nisem predstavljal, da
bo prvemu prispevku dodal {e ve~ kot {estdeset drugih. Ti prispevki so bili osnova za njegovo
prvo knjigo, ki je iz{la leta 2004 v zalo`bi Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije.
Tudi drugi del knjige delno sloni na prispevkih, ki so bili objavljeni v zadnjih letih v
Vakuumistu. Ju`ni~eva knjiga razkriva, da je bilo raziskovanje »praznega prostora« od nekdaj
izjemno privla~no. Zakaj tolik{no zanimanje za »prazen prostor«? Ker je sam po sebi nekaj
skrivnostnega in ker je sti~i{~e znanosti, filozofije in religije. [e ve~. Razvoj znanosti v 19. in
20. stoletju je pokazal, da ima prazen prostor tudi izjemen tehni~ni pomen. Raziskovanja
»praznega prostora« v 18. stoletju so pripeljala do odkritja barometra. Z njim so znanstveniki
merili zra~ni tlak in na osnovi meritev napovedovali vreme. Uspe{no so ga uporabili tudi za
merjenje vi{ine hribov. Raziskovanje nizkotla~nih razelektritev konec 19. stoletja pa je pripe-
ljalo do odkritja elektrona, rentgenskih `arkov, katodne elektronke (televizije), napr{evanja
tankih plasti, elektronskega mikroskopa, pospe{evalnikov itd. Od tu naprej so se znanstvena
odkritja samo {e nezadr`no mno`ila vse do danes.
Vendar kdo {e ve, kako se je vsa zgodba pri~ela? Pa bi bilo prav, da to vemo. Preu~evanje
zgodovine znanosti je pomembno ne samo zato, da se zavemo, v kolik{ni meri stojimo na
ramenih prednikov, ampak tudi zato, da spoznamo pota in stranpota znanosti. Tako la`je
razumemo, od kod prihajamo, kje smo, kam gremo in kdo smo.
Ko ~lovek prebira Ju`ni~eve zgodbe iz zgodovine raziskovanja vakuuma, je presene~en kako
zelo so bili skozi vso zgodovino v ta raziskovanja vpeti raziskovalci, ki so delovali na sloven-
skih tleh. Seveda se je znanost pred stoletji rojevala v povsem druga~nem okolju in pogojih kot
danes, pa vendar imajo takratni in dana{nji raziskovalci marsikaj skupnega. Njim in dana{njim
znanstvenikom je raziskovanje na~in `ivljenja. Hkrati je za prve in druge zna~ilno svetov-
ljanstvo. Biti svetovljan danes seveda ni isto kot pred stoletji, ko so bile mo`nosti za potovanja
in komuniciranje majhne. Kljub temu so bili na{i raziskovalci, kot izvemo iz Ju`ni~eve knjige,
tesno povezani z kolegi iz vse Evrope.
BESEDA UREDNIKA 9
Odkrito priznam, da nisem niti pribli`no vedel, kak{no vlogo so pri razvoju na tem podro~ju v
preteklosti imeli raziskovalci, ki so delovali pri nas. Prav to pa izvemo iz te knjige. V njej nam
avtor opi{e, kako imenitna znanstvenika sta bila v sedemnajstem stoletju Janez Vajkard
Turja{ki (Auersperg) in Janez Vajkard Valvasor. Vsaj tako imenitni so bili njihovi nasledniki v
18. stoletju: Ferdinand Augu{tin Hallerstein, @iga Zois, Gabrijel Gruber in Jurij Vega. Bogato
tradicijo na podro~ju znanosti so v 19. in 20. stoletju nadaljevali Jo`ef Stefan, Janez Puhar,
Simon [ubic, Ignac Klemen~i~, Franc Ho~evar, Karel Robida, Janez Puh, Karel in Serafina
De`man, Anton [antel, Anton Codelli, Maks Samec, Ale{ Strojnik, Anton Peterlin in mnogi
drugi. Vsi med njimi so se pri svojih raziskavah tako ali druga~e ukvarjali z vakuumom oz.
vakuumskimi tehnologijami. Po njihovi zaslugi je veliko pomembnih izumov zraslo prav na
na{ih tleh. Le malokdo tudi ve kako tesno so bili z na{imi kraji povezani vsestranski Bo{kovi},
slavni matematik Cauchy, fizik Mach ali veliki izumitelj Tesla. Tudi oni so pri svojem delu
pustili sledi na podro~ju vakuuma.
Dr. Ju`ni~ nam predstavlja {tevilne knjige, ki so bile v preteklosti osnova za pou~evanje in
preu~evanje vakuuma. Da je lahko zbral vso to gradivo, se je – kot je to nekje zapisal – moral
»pomeni{iti«, saj je mesece in mesece pregledoval knjige pri lo{kih kapucinih ter pri
ljubljanskih in novome{kih fran~i{kanih. Brskanje po teh starih dokumentih zahteva ne samo
veliko potrpe`ljivosti, ampak predvsem izjemne sposobnosti pri razumevanju starih jezikov in
pisav, ki so se skozi stoletja uporabljali na tem prostoru. Pri svojem delu je dr. Ju`ni~ izjemno
pronicljiv in vztrajen. Med brskanjem po starih knjigah je mimogrede odkril izgubljeno
Kopernikovo knjigo »Kro`enje nebesnih teles« iz leta 1566, ki jo hranijo v NUK-u. Pomagal je
»odkriti« Hallersteina. O njem je pred leti napisal knjigo, skupaj z doma~imi in tujimi
stanovskimi kolegi pa pred kratkim {e eno v angle{kem jeziku. Zelo poglobljeno znanstveno
delo mu je odprlo mnoga vrata v tujini (doma pa je njegovo delo zaenkrat skoraj neopa`eno).
Najve~ gradiva za pri~ujo~o knjigo je dr. Ju`ni~ na{el v fran~i{kanski knji`nici v Ljubljani.
Dostop do vatikanskih in {tevilnih drugih arhivov v Evropi, na Japonskem in ZDA, ki so
pomemben vir za vsakega zgodovinarja znanosti, pa mu je omogo~ila Univerza v Oklahomi.
Ta je tudi gmotno podprla njegovo raziskovalno delo.
Z drugim delom »Zgodovine raziskovanja vakuuma in vakuumskih tehnik« smo Slovenci
dobili zaokro`eno podobo ve~stoletnega dogajanja na tem podro~ju v na{ih krajih in v svetu.
To nas uvr{~a med redke narode v svetu, ki taka dela premorejo. Zato se dr. Ju`ni~u v imenu
Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije iskreno zahvaljujem za ves trud, ki ga je vlo`il v
pisanje tako zahtevnega in obse`nega gradiva.
dr. Peter Panjan
Institut »Jo`ef Stefan«, Ljubljana
PREDGOVOR 11
to knjigo, ozna~enih s F.1 Univerza v Oklahomi pa je z Mellonovo podporo prijazno krila
raziskovalne stro{ke. Iskreno upam, da je tipkanje po novem ameri{kem ra~unalniku sredi
starodavnih fran~i{kanskih knjig in njihovo pra{no {elestenje ob sodobnem fotografiranju dalo
pri~ujo~i knjigi potrebno patino in sodobnost hkrati. ^e se je posre~ilo, gre zahvala predvsem
modrookemu objemu moje najstni{ke ljubezni, ki je delu nudila zavetje, tola`bo in potrebno
kritiko.
1
Miran in dr. Jo`e [kofljanec sta bistveno pripomogla k iskanju podatkov o fran~i{kanih.
1.1.1. Uvod
V Ljubljani smo nedavno odkrili pomotoma pozabljeno Kopernikovo delo iz leta 1566. Od-
kritje potrjuje izjemna znanstvena hotenja na{ih pred-
nikov. Kaj pa ima za povedati o za~etkih vakuum-
skih tehnik na Slovenskem glede na to, da imamo
prav Kopernika upravi~eno za za~etnika moderne
nove znanosti v Evropi?
Kopernik je umrl dobro stoletje pred Torricellijevim poskusom, zato po eksperimentalni plati
seveda {e ni mogel razmi{ljati o vakuumski tehniki na sodoben na~in. Gotovo pa mimo vpra-
{anja vakuuma ni mogel, saj so se nad njim `e za~eli zbirati poznej{i Galileijevi oblaki. Kak{no
je bilo Kopernikovo mnenje o praznem?
1
Kopernik, 1998, 58–59.
Slika 1.5: Naslovna stran Schönerjih navodil za uporabo obro~astih krogel (Schöner, Gemma, 1548,
89r).
2
Schöner, Gemma 1548, 72r–72v.
3
Schöner, Gemma 1548, 39v, 71r–71v.
4
Schöner, Gemma 1548, 2r, 39v, 71r–71v, 74v, 73v, 83v, 85r, 87v–88v, 90r, 94v, 103r, 104r, 114v, 112r.
5
Bogoljubov, 1983, 39; Cantor, 1900, 2: 388, 565–566; Benedetti, 1599, 241, 241, 261.
gibanje zraka je nadgradil s skicami vodnih mlinov na koncu,14 opisal pa je tudi gibanje
vesolja, ve~kratne svetove in Son~ne ure;15 seveda je {lo Cardanovo umovanje za med tudi
zato, ker je bilo ve~ Cardanovih del {e dolgo na indeksu prepovedanih knjig.16
Jezuit brez duhovni{kih dol`nosti Porta je Cardanove ideje razvil v predloge za dvigovanje
vode v vakuumski cevi, kar je leta 1663 privzel markiz Worchester in kon~no {e Boylov
pomo~nik Denis Papin.17 Porta je razmi{ljal tako o vakuumu v vesolju, kot na Zemlji po vzoru
na Pitagorejce in Heronove poskuse v Aleksandriji.18 Ljubljan~ani so imeli {tevilna Portova
dela; Portovo Magijo je dru`ina baronov Rechbach brala celo v dveh razli~nih natisih, gotovo
kot uvod v svoja poznej{a raziskovanja homeopatije.
6
Cantor, 1900, 2: 388; Benedetti, 1595, 214.
7
Benedetti, 1595, 303.
8
Benedetti, 1595, 358.
9
Benedetti, 1595, 225–227.
10
Crombie, 1970, 324–325.
11
Cardano, 1627, 690.
12
Cardano, 1627, 691.
13
Cardano, 1627, 692.
14
Cardano, 1627, 53–56.
15
Cardano, 1627, 373.
16
Benedikt XIV, 1758, 49.
17
Crombie, 1970, 436.
18 v v r
Porta, 1561, 1: 282 , 2: 125 , 127 .
Knez Turja{ki je slabo stoletje po natisu Kopernikove knjige leta 1654 pomagal Ottu Gueri-
ckeju pri vakuumskih poskusih v Regensburgu. Vsekakor je `e kot mladeni~ v Ljubljani veliko
zvedel o vakuumu, {e ve~ pa si je o njem prebiral v svoji bogati ljubljanski knji`nici v zrelih
1.1.3. Sklep
Na{ prvi vakuumist Turja~an je zbral br`kone naj-
bolj{o zasebno knji`nico v tedanji baro~ni Evropi; v
njej ni hranil le dela tujih avtorjev, temve~ je na
vidnem mestu hranil celo knjigo na{ega profesorja ma-
tematike Kobava iz Cerknice.
Presenetljivi najdbi Kopernikovih knjig v Ljubljani se
ka`eta v bolj pri~akovani lu~i, ~e jo pove`emo z iz-
jemno pomembno vlogo, ki jo je stoletje po Koperniku
odigral prvi Turja{ki knez pri postavitvi zgodnjih
Guerickejevih vakuumskih poskusov. Dognanja te
vrste vsekakor vlivajo novo samozavest sodobnim slo-
venskim vakuumistom, dedi~em slovitih prednikov.
19
Janez Friderik (Joannes Frideric) pl. Rain.
20
Thorndike, 8: 202–203; Dobrzensky, 1659, 25, 28.
1.2.1. Uvod
U ~asu Trubarjevega rojstva so najpomembnej{i slovenski profesorji humanisti predavali na
Dunaju, kjer so zasedali toliko poglavitnih stolic in polo`ajev kot nikoli prej ali pozneje.
Primo` Trubar se je na dunajsko univerzo vpisal 14. 4. 1528 in tam poslu{al filozofijo s fiziko
pri najimenitnej{ih slovenskih u~enjakih, kot je bil [tajerec Andrej Perlah, medtem ko je
Zasavec Matija Hvale br`kone umrl `e pred Trubarjevim {tudijem. Kljub temu je Trubar bral
Hvaletovo filozofijo narave z razmi{ljanji o vakuumu, ki se nam je ohranila v NUKu. @al so
nekaj mesecev po Trubarjevem prihodu Turki pod Sulejmanom Veli~astnim prvi~ oblegali
Dunaj; zato Trubar {tudija ni kon~al, temve~ se je vrnil v Trst. Podobno je postopala ve~ina
Trubarjevih so{olcev, tako da je {tevilo na Dunajsko univerzo vpisanih {tudentov od blizu 700
iz Trubarjevih de{kih let padlo domala na ni~lo leta 1532.21
Na Dunaju je vsaj ob~asno {tudiralo kar nekaj Trubarjevih sodelavcev, med njimi Adam Boho-
ri~, ki je tam dosegel za~etno akademsko stopnjo bakalavra na Dunaju leta 1547.22 Na Dunaju
nabrana razmi{ljanja o vakuumu in drugih zagatah tedanjega prirodoslovja so vplivala na
Bohori~ev nakup petstotih knjig, njegov rektorat v Ljubljani in nenazadnje na njegovo pisanje.
Vsaj Bohori~ in Trubar sta bila tako med slovenskimi protestanti dedi~a bogate tradicije raz-
mi{ljanj o vakuumu dunajskih profesorjev slovenskega rodu.
Starej{i Trubarjevi sodelavci so {tudirali v severni Italiji, med njimi {kofa Peter Bonomo v
Bologni (1487),23 Peter Pavel Vergerius mlaj{i pa v Padovi do leta 1523.24 Ve~ina Trubarjevih
mlaj{ih sodelavcev vklju~no z njegovima sinovoma, Jurijem Dalmatinom, Frischlinom in
Bohori~em je {tudirala v Tübingenu, saj se je württember{ki vojvoda posebej zavzel za {irjenje
protestantizma v notranjeavstrijskih de`elah s Kranjsko vred.
21
Csendes, Opll, 2001, 386.
22
Aha~i~, 2007, 77.
23
Kidri~, 1925, 1: 53.
24
Filipovi}, Rajhman, 1982, 4: 407.
25
Kranjc-Vre~ko, 2002, 548.
26
Rajhman, 1986, 28, 41; Trubarjevo pismo cesarju Maksimilijanu 2. 1. 1560; Evklid, Melanchton, Theon Aleksan-
drijski, Campano Da Novara, Hypsicles iz Aleksandrije, Marinus, 1537, nepaginiran uvod II–VII.
27 v r v v
Melanchthon, 1560, 157 , 158 , 158 , 160 .
28
Benedikt XIV, 1758, 117, 296; Pii, VI, 1786, 116, 296.
Seznami knjig Trubarja in njegovih sodelavcev se niso ohranili, vendar pa so jih ve~inoma
spravili v Gornjegrajsko {kofijsko knji`nico na na{em delu [tajerske. Tja so prenesli {tevilna
dela iz knji`nice protestantskih stanov, kjer je bile med drugim zbrana zapu{~ina protestantskih
{olnikov Ljubljan~ana Lenarta, njegovega sina Samuela Budina, in 274 knjig Primo`a, pozneje
Felicijana Trubarja. Primo` je po prodaji svoje ljubljanske hi{e leta 1569 skrinjo s knjigami
podaril kranjski »de`eli in cerkvi«29 kot osnovo za stanovsko knji`nico ali celo prvo javno
knji`nico na slovenskih tleh,30 v kateri je bilo mogo~e prebrati tudi {tevilna mnenja o
vakuumu. Leta 1604 so de`elni stanovi sku{ali pretihotapiti v sodih skrite knjige na [vabsko,
vendar so jim tovor zaplenili in ga ve~ji del odpeljali na Gornji Grad.
Pol stoletja pozneje je {kofijski vikar Terpin v Gornjem Gradu urejeval nekdanje knjige rav-
natelja stanovske {ole v Ljubljani Lenarta Budina, med njimi prirodoslovje Gregoriusa Reischa
vezano v lesene platnice.31 Reisch si je slu`il kruh kot spovednik cesarja Maksimilijana I. in
prior pri sv. Janezu Krstniku v Freiburgu v Breisgauu. Obravnaval je aritmetiko, glasbo, arhi-
tekturo, perspektivo in astronomijo ob odli~nih risbah pod Dürerjevim vplivom. O vakuumu je
pisal predvsem ob opisu vesolja. Prvi je dal tiskati skico ~love{kega o~esa, pod naslovom
29
Rajhman, 1982, 4: 210
30
Simoniti, 1974, 25; AS, Stanovski arhiv, Fascikel 54/7, snopi~ 2, strani 403–415.
31 r
Terpin, 1655, 16 ; Simoniti, 1974, 31.
Tabela 1.1: Terpinov (1655) seznam gornjegrajskih knjig po enotah33 z opisi vakuuma v primerjavi s
trinajst let poznej{im Schönlebnovim34 popisom knjig de`elnega glavarja grofa Volfa Engelberta
Turja{kega. Schönleben je v svoj katalog vnesel dobrih trikrat ve~ enot od Terpina
Terpinov vsebinski razdelek stran Terpinovih naslovov [tevilo naslovov v Schönlebnovem popisu
r r
Filozofija s fiziko, 15 –16 55 85
v r
Medicina, 16 –17 19 92
r v
Splo{na zgodovina, 20 –21 99 661
Skupaj vseh naslovov 994 3257
32
Aha~i~, 2007, 70.
33
Simoniti, 1974, 17–18.
34
HHStA, FAA, 337–392.
35
Sodnik-Zupanec, 1975, 242, 244–245, 256, 259; Ur{i~, 1975, 89.
36
Aha~i~, 2007, 90.
37
Ur{i~, 1975, 89–90; SBL, 4: 80 Sodnik-Zupanec, 1975, 164, 253, 262, 269, 294.
38
Sodnik-Zupanec, 1975, 272, 277, 260, 302.
39
Sodnik-Zupanec, 1975, 281, 283, 288, 291, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 1: lekcije 12–17.
40
Sodnik-Zupanec, 1975, 288–289; Hvale, 1513, 1: lekciji 17–18.
41
Sodnik-Zupanec, 1975, 302; Pintar, 1949, 53; Hvale, 1513, 2: lekcija 1.
42
Belii, 1971, 43, 46, 48.
43
Santorio, 1614; Crombie, 1970, 405, 433.
44
Dadi}, 1994, 12, 237.
45
Mayr, 1678, 60.
46
Dadi}, 1994, 12, 237.
47
SBL, 4: 208.
48
Rupel, 1966, 302.
49
Frischlin, 1598, 169–252.
50
Frischlin, 1598, 207, 210, 211, 213, 219, 224.
51
Frischlinova zbrana dela 7. 8. 1603, Keplerjeve Epitome 10, 5. 1619, Kopernik dokler se ne popravi po dekretu 15.
5. 1620, Galileijevi Dialogi 23. 8. 1634 (Benedikt XIV, 1758, 74, 118, 154, 179).
52
Röckelein, Bumiller, 1990, 136.
Slika 1.20: Naslovnica zelo vplivne Fraunhofferjeve smaragdne tabele, ki so jo ljubljanski fran~i{kani
uporabljali kar za herbarij (Fraunhoffer, 1699); F.
Slika 1.23: Stari~evi skici meritev za pravilno izdelavo krogle, ki bo dobro zatesnila smodni{ki
vakuum v topovski cevi pri ljubljanskih fran~i{kanih stoletje pred Vegovimi izbolj{avami sto`~aste
oblike mo`narjev (Stari~, 1682, 320–321); F.
53
Valvasor, 1971 Die Ehre, 2 (7): 450, 445–452.
54
Valvasor, 1977, 108.
Slika 1.25: Naslovna stran Kemijskih spisov z dobrodu{nim portretom Basiliusa Valentinusa v tri
stoletja poznej{em ponatisu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Basilius, 1769); F.
55
Weichenhan, 2004, 532-536; Frischlin, 1586, 4 (verzi 97–100, 105–110), 8.
56
Grdeni}, 2007, 366–367.
57
Methuen, 1998, 119; Frischlin, 1586, 6, 33, 50, 181, 221, 222, 231.
58 r
Maestlin, 1584, fol 10 ; Methuen, 1998, 129.
Slika 1.27: Ljubljanska ognjena krogla iz leta 1596: naslovnica vladarjevega ukaza podpisanega 7.
10. 1596 v tedanji gra{ki prestolnici s pe~atom pri vrhu (Arhiv Slovenije, Vicedomov arhiv, {k. 181,
fasc. I/102, IX–2, str. 4).
59
AS, Vicedomov arhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX–2.
60
Belii, 1971, 30, 260–261.
61
Vidmar, 2000, 10, 24.
Dne 11/21. 4. 1594 je Kepler pri{el v Gradec, ~eravno {e ni kon~al {tudija v Tübingenu, kar bi
moral storiti poleti 1594. Keplerjev prijatelj, slovenski protestant Sigmund Friderik Herberstein,
je bil oproda zadol`en za »sekanje mesa na dvoru«. Septembra 1595 se je Kepler v posvetilu
Misteriju rahlo nor~eval s pu{~ico na ta Herbersteinov sicer donosni, vendar srednjeve{ko
zastareli naslov. Herberstein je bil rojen na [ahenturnu v dana{nji Gornji Radgoni na Pre{er-
novi cesti {t. 1 kmalu po prvi izdaji Kopernika. Herberstein je bil med prvimi bralci Keplerje-
vega Misterija skupaj z Maestlinom, profesorji in {tudenti univerze Tübingenu, {tajerskimi
plemi~i, Keplerjevimi podporniki, Galilejem in Tycho Brahejem.62 Kepler je pisal Misterij od
julija 1595 do januarja 1596 in se je sproti posvetoval z Maestlinom. Februarja 1596 je {el
dopustnik Kepler objaviti svoje Misterije v Tübingen, obenem pa je pripravil poroko z
dvajsetletno protestantko Barbaro Müller iz Gradca, dvakratno vdovo s h~erko. V Misterijih je
kot poklicni astronom prvi objavil prepri~ljivo geometrijsko razlago Kopernikove teorije
gibanja nebesnih teles v vakuumu, ki je {ele s tem delom dobila pravi zamah; dotlej jo je
podpirala le kak{na deseterica astronomov. Kepler si je dopisoval tudi z Galilejem, ~eravno ni
sogla{al z vsemi njegovimi opisi vakuuma.
Kepler je v besedilo Misterija vstavil ve~ geometrijskih slik. Orbite planetov je povezal s
petimi tedaj znanimi pravilnimi liki. Kocko je postavil med Saturn in Jupiter, tetraeder pa med
Jupiter in Mars. [e v Harmonices Mundi (1619) je Kepler uporabljal pravilne like za raz-
mejitev orbit posameznih planetov, ~eravno je medtem `e ugotovil da model ne more biti
povsem to~en. Ideja je bila povezana s Keplerjevimi razmi{ljanji o simetriji kristalov objavljeni
v pra{kih opazovanjih prvih sne`ink na novo leto 1611. Razmi{ljanja o povr{inah in kristalnih
oblikah je povezoval s kovinskimi spojinami samimi in tako snoval alkimisti~ne povezave
planetov in kovin, ki se {e danes ka`ejo pri imenu Merkurja.
V Keplerjevih mladih letih so za vekomaj pre{li ~asi strpnosti do protestantskih veroizpovedi.
Novi veter je napovedal nadvojvoda Ferdinand II., ki je dne 23. 9. 1598 zapovedal vsem
protestantskim pastorjem in u~iteljem naj zapustijo Gradec v {estih dneh. Ukrep se je vsem
prizadetim sprva zdel nemogo~e oster. Dne 28. 9. 1598 jim je ukazal, naj zapustijo Gradec do
62
Kepler, 1984, 240, 242, XXIV.
1.2.8. Sklep
Posebne okoli{~ine so pred za~etkom protireformacije v notranje avstrijske prestolnice pripe-
ljale sam cvet tübingenskih u~enjakov: v Ljubljano Frischlina, v Celovec Megiserja in v Gra-
dec Keplerja.63
Tübingen tako ni oskrboval Slovence le s slovenskimi Trubarjevimi protestantskimi tiski,
temve~ tudi s plodnimi novimi idejami o vakuumu, kristalih in povr{inah. Oboje je obrodilo
sadove v naslednjih generacijah, ko je ljubljanski knez Janez Vajkard Turja{ki, ki je v rani
mladosti prestopil iz protestantske v katoli{ko vero, postal poglavitni Guerickejev pomo~nik
pri vakuumskih poskusih. Janezovi predniki so bili {irokogrudni podporniki Trubarja, ki je bil
podlo`nik Janezovega deda, nekdanjega padovskega {tudenta barona Kri{tofa Turja{kega,
stanovskega odposlanca na dr`avnem zboru v Augsburgu leta 1582.
Tabela 1.3: [kofijske gornjegrajske knjige z razpravami o vakuumu na strani 21v Terpinovega popisa
iz leta 1655; zadnji dve sta bili na pape`evem indeksu prepovedanih knjig64
Ob zaklju~ku oddelka za posvetno zgodovino je {kofijski vikar Gorenjec Filip Terpin le leto
dni po Turja~anovem sodelovanju pri Guerickejevih vakuumskih poskusih v Regensburgu
popisal tudi tehni{ke, voja{ke in naravoslovno-matemati~ne knjige; tak{na razporeditev je bila
tisti ~as pa~ v navadi.
63
Röckelein, Bumiller, 1990, 107.
64
Benedikt XIV, 1758, 318.
65
Guericke, 1672, 109 poglavje 27: ponatis 1986.
66
Harré, 2002, 48.
67
Hellyer, 1998, 100
68
Steklasa, 1881, 741.
69
Höfler, 1978, 126; Radics, 1912.
70
Sienell, 2001, 87–91, 96, 103; Mecenseffy, 1955, 71–74.
71
Seifert, 1988, 56.
72
Radics, 1878, 14.
Teofilo Gallaccini je bil sin siroma{nih a uglednih plemenitih star{ev. Sprva se je posvetil
filozofiji in medicini in doktoriral v Sieni dne 19. 6. 1583. Leta 1602 se je iz Rima vrnil v
Sieno, poro~il doma~inko in leta 1608 ter 1609 predaval matematiko namesto Pifferija. Leta
1621 je postal univerzitetni profesor matematike po smrti slovitega Guglielma Gangiolija;
prevzel je {e predavanja logike in filozofije. Konec 16. stoletja je napisal knjigo o arhitekturi
pristani{~, njegove rokopise o teoriji arhitekture so tiskali {ele leta 1767. Gallaccini je bil v
svojih matemati~nih raziskovanjih zelo blizu Galileiju, {e posebno po Galileijevem obisku pri
{kofu Siene avgusta 1633, neposredno po procesu na katerem je bil Galilej obsojen v Rimu.
Najpomembnej{a Turja~anova vrata v moderno novo znanost sta bili seveda dve debeli v
pergament vezani knjigi Galileijevih zbranih del v prvi bolonjski Manolessijevi izdaji iz leta
1656. Izdajo je razvrstil kronolo{ko. Za~el je z Galileijevimi sorazmernostnimi {estili, pred-
nikom analognega ra~unalnika, ki ga je Turja~an nabavil {e v starej{i izdaji. Sledila je obramba
v sporu za prvenstvo pri izumu pred Capro (1607), ki je bila v Ljubljani in gotovo {e ponekod
drugod `e takoj sprva vezana z leto dni starej{imi Galileijevimi Sorazmernostnimi {estili. Za
tem je Manolessi objavil drugo izdajo Galileijeve razprave o Vodi s {tevilnimi obrambami pred
kritiki. Prvo knjigo sta zaklju~ili Mehanika in Tehtnica. Drugo knjigo je za~el Zvezdni odpo-
slanec, ki je Galileiju leta 1610 prinesel slavo. Za njim je urednik dodal Son~eve pege, Komet
iz leta 1618, spore z jezuiti Scheinerjem in Grassijem v razli~nih pismih in kon~no {e Discorsi
z utemeljitvijo poznej{ih Torricellijevih vakuumskih poskusov. Spornih kopernikanskih
Dialogov iz leta 1632 niso vklju~ili kljub smrti pape`a Urbana VIII. (Maffeo Barberini), saj so
se nasprotovanja cerkvenih oblasti {e vedno bali. Te`ave so ostale {e dolga desetletja, saj Mayr
leta 1678 v Ljubljani ni ponujal Galileijevih del, tako da imamo danes v ljubljanskih knji`nicah
le Galileijev Sorazmernostni kompas v prvi izdaji (1606), v Mariboru pa Il Saggiatore napisan
proti jezuitu Grassiju prav tako v prvi rimski izdaji iz leta 1623. Vsekakor je imel Turja~an
prilo`nost brati Galileija v celoti, saj si gotovo ni pozabil kje na skrivaj ogledati tudi spornih
Dialogov.
O~e kneza Janeza Vajkarda Turja{kega, Ditrih, je {tudiral v Tübingnu le malo po Keplerju;
kljub temu Turja~ani niso kupili veliko Keplerjevih del. Niso nabavil ne Misterijev posve~enih
na{emu Sigmundu Frideriku Herbersteinu, ne Rudolfinskih tabel, da ne govorimo o bolj koper-
nikansko usmerjenih Keplerjevih spisih. Morda bi pri~akovali vsaj Keplerjeve Rudolfinske
tabele, ki jih je knjigarnar Mayr prodajal leta 1678 v Ljubljani; vendar pa Turja~an ni hranil
tabel, razen v kolikor so bile natisnjene v ve~ kot stotih koledarjih na{tetih ob koncu popisa
matemati~nih knjig. Danes starej{ih Keplerjevih del ni v javnih slovenskih knji`nicah. Turja-
~an je nabavil prvo izdajo Keplerjeve optike iz leta 1604 s prvo matemati~no obravnavo odboj-
nega zakona in vakuumskega medzvezdnega prostora; drugih Keplerjevih del ni imel.
Kepler je leta 1604 svojo optiko posvetil Rudolfu II. in z njo postavil temelje sodobnemu razis-
kovanju svetlobe. Ta Dodatek k Witelu, srednjeve{kemu poljskemu optiku, je Kepler zasnoval
`e v Gradcu, nato pa ga je resda napisal nekoliko v naglici vmes med {tudijem Tychovih
meritev Marsa v Pragi. Razlo`il je tako odboj svetlobe, kot delovanje o~esa in svojo lastno
kratkovidnost. Ob Witellu je najve~ citiral Porto, ki mu je priznal izum in celo prvo izdelavo
razmeroma okornega teleskopa. Po Evklidovem vzoru je delo sestavil iz predpostavk, definicij,
demonstracij, lem in korolarjev, saj je `e leta 1596 pri Maestlinu v Tübingnu zagovarjal
Evklidova dela in mu je tak{en pristop pre{el v kri. Svoja merjenja Son~evega mrka v Gradcu
73
Sousedík, 1983, 75.
74
Guericke, 1986, 92-93, 108.
75
Theophilusova Defensio pro Valeriano Magno po dekretu 17. 11. 1664, Magnijeva Apologia pa 13. 1. 1665
(Gorman, 1994, 19, 21; Thorndike, 7: 203; Benedikt XIC, 1758, 180, 289).
76
Lefèbvre, 1626, 122; Thorndike, 6: 397-398.
Slika 1.31: Vakuumske ~rpalke v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus,
1657, 1: 382); F.
ski fran~i{kani. Cornaeus je knjigo posvetil nad{kofu Mainza Johannu Philippu Schönbornu
januarja 1757 v Würzburgu. Dr`al se je klasi~ne sheme in za~el z dialektiko znotraj logike.
Fizike se je resno lotil med vpra{anji o kraju vakuumu,78 ko je kar med tekstom objavil tudi
prve sicer neo{tevil~ene skice vakuumskih naprav. ^rpalko je ve~krat natan~no narisal,79 ~e-
77
Mayr, 1678, 72.
78
Cornaeus, 1757, 1: 378.
79
Cornaeus, 1757, 1: 403.
Slika 1.33: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cornaeus, 1657, 1: 395); F.
ravno se je kon~no le odlo~il nasprotovati obstoju vakuuma,80 podobno kot je zavoljo pape`eve
zapovedi moral sistemu Tycha Braheja dati prednost pred Kopernikom.81 Po tedanji peripa-
teti~ni navadi je bila razprava o vakuumu temeljni del zaklju~ka Aristotelove ~etrte knjige
80
Cornaeus, 1757, 1: 407.
81
Cornaeus, 1757, 528, 536.
Slika 1.35: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cor-
naeus, 1657, 1: 403); F.
fizike, torej obravnave splo{ne fizike. Vendar se je k vakuumu znova na kratko vrnil ob
obravnavi posebne fizike po Aristotelovi knjigi o Nastajanju in propadanju (De generatione et
corruptione), ki jo je nadaljeval z vpra{anji o red~enju. Pri tem je predstavil in narisal
termometer.82 Elektrike se podrobneje ni lotil, saj ji ni posvetil niti gesla v stvarnem kazalu na
82
Cornaeus, 1757, 2: 63.
83
Cornaeus, 1757, 2: 30–31.
84
Cornaeus, 1757, 2: 7–8.
85
Cornaeus, 1757, 2: 106–107.
86
Schott, 1657, 465–486; Kircher, 1657, 509–512.
Slika 1.37: Vakuumske ~rpalke na figurah 5–8 Metzburgove knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Metzburg, 1793, 5: tabla 1); F.
87
Schott, 1657, 451, 453, 169, 193, 384.
88
Bartoli, 1677, 66.
89
Bartoli, 1677, 96.
90
Bartoli, 1677, 185, 233, 241; 253; Gorman, 1994, 9.
91
Bartoli, 1677, 274.
Slika 1.39: Vakuumske naprave ~rpalke iz Metzburgove knjige s Heronovim vodnjakom na figuri 30
pri ljubljanskem fran~i{kanu Ivu Bonelliju (Metzburg, 1793, 5: tabla 2); F.
Bartoli ni verjel v stisljivost vode, ki sta jo skoraj stoletje pozneje dovolj prepri~ljivo dokazala
{ele Herbert in njegov u~enec, ljubljanski profesor Anton Ambschell. Bartoli je napa~no dom-
neval, da je Torricelli opravil poskuse v Firencah pred Beritijevimi v Rimu;92 zmoto so zgodo-
92
Bartoli, 1677, 75, 91.
Janez Vajkard Turja{ki je vodil politiko cesarja Ferdinanda III., ki so ga vzgajali jezuiti in
je postal celo sposoben jezikoslovec in skladatelj cerkvene glasbe. Ko je Janez Vajkard
kon~al {tudije na »plemi{kem kolegiju« v Sieni, je po smrti Ferdinanda II. postal dvorni
svetnik 17. 1. 1640. Nekaj tednov pozneje so ga poslali v Haag. Tam se je spoprijateljil s
cesarjevim svetovalcem grofom Ottaviom Piccolominijem in tajnikom dr`avnega dvornega
urada Johannesom baronom Walderodejem. Piccolomini je bil ~lan Fruchtbringende Gesell-
schaft, ob smrti pa mu je Janez posvetil spomine na Dunaju. Spominsko knji`ico so hranili v
turja{ki knji`nici v Ljubljani, danes pa jo ima knji`nica v mestu Wolfenbüttel skupaj z osmi-
mi Turja~anovimi almanahi in drugimi deli. Prav Piccolomini je kot ~lan Fruchtbringende
Gesellschaft posredoval pri Janezu, da je le ta pla~al Stubenbergov prevod slovitega Francisa
Bacona, prvi v nem{kem jeziku. Janez je Fruchtbringende Gesellschaft podaril imenitno
drago kupo leta 1657.96 Za~etki eksperimentalnega razmi{ljanja so Baconu priborili spo{to-
vanje londonske Kraljeve dru`be; `al njegove objave ne vsebujejo ilustracij tako zna~ilnih za
poznej{o naravnanost v fizikalne poskuse po prizadevanjih Galileijeve akademije Lincei.
Spodnje avstrijski plemi~ Stubenberg je prevod Baconovega dela leta 1654 posvetil Turja-
{kemu nekaj mesecev potem ko je cesar Turja~anu podelil naslov kneza; prevod drugega
Baconovega dela pa je isto~asno namenil kralju Frideriku IV. Janez Vajkard Turja{ki se je v
~asu sodelovanja pri Guerickejevih vakuumskih poskusih dru`abno izjemno povzpel kot vitez
zlatega runa, konferen~ni in dr`avni minister.
93
Lana Terzi, 1670; Thorndike, 8: 613.
94
Metzburg, 1791, 5: 32.
95
Metzburg, 1791, 5: 5, 6, 8, 11–12, 16, 19, 109, 114.
96
Bircher, 1995, 289, 297.
97
Schott, 1687, 185–223, 255, 258.
Daniel Schwenter je bil trgov~ev sin, {tudiral pa je pri Danielu Gelegengeimu v doma~em
Altdorfu. Med Schwenterjevimi profesorji je bil tudi Johannes P. Praetorius, katerega knjige
je Turja~an prav tako nabavljal. Schwener je postal profesor jezikov starega vzhoda in mate-
matike na univerzi Altdorf pri Nürnbergu. Leta 1626 je opisal meritve s sorazmernostnimi
{estili po Galileijevem vzoru; Turja~an jih ni nabavil, saj je imel `e domala ducat knjig o tem
problemu.
Harsdörffer je v Schwenterjevo Deliciae leta 1651 in 1653 dodal zvezka 2 in 3. Turja~ani ju
niso nabavili, imeli pa so ju drugi Ljubljan~ani tako v prvi, kot v drugi izdaji. Harsdörffer se je
zanimal za Magnijeve in Kircherjeve poskuse z vakuumom nad stolpom `ivega srebra, vendar
pri tem ni omenil Guerickeja.100 Opisal je tiste ~ase priljubljen poskus s cevjo, polno `ivega
srebra, ki jo zapremo s prstom in nato obrnemo. Zanimali ga Magnijevi in Mersennovi poskusi
s Torricellijevim vakuumom, Pascalovo barometrsko merjenje vi{in in Bremerjevi poskusi z
vakuumom.101
98
Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 519–520.
99
Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 454, 472.
100
Thorndike, 7: 594; Harsdörffer, 1651, 2: 464–467.
101
Harsdörffer, 1653, 3: 659, 466.
102
Hellyer, 1998, 265; Guericke, 1986, 113.
103
Thewes, 1983, 10, 45.
104
Thewes, 1983, 13.
105
Thewes, 1983, 46.
106
Thewes, 1983, 11.
107
Thewes, 1983, 14.
108
Lenhart, 1923, 24.
109
Thewes, 1983, 10, 45.
110
Thewes, 1983, 47.
111
Thewes, 1983, 19.
112
Thewes, 1983, 22–24.
113
Thewes, 1983, 33–34.
114
Thewes, 1983, 46.
115
Thewes, 1983, 44.
116
Thewes, 1983, 47.
117
Lenhart, 1923, 25.
118
Lenhart, 1923, 25.
119
Lenhart, 1923, 26.
120
Lenhart, 1923, 37.
121
Cygan, 1989, 33.
122
Cygan, 1989, 38.
123
Cygan, 1989, 40.
124
Cygan, 1989, 43.
125
Cygan, 1989, 46.
126
Cygan, 1989, 49.
127
Abgottspon, 1939, 31, 34, 54; Cygan, 1989, 237.
128
Abgottspon, 1939, 65; Cygan, 1989, 80, 92, 225.
129
Abgottspon, 1939, 62.
130
Abgottspon, 1939, 27.
131
Abgottspon, 1939, 55.
132
Cygan, 1989, 424; Mann, 1971, 94–96, 442, 444–448, 523–546, 1229, 1235.
133
Sousedík, 1983, 21, 31, 55.
134
Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 15.
135
Tera{, 1929, 57.
136
Cygan, 1989, 92, 256.
137
Cygan, 1989, 89, 182, 259.
138
Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 91.
139
Cygan, 1989, 93, 265–266.
140
Cygan, 1989, 265–266, 293.
141
Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 78–79.
142
Cygan, 1989, 151, 289–294.
143
Cygan, 1961, 614, 617–618, 623, 633.
144
Targosz, 1971, 137–142.
145
Mecenseffy, 1938, 500, 505.
146
Cygan, 1989, 95.
147
Sousedík, 1983, 75; Cygan, 1989, 91.
148
Cygan, 1989, 91.
149
Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice, 1976, 144.
150
Guericke, 1986, 92–93, 108.
151
Guericke, 1986, 92–93, 108.
152
Gorman, 1994, 19, 21; Thorndike, 1958, 7: 203; Ogonowski, 1979, 187.
153
Thorndike, 8: 202–203; Dobrzensky, 1659, 25, 28; Cygan, 1989, 378.
154
Prager, 1980, 48.
155
Subotowicz, 1959, 73.
156
Ogonowski, 1979, 197, 199.
157
Subotowicz, 1959, 74; Ogonowski, 1979, 188, 192.
158
Subotowicz, 1959, 75.
159
Magni, 1959, 104.
160
Magni, 1959, 101; Ogonowski, 1979, 193.
161
Magni, 1959, 104; Ogonowski, 1979, 195.
162
Magni, 1959, 83–87, 89.
163
Magni, 1959, 80.
164
Magni, 1959, 82.
165
Magni, 1959, 85, 91, 93.
166
Prager, 1980, 48.
167
Cygan, 1989, 377, 427.
Po Aristotelu naj bi imeli {tirje osnovni elementi naravno smer gibanja navzgor ali navzdol
glede na svojo gostoto. V praznem `al ni to~ke, glede na katero bi lahko opredelili razliko v
smeri gibanja,169 saj prazno nima gostote.
Kranjski jezuit in ljubljanski rektor, Anton Erberg iz Dola pri Ljubljani, se je {e stoletje
pozneje jezil na davno umrlega Magnija, ki je jezuitom o~itno po{teno zagodel; s svojim
opisom vakuuma jim je potisnil trn v oko. Vendar so se ~asi medtem `e spremenili: naslednji
rodovi so sprejeli Magnijev opis vakuuma. [e ve~: vakuum je dve stoletji po smrti svojega
zgodnjega preizku{evalca, kapucina Magnija, postal osnova domala vseh sodobnih tehnologij,
od `arnic do televizijskih zaslonov.
168
Benedikt XIV, 1758, 39, 108, 180.
169
Sparnaay, 1992, 12; Podolny, 1986, 21.
170
Gorman, 1994, 19.
171
Redhead, 1984, 31.
steklopiha~ev; tako Mersenne ni mogel opraviti Torricellijevega poskusa v Parizu, kjer ni imel
na voljo sposobnih obrtnikov; precej bolje se je godilo Pascalu v provinci. Mersene je dvomil,
da bi Galilej dejansko preizku{al gibanja teles na nagnjeni ploskvi, vendar je Galileijev sloves
v sodobnih raziskavah potegnil dalj{i konec. Vsekakor je prav Mersenne omogo~il sprejem
Galileijevega nauka o mo`nem obstoju vakuuma v visokih pari{kih krogih. Kmalu po
Mersennovi smrti so njegovi dru`abniki prerasli v zametek pari{ke Akademije znanosti.
1.3.3.5. Sklep
Jezuite je Aristotelov nauk oviral pri priznanju obstoja vakuuma. Kapucini so bili prosti tovrst-
nih spon, zato so veliko bolj zlo`no sprejeli novotarije, ki ji je izsilil izum barometra. Kapucin
Valerijan morda res ni bil prvi ob barometru, je bil pa vsaj drugi in zelo uspe{en pri razisko-
vanju lastnosti vakuuma. Prav tedaj je po slu`beni dol`nosti ve~krat obiskal tudi svoje sobrate
v danes slovenskih krajih in je tako nove prijeme vakuumske tehnike zanesel tudi med vrle
Slovence.
Po pri~akovanju je prvi ljubljanski vakuumist knez Turja{ki nabavil {tevilne knjige o vakuum-
skih poskusih. Svoje zanimanje za znanstvene eksperimente je kronal z gmotno podporo prve-
mu nem{kemu prevodu Baconovega dela, ki je omogo~ilo prodor novih idej tudi v Ljubljano.
Kolik{na je bila u~enost njegovih dedi~ev, prvih slovenskih vakuumistov? Odgovor bomo
poiskali v knjigah z opisi tedanjih vakuumskih tehnik, manj pa bomo znali povedati o vakuum-
skih napravah v tedanji baro~ni Ljubljani. Janezov brat Volf je eno od svojih ljubljanskih soban
napolnil z nenavadnimi re~mi kot »prostor ~udes« podoben Kircherjevemu v Rimu, vendar ni
dovolj podatkov o morebitnih vakuumskih napravah v njej. Prav tako ne vemo, ali so si ljub-
ljanski fran~i{kani ob {tevilnih knjigah omislili tudi kak{no vakuumsko ~rpalko. Prva izrecna
dokazila o ljubljanskih {olskih vakuumskih poskusih najdemo {ele dne 17. 9. 1755 in leta
1811, dobro stoletje po Turja~anovem sodelovanju z Guerickom v Regensburgu.
Galilei Kepler
Volf Turja{ki Opere; De proportionum Volf Turja{ki Ad Vitellionem
3
So{olec Janeza Vajkarda kneza Turja{kega, Ve~ del dr. Janeza pl. Pu~arja 1650 je podedoval dr. Franc
Grof Janez Ambro` Thurn-Valsassina Discorsi2 Kri{tof Ott (Otto)
Baronica Marija Terezija Or{i} v za~etku 18. Ljubljanska maloprodaja (Mayr, 1678, 79, 91) Tychonis
stoletja Discorsi4 Hyperaspistes; Tabulae Rudolphinae
Ljubljanski jezuiti Le operazioni Ljubljanski jezuiti Mysterium Cosmographicum 1621;
Tabulae Rudolphinae 1627
Valvasor Ad Vitellionem, Dioptrice
Sti{ki cistercijani Tabulae Rudolphinae 1627
1
[tuhec, 1995, 80, 89–90.
2
ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 46, tehni~na enota 112, litera T, {t. 1–11, tu {t. 7, str. 61; [tuhec, 1995,
90.
3
ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 34, Tehni~na enota 81, litera P, {t. 32, str. 68; ARS, AS 309, Zapu{~inski
arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 77, litera O, {t. 1–8, tu {t. 2, str. 64; [tuhec, 1995, 90.
4
ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 78, litera O, {t. 10, str. 68; [tuhec, 1995, 90.
Tabela 2.4: Druge Valvasorjeve revije (prvi {tirje zapisi) in knjige o vakuumskih tehnikah med nje-
govimi 79 fizikalnimi deli na Bogen{pergu; pozneje so romale v Zagreb
Tabela 2.5: Drugo vakuumsko tehni~no branje v ljubljanski zbirki Volfa Engelberta Turja{kega
2.1.1. Uvod
Manj{i bratje fran~i{kani so s Fran~i{kovim vodilom za zbiranje svetih spisov na ~astnih krajih
mo~no vplivali na razvoj knji`nic med Slovenci in {e posebej na branje prirodoslovnih knjig
povezanih z raziskovanjem vakuuma. Bili so in so {e vedno naj{tevilnej{i red na Slovenskem;
pri nas so se uveljavile v vseh treh vejah: fran~i{kanski, minoritski in kapucinski. Mnogi na{i
u~enjaki so se {olali pri njih in pogosto vstopali v njihove vrste. Kdo so bili manj{i bratje va-
kuumisti na ju`nih obronkih Alp?
5
Helmont, 1648, 83, 87.
6
Helmont, 1648, 612–614.
7
Helmont, 1648, 785, 787.
8
Grdeni}, 2007, 298–299.
Slika 2.3: Pe~at fran~i{kanov iz Kamnika nad lastni{kim vpisom Jo`efa Janeza Vagyina pred
naslovnico Zanchijeve knjige z opisi vakuuma v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zanchi, 1754
(FSLJ- 9 k1 40)); F.
saj jo je ponujal tudi ljubljanski knjigarnar Mayr v Triglerjevi9 in {tevilnih drugih novih
knjigah, ki so jih nabavljali tudi ljubljanski fran~i{kani.
De`elni glavar Volf Engelbert turja{ki seveda ni hotel zaostajati za kamni{kimi fran~i{kani.
Zato je za svojo ljubljansko knji`nico kupil isto Helmontovo delo v nekoliko starej{i izdaji; k
9
Trigler, 1678, 12–13.
10
Dolar, 1993, 46.
11
Na pape`evem indeksu prepovedanih knjig dokler se ne popravi (Donec expungentur) po tridentinskem koncilu
(Benedikt XIV, 1758, 163).
12
Dolar, 1993, 47.
13
[kafar, 1993, 87–91.
Gorenjski kapucini so se najprej ustalili v Kranju (1640) in {ele dne 28. 4. 1707 v [kofji Loki;
vendar so po ukinitvi kranjskega samostana (1786) tamkaj{nje knjige o vakuumu pristale pri
lo{kih sosedih14 skupaj s posameznimi spisi novome{kih kapucinov.15
Lo{ki kapucini so radi brali starega dobrega Albertusa Magnusa; predvsem so listali njegovo
mineralogijo, manj pa fiziko ali astronomijo.16 Albertov `ivljenjepis so nabavili izpod Trithe-
miusovega benediktinskega peresa kot uvod v Albertovo mineralogijo z botaniko, ki jo danes
hrani tudi NUK v dveh `epnih izdajah brez ekslibrisov.
Lo{ki kapucini se z zvrhano `lico poguma niso branili niti protestantskih knjig, ~e so le pripo-
mogle k pojasnjevanju skrivnostnih lastnosti vakuuma. Hranili so knjigo wroclawskega lute-
ranca Daniela Sennerta, profesorja medicine v Wittenbergu (1603), kjer je pou~eval skupaj s
svojim svakom, Michaelom Döringom. Sennert je zastarelo Galenovo medicino in Aristotelov
nauk usklajeval s kritiko Paracelsusovih novosti v spodbudo napredku atomizma; postal je
poglavitna opora Boylovim razmi{ljanjem o vakuumu.17 Volf Engelbert Turja~an je nabavil kar
dve Sennertovi knjigi, Mayr pa je leta 1678 svojim ljubljanskim strankam poleg dveh Senner-
14
Bahor, 2005, 397–398, 679, 681; Jan, 2000, 3.
15
Benedik, 1994, 213.
16
Opomba Marte Gartner.
17
Grdeni}, 2007, 366, 397–399, 410. Tako Boyle kot Paracelsus sta za{la na indeks prepovedanih knjig (Benedikt
XIV, 1758, 39, 218).
18
NUK-11724.
19
Sennert, 1664, 127.
20
Brisacensis, 1699, 3: 34/35.
Lo{ki kapucini so nabavili londonske raziskave Lowerja, ki je med Zahodnjaki prvi vpeljal
transfuzijo krvi; sodeloval je z Robertom Hookom, izdelovalcem Boylovih vakuumskih ~rpalk.
Lo~ani so brali tudi Paracelsusa in predhodnika Stahlove teorije gorenja, Becherja; slednji je
leta 1666 postal komercialni svetnik na Dunaju, kar je stopnjevalo priljubljenost njegovih del
pri nas.
21
Khell, 1754, 64–65.
22
Khell, 1754, 68–69.
23
Pravilni naslovi so v oklepajih.
Ob jezuitskih delih so novome{ki fran~i{kani uporabljali tudi avgu{tinska, med njimi predvsem
knjigo sina bavarskega ~evljarja Maximusa von Imhofa, ki je med letoma 1786–1791 pou~eval
matematiko in filozofijo v münchenski samostanski {oli. Leta 1790 je postal ~lan in deset let
pozneje direktor fizikalnega razreda münchenske akademije, leta 1790 pa profesor fizike in
matematike na liceju volilnega kneza. Dve desetletji je vodil postavitve strelovodov na Bavar-
skem in o njih priob~il ve~ knjig. Maximus Imhof je bil redni profesor fizike, matematike in
ekonomije na münchenskem liceju, kot je navedel v latinskem u~beniku Institutiones physicae
(1797). Navedel je Boylove in Hauksbeejeve vakuumske poskuse24 upo{tevajo~ tako privla~no
24
Imhof, 1797, 24, 174.
Slika 2.8: Guerickejeva ~rpalka v Wolffovi knjigi pri Slika 2.9: Ponazoritev atomov v Wolffovi
ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff, 1745, tabla slik 4); knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Wolff,
F. 1746, prva tabla slik); F.
25
Imhof, 1797, 36.
26
Imhof, 1797, 108, 158–159, 168.
27
Imhof, 1797, 264.
28
Keill, 1742, 196–208.
Fran~i{kan Bernard Vovk je bil dolgoletni profesor fizike, meteorolog in ravnatelj gimnazije v
Novem mestu. Med njegovimi nadarjenimi dijaki je bil znameniti raziskovalec hitrosti elek-
tromagnetni valov v vakuumu, Ignac Klemen~i~, profesor v Gradcu in Innsbrucku. Vovk ga je
s pomo~jo najsodobnej{ih komaj dobro desetletje starih Geisslerjevih bonnskih vakuumskih
elektronk `e zelo zgodaj seznanil s skrivnostmi {irjenja valovanj v vakuumu. Vovk je s svojim
nakupom Geisslerjevih vakuumskih elektronk Dolenjcem pokazal tedaj najbolj{i vakuum le
par let potem, ko so se s podobnimi napravami za~ele postavljati ljubljanske srajce. Vakuum-
ske naprave seveda niso bile med najcenej{imi, tako da je bil kanonik Josef @agar profesorju
Vovku v veliko pomo~: za 1 fl öw je bilo tisti ~as mogo~e kupiti kilo govejega mesa. Tako so
si za ceno Geisslerjeve elektronke na{i je{~i predniki lahko privo{~ili `e kar prijetno pojedino
za dobro oblo`enimi mizami, ki bi se {ibile pod te`o slastnih dobrot.
Slika 2.14: Vovkov podpis pod njegovo edino objavljeno znanstveno razpravo iz matematike s
primesmi vremenoslovne uporabe barometrov (Vovk, 1857, 30).
29
Vrhovec, 1891, 269.
30
Izvestje Novome{ke gimnazije, 1857, 33.
31
Izvestje Novome{ke gimnazije, 1869.
2.2.1. Uvod
Ljubljanski fran~i{kani so `e domala osem stoletij okras mesta; najprej na prostorih tr`nice, `e
ve~ kot dvesto let pa onstran Ljubljanice na trgu sv. Marije, ki jo je v novej{em ~asu
nadomestil pesni{ki svetnik Pre{eren. Piscu pri~ujo~ih vrstic se je po dolgoletnih prizadevanjih
vendarle posre~ilo pregledati tamkaj{nje knji`ne zaklade in tako prodreti v duha nekdanjega
fran~i{kanskega snovanja. Kak{no je bilo fran~i{kansko mnenje o zgodnjih vakuumskih
tehnikah glede na to, da je prvi kranjski vakuumist knez Janez Vajkard Turja{ki s svojim srcem
vred pokopan prav na prostorih nekdanjega fran~i{kanskega samostana in nedavno odkopane
kapele sv. Antona Padovanskega na Vodnikovem trgu, kjer bo njegov prah kmalu slu`il za
okras novim ljubljanskim gara`am?
32
Arnù, 1685, 149.
33
Burley, 1609, 4: 476.
34
Burley, 1609, 4: 478.
35
Burley, 1609, 4: 479–480.
36
Titelman, 1582, 110–111.
37
Verhulst, 2005, 115; Svolj{ak, 2008, 211–212.
38
Sforza Pallavicini, 1625, 55, 70–71, 82, 85, 92, 93–95.
39
Sforza Pallavicini, 1625, 47, 50, 69.
kemikov pri raziskovanju novih snovi, {e posebej `ivega srebra in drugih kovin.40 Kljub
~lanstvu v Galileijevi akademiji Lincei je »matemati~no« zavrnil pred devetimi leti uradno
prepovedano Kopernikovo gibanje Zemlje z drugimi svetovi vred. Vztrajal je kar pri domnevi
o {tirih elementih.41 Seveda je dobro poznal uporabo supernove iz leta 1572 za dolo~itev
velikosti Venere, prav tako pa opazovanja ozvezdja Laboda iz let 1600 in 1604;42 ni zanemaril
niti nebesnih zgo{~in in razred~in z nedavno odkritimi Son~evimi pegami vred.43 Komete je
kljub Tychovim pomislekom {e zmeraj tla~il med meteorolo{ke izparine Zemlje v najvi{jih
obmo~jih ozra~ja in ne med nebesne pojave.44
Regent v Parmski gimnaziji, lektor v samostanu Janeza Evangelista in padovski profesor
metafizike fran~i{kan Philipp Faber je bil mo~no priljubljen pri svojih ljubljanskih polbratih, ki
so nabavili kar dve bene{ki izdaji njegove naravoslovne filozofije. Faber je bil v Padovi med
letoma 1603–1606 profesor filozofije, nato pa bogoslovja; leta 1625 je postal provincial.
Starej{o drugo izdajo iz leta 1602 je leta 1675 uporabljal Joseph, br`kone Jo`ef Urbanizi, ki je
do smrti predaval filozofijo v Novem mestu. Faber je primerjal Averroisovo in Skotovo
mnenje o vakuumu; navajal je Avicennov in Alessandro Achillinijev opis gibanja v vakuumu
in pritrdil Zabarellovi kritiki Averroisa. 45 Faber je zavra~al opis vakuuma pri Franciscu
Piccolominiju,46 ki naj bi potvarjal Skotovo mnenje. Piccolomini je med letoma 1561–1601 na
padovski univerzi zagovarjal Averroisovo ina~ico Aristotela, cepljeno na Platonovo filozofijo.
40
Sforza Pallavicini, 1625, 64, 71.
41
Sforza Pallavicini, 1625, 115, 116.
42
Sforza Pallavicini, 1625, 115, 116.
43
Sforza Pallavicini, 1625, 113.
44
Sforza Pallavicini, 1625, 143.
45
Faber, 1602, 260; Faber,1606, 239–240.
46
Faber, 1602, 259; Faber,1606, 237, 240.
Slika 2.18: Slika za ponazoritev gibanja v Slika 2.19: Slika za ponazoritev domnevno nemogo~ega
snovi po Zimarovem povzetku Aristo- gibanja v vakuumu polnem ognja; pod njim skica
telovih in Averroesovih del pri ljubljan- gibanja v vodi ali zraku po Zimarovem povzetku
skih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 158v Aristotelovih in Averroesovih del pri ljubljanskih fran~i-
(FSLJ-5 d 4)); F. {kanih. Prva listina (litera) ozna~uje domnevno pravilen
potek dogajanja; druga sku{a ponazoriti napake Averro-
esovega mnenja (Aristotel, 1562, 162v (FSLJ-5 d 4)); F.
47
Mikkeli, 1992, 19.
48
Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 149r, 152r, 158r, 158v, 162v.
49
Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 167r.
50
Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 492v, 293v.
Slika 2.21: Sila te`e in akustika zvoncev v Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih del pri
ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 39v (FSLJ-5 d 4)); F.
51
Aristotel, Averrois, Zimara, Mantini, 1562, 179r.
52
Svolj{ak, 2007, 212.
Tabela 2.12: Lastni{ki zaznamki gvardijana Leonarda Butor~i~a v ljubljanskih fran~i{kanskih knjigah
53
Barbaro, Aristotel, Zimara, Themistius, 1554, 42r, 42v, 43v.
Slika 2.23: Aristotel pomotoma prekolne vakuum za naslednji dve tiso~letji v pari{kih zbranih delih
(Aristotel, Du Val, 1629, 358) v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici; F.
54 v r
Tataretus, 1514, 15 , 71, 87 .
55 v
Tataretus, 1621, 81 .
bole~ine v hrbtu. Duval s pari{ke medicinske fakultete je vakuum (inani) seveda tu dvojezi~no
pribil na kri`,56 kar se je Aristotelovim ob~udovalcem dodobra otepalo domala dve tiso~letji.
Poznej{i provincial kastiljske fran~i{kanske province Gaspar de la Fuente je leta 1631 v Leidnu
objavil Skotova vpra{anja dialektike in fizike s poglobljeno obravnavo vakuuma, ki so jo brali
ljubljanski fran~i{kani. Kot primer je navedel vodno uro,57 klju~ne pa so se mu znova zdele
zagate lete~ih angelov. Burleya in druge je navajal proti zaveznikom Averroisa,58 da bi se zne-
bil vakuuma.
Ljubljanski fran~i{kani so kupili ve~ knjig slovitega za~etnika sodobnih naravoslovnih ved
Francisa Bacona; le-ta se je v drobni knji`ici iz leta 1636 `e povsem gostoljubno obna{al do
vakuuma.59 Podobno je Bacon po~el v posmrtno izdani knjigi o vetrovih, kjer so ljubljanski
fran~i{kani brali Baconovo hvalo Epikurjevim atomom.60
Reformator akademije degli Imperati Barthol Mastrio de Meldula in fran~i{kan s padovskega
kolegija Bonaventura Belluto Catanensi sta objavila pripombe k Aristotelovim knjigam
metafizike in fizike, slednje leta 1644 skupaj z nad{kofom kardinalom Alojzijem Caponio.
Vakuum so opisali v peti knjigi fizike med poglavji 12.1. do 12.8. Zanimalo jih je razmerje
med vakuumom in polnim, predvsem pa gibanje v vakuumu; seveda {e niso poznali Torrice-
56
Aristotel, Du Val, 1629, 358–364.
57
Fuente, 1631, 646.
58
Fuente, 1631, 651.
59
Bacon, 1636, 241, 421–422.
60
Bacon, 1662, 223–224.
Slika 2.27: Rubeus po latinsko o Vsemogo~ni stvaritvi vakuuma in listek z nem{kimi opombami
ljubljanskega bralca (Rubeus, 1653, 1: 348); F.
llijevega barometra prvi~ opisanega v letu izdaje knjige;61 navdu{eni ljubljanski avgu{tinci in
fran~i{kani so nemudoma nabavili Mastrio de Meldulovo delo. Ljubljanski fran~i{kani so dne
29. 6. 1725 za name~ek nabavili {e posmrtno izdajo Mastrio de Meldulove filozofije s fiziko v
treh zvezkih velikanskega obsega; ljubljanski avgu{tinci pa se to pot niso ve~ mogli kosati z
njimi, saj jim je Jo`ef II. medtem `e ukinil samostan in ga dal fran~i{kanom. Sam obseg ni
61
Mastrio de Meldula, Belluto Catanensi, 1644, 5: 888 (poglavje 12. 1.), 898 (poglavje 12. 1.), 901 (poglavje 12. 1.).
62
Mastrio de Meldula, 1708, 2: 324.
63
Rubeüs, 1653, 352–353.
64
Merinero Matritensiolum, 1659, 3: 154, 157–158, 167, 171.
65
Merinero, 1659, 177.
66
Oviedo, 1663, 324.
67
Compton, 1664, 332–334.
68
Compton, 1664, 398, 400.
69
Mayer, Presheren, 1728 (FSLJ-5 d 21).
70
Poncius, 1672, 557, 559; Poncius, 1642, 479, 484.
71
Poncius, 1672, 562; Poncius, 1642, 493-494.
72
Trieu, 1670, 2: 44
73
Columbus, 1669, 469.
74
Columbus, 1669, 470–471, 473.
75
Montursio, 1665, 431.
76
Montursio, 1665, 435.
77
Montursio, 1665, 439.
78
Llamazares, 1670, 243–246.
Slika 2.32: Kazalo Rabesanusove fizike s Franceti~evo nalepko pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Rabesanus, 1664); F.
78
Mocenici, 1670, 167.
79
Mocenici, 1670, 169.
Slika 2.34: Baroskop v Naravoslovni filozofiji fran~i{kana Mocenicija (Mocenici, 1670, 167); F.
Katoli{ki nad{kof Nikozije Philip Mocenici je leta 1670 opisal in narisal delovanje baroskopa
na `ivo srebro;79 omenil je celo tisti ~as nove pnevmatske vakuumske ~rpalke.80
Profesor Willem van Sichen je v Leuvnu sprva predaval filozofijo, nato pa je napredoval med
profesorje teologije; leta 1671 na starodavni univerzi v Leuvnu dal svojim {tudentom bogo-
slovja javno braniti svoje teze o vakuumu, kjer je obravnaval novo Oviedovo delo, ki so ga
prav tako brali ljubljanski fran~i{kani. Fran~i{kan Sichen je spisal svoj u~benik za pouk
sobratov; ni maral kartezijanizma, a je vendarle sprejel nekaj Descartesovih idej v fiziki, pred-
vsem pa je Skotov nauk veliko uspe{neje posodobil od Mastria ali Belluta. Hvalil je Kircherjev
opis red~enja ozra~ja na vrhovih Peruja, ^ila in gr{kega Olimpa81 ~eravno {e brez navedb
njegovih kritikov iz Galileijevih krogov. Sichenovo knjigo so si sprva lastili sobratje
fran~i{kani v Fuldi; br`kone so `e tam ob notranjost njene zadnje platnice nalepili nekoliko
o`je liste dveh zagovorov Sichenovih {tudentov bogoslovja v Leuvnu.
V razpravi o prostoru in ~asu je rimski profesor Andreas Semery Remus v obravnaval vakuum
in mo`nosti za gibanje v njem po nazorih Aristotela in sv.Toma`a.82 ^eprav je opisoval tudi
eksperimente,83 med njimi zaman i{~emo Torricellijeve (1643) in Guerickejeve poskuse
79
Mocenici, 1670, 167.
80
Mocenici, 1670, 169.
81
Sichen, 1671, 2: 100–, 106 desni stolpec.
82
Semery, 1708, 2: 525, 539 (7. razprava o prostoru in ~asu, {esto poglavje).
83
Semery, ibid, 1708, str. 528.
84
Semery, 1690, 558, 561.
85
Sonneno, 1672, 159–160.
86
Forti, 1744, 2: 636, 638, 639, 641.
87
Villoslada, 1954, 330; Blum, 2002, 375.
88
Mauro, 1668, 3: 109–113, 4: 736, 6: 594.
89
Mauro, 1670, 519.
90
Mauro, 1670, 537.
ke. Povzel je vedenje `ivega srebra in opisal njegovo delno izhlapevanje po navedkih Alberta
Velikega. V drugem sestavku (articulus) je upo{teval mnenja Themistusa, Simpliciusa,
Burleya, avgu{tinca Aegida u~enca sv. Toma`a Akvinskega na pari{ki filozofski fakulteti,
Jandanusa, Alberta Sa{kega, Benedictusa Valentina Pereriusa in mnogih drugih glede gibanja v
praznem. Prav tako je navajal jezuite iz Coimbre (Complutenses) in sv. Toma`a glede sredi{~a
neba. Posebej je raz~lenil mo`nosti za gibanje med to~kama A in B v vakuumu, kon~no pa je
{e razre{il argumente s trditvijo, da vakuuma ne more biti, predvsem po sv. Toma`u.91
Minorit Wilhelm Geyss je objavil filozofijo, ki so jo po osemnajstih letih nabavili njegovi
ljubljanski polbratje. Vakuum mu ni bil posebej v{e~; proti red~enju kot odstranjevanju snovi
je ob Skotu navajal {e domala stoletje stari deli Petra Tartaretija in svojega sobrata Philippa
Faberja, ki so ju ljubljanski fran~i{kani prav tako brali.92
Jezuitu Franciscu Mendoca so leta 1701 v Kölnu posmrtno objavili cvetje z razli~nih logov.
Med filozofskim cvetjem se je obregnil ob kopernikance s pitagorejci ali Xaeliusom Cal-
cagninusom a Stunica vred.93 Sredi{~e te`e je ostalo sredi{~e vesolja, kot se je po pape`evem
odloku tudi spodobilo. Zanimala ga je mo`nost letenja po zraku;94 podal bi se celo do Lune
med razmi{ljanjem o naravi ognja in uporu lete~e posode polne zraka ali vode.
91
Arnù, 1685, 3/2: 134–153.
92
Geyss, 1700, 266–267.
93
Mendoca, 1701, 309.
94
Mendoca, 1701, 315.
95
Egelmaytr, 1738, 199–203.
96
Weber, 1677, 62.
Slika 2.44: Doreguzziusovi poskusi s hidrostatiko in vakuumom pri ljubljanskih fran~i{kanih (Dore-
guzzius, 1682, 4: 340); F.
Slika 2.47: Doreguzziusov barometer v fran~i{kanski ljubljanski knjigi (Doreguzzius, 1682, 4: 375);
F.
97
Doreguzzius, 1682, 4: 349.
98
Boyvin, 1681, 1: 317–319, 321, 323, 327.
99
Boyvin, 1681, 1: 318, 319.
100
Hamel, 1681, 1: 651–653, 656.
101
Hamel, 1681, 2: 47, 230.
102
Hamel, 1681, 2: 53–54, 232, 233, 235, 236.
103
Hamel, 1681, 2: 104, 106, 118, 121.
104
Mlodzianowski, 1682, 2/1: 378, 394 nepaginiran zaklju~ek knjige.
105
aer secundae regionis serenissimum, consequenter illis exhalationibus vakuum (Mlodzianowski, 1682, 2/2: 104,
113-114).
106
Gottseer, 1690, 121.
izprazniti vakuuma v naravi. Te`a in lahkost povzro~ata gibanje: ker se v vakuumu ne moreta
opreti na upor sredstva gibanje v vakuumu odpove, je naivno modroval Gottseer.107
Joannes Zahn je objavil tako velikansko lepo knjigo, da bi bil pravi ~ude` ~e je [kerpin ne bi
nabavil. Zahn je postal profesor matematike na univerzi Würzburg, kanonik v Würzburgu in
med letoma 1685–1707 opat menihov praemonstratov, ki jih leta 1120 ustanovil Heribert grof
Geneppe. Uporabljal je kamero z zrcali, ki jo je Johann Sturm razvil leta 1676; v kamero
obskuro s teleskopom je postavil tako konkavne kot konveksne le~e.
Zahnovo delo (1696) o gospodarskih ~udesih sveta so kupili ljubljanski fran~i{kani, {kofjelo{ki
kapucini, prav tako pa sti{ki menihi. Zahn je prvo knjigo, ki je vsebovala prva dva dela,
posvetil knezu Joannu Godefridu, witterber{kemu {kofu. Drugo knjigo s tretjim delom je
posvetil Otonu Philippu Guttenbergu, osebnemu svetovalcu taistega kneza Bamberga in
Wittemberga (Herbipoli); takoj za posvetilom mu je dal tiskati {e velikanski rodovnik. V prvi
knjigi je dejansko objavil geocentri~no Ptolemajevo sliko sveta v dvojnem A3 formatu;108
okoli Zemlje je narisal orbe kot vesoljstva posameznih planetov. Podobno hierarhijo svetov je
zasledoval tudi v nadaljnjih slikah,109 kon~no pa je le narisal na isti sliki drugega ob drugem
vse tri sisteme poglavitnih snovalcev: Tycha, Ptolemaja in Kopernika.110 Nato je objavil
107
Gottseer, 1690, 117–118.
108
Zahn, 1696, 1: 2/3.
109
Zahn, 1696, 1: 26/27.
110
Zahn, 1696, 1: 30/31.
111
Zahn, 1696, 1: 40/41.
112
Zahn, 1696, 1: 56/57.
113
Zahn, 1696, 1: 62/63.
114
Zahn, 1696, 1: 84/85.
115
Zahn, 1696, 1: 98/99.
116
Zahn, 1696, 1: 122/123.
117
Zahn, 1696, 1: 308–309.
118
Zahn, 1696, 2: 34.
119
Benedik, 2008, 191, slikovne priloge na koncu knjige. Valvasorjev bakrorez za stranjo 34 imata {kofjelo{ki in
ljuljanski fran~i{kanski, ne pa tudi NUKov izvod Zahnovega dela.
120
Zahn, 1696, 2: 4.
121
Zahn, 1696, 2: 37.
122
Zahn, 1685, 16, 147.
123
Zahn, 1696, 1: 23, 147, 160, 178, 209, 210, 226, 284, 293, 390, 426, 439, 478, 531, 667, 726, 728, 732, 735, 786,
789, 793.
natisu. Obe knjigi folio formata sta bili vezani v belo usnje, vendar avgu{tinska v nekoliko
mehkej{e.
Beno Waldreich je leta 1705 nabavil povsem novo knjigo Sebastijana Dupasquierja, nekdanje-
ga provincial province B. Bonaventure. Waldreich je bil definitor, generalni lektor, provincial,
generalni vizitator-tirolske in bavarske province; med letoma 1727–1728 je bil lektor filozofije
v Novem mestu, leta 1739 lektor teologije na Trsatu, leta 1731–1732 lektor teologije na Trsatu,
leta 1733 lektor generalnih {tudijev v Ljubljani in magister novicev. Morda je bil sorodnik
Antona Caharije in vnuk ljubljanskega trgovca tirolskega rodu Caharije Waldtreicha.124 Dupa-
squier se je upokojil kot profesor bogoslovja, vakuum pa je zanikal po branju Skota in
Aristotela; v vakuumu je upor gibanju ni~en, zato si dogodki v njem ne sledijo in je nemogo~.
Red~enje ni vstavljanje vakuuma med delce snovi, temve~ gre za me{anje zraka in delcev
snovi.125 Pri dokazovanju si je pomagal predvsem s Skotovimi deli, Kopernikov in Galileijev
nauk pa je ovrgel {e s pomo~jo splo{ne inkvizicije iz leta 1666;126 podobno je vztrajal pri {tirih
elementih in zavra~al dodatne elemente kemikov in en sam gradnik atomistov.127
[kerpin je nabavil akademsko naravoslovje trnavskega profesorja Laurentiusa Tapolcsányi in
njegovega {tudenta Ladislava Korlatköy. Tapolcsányi je bil rektor v Trnavi med letoma
124
Valen~i~, Vlado. SBL. 4: 661.
125
Dupasquier, 1705, 3: 475, 484; 4: 152, 156, 159.
126
Dupasquier, 1705, 4: 50–51.
127
Dupasquier, 1705, 4: 85.
1719–1721 in tik pred smrtjo. Ni se ve~ dr`al vrstnega reda Aristotelovih fizikalnih in drugih
knjig v treh samostojno paginiranih delih knjige; vakuuma ni posebej izpostavil. Petdeset izpit-
nih vpra{anj je dodal na koncu; vakuum je opredelil kot nadnaraven, gibanje v njem pa je ven-
darle zahtevalo ~as.128
Fran~i{kani so v Ljubljani kmalu za~eli nabavljati tudi nem{ke knjige, med njimi ~lana
angle{ke kraljeve dru`be biologa Johna Raya FRS v prevodu luteranskega bogoslovca Casparja
Calvörja iz leta 1717. Prevajalec je v poglavje o zraku dodal ve~ deset strani opomb o va-
kuumskih ~rpalkah pod ~rto.129
Edme Pourchot je pisal o vakuumu v drugem zvezku med splo{no fiziko, ki jo je kon~al z navi-
dezno okultnimi pojavi med katere je pri{tel {e simpatijo, antipatijo in antiperastazo,130 vendar
prav tam listi niti niso prerezani in torej knjiga ni bila ravno vneto brana med ljubljanskimi
fran~i{kani.131 Opis gibanja v vakuumu132 je kronal z navedbo poskusov Johana Christopha
Sturma z dobrimi ilustracijami in podrobnimi opisi ~rpalk.133 Vse pojave straha pred praznim
je pripisal te`i zraka in opisal Pascalove poskuse. Sledi poglavje posve~eno svetlobi, barvam in
Soncu,134 vendar elektrika in magnetizem nimajo posebnega poglavja in tudi slik ne. V
predzadnji tretji knjigi o posebni fiziki je obravnaval predvsem astronomijo z dokaj podrobno
predstavitvijo Tychovega sistema, skicami kartezijanskih vrtincev v vesolju135 in biologijo.
Kartezijanski vrtinci o~itno ka`ejo simpatije do Descartesa, podobno kot so Bo{kovi}evo
krivuljo sil objavljali le Bo{kovi}evi zagovorniki. Kljub Descartesovemu zanikanju vakuuma
je Pourchot bil eden najpomembnej{ih zagovornikov Descartesove fizike in je njenega duha
128
Tapolcsányi, Korlatköy, 1706, nepaginirana izpitna teza 22 na koncu knjige.
129
Ray, 1717, 317.
130
Pourchot, 1730, 440.
131
Pourchot, 1730, 405–406.
132
Pourchot, 1730, 312–331.
133
Pourchot, 1730, 300, tabla slik 14.
134
Pourchot, 1730, 314, 316, 341–363.
135
Pourchot, 1730, tabla slik 20.
knji`nico iz Sti~ne (1708); vezana je bila v rjavo usnje, v poznej{i izdaji (1715) pa so jo brali
mariborski kapucini.
Duhan je {tudiral v Montaigu, kjer so vedno imeli po dva profesorja filozofije; med Duhano-
vimi {tudenti na Sorbonni-Plessis se je pozneje odlikoval Denyse. Duhanova priljubljena
knjiga je nizala argumente za in proti vakuumskih in drugih zagat na sofisti~en na~in priljub-
ljen pred Sokratovo dobo. Duhan je uvodoma nanizal 48 rimsko paginiranih strani vpra{anj s
fizikalnimi ~ermi na drugem mestu.136 Fiziko je proglasil za spekulativno znanost o naravnih
telesih, ki obravnava vzroke me{anic teles in elementov. Sledil je Aristotelu glede materije in
forme kot osnovnih lastnosti teles. Naravo je definiral kot princip in vzrok gibanja:137 naravna
telesa je delil na enostavna in sestavljena.138 Po logiki, moralki in metafiziki je bila fizika ~etrti
in zadnji del knjige.139 Duhan je s primeri dokazoval, da fizika ni absolutno resni~na.140 Kljub
nedvoumni Aristotelovi navlaki pa se je lotil tudi povsem sodobne posebne fizike, predvsem
vakuuma kot absolutno resni~nega vendar brez navedb posami~nih poskusov.141 Sledili so
kartezijanski zakoni gibanja142 in razli~ni sistemi sveta:143 Ptolemaj, Kopernik in Tycho.
Kopernika lahko branimo (le) kot hipotezo, je zatrdil, vendar Tycha ni obravnaval posebej in
se je torej le dr`al kopernikanstva. Na{tel je vzroke plimovanja144 opisal naravo svetlobe,145 {e
posebej glede odboja,146 narave toplote,147 batavijskih solza,148 drobcev stekla, ki jih je
136
Duhan, 1708, xxii–xxxii.
137
Duhan, 1708, de definitions physices (xxii), xxvii, de divisione corporis (xxix), de definitione anima (xxx).
138
Duhan, 1708, xxix.
139
de rebus physicis (Duhan, 1708, 319–464).
140
Duhan, 1708, 319, 321.
141
Duhan, 1708, 380; Duhan, 1726, 323–331.
preiskoval Le Cat s Pari{ke akademije in je bilo z njimi mogo~e povzro~ati eksplozije. Kon~no
je preiskal {e lastnosti magnetov.149 Razpravljal je o neskon~ni deljivosti delcev v poznej{em
Bo{kovi}evem smislu,150 vendar svojih idej, `al ni ponazoril s skicami podobnimi poznej{im
Bo{kovi}evim. Vakuum je `e imel za mo`en v absolutnem smislu,151 saj ga je omogo~il Bog.
@al je predvsem filozofiral in ni omenil Torricellijevih in drugih poskusov z barometri. Z opi-
som heterogenih teles je kon~al razpravo o vakuumu.152 Zanimali so ga preprosti poskusi
dvigovanja te`kih teles,153 kar je bilo do neke mere nasprotno Aristotelu. Najprej je predpo-
stavil da je vakuum absolutno mo`en,154 nato pa je nanizal vrsto domnev, ki bi utegnile tak{no
trditev izpodbiti. Te`a zraka je resni~ni vzrok premikanja; domnevo pa je br` izpostavil prave-
mu plazu dvomov celo ob opisu delovanja vakuumske ~rpalke in `ivega srebra v barometru.155
142
Duhan, 1708, 415; Duhan, 1726, 352.
143
Duhan, 1708, 419.
144
Duhan, 1708, 422, 429.
145
Duhan, 1708, 436.
146
Duhan, 1708, 444.
147
Duhan, 1708, 447.
148
lacryma Batavica (Duhan, 1708, 458).
149
Duhan, 1708, 463.
150
Duhan, 1708, 374.
151
Duhan, 1708, 380.
152
Duhan, 1708, XXII, XXIX, XXX, 319, 381, 384, 389, 422.
153
Duhan, 1708, 393.
154
Duhan, 1726, 323,
155
Duhan, 1726, 333–334, 343, 344.
Duhan se je lotil tudi debate o splo{~eni ali podolgovati obliki Zemlje s posebnim obzirom na
zemeljsko izlo~evanje magnetnih tokov (efluvija), na katere naj gravitacija ne bi vplivala.156 Po
Peraldiju in Descartesu je upo{teval kartezijanske vrtince etra kot pojasnilo prostega te`nost-
nega padanja.157 Kljub temu je imel dolo~ene dvome celo v Descartesa.158 Zavrnil je Ptolema-
jev sistem,159 Kopernikovega pa dopustil le kot hipotezo:160 ostal mu je, seveda, le {e Tycho, ki
ga, v nasprotju z ostalimi, ni niti poskusil zavrniti.
Svetlobo je imel za pritisk161 v kartezijanskem pomenu, po Descartu pa je pojasnil tudi lomni
zakon.162 Zanimala ga je narava barv. Toploto ni ve~ imel za navadno lastnost teles v peri-
pateti~nem smislu.163 Toplota naj bi nastala iz posameznih odbojev in sprememb svetlobe,164
saj naj bi toploto sestavljali vrtin~ni in {iritveni (ekspanzija) gibanji nevidno majhnih delcev.165
Mraz naj bi bil odsotnost toplotnega gibanja,166 kar je bila sodobna dovolj sorodna pred-
postavka. Batavijske solze je pridobival z destilacijo,167 tako kot druge podobne kemijske zvar-
156
Duhan, 1708, 407.
157
Duhan, 1708, 411; Duhan, 1716, 349.
158
Duhan, 1708, 415.
159
Duhan, 1708, 419.
160
Duhan, 1708, 422–423.
161
Duhan, 1708, 436.
162
Duhan, 1708, 444.
163
Duhan, 1708, 447.
164
Duhan, 1708, 450.
165
Duhan, 1708, 451.
166
Duhan, 1708, 456.
167
Duhan, 1708, 458.
Slika 2.63: Kopernikov sistem v Frassenovi filozofiji pri ljubljanskih fran~i{kanih (Frassen, 1686,
466); F.
168
de virtute magnetica (Duhan, 1708, 461, 462).
169
Schnell, 1737, 157.
170
Kristine Meyer, Die Entwickelung des Temperaturbegriefes im laufe der Zeiten, Braunschweig 1913, str. 90.
171
Regnault, 1755, str. 67.
172
Regnault, 1755, str. 71.
173
Regnault, 1755, str. 263, 321, 333 in 336.
174
Regnault, 1755, str. 185–186, 348, 349 in 355–358.
175
Mangold, 1755, 294–296.
176
Frassen, 1726, 2: 274, 327, 328, 334, 335, 336.
177
Frassen, 1686, 388; Frassen, 1726, 2: 342, 343, 344.
178
Frassen, 1686 Physica de Vacuo, folio, str. 385 in dalje; Frassen, 1726, 2: 339 in dalje; Markili~, 1755? Incipit
Philosophia, 785.
179
Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 774–785.
180
Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 775.
181
Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 776.
182
Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 778.
183
Markili~, 1755? Incipit Philosophia, 781.
184
Markili~, 1755? generatione et corruptione, 16–17, 130–131.
185
Huetius, 1734, 149.
186
Heimbach, 1747, 2: 399, 400, 403.
187
Petrus a S. Catharina, Thoma a s. Joseph, 1697, 2: 488–498.
188
Petrus a S. Catharina, Thoma a s. Joseph, 1697, 2: 492, 494, 495.
189
Locherer, 1740, 4: 56 levi stolpec, 57 oba stolpca, 60 levi stolpec.
190
Locherer, 1740, 2: 471 desni stolpec.
191
Locherer, 1740, 2: 473 desni stolpec.
192
Locherer, 1740, 2: 476 desni stolpec–477 oba stolpca.
193
Sannig, 1685, 2: 259, 3: 242, 300 (Clavij).
Slika 2.69: Sannigova skica Tychovega in Ptolemajevega sistema pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Sannig, 1684, 2: 259); F.
194
Sannig, 1685, 2: 224 oba stolpca, 225 desno, 226 oba stolpca.
195
Sannig, 1685, 2: 322 desni stopec.
196
Ferrari da Monza, 1754, 2: 77, 81, 332, 334, 335–336, 338–343.
197
Cartier, 1756, 481.
198
Scherffer, 1753, slike 101–105, 118, 138, 150.
199
Scherffer, 1753, 2: 99-101, 238, slika 91 na tabli X, slika 99 na tabli XI; Scherffer, 1763, 2: 332, slika 109 na tabli
XI, slika 117 na tabli XII.
Slika 2.78: Scherfferejevo zvonjenje v vakuumu vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Scherffer, 1752, figura 150); F.
200
Scherffer, 1753, 2: 239–241; Scherffer, 1763, 2: 333–335.
201
Scherffer, 1763, 2: 350.
202
Scherffer, 1763, 2: 357.
203
Scherffer, 1763, 2: 370–374.
204
Scherffer, 1763, 2: 421–433.
205
Scherffer, 1763, 2: 310–311.
206
Scherffer, 1763, 2: 565.
Slika 2.83: Nolletovi vakuumski poskusi z Slika 2.84: Nolletovi vakuumski poskusi pri
`ivalmi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik
1751, tabla slik 5 desete lekcije drugega dela); F. 1 lekcija 6); F.
207
Liber, 1766, 9v; Nollet, 1751, 3: 191–195, X lezione tavola 1–6, XI lezione tavola 1–2, 4.
208
Nollet, 1751, 2: 97, VI lezione tavola 1.
Slika 2.90: Tehtanje magdebur{kih polkrogel in vakuumska ~rpalka trnavskih jezuitov iz leta 1752
pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jezuiti Trnava, 1752, slike na koncu knjige, hidrodinamika in aero-
dinamika, figuri 16 in 24); F.
209
Trane, 1993, 84.
210
Jacquier, 1758, 5: 58.
211
Jacquier, 1758, 5: 66.
212
Giornale d’Italia, agricultura. Venezia: B. Milocco, 1766, 80 (NUK-5341).
Slika 2.91: Tehtanje vakuuma in vakuumske Slika 2.92: Obte`itev Guerickejevih magdebur-
~rpalke v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljub- {kih polkrogel in elektri~no svetlikanje vakuum-
ljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, prva ske posode v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljub-
tabla slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 10 in 6); ljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, druga tab-
F. la slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 19 in 17); F.
213
Ivanchich, Reviczký, 1752, 223, 230, 235-239, 244.
Za zaklju~ek so si trnavski jezuiti privo{~ili 8 tabel polnih slik; na zadnji so podprli svoje
poglavje o hidrometriji in aerometriji s sliko {tevilka 20 podobno Boylovi ~rpalki, na sliki 16
pa so dodali obte`ene vakuumske polkrogle.
Ivanchicha in Reviczkýja je kmalu dopolnil njun sodelavec in pozneje od leta 1771 rektor
trnavske univerze András Jaszlinszky. Danes ljubljanska knjiga profesorja fizike Jaszlinszkega
je bila {e pred poldrugim stoletjem last fran~i{kanov s Kostanjevice nad Gorico (1862); po
lastni{kih zapisih je videti, da so si delo takoj po natisu izmenjavala nadobudna fran~i{kanska
{tudenta fizike Jo`ef Sharae (1759, 1805) in Anton Kerschl (1810) celo v dobi Ilirskih provinc.
V izdaji iz leta 1761 je Jaszlinszky objavil 800 strani fizike s 16 tabelami; navajal je Gassen-
dija, Boerhaaveja, Boyla, Malpighija, Linnéja, Harveyja, Loewenhoeka, Voltaira, Descartesa in
Francesca Redija († 1698), ki je med letoma 1662–1675 {tirikrat pisal enemu prvih razisko-
valcev vakuuma, Anastasiusu Kircherju.214 Jaszlinszky je svoje delo objavil le leto dni po
ustanovitvi astronomskega observatorija v Trnavi (ogrsko: Nagyszombat); ni {e smel povsem
odkrito zagovarjati Kopernika, precej bolj vneto pa je opisal kartezi~no mehaniko vrtincev kot
Newtonovo gravitacijo za razliko od drugih jezuitskih sodobnikov zunaj Ogrske.
V poglavju o Zemlji so Jaszlinszkega zanimali elektri~ni pojavi po zglednih poskusih aka-
demije del Cimento, ki jih je bral v Muschenbroekovem prevodu; poznal in narisal je Boylove
in Huygensove vakuumske poskuse, prav tako pa barometrske meritve vi{in perujskih hribov,
ki so jih leta 1748 objavili francoski akademiki. Posebno ve{~ v poskusih z elektriko je bil
jezuitski pater Franz na cesarskem Dunaju. Jaszlinszkega je najbolj pritegnila elektrika v
Boylovem vakuumu, ki so jo preizku{ali Jallabert in Maximilian Höll (Hell) v Cluju v dana{nji
Romuniji. Jaszlinszkey je opisal islandski kristal in narisal {tevilne poskuse z elektriko,
magneti, astronomijo in podzemnim kra{kim jezerom v hribu.215
214
Gramatowski, Rebernik, 2001, 92.
215
Jaszlinszky, 1756, 98–100, 175, 176, 177, 180, 184, 189, 191, tabla 6 slika 38.
Slika 2.97: Zra~na pu{ka in barometri po Slika 2.98: ^rpanje in poskusi z `ivalmi po
Donatusu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Dona- Donatusu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus,
tus, 1754, tabela slik 3); F. 1754, tabela slik 4); F.
Magnetne pojave je povzel v poglavju o fosilih. Narisal je nekaj posre~enih skic magnetov,
predvsem magnetno kamnino s silnicami in tri druge magnete s ponazorjenimi silnicami.216
Elektriko je opisal takoj za optiko, medtem ko je magnetizem potisnil k obravnavi fosilov
oziroma trdne snovi; tak{na temeljna razli~nost med tedanjima elektriko in magnetizmom je
vse do Oersteda in Faradaya domala stoletje pozneje prepre~evala njuno zdru`itev v elektro-
magnetizem.
Piarist Donatus Hofmann je celoten Uvod v filozofijo sestavil v obliki vpra{anj in odgovorov;
brali so ga tako ljubljanski fran~i{kani, kot lo{ki kapucini. Prvi del je napolnil s fiziko kot
tomus III, drugi del pa z etiko kot tomus IV. Opisal je Horror vacui, ki so ga ugnali v kozji rog
Galilej, Pascalov svak Francisco Perera in Torricelli; navedel je velikost Torricellijevih naprav
v in~ih. Kartezijanci Emm. Magnan in Cl. Pluchio so nasprotovali peripatetikom glede narav-
nih teles, posebno znamenit pa je bil jezuit De Lana Terzi. Donatusa je navdu{ila etrska snov v
vakuumu ~eravno sta Gassendi in Newton nasprotovala kartezijancem s pomo~jo Newtonove
privla~ne sile. Zagato (Rebus aerometricus) je razre{il barometer na `ivo srebro; Donatus je
opisal {e lacrima batavica, hermeti~no zaprte cevi, steklene cevi z jajcem, vakuumsko ~rpalko
antilia, poskuse z zaj~ki v vakuumski posodi in Heronov vodnjak. Upo{teval je mnenja vseh
treh merodajnih veljakov, Kopernika, Tycha in Ptolemaja, saj ga je zanimala narava svetlobe
zgrajene iz substance etra. Povzel je Hauksbeejeva opazovanja vakuuma, dose`ke florentinskih
216
Jaszlinszky, 1756, 208; tabla 5 slika 33; tabla 6 slike 35–37.
Slika 2.103: Boylovi vakuumski posodi za dokaz Slika 2.104: Biwaldova skica Bo{kovi}eve kri-
por v snovi po Musschenbroeku (Biwald, 1774, vulje sil pri ljubljanskih fran~i{kanih (Biwald,
1: tabla slik 1 na koncu prve knjige Physica 1774, 1: tabla slik 8 na koncu prve knjige Physica
Generalis s pojasnili na 1: 86–87); F. Generalis s pojasnilom na 1: 218); F.
217
Donatus, 1754, 1: 65–67, 97, 107–108, 113, 152 (tab II slika 14), 155–157 (tab III, fig 4, fig 56), 158 (tabela V fig.
15), tabela IV fig. 3–4, 159, 177, 187, 188, 191 (tabela VII fig. 1–10 s pome{ano vpetimi napa~no razvr{~enimi
stranmi), 197, 236, 314, tabela VIII.
218
Biwald, 1774, 1: 86 (fig. 1–2 na tab. 1), 218 (fig. 74–78 na tab. 8).
219
Brander, 1774, 9, 18–19.
220
Brander, 1774, 29.
221
Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 24v.
Slika 2.115: Odrezan zgornji del Ljubljan~anovih opomb o vakuumu (Orbellis, 1503 Cursus
librorum philosophiae naturalis, 26v); F.
pridigar pater Ludvik iz Slavonije, pater pridigar Jernej iz Novega mesta, pater Erazem s
Sedmogra{kega, pobo`ni in miroljubni ljubljanski gvardijan pater Janez Posch, pater Bernardin
von Ellersperg, pridigar, lektor, dejanski vikar, mo` globoke u~enosti in najve~je skromnosti
pater Jakob iz Straubinga ali pater Ga{per iz Novega mesta. Ko so 1491 pri{li observanti v
ljubljanski samostan, je postal njihov prvi gvardijan pater Joahim de Freunstein; mo`ni pisci
opomb v Orbeliusovo knjigo so tudi u~eni pater Bernard a Ratisbona ali pa ~astitljivi starec
pater Wolfgang iz Gorice.
V Orbellisovo knjigo je bralec vpisoval naslove podpoglavij, predvsem pa domiselne opombe
v gotici `e zgodaj v 16. stoletju: z malo domi{ljije lahko njegova snovanja proglasimo za prvi
zajetnej{i tekst o vakuumu napisan v Ljubljani. Pozorni domnevno ljubljanski bralec in pisec
opomb je najve~ latinskega pisanja posvetil ravno Orbelliusovim komentarjem fizikalnih knjig
in {e posebej ~etrte med njimi z drugim ozirom predzadnjim poglavjem posve~enim vakuumu.
Tako ga lahko imamo za prvega ljubljanskega pisca o vakuumu, ~eravno svojih komentarjev
po tedanji navadi ni podpisal in le ste`ka uganemo pi{~evo ime. Dalj{e misli je zapisal nad
prvo naslovnico in nato {e nad naslovnico komentarjev Aristotelovih fizikalnih knjig. Kraj{i
zapisi so bili ve~inoma poudarjeni naslovi poglavja, ki je posebej privleklo bral~evo pozornost.
Ob pod~rtani razpravi o prostoru tik pred podpoglavjem o vakuumu v ~etrti knjigi si je bralec
privo{~il dalj{i opombi z dvema razli~nima ~rniloma. Prva vakuumu posve~ena opomba je
izpostavila naslov Orbeliusove razlage tla~enja zraka. Naslednja dalj{a opomba se je nana{ala
na Orbellisovo ugotovitev, da zrak zavzame ve~ prostora od vode. Nato se je bralec obregnil ob
Orbellisovo domnevo, da bi gibanje v vakuumu steklo v trenutku, brez zakasnitve. Prostor je
razli~en od lege, vakuum pa je prostor brez teles, kar je ljubljanski bralec v opombi {e posebej
izpostavil. Iz Orbellisove razlage je izdvojil geslo o dvojnem odboju in s posebno kazalko v
obliki pesti in kazalca poudaril Orbellisovo dokazovanje izredno drobnih por v telesih, ki pa
vendarle ne dopu{~ajo dvema telesoma zasesti istega prostora.222
Ljubljanski bralec si je najdalj{o opombo privo{~il nad Orbellisovo trditvijo o dimenziji in
polo`aju, ki opredeljujeta vrsto telesa. Na kratko pripomnil o Orbellisovih naravnih odsevih v
zraku.223 V petem poglavju je Orbellis razmi{ljal o zaporednih delitvah delcev snovi, kar je
222
Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 24r–25r, 26r.
223
instrumenta naturalia in aere repercusso (Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 27r levi stolpec).
224
Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 28v, 29r, 30r, 31r.
225
Orbellis, 1503 Cursus librorum philosophiae naturalis, 26v, pred naslovnico.
226
Nekrologij province sv. Kri`a, 4528.
227
Dinari}, 1735, 4. knjiga fizike: 20r.
228
Dinari}, 1735, zadnja stran rokopisa datirana 20. 6. 1735 s podpisom Vigilio Dinarich.
229
Dinari}, 1735, de generatione et corruptione: 36v (12–12v).
re{eval zagato: ali je absolutna mo~ Boga dovolj za tvorbo vakuuma; ob citatih fran-
~i{kanskega doktorja Skota je opisal vodo, zrak in ogenj tudi po kartezijanskih idejah. V 9.
vpra{anju je iskal mo`nosti za gibanje v vakuumu glede upora, lokalnega gibanja in te`e
gibljivih gostih delcev ognja. Hitrost lokalnega gibanje v vakuumu je opisal po sv. Toma`u in
230
Dinari}, 1735, 4. knjiga fizike: 13v–15v, 17, 18v.
231
Dinari}, 1735, de generatione et corruptione: 1r–20v (10–1r – 12–12v).
232
Dinari}, 1735, de coelo et mundo: 1r–23r (11–1r – 12–6v).
233
Dinari}, 1735, de coelo et mundo / de metheoris: 37v– (12–6v – 12–12r).
234
Dinari}, 1735, de coelo et mundo: 4r (11–4r), 7r (11–7r).
235
De vacuo ut opposito loco (Pfeiffer, 1735, 22–11r– ; Dinari}, 1735 ~etrta knjiga fizike: 13v (9–1v)).
236
Pfeiffer, 1735, 22–11v.
237
Articulus 1mus: ...vacuum ...Virtute causa creata sit possibile: ...innumerables experientia... actu vacuum Gueri-
nois ex 38: quae(stio). Phy(si)ces pret. 2 quae. 5 de loco art. 4 SS 3 et 4 (Pfeiffer, 1735, 22–12v, 6. Odstavek;
Guérinos, 1729, 4: 293–294, 349–363 (quaestio 5 de loco, artic. 4, paragr. 3 in 4).
238
Pfeiffer, 1735, 23–1r, 23–5r; Guérinos, 1729, 4: 366, 371; Dinari}, 1735 ~etrta knjiga fizike: 14v (9–2v).
239
Guérinos, 1729, 4: 357, 360–361.
240
Pfeiffer, 1735, 23–1, 2r, 3v, 5v, 7v.
241
An de potentia dei absoluta fieri possit vacuum ? (Pfeiffer, 1735, 23–2r ; Dinari}, 4. knjiga fizike: 15v (9–3v)).
242
Petazi, 1723, 81–89.
samem mnogo kraj{em vpra{anju.243 Zdi se, da eksperimentiranje ni bila Pfeifferejeva ali Dina-
ri}eva bolj{a plat.
Gorenjski sholastik-skotist Gotfrid Pfeiffer (Pfeifer) je dolga leta pou~eval novome{ke in
gori{ke fran~i{kane; di{ala mu je astronomija, ~eravno zavoljo pape`evih prepovedi ni smel
biti preve~ navdu{en nad Kopernikovimi novotarijami. Kot fran~i{kanski teolog in predstavnik
sholasti~ne filozofije je bil seveda prista{ skotisti~ne razlage Aristotelovih prirodoslovnih del.
Leta 1735/36 so ga celo jezuiti postavili za profesorja fizike na svojih vi{jih {tudijih v Gorici.
Napisal je {est latinskih tekstov, med katerimi jih polovico danes hrani FSNM.244 Za svoja
gori{ka filozofska predavanja je napisal filozofsko delo245 na Sveti Gori, ki je bila eno tedanjih
`ari{~ skotizma od 17. stoletja dalje. Po fiziki je246 dne 1. 10. 1736 opisal zgradbo in lastnosti
vesolja v Leibnizovem pomenu in razglabljal o ve~nosti in domnevno najbolj{em247 vseh sve-
tov. V poglavju O nebesu in nebesnih pojavih je razglabljal o {tevilu nebes (orb), o zvezdah, o
Rimski cesti, o Son~evih in Luninih »pegah«.248 V prvem o~itku se je lotil gibanju neba proti
Kopernikovi bronasti plo{~i Sonca, Keplerjevim trebu{astim oblakom elips kjer se manj{a
(Zemlja) la`je vrti okoli ve~jega (Sonca) podobno kot se pi{~anci sukajo ob koko{i249 in Gali-
243
Quaestio 2da: A quo moveantur corpora ad replendum vacuum et qualis sit motus?; quaestio 3ia: De motu in
vacuo; articulis 1mus: An possibilis sit motus in vacuo?; articulus 2dus: An motus in vacuo esset successivus?
(Pfeiffer, 1735, 23–3r, 5r, 6r); Quaestio Nona: An sit po(ssibi)lis Motu in vacuo et qualis sit? (Dinari}, 4. knjiga
fizike: 17r (9–5r)).
244
Brega~, 2006, 209.
245
Cursus philosophicus praelectus iuxta mentem Doctoris Subtilis studiosae juventuti, od katerega se je ohranil le
drugi del rokopisa pod naslovom Complectens scientiam naturalem, seu Physicam universam, o filozofiji narave in
splo{ni fiziki (FSLJ–29 f 24).
246
v spisu O svetu, nebu in prvinah (Incipiunt libri de mundo, coelo et elementis (Pfeiffer, 1736, od 31–1r do 32–5r).
247
meliorem et perfectionem (Pfeiffer, 1736, 31–32r).
248
Pfeiffer, 1736, 31–7r (Quaestio 2da).
249
Pfeiffer, 1736, 31–10r, 31–10v (Quaestio 6ta, Articulus 1mus); Kepler omenjen na za~etku petega predzadnjega
odstavka, Kopernik v tretjem.
Slika 2.121: Skice ljubljanskega fran~i{kanskega profesorja iz leta 1745 (Anonimno, 1745, 204r); F.
250
Pfeiffer, 1736, 31–11r, odstavka 2 in 3.
251
Pfeiffer, 1736, 31–12v (Disputatio 3ia, Quaestio 1ma).
252
Murko, 1974, 34.
253
Bah~i~, 2007, 232.
254
Po zapiskih dr. Jo`eta [kofjanca.
255
Anonimno, 1745, 2r, 178r, 189v (Disputatio secunda oziroma quaestio secunda De vacuo), 190v, 190r, 191r, 194r,
197r, 201r.
256
Anonimno, 1745, 202r, 204r (Ars Continuum ex solis indivisilibus componantur?), 204v.
257
Anonimno, 1745, 211r, 220r (Tractatus sinopticus de omnes libros de coelo, mundo et metheoris), 223v, 225r, 267.
258
Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica FSLJ-16 g 115/ Liber Quartus Physicorum, 35r, 36r,
38r, 41v, 44v.
259
Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Generatione et corruptione, 33r.
260
Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Mundo et coelo, 21r, 222.
261
dice cum Fonseca (Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Liber Sextus Physicorum de
Continuo, 12r).
262
Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica / Generatione et corruptione, 12v.
263
Anonimno, 1768, 2: 14, 16, 18, 21–27, 32, 41, 42, 78, 79 (sectio 3).
264
Anonimno, 1768, 2: 91 (Sectio 7 artikel 2).
265
Anonimno, 1768, 2: 92 (syphunculus), 94.
266
Anonimno, 1768, 2: 92 (syphunculus), 94, 95.
267
Anonimno, 1768, 2: 98–100 (appendix), 118 (4. sekcija z definicijami gibanja), 122, 123, 141, 146, 163 (zadnja
disartacija o posebnih kvalitetah), 166, 168, 171, 178, 182, 183, 185 (zadnja sekcija), 186 (ni prilo`il figure 1 na
tabeli 7), 188 (figuri 2 in 4 na tabeli 8, figura 3 na tabeli 9), 189, 190 (figura 5 na tabeli 9), 191 (figura 9 na tabeli
9), 192.
268
Anonimno, Incipit Physica generalis 13 i 68 1772, 44r (4/9r), 44v, 45r–46r, 47r, 47v, 48r, 48v.
269
Anonimno, 1774–1775, 1/22v, 2/1r (24. 11. 1774), 4/1r, 8r (v marguini, Beccaria v actis Bologna), 8v, 9r, 10r, 10v,
14r, 16v.
270
Kapferer, 1778, str. 61–62 teza 76.
271
Kapferer, 1778, str. 58 teza 72; str. 64–65 teza 85.
bil sprva parmski jezuit vendar se je kmalu premislil v prid fran~i{kanom. Svojo fiziko je
povzel po jezuitu Paulu Casatiju; po vrsti je opisal posamezne pojave (svetloba, mraz, toplota,
elektrika) in o njih navajal mnenje kartezijancev, atomistov, starih sholastikov in novih peripa-
tetikov; med slednje je br`kone {tel sebe, saj je peripateti~na prepri~anja vedno navajal kot
zadnja. Prvi del je za~el s hvalo Roemerjevi meritvi hitrosti svetlobe kot dose`ku »drugega
Tycha«, opisom mraza po Glauberju, tlaka zraka z vakuumom in Torricellijevim poskusom
vred. Nadaljeval je z Boylovimi dose`ki, bolonjskim kamnom in opisom kartezijanskih
domnev Jacquesa Rohaulta;272 pri tem je omenjal Gassendija, ne pa Newtona. Prvi del je
zaklju~il s skicami odboja in loma svetlobe. V {estih traktatih druge knjige je opisal snov v
zvezdah, komete, astrologijo za odlo~evanje,273 posamezne planete, plimovanje, transformacije
kovin,274 kon~no pa {e podzemne vode in potrese.275 Slike vstavljene na konec teksta so pred-
stavile vse mo`ne sisteme sveta, mrke, lom svetlobe in magnete.
Pacejev sosed je bil skotist Brixianus, ~igar eksperimentalni fizikalni u~benik so nabavili
ljubljanski avgu{tinci; Brixianusov matemati~ni u~benik v {tirih delih z vrteninami vred (1738,
1739) pa je B.F. Erberg (1751) kupil za knji`nico ljubljanskih jezuitov kot eden od priro~nikov
potrebnih za posodobitev pouka po navodilih presvetle cesarice Marije Terezije. Novome{ki
fran~i{kani so imeli oba dela svojega sobrata Brixianusa, fizikalnega kar v dveh izdajah po
272
Pace, 1741, 1: 190, 218–233, 237, 263, 291, 311.
273
Pace, 1741, 2: 90, 141, 155, 158, 289.
274
Pace, 1741, 2: 149–153, 177, 360.
275
Pace, 1741, 2: 388, 295.
276
Brixianus, 1751, 1: 52–54, 250, 260, 277.
277
Benedikt XIV, 1758, 51, 126; Le Grand, 1679, 335–336.
278
Le Grand, 1678, 10–13.
279
Le Grand, 1678, 15–16.
280
Sodnik-Zupanec, 1943, 24; Lind, 1992, 73, 374.
281
Brixianus, 1751, 1: 50–56, 244–262.
Med Newtonovimi kritiki je citiral italijanski bene{ki prevod Lezioni di fisica (1743)
honorarnega ~lana pari{ke akademije (1721) in ~lana londonske Kraljeve dru`be (1729),
Josepha Privata de Molièresa (1734–1739).283 Molières je knjigo zasnoval na svojih
predavanjih pri Kraljevem kolegiju, v Newtonovo teorijo pa je sku{al vpeljati majhne
Descartesove vrtince.
Na koncu prve od splo{nih fizikalnih knjig je Brixianus priporo~il Newtonove Principe v izdaji
svojih rimskih sobratov minoritov iz leta 1739, Samuel Clarkovo izdajo Newtonove optike iz
leta 1729, šsGravesandejev eksperimentalni u~benik (1741), Musschenbroekov prevod posku-
sov Accademia del Cimento (1731), bene{ko izdajo Boerhaavejeve kemije (1737) in nekaj
medicinskih spisov. Priporo~ilo je padlo na plodna tla, saj so novome{ki fran~i{kani ob
Brixianusu nabavili {e Jacquierjevo izdajo Newtonovih Principov in eno izmed Musschen-
broekovih del. Podobno je bilo med ljubljanskimi fran~i{kani, ki so brali Musschenbroeka in
Jacquierjev u~benik.
Medtem ko se je v prvi knjigi lotil nastajanja in pojavov teles po naravnih principih, je
Brixianus drugo knjigo lo~il na poglavja o viru te`nosti,284 umetnem in naravnem te`nostnem
gibanju285 ter te`nostnem gibanju teko~in s posebnim poudarkom na hidrostatiki.286 Drugo
knjigo je zaklju~il s skicami gibanja, klancev, trkov, veznih posod, vakuumskih barometrov in
282
Brixianus, 1751, 1: 278.
283
Brixianus, 1751, 1: 56.
284
Brixianus, 1751, 2: 1–29.
285
Brixianus, 1751, 2: 30–231.
286
Brixianus, 1751, 2: 232–250.
Slika 2.133: Markili~eva ljubljanska fran~i{kanska filozofija o vakuumu (Markili~, 1755, 775); F.
287
Brixianus, 1751, 2: 323, 325, 330, 332–333, sliki 15 in 19 na tab XII.
288
Brixianus, 1751, 1: 338.
289
Brixianus, 1752, 3: table XVI–XVIII.
290
Brixianus, 1751, 1: 53, 56, 247.
291
Markili~, Hieronymus. Contra P. Fortunatum a Brixia et alios recentiores; 1769. Theologia Dogmatica. FSLJ-12 c
4–7; Furlan, 1926, 38.
292
Gulf, 1753, 102.
293
Gulf, 1753, 103, fig. 8 tab 1; 117.
294
Markili~, 1769–1774, 4: 377.
295
Bazala, 1978, 250–251.
Slika 2.136: Huberjev opis vakuumskih ~rpalk in barometra (Huber, 1797, 66); F.
296
Baker, Engesler, Bedekovi}, 1759, 59–70–81.
297
Baker, Engesler, Bedekovi}, 1759, 64–65.
298
Baker, Engesler, Bedekovi}, 1759, 71–72.
299
Huber, 1797, 5, 7–8, 146, 159, 201–205.
vadno; seveda je Zinsmeister o ognju pisal {e pozneje. Posebej je skiciral florentinski termo-
meter, navedel pa je tudi dose`ke Drebella, Daniela Fahrnheita in Réaumurja.
Zinsmeister je razmeroma na kratko na 14 straneh v dvanajstih poglavjih odpravil elektriko
brez kakr{nih koli skic. Zanimal ga je elektri~ni kolovrat imenovan machina electrica. Opisal
je elektri~nost ognja, glede elektrike v steklu in kovinah pa je prisegal na Benjamina Franklina.
Delal je poskuse z elektriko v naravi, `al pa jih ni narisal. Posebej je obravnaval strelovod tudi
pod nem{kim nazivom Wetterableiter in navajal predvsem pisanje Xaverija Eppa o magne-
tizmu elektrike, prav tako pa Paul Makovo mnenje o elektriki Zemlje.300 Epp in ogrski jezuit
Mako sta bila naravnost priljubljena v Ljubljani, saj je Jurij Vega uporabil Makovo knjigo o
strelovodih za privez k vpra{anjem pri svojem kon~nem izpitu leta 1775. Franz Xaver Epp je
leta 1773 objavil {olarjem namenjeno razpravo v Münchnu, ki jo je nabavil @iga Zois. Epp je
146 strani svoje knjige razdelil v 111 poglavij o umetni in naravni elektriki, nato pa je dodal {e
filozofske in metafizi~ne izpitne teze. Na treh tablah je razvrstil 14 slik, med njimi leidensko
steklenico, strelovode in nevarne poskuse z elektriko; skliceval se je predvsem na dunajske
strokovnjake,301 ni pa omenil Imhofovega uvajanja strelovodov na Bavarskem. Pri pojavih
ognja v ozra~ju se je vseskozi skliceval na Musschenbroeka.
Zinsmeisterjev se je v poglavju o zraku opiral na Bouguerovo odkritje odvisnosti tlaka od
zemljepisne {irine. Navedel je Guerickejevo in Boylovo preizku{anje vakuuma s celostranskim
opisom kovinskih valjev in recipientov, ob strani pa je pozneje dodal {e omembo Huygensa,
Nolleta in dopisnega ~lana berlinske akademije Jakoba Leupolda. Dodal je uporabni skici
300
Zinsmeister, 1799, 1: 3, 19–21, 61, 67, 71–72.
301
Epp, 1773, fig. 3, 120 (fig. 13), 136, 137 (fig. 14).
302
Zinsmeister, 1799, 1: 73–74, 76, 77 (fig. 25), 78 (fig. 25 (sic!).
303
Zinsmeister, 1799, 2: 31–32, 1: 83–86.
304
Zinsmeister, 1799, 2: 14, 16 (figura 1)), 20, 23 (fig. 2)), 28, 29 (fig. 3).
305
Imhof, 1798, 24, 36, 174.
306
Zinsmeister, 1799, 2: 24, 36, 39 (fig. 4), 43, 68, 71, 111, 147, 152–153 (fig. 34–38), 155–156, 159, 167, 169.
307
Zinsmeister, 1799, 1: 169; Horvath, 1770, 477.
2.2.3.4. Sklep
Ljubljanski fran~i{kani niso zaman dolga stoletja ~uvali nedavno odkopanih posmrtnih
ostankov s srcem vred prvega kranjskega vakuumista Janeza Vajkarda Turja{kega pod zidovi
svoje cerkve oziroma kapelice sv. Antona Padovanskega na dana{njem Vodikovem trgu. Tako
ali druga~e so se tudi sami kmalu za~eli zanimati za sodobne vakuumske tehnike. O njih so
nabavljali sodobno literaturo; za svoje dijake so o vakuumu razpravljali v u~benikih, ki resda
niso uspeli priti skozi tiskarske stroje.
Slovenski fran~i{kani so pou~evali na nadaljevalnih javnih {olah le v Kamniku in Novem
mestu. Kljub temu so se dodobra oskrbeli s prvorazredno fizikalno literaturo povezano s
praznim, ki sta ga `e ob zori vakuumski poskusov raziskovala kapucin Valerijan Magni in
minorit Marin Mersenne.
308
Bahor, 2005, 100.
309
Ustanovljen 1164/1174, od leta 1595 jezuitski (Bahor, 2005, 264).
310
Ustanovljen 1407, od leta 1591 jezuitski (Bahor, 2005, 264, 267–268).
311
Dolinar, 2004, 136–137.
312
Bahor, 200, 243.
Sloviti prirodoslovec Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld je bil sin ljubljanskega pravnika
in akademika Operoza, Ivana [tefana Florjan~i~a de Grienfelda. Ivan Dizma je kon~al filo-
zofsko-fizikalne in bogoslovne {tudije pri jezuitih v Ljubljani; profesorji so ga s svojo
znanstveno podkovanostjo tako navdu{ili, da je za dve leti celo vstopil v njihov red. Med
letoma 1733 in 1738 je pasel du{e v [martnem pri Litiji, kjer si je uredil opazovalnico astro-
nomskih pojavov in magnetne deklinacije. Nato je poldrugo desetletje bil `upnik v [t. Vidu
pri Sti~ni, pred smrtjo pa je na{el poslednji mir kot cistercijan v sosednji Sti~ni. Vsekakor je
bil v med vsemi u~enimi cistercijani v Sti~ni najbolj podkovan v naravoslovnih vedah in va-
kuumskih tehnikah; velik del samostanskega fizikalnega branja krasi njegov lastni{ki zazna-
mek. Svojim sobratom je zapustil lastne rokopise, vakuumske in druge knjige; pona{al se je s
tabelami Vlacqa, Straucha in Sturma, poznavalsko bral Wolffovo matemati~no tehniko,
Winklerjevo elektriko in Matheseophilusovo razre{itvijo starodavne zagate kvadrature kroga
(1733), ki jo je Florjan~i~ v rokopisu ostro zavrnil. Uporabljal je tudi petsto trideset stani dolg
Johann Leonard Rostov astronomski priro~nik s {tiriin{estdesetimi skicami (Nürnberg 1726),
313
Bahor, 2005, 106–107.
314
anonimno, 1784, 1.
315
Aestetici; anonimno, 1784, 96,
316
Historici; anonimno, 1784, 103–107, 88–95.
317
Prodiger; anonimno, 1784, 107–.
318 v r r
Philosophia, medici, classici; anonimno, 1784, 108–116 , 96 –106 ; Jane{, 2000, 27.
319
NUK Ms. 18; Jane{, 2000, 40.
320
Jane{, 2000, 29–30; W–1584.
321
Jane{, 2000, 65.
322
NUK-11294.
Zadnji opat v Sti~ni je bil Vi{njan baron Franc Ksaver Taufferer, ki je imel dva brata
duhovnika. Prvi, Jakob Jodok je leta 1810 umrl kot pro{t samostana kanonikov avgu{tincev v
mestu Vorauu; Inocenc pa je postal pomemben ljubljanski jezuit in leta 1760 profesor fizike.
Franc Ksaver je med letoma 1752–1756 {tudiral in doktoriral na Germaniku v Rimu. Marca
1756 je bil posve~en, leta 1764 pa je postal opat v Sti~ni. Med gospodarno dovolj pre-
mi{ljenimi gradnjami je kljub dolenjskemu poreklu prav po gorenjsko pretirano var~eval; s
tem je izzval izstop novincev Gollmayerja, Kuralta in slovitega Antona Toma`a Linharta.
Nadebudnemu Francu Ksaverju so naprtili celo preiskavo po ukazu Marije Terezije.325
323
Minaøik, 2000, 578.
324
Mlinari~, 1995, 871–872.
325
Bahor, 2005, 101.
326
Novak (Schmidt, 1963, 165, 269).
327
Mlinari~, 1995, 796, 858; Sodnik-Zupanec, 1975, 183.
328
Umek, 2006, 24.
329
Umek, 2006, 12.
330
Haymonn, 1758, 4.
331
Haymonn, 1758, 4–5.
332
Haymonn, 1758, 10.
333
Haymonn, 1758, 23.
334
Haymonn, 1758, 25, 29, 32, 35, 56, 57.
335
Pintar, 1925, 299.
336 v
Gspan, Badali}, 1957, 235, TE, 1655, 15 .
337
S temnej{imi novej{im ~rnilom ob imenu pisca oznaka V(*.
Slika 2.147: Redlhammerjeve skice vakuumskih poskusov s cevmi in kapljevinami pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 7); F.
338
Gramatowski, Rebernik, 2001, 55–56.
339
Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: XV, XIX, XXI, XXII, 32, 156.
340
Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 468.
341
Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 480, 482, 495, 503, 541.
342
Schwenter, Harsdörffer, 1636, 1: 459.
Deliciae tako v prvi, kot v drugi izdaji iz let 1651 in 1677 in vanju leta 1720 vpisal svoja
lastni{ka zaznamka. 344
343
Thorndike, 1958, 7: 594.
344
Harsdörffer, 1651, 2: 365.
345
Harsdörffer, 1651, 2: 426, 453, 456, 464–467.
346
Harsdörffer, 1651, 2: 474, 478, 480, 482, 493–494, 589.
347
Harsdörffer, 1653, 3: 48, 73, 153, 308–309, 391, 405.
348
Harsdörffer, 1653, 3: 432, 462–464, 479; Harsdörffer, 1651, 2: 493, 659.
349
Harsdörffer, 1653, 3: 659, 466.
350
Harsdörffer, 1653, 3: 541–544, 551, 566, 656.
351
Meyer, 1680, 1, 13–14 s figuro 27, 24–26, 32–35, 39, 45, 51–53, 56, 72, 74–75.
Na{ih gora list Josip pl. Zanchi je zastopal nove tokove Boerhaavejevih u~encev v fiziki in
filozofiji na Dunaju; rojen je bil na Reki v patricijski dru`ini. Dne 1. 11. 1725 je vstopil v
jezuitski noviciat na Dunaju. Pou~eval je na kolegiju v Gorici in tam objavil knjigo z
zgodovinsko-sholasti~no vsebino.358 Med letoma 1741–1752 je pou~eval matematiko, logiko,
fiziko, metafiziko in etiko na Terezijani{~u in na dunajski univerzi.
Cistercijani, Erberg z Dola, ljubljanski, kamni{ki in novome{ki fran~i{kani so brali Zanchija, ki
resda {e ni sprejel nove Bo{kovi}eve dinami~ne filozofije in fizike; svojo razlago je raje ute-
meljil na Musschenbroekovi nizozemski ina~ici Newtonove fizike, ki je bila nadvse priljub-
ljena tudi med jezuiti v Ljubljani. Prvo izdajo je posvetil cesarjevemu bratu leta 1748, kar ga je
gotovo re{ilo gmotnih skrbi. K prvi knjigi »splo{ne fizike« na 380 straneh dodal privezati {e
drugo knjigo »posebne fizike« z lastno naslovnico in {tevil~enjem strani; obe knjigi sta na
koncu dru`ile skupne slike. Prve med njimi so bile li~ne skice magdebur{kega in drugih posku-
sov z vakuumom, ki so `e stoletje burili duhove.
352
Cruxilio, 1662, 57, 863, 969, 1292, 1411.
353
Sperlette, 1694, 13, 65, 89, 97.
354
Sperlette, 1694, 40, 97, 149.
355
Sperlette, 1694, 166, 171, 187, 213.
356
Sperlette, 1694, 315, 319, 328.
357
Amort, 1734, 3: 212, 213, 235.
358
Lovato, 1959, 135; Korade, 1990/91, 26.
Slika 2.155: Michelazzijeva izpitna vpra{anja v Gorici leta 1775 (Michelazzi, 1775); F.
Zanchi je splo{no fiziko delil na splo{ne principe359 in pojavne vrste teles. V drugi knjigi je
opisal vse tri astronomske sisteme: Ptolemajevega, Kopernikovega in Tychovega v vrstnem
redu po starosti nastanka. Sledila je obravnava vloge vode in ognja pri spreminjanju vremena.
S pridom se je obregnil ob posebne pojave kot je bil severni sij obenem s sodobno metalurgijo
in celo alkimijo. Nato je po vrsti obravnaval pojave zunaj mehanike: ogenj in mraz, elasti~nost,
predvsem pa za tisti ~as nenavadni sili magneta in elektrike.360
Ob promociji svojega bakalavra grofa Ivana Pata~i}a pl. Zajezda je leta 1747 v latin{~ino
prevedel Noël Regnaultov komentar Voltairove priredbe Newtonovega dela.361 Knjiga je bila
pozneje {e {tirikrat ponatisnjena;362 kupili so jo cistercijani v Sti~ni, obenem pa tr`a{ki jezuiti,
ljubljanski jezuiti in ljubljanski fran~i{kani. Pet Voltairovih del je bilo sicer na indeksu prepo-
vedanega branja.363
Zanchi je na svoj na~in je obnovil Aristotelov nauk o materiji. K prvi knjigi »splo{ne fizike« na
380 straneh je dodal {e drugo knjigo »posebne fizike« z lastno naslovnico in {tevil~enjem
strani, vendar skupnimi slikami na koncu. Prve med njimi so bile skice magdebur{kega in
drugih poskusov z vakuumom. Svojo razlago je utemeljil na Musschenbroekovi Newtonovi
fiziki. Na peti skupini slik si je privo{~il vakuumski poskus s konji, ki sku{ajo razstaviti
polkrogli; ob iskrih vrancih je razvrstil Guerickejeve ~rpalke in vakuumske posode. Med
zadnjo sedmo skupino slik je za zaklju~ek narisal barometre in lom svetlobe v vodi.
359
Zanchi, 1748, 1–121.
360
Zanchi, 1748, 15, 18, 106, 113, 140, 219, 318, 342, 355.
361
Zanchi, 1748, 22.
362
Sodnik-Zupanec, 1943, 22–23; Martinovi}, 1992, 88, 90; Vanino, 1987, 183, 449.
363
Po dekretih 1752–1757 vklju~no s Filozofskimi pismi in Zbranimi deli (Benedikt XIV, 1758, 307).
364 r
Diar., I./40r, 1713 .
365
Vanino, 1987, 258–259.
366 r
Venerunt Vesperi M. Biwald hic docturus parvam (Diar., 1713 ).
367
Morda pozneje znameniti fizik Herbert iz Celovca.
368
»M. Leop. Biwald, Parv. Praef. Hosp. Hab. Cur. Cub. Com.« (Diar., 1716v) leta 1756 pou~eval v prvem letniku
gramatike). »M. Leop. Biwald, Rhet. Pros. Congr. Min. Stud.« (Diar., 1727r) leta 1757 pou~eval retoriko v tretjem
letniku humanistike).
369
Michelazzi, Reyss, 1775, IX (assertiones XVII), XIX–XX (Problemata I, IV, X).
370
Michelazzi, Reyss, 1775, 17.
371
Michelazzi, Reyss, 1775, 38, 40.
372
Michelazzi, Reyss, 1775, XIII (Assertiones XLI), 12.
373
Michelazzi, Reyss, 1775, 3–4.
374
Michelazzi, Reyss, 1775, 6–7.
375
Michelazzi, Reyss, 1775, 24.
376
Michelazzi, Reyss, 1775, 50.
377
Michelazzi, Reyss, 1775, 61, 124.
378
Michelazzi, Reyss, 1775, 84, 88.
379
Michelazzi, Reyss, 1775, 96–97.
380
Michelazzi, Reyss, 1775, 99–100.
Slika 2.159: Poglavje o vakuumu Erbergove knjige v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Erberg, 1730,
56); F.
381
Sodnik-Zupanec, 1975, 235.
382
Erberg, 1730, 56–61.
383
Schnell, 1737, 157.
Slika 2.160: Lecchi o ljubljanskem prekopu s kritiko Gruberjevih idej, ki so jo brali cistercijani v
Sti~ni.387
otroku Marije Terezije, ki je bil poro~en z Francescovo vnukinjo in edino dedinjo Marijo. Tako
je Lecchi obe svoji osnovni deli o prekopih posvetil vojvodom Este in njihovi Modeni, kjer je
na~rtoval ve~ odmevnih ureditev voda. Seveda so cistercijani v Sti~ni obe knjigi s pridom
prebirali.
384
Bo{kovi}, 1765, 319–345.
385
Inglot, 1997, 140; Lecchi, 1824, viii.
Lecchi je knjigo razdelil v dva dela, ki ju je sicer vezal skupaj, o{tevil~il pa vsakega zase. V
drugem delu je najprej v dveh disertacijah predstavil svoje delo na urejevanju dveh italijanskih
voda. Ve~ji del knjige388 pa je posvetil svojim vakuumskim in hidrodinami~nim raziskavam
posameznih krajev Nem{kega cesarstva v letih 1769, 1770 in 1771. V petih razdelkih je opisal
svoja dela v [ibeniku, na reki Adi`i, v Trentu (Trevisu) ter ob Jadranu v Anconi. Ljubljanici je
posvetil tretji razdelek, ki ga je `e 27. 2. 1771 poslal kanclerju in zunanjemu ministru
Kaunitzu.389 Skliceval se je na Gruberjevo poro~ilo in na~rte v razmerju 1: 11300, tako da
svojemu spisu niti ni prilo`il posebnih skic. V treh ~lankih je opisal tedanje razmere ob
Ljubljanici, priporo~al izbolj{ave in svoje kon~ne odlo~itve, ki so kljub zapisanim pohvalam
Gruberja med vrsticami ostro nasprotovale Gruberjevim namenom. Povzel je Gruberjeve
meritve padca, {irine, pritokov, bregov in poplav Ljubljanice. Opis je za~el ob velikem
zni`anju struge pod jezuitsko {olo za vstopom v Ljubljano pri hi{i barona Codellija; le-ta je bil
sprva dru`abnik Michelangela Zoisa, saj sta bila oba doma z Bergamskega. Lecchi je na{tel
brzice in ovire ob nadaljnjem toku zaspane reke. Upo{teval je raven struge, globino toka in
vpliv dna. Iz izku{enj v Ferrari, Bologni in med urejevanjem toka Renoja, ki se izliva v reko
Po, je spoznal nestalno spremenljivost ravninskih rek. Poleg tehni{kih je uporabljal tudi
prijetne razmi{ljujo~e opise »narave voda v njih prostem toku« in svetoval: »ne oddaljiti se
preve~ od naravnih okoli{~in... pustimo reko tam, kjer je bila stoletja«.390 Ljubljanico z Barjem
vred je na posre~en na~in obravnaval kot jezero, ki lahko dviguje svojo gladino glede na vir,
de`evje, pe{~ene nasipe, mline in druge okoli{~ine.
Pri meritvah leta 1769 so Lecchiju pomagali Breguin, Marcy391 in Hubert.392 Lecchi je ocenil
prostornino materiala, ki bi ga bilo treba odstraniti na za~etku Ljubljanice in v samem mestu;
nameraval je pove~ati hitrost reke, da ob pomladanskih poplavah potem ne bi narasla ve~ kot
za {tiri ~evlje. Katere ovire ka`e premagati, da bi dosegli za`eleno hitrost toka? V razpravi je
navajal mnenje profesorja Gruberja, ~eravno se je Lecchiju zdelo, da vsi podatki o re~nem toku
niso na voljo. Tudi popolno uni~enje ljubljanskega prekladali{~a in mlina, ki sta bila zapisana
poplavi, mu ni {lo v ra~un; v nos so mu {li domnevno neznanski stro{ki. Zato je predlagal
uporabo zapornic, kot so se `e obnesle na italijanskih rekah. To je bilo seveda veliko cenej{e,
saj bi namesto dela ~love{kih rok ali dokaj bornih naprav porajajo~e se vakuumske tehnike
parnih in mehanskih strojev uporabil kar mo~ toka reke; le-ta naj bi sama poglobila svojo
strugo v dveh ali treh letih. Podoben postopek, kjer reka sama prijazno dolbe lastno dno, je
Lecchi pred tem preizkusil pri izsu{evalnih delih v okolici Bologne; seveda je treba izkopano
dno vsako leto znova vzdr`evati. Po drugem letu dela naj bi reka lastnoro~no izdolbla svoje
386
SBL (1925–1932) 1: 268; Martinovi}, Filozofski 1992, 282-283; Markovi~, 1969, 662, 822, 897; Bo{kovi}, 1980,
181, 190 (pismi 28. 11. 1765, 27. 5. 1766).
387
Lecchi, 1773, 152.
388
Lecchi, 1773, 79–195.
389
Lecchi, 1773, 152–173.
390
Lecchi, 1773, 156, 173.
391
Abbé Jean François Marcy je `ivel od leta 1828 v hi{i podkralja Neaplja Aloisa Thomasa Rajmunda grofa
Harracha. Leta 1744 je postal dunajski dvorni matematik in {tiri leta pozneje direktor fizikalno-matemati~no-
astronomskega kabineta v hi{i cesarja Franca I. Stefana. Leta 1761 je kot van Swietenov naslednik prevzel polo`aj
direktorja fizikalnih in matemati~nih ved na dunajski filozofski fakulteti. Prakti~ni Marcy je leta 1767 zaslovel z
izumom pisalnega stroja.
392
Lecchi, 1773, 157, 158.
2.3.4. Sklep
Cistercijani iz Sti~ne so ve~ stoletij gradili sredi{~e u~enosti na Dolenjskem, pri tem pa so
poznavalsko posegali tudi na podro~je tehnike in vakuumskih naprav tesno povezanih z
urejevanjem kra{kih voda v svoji neposredni ljubljanski sose{~ini. Dovolj zgodaj so sprejeli
pravilne razlage zgodnjih vakuumskih poskusov predvsem iz knjig podedovanih po sobratu
Florjan~i~u; `al pa je bil poltretje desetletje po Florjan~i~evi smrti samostan v Sti~ni nepre-
mi{ljeno ukinjen in marsikatera knji`na dragocenost se je ponevedoma za vekomaj izgubila na
poti iz Sti~ne v belo Ljubljano.
393
Lecchi, 1773, 162.
394
Lecchi, 1773, 168.
395
Lecchi, 1773, 173.
396
Kopatkin, 1934, 9.
397
Lecchi, 1776, 169.
Slika 2.162: Rokopisne opombe ljubljanskega Slika 2.163: Skica kemijskih postopkov Johanna
fran~i{kanskega bralca med kemijskimi poskusi Christiana Bernhardta pri ljubljanskih fran~i{ka-
Johanna Christiana Bernhardta (Bernhardt, nih (Bernhardt, 1755, tab 1); F.
1755); F.
Thomas Gale je bil nekoliko starej{i od Valvasorja. Odra{~al je kot sin edinec; {olal se je v
Westminstru, leta 1655 pa se je malo pred Newtonom vpisal na kolegij sv. Trojice v
Cambridgeu. Diplomiral je leta 1659 in magistriral tri leta pozneje. Univerza je objavila nekaj
njegovih verzov ob smrti Oliverja Cromwella, ki so mu prinesli ugled v de`eli. Leta 1666 je
postal profesor gr{~ine v Cambridgeu, leta 1672 pa nadu~itelj v {oli sv. Pavla, kjer se je med
398
SBL, 3: 220.
399
Valvasor, 1970, 1/3: 426, 3/11: 266, 698, 688/689 (slika); Radics, 1910, 143, 145.
400
Lambrozzi, 1994, 93.
401
Ruschitzka, 1985, 49.
402
Reisp, 1987, 8; Paulin, Trbi`an, 1996, 264.
403
Reisp, 1983, 176.
404
Trbi`an, 2003, 177, 183.
405
Paulin, Trbi`an, 1996, 263, 264, 267–268; Paulin, 1998, 63, 65, 67, [orn, 1984, 167; SBL, 4: 82.
406
Paulin, Trbi`an, 1996, 267.
407
Radics, 1910, 146.
408
Reisp, 1983, 164.
409
Paulin, Trbi`an, 1996, 263.
410 r r v r
Fox-Morzillo, 1560, 28 , 29 , 30 –31 .
411
Baldi, 1621, 37, 48, 54, 159–161.
412
Lana, 1686, 2: 176; 1684, 1: 175, 177–178; 1692, 3: 214–215, 238–239, 297.
413
Inventarium uber wailandae vollgebornen Herr Herr Graf Georg Andrej Triller von Trilleck (ARS, AS 309,
Zapu{~inski arhiv, fascikel 46, Tehni~na enota 114, litera T, {t. 25a/Ribnica, str. 155–206), stran 158, {tevilka
knjige 16 (L’arte Maestra del patre Francesco Lana Jesuita); [tuhec, 1995, 90.
414
Lastni{ka vpisa »PP Gallor SJ Pekin, Collegij Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Verhaeren,
1969, 572–573; Lana, 1684–1686) in »Da Vice Provinciae da China da Compania de Jesus, Collegij Societatis
Jesv Pekini, Vice Provinciae Sinesis« (Verhaeren, 1969, 971; Lana, 1670).
1678. Valvasor je bil {tirinajst let mlaj{i od Boyla; ob svojem bivanju v Parizu in v Angliji415 v
~asu Boylove dokon~ne preselitve iz Oxforda v London aprila 1668 se je dodobra seznanil z
Boylovimi vakuumskimi poskusi.
Valvasor je kupil Boylove Hidrostati~ne paradokse (1670) s tremi lepimi skupinami slik kapi-
lar v posodi, stiskanja teko~in in posledic razlike tlakov. Boylove poskuse je Valvasor ponovil
na Bogen{pergu ob preverjanju delovanja domnevnih sifonov pod Cerkni{kim jezerom, ki jih
je prijatelj Halley nato leta 1687 kazal pred londonsko Kraljevo dru`bo v ~ast Valvasorjeve
izvolitve med nove ~lane. Valvasor kot slejkoprej edini kranjski ~lan te znamenite Dru`be
pri~a o izjemno visokem kotiranju na{e baro~ne znanosti in tehnologije.
Po Boylovi napovedi v nagovoru bralca in v predgovoru (1680) so bili Hidrostati~ni paradoksi
nadaljevanje Boylovih »Tractatus de Aëre« (1672), ki ga je prodajal Mayr v Ljubljani, po
Boylovi smrti pa so ga prevedli v angle{~ino. Tlak v kapljevini je primerjal s Torricellijevim
preizku{anjem vakuuma nad cevjo polno `ivega srebra. V nagovoru bralcu je zavrnil odnos
monarhista Hobbsa do vakuuma, ki ga je ~rtil tudi po politi~ni plati.
Kar {tiri Valvasorjeve knji`ice iz Boylove `enevske zbirke (1680) so bile posve~ene vakuum-
skih poskusom; ob njih pa {e dve drugi v `enevski izdaji iz leta 1683. Prvo in najdalj{o va-
kuumsko knji`ico je Boyle sestavil iz pisem ne~aku Karlu grofu Corku (1680); dodal jim je
desetletje starej{e Hidrostati~ne paradokse z dvema skupinama slik postavljenima med dve
415
Mayr, 1678, 51–52; Reisp, 1987, 7.
416
Boyle, Nova experimenta 1680, 2–3, 154.
417
Boyle, Nova experimenta 1680, 13; Boyle, Robert. Defensio doctrinae 1680, 10; Boyle, 1999, 3: 26, 33.
418
Reisp, 1983, 84.
419
Boyle, Tractatus, 1680.
420
Valvasorjeve letnike 1665–1669 je urednik Oldenburg natisnil v Amsterdamu (1675, 1675) kot zasebno glasilo.
421
Mayr, 1678, 84; Boyle. 12. 9. 1670. Nova experimenta pneumatica de respirationem spectantia. Phil.Trans.
422
Boyle, 2000, 269, 270–271, 281, 291, 295, 303.
423
Boyle, 2000, 269.
424
Boyle, Chymista scepticuis 1680, 39, 65, 69, 78, 115, 119, 123, 139, 133, 139, 145.
425
Reisp, 1987, 104.
426
Reisp, 1983, 212, Valvasor, 1970, 1/3: 458.
427
Radics, 1910, 317.
428
Cabeo, 1629, 28, 59, 72, 93, 108, 178, 181–188, 217, 220, 334, 341.
429
Radics, 1910, 318.
430
Kircher, 1654, 419.
Tabela 2.16: Grof, od leta 1654 knez Janez Vajkard Turja{ki pi{e Kircherju
Datum Kraj
30. 5. 1651 Dunaj
9. 2. 1654 Regensburg
27. 10. 1655 Dunaj
3. 5. 1661 Dunaj
12. 11. 1665 Dunaj
23. 4. 1671 Ljubljana
Valvasor je nabavil Voigtovo Zapravljanje ~asa s fiziko v drugi izdaji. Pou~na knji`ica z dve-
stotimi odgovori na zanimiva fizikalna in biolo{ka vpra{anja je bila pisana na ko`o prav Valva-
sorjevi plemi{ki du{i. Voigt jo je v predgovoru posvetil wittenber{kemu profesorju medicine
Luterancu Danielu Sennertu, katerega razprave o vro~ini je Valvasor prebiral v zbirki svojega
vzornika Volfa.
Rektor glavne {ole v Güstrowu, Voigt, je pri akusti~nih poskusih z Dionizijevo pi{~aljo upo-
{teval mnenje Valvasorjevega poglavitnega sodelavca Nürnber`ana Erasmusa Franciscija, ki je
bil v tistem ~asu med najbolj priljubljenimi pisci znanstvene literature; seveda so ga brali tudi
ljubljanski fran~i{kani. Voigt je najmanj{e `ivali primerjal kar z atomi. Menil je, da je v zrnu
kadila kafre milijonkrat ve~ atomov, kot jih pre{tejemo danes. Kljub Boylovim in Guericke-
jevim poskusom se mu popoln vakuum ni zdel dosegljiv.
2.4.6. Sklep
Valvasor je kon~al {olanje brez vi{jih univerzitetnih {tudijev; raje je {olsko torbo zagnal v kot
in se opravil na {tirinajst let mladostnih popotovanj po svetu. Tako se je `e zelo zgodaj seznanil
z vodilno in obenem najdra`jo fizikalno zagato svojega ~asa, vakuumsko ~rpalko. Pravilno je
ugotovil, da se je te`i{~e raziskovanja vakuumskih tehnik premaknilo v Anglijo k Boylu; zato
je kupil vsa njegova dela o vakuumski ~rpalki in se v~lanil v Kraljevo dru`bo kot prvi in edini
med Kranjci ter Slovenci sploh. Tam je postal kar Boylov dru`abnik. Preu~evanje lastnosti
novih materialov je kronal z iznajdljivim postopkom za vlivanje najbolj{ih tankostenskih kipov
svojega ~asa, ki ga je proslavil po vsej u~eni Evropi. Ali si ni s tem zaslu`il spominski zapis
pod svojim Marijinim kipom v Ljubljani, edinstvenim spomenikom na{ega znanja, ki bi slavil
mojstra {e mnogo stoletij?
431
Gramatowski, Rebernik, 2001, 112, 136.
Slika 2.169: Konec ljubljanskih izpitnih vpra{anj in za~etek Beccarijeve razprave o fosforescenci v
knji`nici fran~i{kanskega samostana v Ljubljani (Schöttl, Beccaria, 1769, 1); F.
432
Izdaja ljubljanskega rektorja Dillherra.
433
Poznej{o izdajo S’Gravesandove knjige o Newtonovi fiziki so ljubljanski jezuiti nabavili leta 1769, devet let po
natisu na Dunaju.
434
W-1418.
435
W-1474; NUK-8227; ljubljanska izdaja 1769 FSLJ-8 d 70.
Tabela 2.18: Vakuumski spisi, ki jih je prebirala Marija Terezija baronica Wintershoffen poro~ena
Or{i}438 dokler jo vakuumu o~itno nenaklonjeni mo` ni obdol`il ~arovni{tva
Med francoskimi fiziki v Turja{ki knji`nici in sta bila tudi dva izvoda Filozofska matematike
oziroma Filozofske fizike plodovitega pisca jezuita Gautrucha iz Orléansa; podobne knjige je
brala tudi nadebudna baronica Or{i}. Gautruche je po vstopu med jezuite {tudiral v Rennesu.
Leta 1642 in 1643 je pou~eval filozofijo na kolegiju Mont à Caen, nato pa je verjetno pre{el na
kolegij La Flèche, ki ga je neko~ obiskoval Descartes. Leta 1653 se je Gautruche vrnil na Mont
à Caen kot prefekt {tudijev in profesor teologije; obe dol`nosti je vr{il do globoke starosti leta
1679. Od leta 1668 je predaval tudi matematiko, ki ga je {e posebej zanimala in je zanjo leta
1645 navdu{il tudi Pierra-Daniela Hueta, nad{kofa v
Avranchesu 100 km jugozahodno od Caena v Norman-
diji. Volf ni nabavil Gautruchove Filozofske fizike v
prvi izdaji iz leta 1656, temve~ si je raje privo{~il pet
let poznej{i ponatis. Gautruche je zavrnil obstoj va-
kuuma v naravi, ~eprav je skupaj z drugimi jezuiti
zagotavljal, da Bog seveda zna ustvariti prazen prostor
s ~ude`em. Na kratko je povzel Torricellijeve in Pasca-
love poskuse, vendar je vztrajal pri Aristotelovem
strahu pred praznim.439 Astrologijo je zavrnil po pape-
{kem odloku, in v isti sapi z njo {e alkimijo. Sprejel pa
je slabih trideset let staro Harveyevo teorijo kro`enja
krvi v telesu.440
Gautruche je med francoskimi jezuiti prvi priob~il Pri-
ro~nik filozofije; naslednjega je jezuit Gaspard Buhon
objavil {ele leta 1723. Prva izdaja Gautruchevega
priro~nika je brez matemati~nega dela iz{la leta 1653 v
njegovem doma~em Caenu. Tri leta pozneje je delo
436
Beccaria, 1768, 9, 67.
437
Beccaria, 1768, 12.
438
ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 78, litera O, {t. 10, str. 68; [tuhec, 1995, 90.
439
Gautruche, 1656, 1: 127–150; Brockliss, 1995, 187, 202, 212.
440
Gautruche, 1656, 2: 19–22, 150–155, 206; Thorndike, 1958, 7: 642–543; Brockliss, 1995, 193.
Leto Naslov
1671 Ihr Gesellschaft Japu / (Schott, Gaspar) magia optica… 4 (I. del Magia 21/83 98v Sti~na
Universalis Naturae et Artis. 1671 Bamberg: Joh. Martin Schönwetter)
1662 Physica curiosa, 1–2, Herbipoli, 4 perg. Belo. (vsak del zapisan 276, posvetna zgod.; 369;
posebej) Turja{ka
1667 … Physica curiosa… Herbipoli: Endter Valvasor
1664 Technica curiosa sive mirabilia artis, Herbipoli, 4 perg. Belo. 376, jezikoslovje; 370;
Turja{ka
1657 Magia universalis naturae et artis, Herbipoli. 4 perg. Belo. (2 izvoda) 377, jezikoslovje; 367;
Turja{ka
1659– … Magia universalis naturae et artis… Bambergae: Schönweter Valvasor
1677
1661 Cursus mathematicus. Herbipoli (Würzburg) –; 366; Turja{ka
1657– Mechanica hidraulico pneumatica. 4 perg: Belo Herbipoli: Pigrin 388; 368, 2: 360 Turja{ka;
1658 (vklju~eni Guerickejevi: Experimentum novum Magdenburgicum) Valvasorjeva
1661 Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum. 1699 Lo{ki kapucini
Herbipoli: Schönwetter (S). Ponatisa: 1674. Francoforti: Cholin; 1699.
Cursus mathematicus, sive absoluta omnium mathematicarum.
Francoforti: Moen (NUK-4217 jezuitski ekslibris; KSSKL-Loka T 1).443
1663 Arithmetica practica generalis ac specialis; ex cursu mathematico Erberg, {t. 56
ejusdem Auctoris extracta, atque correcta, et haec secunda editione
in usum Iuventutis mathematum studiosa proposita. Herbipoli
(Würzburg): Hertz. 8o. (NUK-4111).
1663 … Anatomia physico-hydrostatica… Herbipoli: Schönweter Valvasor
1677 … Magia optica… Franckfurt: Schönweter Valvasor
1725 Compendium Arithmeticae practicae Generalis, Zagreb: FSLJ-18 g 119; FSNM
Bartholomeaus
1737 Compendium Arithmeticae practicae Generalis, Zagreb: Joannes FSLJ-20 g 80
Weitz
441
ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 34, tehni~na enota 81, litera P, {t. 29–42, tu {t. 32, str. 68.
442
ARS, AS 309, Zapu{~inski arhiv, fascikel 39, tehni~na enota 77, litera O, {t. 1–8, tu {t. 2, str. 64 (189 o{tevil~enih
Ottovih knjig je na{tetih na str. 62–75); [tuhec, 1995, 90.
443
Benedik, 2008, 190.
Slika 2.171: Vaje Jo`efa Nikolaja Niderbacherja v Schottovi knjigi po letu 1727; danes je shranjena
pri ljubljanskih fran~i{kanih (Schott, 1725, rokopis pred zadnjo platnico v FSLJ-18 g 119); F.
444
[umrada, 2007, 76–78.
445
Neumann, 1820, 1: XIII.
446
Neumann, 1820, 1: tab VIII, fig. 164.
447
Neumann, 1820, 2: tab XIII, fig. 298, 323; tab XV, fig. 357 in 371; VII.
448
Neumann, 1820, 1: 27.
449
Neumann, 1820, 2: IX.
450
Neumann, 1820, 2: X, XI, XIII.
451
Neumann, 1820, 2: 205.
452
Neumann, 1820, 2: 206.
453
Neumann, 1820, 2: 207–209.
454
Neumann, 1820, 2: 218.
455
Neumann, 1820, 2: 218.
456
Neumann, 1820, 2: 324.
457
Ciperle, Ljubljanska gimnazija, 119; Poggendorff, Biographisch-Literarisches, 2: 274–275.
458
ZAL, fond 1., enota 53.
459
Dahan, 2006, 267, 272, 274–275; Maixner, 1960, 26, 37, 65, 66, 103, 105.
460
Dahan, 2006, 271.
461
Pomotoma naveden z imenom grofa Henrija Gatiena Betranda, generalnega guvernerja Ilirskih provinc od aprila
1811 do 1812 (Dahan, 2006, 272).
462
Gunz, 1815, 1–58.
463
Gunz, 1815, 59–60.
464
Gunz, 1815, 20.
465
Gunz, 1815, 33.
466
Gunz, 1815, 47.
467
Gunz, 1815, 55–58.
468
Z, str. 144.
469
Compendiaria Physica. Graecii: Ferstl (NUK-8215).
470
Glonar, 1925, 142.
471
Valen~i~, Faninger, Gspan-Pra{elj, 1991, 832.
472
Zelli, 1811; Jozelj, 1992, 43.
473
Boudon, 2006, 226, 231.
474
Marmont, Bulinge, 2004, 213.
475
Marmont, Bulinge, 2004, 45.
476
Marmont; Baras, 1977, 195; Marmont, 1857, 446–447.
477
Kacin, 2001, 50, 62.
478
Kacin, 2001, 45.
479
Kacin, 2001, 47, 62, 78.
Slika 2.174: Lalandovo poglavje o obisku pri Piran~anu Tartiniju, ki ga je prebiral tudi Zois v svoji
zbirki (Lalande, 1769, 8: 292).
480
Agnes, 2006, 8, 54.
481
Polvani, 1942, 152, 174, 420; Jozelj, 1992, 40-41; Markovi}, 1969, 639, 756; [umrada, 2001, 66; Soban, 2004, 48.
482
Faganel, 1999, 8, 12.
483
Faninger, 1994/95, 562; Faninger, 1988, 7–8.
484
Faganel, 1999, 13.
485
Valen~i~, Faninger, Gspan-Pra{elj, 1991, 832.
486
Faganel, 1999, 36, 40, 44, 99.
487
Kidri~, 1939, 9.
488
Fulhame, 1798, XIV.
489
Fulhame, 1798, IX.
490
Fulhame, 1798, 17.
491
Fulhame, 1798, 164, 206, 233, 237.
492
Berthollet 1803, 23.
493
Berthollet 1803, 139.
494
Berthollet 1803, 470.
495
Lacoste, 1809, 24, 39, 47, 48, 155.
496
Martin. 1766. Construction Torricelli Barometer (NUK-8540). Drugi Martinovi izumi: NUK-8544.
497
Gre za prevod latinske izdaje iz leta 1751 (Torino ali Rim) na osnovi Franklinove teorije.
498
Poli je zagovarjal Franklinove strelovode.
Slika 2.175: F. Zallingerjeve ilustracije v povezavi z Bo{kovi}evo teorijo sil (Zallinger, 1777, 5, tabla
slik 1 na koncu); F.
499
Izarn, 1805, 64/65, fig. 5.
500
Izarn, 1805, 202/203, 134/135.
501
Lindenau, 1809, VI, XVII.
502
Lindenau, 1809, 149, XII, XXI.
503
Lindenau, 1809, XXI.
504
Lindenau, 1809, XIX.
505
Lindenau, 1809, L.
Slika 2.177: Logaritmi~ni ra~un za dolo~anje prostornine vakuuma CD v ~rpalki za pouk ljubljanskih
fran~i{kanskih {tudentov konec 18. stoletja (Zallinger, 1793, 2: 118–119 v povezavi s fig. 60 na tab.
2); F.
obliki pepela. Knjigo je kon~al z rezultati poskusov, kjer je {e posebej upo{teval Gay-
Lussacovo preizku{anje ogljikovega dioksida, kisika in vodika.506
Jakob Anton von Zallinger zum Thurm je bil leta 1770 v Dillingenu, leta 1776 in 1777 pa je
pou~eval fiziko v Innsbrucku, nato pa se loti bogoslovja. Bil je brat drugih dveh pomembnih
jezuitov in Gruberjevih sodelavcev. Njegov brat Franz Seraphim Zallinger, profesor fizike v
Innsbrucku od leta 1778, je katedro prevzel po bratu Jakobu Antonu.507 Franz Zallinger je bil
506
Davy, 1815, 113.
507
Hellyer, 2004, 238.
508
Zallinger, 1793, 2: 112, 117, 118, fig. 60 na tab II.
509 v r
Zallinger, 1773, 1: 4 , 5 .
510
Zallinger, 1773, 3: 124-126, 340-342, fig. 9 na tab. 3.
511
Hill, 1780, 17, 59, 112, 163, 176, 183, 202, 204, 231, 242, 252.
512
Epp, 1773, 1237; Herbert, 1772, 333.
513
Vodnik, 1997, 77.
514
Zo, osmerka, {t. 24 Lalande; {t. 127 Montgolfier.
515
Saint-Fond, 1783, 11.
516
Saint-Fond, 1783, 25.
Zois je kupil Baconova zbrana dela (1762) na 354 straneh, ki so se nadaljevale z nepagini-
ranimi aforizmi. Preizkusil je uporabnostr nauka o atomih517 preden se je lotil matematike.518
Emanuel Swedenborg je vsekakor objavil eno najbolj markantnih in tudi dragih knjig v treh
zvezkih za Zoisovo knji`nico. Delo je nastalo v Swedenborgovem znanstvenem obdobju in
njegov nakup nikakor ne dokazuje Zoisovo navdu{enje nad poznej{im Swedenborgovim
spiritizmom po letu 1742 pod morebitnim vplivom Hrvata Milana Nejedla, saj tovrstnih knjig
ni nabavil. Emanuel Swedenborg je {tudiral v Uppsali, leta 1724 pa je zavrnil tamkaj{njo
ponudbo za matemati~no katedro, ~eravno je imel za seboj ve~ dela na tehni~nih re{itvah. Leta
517
Bacon, 1762, do strani 361.
518
Bacon, 1762, do strani 372.
519
Swedenborg, 1734, 1: 294, 395, 433, 438
520
Swedenborg, 1734, 2: 12, 88, 145, 263, tab I, VI, XI
521
Swedenborg, 1734, 3: 16–167, 191, 301, tab 1, 2, 3, 7, 12.
2.6.8. Sklep
Francoski pouk in njegove pritikline so v kratkih letih svojega dejanja in nehanja med Slovenci
pod~rtale razvoj vakuumske tehnike na na{ih tleh. Poglobile so slovensko ali vsaj ljubljansko
522
Francoeur, 1807, IX–XII, 93, 204, 440, 451, 485–503.
523
Francoeur, 1807, 90–91.
524
Benedik, Kralj, 1994, 23.
525
Bahor, 2005, 679–680.
1
Borisov, 2002, 651.
2
Knobloch, 2003, 238, 244; Schimank, Guericke, 1968, 196.
3
Schimank, Guericke, 1968, 195–197.
4
Fredman, 1997, 311, 13, 315, 319–320, 325.
5
Verhaeren, 1969, 916.
6
Verhaeren, 1969, 958–959.
7
Lastni{ki vpis Do Bispo de Nankin (Verhaeren, 1969, 958).
8
Verhaeren, 1969, 2.
9
Verhaeren, 1969, 589–590.
10
Verhaeren, 1969, 62, 160, 416–418.
11
Verhaeren, 1969, 815.
12
Lastni{ki vpis Collegij Soc. Jesv Pekini ([t. 1656, Verhaeren, 1969, 482–483).
13
Yamazaki, 1952, 44; Osaka, 1963, 6.
14
Pater Hubert de Méricourt je umrl kmalu po pekin{kih vakuumskih poskusih (Pfister, 1934, 974).
15
Brat Joseph Panzi je prispel na Kitajsko leta 1771 pod zastavo francoskih jezuitov, ki so jih v Franciji resda
prepovedali dobro leto pred tem (Pfister, 1934, 971).
16
Henri-Léonard-Jean-Baptiste Bertin grof de Bourdeilles (* March 24, 1720 Périgueux; † 1792 zdravili{~e Spa v
tedaj {e habsbur{ki Belgiji) je bil minister za poljedeljstvo, leta 1774 pa tudi za zunanje zadeve. Bil je tudi
honorarni ~lan pari{ke akademije (Amiot, 1774, 519).
17
Needham, Ling, 1959, 3: 451; Francis Burgeois (Bourgeois, Tch’au Tsuen-Sieu, Tsi-Ko, * 21. 3. 1723 Pulligny
(Meurthe) v Loraine; SJ 17. 9. 1740 Nancy; † 29. 7. 1792 Peking (Pfister, 1934, 926)) je pisal o~etu Dupreju 1. 11.
1773 ali 29. 11. 1773 (neobjavljeno, recueil de Zi-ka-wei, strani 37–41, 42 (Pfister, 1934, 948); Aimé-Martin,
1843, 4: 223–224; Benoist, pismo neznanemu naslovniku 4. 11. 1773).
18
Amiot, 1943, 457.
19
Emanuel Swedenborg (Emmanuel Svedenborg, * 1688 Stockholm; † 1772 London).
20
Friedrich Albrecht Carl Gren (1760–1798).
21
Gren, 1791, 409–410.
22
Jean Nicolas Fortin (* 1750 Mouchy-la-ville (Oise); † 1831 Pariz).
23
Verhaeren, 1969, 1126–1127.
24
Verhaeren, 1969, 909.
25
François Bourgeois (Burgeois, Tch’au Tsuen-Sieu, Tsi-Ko, * March 21, 1723 Pulligny (Meurthe) in Loraine; SJ
September 17, 1740 Nancy; † July 29, 1792 Peking (Pfister, 1934, 926, 948; Recueil de Zi-ka-wei, pp. 37-41, 42;
Aimé-Martin, 1843, 4: 223-224; Benoistovo pismo neimenovanemu 4. Novembra 1773; Needham, Ling, 1959, 3:
451; Bernard-Maitre, 1948, 155).
26
Jean Nicolas Fortin (* 1750 Mouchy-la-ville (Oise); † 1831 Pariz).
27
Verhaeren, 1969, 507-508~; Pfister, 1934, 942.
28
Saje, 2010, 29-33.
29
Verhaeren, Catalogue, str. VI; Saje, 2010, 47; Deyuan, 2010, 199.
30
Verhaeren, Catalogue, str. XXII.
31
Verhaeren, Catalogue, str. XXVII-XXXIII.
32
Lu, Shi, Accuracy of Solar Eclipse Predictions, str. 290.
33
Rinaldi, The »Chinese Garden in Good Taste«, str. 56.
34
Lu, Gui Mao Yuan Li (1742–1911) and Isaac Newton’s Theory, str. 336.
35
Han, Jami, The Circulation of Western Mathematics, str. 156.
36
Slaby, Otto von Guericke, str. 9.
37
Guericke, Neue »Magdeburgische« Versuche, str. 76–78.
38
Verhaeren, Catalogue, str. 516.
39
Bircher, The »splendid library«, str. 289, 297.
40
Lanove knjige so okrasili z lastni{kim vpisom francoskih pekin{kih jezuitov »PP Gallor SJ Pekin, Collegij
Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Lana Terzi, Magisterium; Verhaeren, Catalogue, str.
572–573) in s Hallersteinovim »Da Vice Provinciae da China da Compania de Jesus, Collegij Societatis Jesv
Pekini, Vice Provinciae Sinesis« (Francesco Lana Terzi, Prodromo, Brescia, 1670; Verhaeren, Catalogue, str. 971).
Francoski pekin{ki jezuiti so s svojim zapisom PP Gallor SJ Pekin okrasili tudi poro~ila o raziskavah vakuuma v
`ivosrebrnem barometru Torricellijevih dedi~ev pri akademiji v Firencah, ki jih je uredil grof Lorenzo Magalotti (*
1637; † 1712) pod naslovom Saggi di naturali esperienze (Verhaeren, Catalogue, str. 921 ([t. 3136)). Enak
lastni{ki vpis imajo Schottove knjige: Magia universalis, Mechanica hydraulica in Physica Curiosa (Verhaeren,
Catalogue, str. 804–805 ([t. 2717–2719)).
41
Verhaeren, Catalogue, str. 150.
42
Saito, O Vácuo de Pascal, str. 51.
43
Verhaeren, Catalogue, str. 803–805.
44
Verhaeren, Catalogue, str. 669–670.
45
Beaudreau, Finger, Medical Electricity, str. 98.
46
Amiot in drugi, Mémoires, concernant l’histoire (2. oktober 1784), str. 563; Pfister, Notices biographiques, str.
760.
47
Pekin{ki izvod nima lastni{kega zaznamka, zato pa ima knjiga Cabeo, In quator libros meteorologicorum lastni{ki
zapis kitajskih jezuitov Francisco Pereira (* 1607 Lizbona; SJ 1622 ; † Kitajska) in Martina Martinija (* 1614; †
1661 Kitajska) v obliki Applicado a Missao da China ou ao Collegio de Macao Fr. Francisco Pereira. Coimbra
1656 and Ad usum p. Martini. – aplicados a Igreja de Hâm Cheu (Verhaeren, Catalogue, str. 336; Pfister, Notices
biographiques, str. 220, 256).
48
Guan, The Historical Evolution, str. 143.
49
Lastni{ki zapis Bibl. Trig. (Verhaeren, Catalogue, str. 494-495).
50
Gilbert, 1600, 261, 311, 315, 318, 341.
51
Gilbert, 1600, 81, 319.
52
Gilbert, 1600, 92, 346; Gilbert, 1623.
53
Bernard-Kilian Stumpf (* 1655 Wurzburg; † 1720 Peking) je vpisal svoj lastni{ki zaznamek Anno Kam Hi 56 luna
1a, die 4a Impr hunc librorum cum 10 aliis dono dedit P. Kiliano v knjigo Bonvicini, Matematiche discipline
(Verhaeren, Catalogue, str. 938 (No. 3206)) in v obliki P. Kiliano Stumf. – Ex dono Pris Amiani ijn itinere
Maccaensi. – Vice prov. Sinensis S. J. –Ad usum P.K.S. v tri izvode knjige jezuita Casatija (* 1617; † 1707):
Casati, Fabrica et uso del Compasso (Verhaeren, Catalogue, str. 944 ({t. 3228)). Stumf je pogosto prihranil ~rnilo
in zapisal kraj{i lastni{ki zaznamek P.K.S.
54
Walravens, The Qiqi Tushuo revisted, str. 188.
55
Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 617.
56
Polycarpe de Souza (Sou Tche-Neng Joei-Kong, * 1697 Coimbra; SJ 1712 Portugalska; † 1757 Peking (Pfister,
Notices biographiques, str. 701)).
57
Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 703.
58
Goodman, Japan and the Dutch, str. 177, 179.
59
Verhaeren, Catalogue, str. 850, 851.
60
Korst, Een doktet van formaat, str. 148, 224, 232, 234–235.
61
Beaudreau, Finger, Medical Electricity, str. 98, 101.
62
Chalmers, The General Biographical Dictionary, 27: 88; Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 37.
63
Rinaldi, The »Chinese Garden in Good Taste«, str. 153, 159.
64
Kircher, China monumentis.
65 ri
Pekin{ki jezuiti so imeli dva mo~no popisana izvoda; enega je Rhodes ozna~il kot svojo lastnino v Macau: Alex
s
Rhaud J.C. D.M.Ch. (Verhaeren, Catalogue, str. 557; Pfister, Notices biographiques, str. 184–185), podobno kot
je storil v bene{ki izdaji anti~nega Herona (Heron, De gli avtomati; Verhaeren, Catalogue, str. 968). Konec leta
1646 je bil Poljak Michel Boym (* 1612; † 1659), imenovan »Miguel Polaco« v Macau ovekove~en v Keplerjevih
tabelah (Kepler, Tabulae Rudolphinae) polnih rokopisnih opomb s pou~nim lastni{kim zapisom Da Livreria de
Nant’am. – Memoriale ao pe Procurador do Japon. Pede muyto o P Miguel Polaco que ste liuro Tabulas
Rudolphinas V R detenia en Procuradoria e si o mesmo Pe Miguel Polaco ditto liuro pedira a Pe Joan Nicolao de
China que o mande lae si ambos merveran que a appliqué pera Pekin porque he unico a optimo pera calcular as
Ecclipses Sol et Luna e movimentos dolle 1646. Decemb 2. Maccaj (Verhaeren, Catalogue, str. 559).
66
Bernard-Maitre, Le Père Le Chéron d’Incarville, str. 25–27, 28; Pfister, Notices biographiques, str. 154, 157;
Iannaccone, Johann Schreck Terrentius, str. 84–85; Kircher, China monumentis, str. 110–111.
67
Hallerstein, A Letter, str. 319–323; Bernard-Maitre, Le Père Le Chéron d’Incarville, str. 29; Pray, Imposturae
CCXVIII.
Slika 3.3: Zadnja izpitna vpra{anja Zoisa in so{olcev pri profesorju Biwaldu leta 1772 in naslovna
stran leto starej{ega gra{kega nem{kega prevoda Aepinusovih raziskav elektrike (Biwald, Aepinus
Zois, et all, 1772, 7); F.
68
Hsia, Sojourneus in a strange land, str. 4, 172.
69
Espirit Pezenas (* 1692 Avigon; SJ; † 1776 Avignon).
70
Gaubil, Correspondance de Pékin, str. 840, 843, 850.
71
Pray, Imposturae CCXVIII, str. 270; Pfister, Notices biographiques, str. 891; Bernard-Maitre, Catalogue des
objects envoyés de Chine, str. 175; Nova acta academ. Scient. Petropoli 1779, 7: 22.
72
Aepinus, Aepinus’s Essay on the Theory of Electricity, str. 130.
73
in veram electricitatis caussam, veramque ejus condatur theoria (Euler, Frisi, Béraud, Dissertationes selectae, 1:
3–4, 10).
74
Euler, Frisi, Béraud, Dissertationes selectae, 1: 8.
75
Frisi, De existentia et motv aetheris.
76
Verhaeren, Catalogue, str. XXII, XXIII, 199; Pfister, Notices biographiques, str. 942, 1034.
77
Frisi, Dei conduttori elettrici; Verhaeren, Catalogue, str. 958).
78
Trampus, »Dottrina magica«, str. 149.
79
Hans, UNESCO of the eighteenth century, str. 519.
Tabela 3.1: Knjige o astronomskih in sorodnih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke
knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral pekin{ki {kof, fran~i{kanski tretjerednik Alexander de Gouvea;
izbrali smo tiste, ki so bile izdane v ~asu Hallersteinovega `ivljenja
80
Wiesner, Jan Ingen-Housz in Wien, str. 208.
81
Beccaria, Experimenta, atque observationes, str. 44–47; Heilbron, Electricity, str. 405–410.
Knjige pekin{kega {kofa Gouvea imajo resda pogosto dovolj zgodnje datume lastni{kega
vpisa, vendar je sam Gouvea pri{el v Peking prepozno, da bil lahko neposredno sodeloval z
domala tri desetletja starej{im Hallersteinom. Zato bomo na{e prebiranje Hallersteinovih knjig
omejili na tista dela, ki jih je Hallerstein zagotovo uporabljal kmalu po natisu; vanje je zazna-
moval lastni{ki vpis svojega kolegija, nekatere knjige pa so `al ostale brez ekslibrisov.
Tabela 3.2: Knjige o astronomskih in drugih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke
knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral Hallerstein. Dela objavljena za ~asa njegovega `ivljenja smo
razporedili po ~asu natisa
Med starej{imi knjigami iz Hallersteinove knji`nice sta bile Claude Rabuelovi lyonski komen-
tarji Descartesove geometrije in Jean Jacques d’Ortous de Mairanova razlaga severnega sija.
Obe knjigi sta dobili lastni{ki vpis Hallersteinovega pekin{kega kolegija leta 1739, nekaj
mesecev po Hallersteinovem prihodu na Kitajsko dne 1. 9. 1738; potem ko se je Hallerstein
naselil v Peking dne 1. 3. 1739, je morda kar sam zaznamoval lastni{ki zapis v obe pou~ni
raziskavi. Mairanovo delo, ki ga je prebiral le {est let po pari{ken natisu, mu je {e posebej prav
pri{lo ob lastnem opazovanju severnega sija v Pekingu dne 17. 9. 1770, ki ga je opisal za
objavo pri prijatelju Hellu na Dunaju poldrugo leto pozneje.82 Mairan je bil tesen Bo{kovi}ev
sodelavec in kratek ~as glavni tajnik pari{ke akademije. @al se je Hallerstein po svoji navadi
omejil le na opazovanje severnega sija brez morebitnih teoretskih razglabljanj; tako ni navajal
Mairanovih in prav tako ne Bo{kovi}evih razprav o severnem siju, ~eravno jih je moral
poznati. Marian leta 1733, Hallersteinov dunajski sodelavec Maximilan Hell {tiri desetletja
pozneje in nekdanji ljubljanski rektor Anton Ambschell so {e vedno sprejemali kartezijansko
prepri~anje, da severni sij nastane zavoljo odboja Son~eve in celo Lunine (odbite) svetlobe na
delcih ledu pod obzorjem; mislimo si lahko, da tudi Hallerstein ni mogel biti prav dale~ od
njihovega mnenja. Jesenski severni sij leta 1770, ki si ga je ob Hallersteinu privo{~il tudi Hell,
je postal gotovo najbolj slaven v vsej zgodovini, ko se je prikazal po dolgih desetletjih su{e
med tovrstnimi pojavi; kapitan J. Cook ga je kot prvi s sodobnimi znanstvenimi pripravami
opazoval na ju`ni polobli in dokazal, da imamo tudi tam opraviti s podobnimi barvami, kot na
severu.83
Hallerstein je za~el prebirati Rabuelovo kritiko Descartesove geometrije devet let po njenem
natisu. Odsevala je jezuitske zagate tistih let, ko se je na zagreb{kem kolegiju razplamtel celo
pretep med kartezijanci in njihovini nasprotniki; umiril ga je komaj strogi poseg prestojnikov.
[tiri leta pred natisom Rabuelove knjige v Lyonu, tik preden je Hallerstein za~el predavati
82
Hallerstein, Lucis borealis Pekini, str. 251.
83
Ambschell, Elementa Physicae, 2: 128–129.
84
Caraman, Misija Paragvaj, str. 299; Vanino, Isusovci, str. 150–152.
85
NUK-8456.
86
Sumitomo, A classified catalogue of old books, str. 4; Sumitomo, A classified catalogue of the books on science
and technology, str. 9, 75.
87
Conley, Brewer-Anderson, 1997, 277; van Doren, 1953, 519
88
Wiesner, Jan Ingen-Housz Sein Leben, str. 37; Hans, UNESCO of the eighteenth century, str. 521.
89
Hans, UNESCO of the eighteenth century, str. 516.
90
Laimbeckhoven, Neue umstandliche Reiss-Beschreibung, str. 71.
91
Fletcher, Kircher and Astronomy, str. 133.
92
Verhaeren, Catalogue, str. 958–959.
93
Ekslibris Do Bispo de Nankin (Verhaeren, Catalogue, str. 958).
94
DiLaura, Lambert, Lambert, str. LXV.
95
DiLaura, Lambert, Lambert, str. XXVII, LXXII; LXXV.
96
Ekslibris Coll. Pek. S.J. najdemo v izdaji iz leta 1674, zapis Applicado à V. Provincia da China. – Vice Provinciae
Sinesis pa v poznej{i izdaji iz leta 1690 (Verhaeren, Catalogue, str. 364–365; Laimbeckhoven, Neue umstandliche
Reiss-Beschreibung, str. 71).
Slika 3.6: Wildov ljubljanski popis (1800) Wolffovega Compendiuma iz leta 1744, ki si ga je privo{~il
tudi Hallerstein v Pekingu (Wilde, 1800, 117).
97
Danes NUK-4209; knjiga je bila po po`aru zapisana med re{enimi jezuitskimi ljubljanskimi knjigami v popisu
Verzeichnis (1775) pod {t. 431.
98
Verhaeren, Catalogue, str. 1126–1127.
99
Wolff, Cosmographia Generalis (lastni{ki zapis: Reverendis Patribus Ignatio Koeglero Tribunalis Mathematici
Praesidi, Andreae Pereyrae Carolo Slavicek S. J. Missionariis in Collegio Occidentali Lusitanica D. D. C.
Theophilus Sigefridus Bayer Regiomontanus, Academicus Petropolitanus (Verhaeren, Catalogue, str. 909 ({t.
3100).
100
Sommervogel, Bibliothèque de le Compagnie de Jésus, 6: 284, 9: 757; Pfister, Notices biographiques, str. 501–517.
101
Martzloff, Les activités scientifiques, str. 315; Viegas, Ribeiro Sanchez, str. 257–259.
102
Wolff, Elementa matheseos universae (natis 1717 naveden v: Verhaeren, Catalogue, str. 909 ({t. 3101); natis
1732–1735 pa v: Verhaeren, Catalogue, str. 909 ({t. 3102 in 3103), 25 cm, 4 zvezkov, manjka zadnji zvezek 4.
Zvezki 1–3 so bili vezani v dveh samostojnih knjigah. 24 plo{~ s slikami, 88 diagramov).
Tabela 3.4: Wolffova dela pri cistercijanih v Sti~ni in pri fran~i{kanih v Novem mestu
Tabela 3.5: Matemati~ne in astronomske knjige Hallersteinove dobe z datiranimi ekslibrisi ljub-
ljanskih jezuitov, ki jih je tudi Hallerstein hranil v svoji pekin{ki knji`nici.
Leto nabave Leta starosti ob nabavi na Pisec Jezik (prevod iz) Signatura v NUK-u
ljubljanskem kolegiju
1674 4 Dechales Lat. 4209
1752 60 Lana Terzi Lat. 8461 (2 dela)
1756 6 Wolff Nem. 4136 (2 dela)
1750–1758 11 Wolff Lat. 4049 (2 dela)
1754 25 Musschenbroek Lat. (Niz.) 8458
1754 5 Pari{ki akademiki Nem. (Fr.) 8361 (2 dela)
1754 14 Magalotti It. 2303
1768 22 Euler Lat. 8185
1754 12 Doppelmayr Lat. 10575
Hallerstein se je prisr~no navdu{il nad Wolffovimi razlagami `e med listanjem knjig ljubljan-
skih jezuitov, {e bolj pa ob obiskih zasebne ljubljanske knji`nice materinega brata barona
Erberga. Knji`nici sta bili seveda tesno povezani, saj so tudi ljubljanski jezuitski kolegij in
njegove knji`ne zaklade v veliki meri vodili Hallersteinovi sorodniki, matematiki, astronomi in
fiziki Erbergi. Hallersteinov stric baron Erberg je {tevilna Wolffova dela iz svoje ljubljanske
knji`nice uvrstil v matemati~ni razred, v katerem se je pona{al tudi z astronomskimi knjigami.
Vsaj nekatere izmed teh Wolffovih u~benikov si je Hallerstein dodobra ogledal kot {tudent in
nato znova kot u~itelj v Ljubljani:
103
Wolff, Compendium elementarum matheseos universae 1758, str. 212–213.
Tabela 3.6: Knjige zunaj matemati~nih znanosti pomembne za na{e kraje iz nekdanje misijonarske
pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je Hallerstein svoj ~as uporabljal v svoji knji`nici kolegija
Nant’ang
Boerhaavova zbrana medicinska dela iz leta 1757 imajo izrecen zaznamek Hallersteinovega
pekin{kega kolegija, saj jih je Hallerstein prav rad prelistal med iskanjem zdravil za svoje
zdravstvene tegobe. Swieten je bil seveda najpomembnej{i znanstvenik v Hallersteinovi
domovini, Habsbur{ki monarhiji. Kljub temu je namembnost Swietenovih komentarjev dela
Swietenovega u~itelja Boerhaava manj gotova; njen starej{i bene{ki natis iz leta 1746 nima
lastni{kega vpisa, vendar ga prav tako nima niti Str`inarjeva pesmarica, ki je bila slej-ko-prej
Hallersteinova zvesta spremljevalka vse do poslednje bridke ure.
Hallersteinov prijatelj d’Incarville je bil pomemben zagovornik Linnéja; dunajska izdaja
Linnéjevega sistema je bila razmeroma pozna, Hallerstein pa je lahko pri francoskih jezuitih
104
Lind, Physik im Lehrbuch.
105
Verhaeren, Catalogue, str. 1203.
3.2.4. Sklep
Branje opredeljuje sodobnega ~loveka. Privla~na tehtna modrost se bolj kot komu drugemu
prilega prav Hallersteinu, ki se je med vsemi znanstveniki na{ega rodu povzpel najvi{je, ni~
manj kot do polo`aja vodilnega u~enjaka nebe{kega cesarstva. Hallersteinova vloga pri pekin-
{kem raziskovanju elektrike nikakor ni tako jasna kot njegova vodilna vloga v kitajski astrono-
miji, kartografiji ali demografiji. Njegova {tevilna raziskovalna snovanja so bila pogosto dru`ni
projekt pod okriljem dvora kitajskih cesarjev iz dinastije Qing.107 V pri~ujo~i knjigi smo prvi~
poglobljeno predstavili njegov dele` pri izumu elektroforja, ki je bil temelj Voltovih poznej{ih
uspehov. Predvsem pa smo predstavili knji`no polico s katere je Hallerstein ~rpal svoje zavi-
danja vredno znanje.
Vsekakor je bil Hallerstein na{e gore list in vreden svojega denarja; gotovo bi se kitajska
nesre~a v 19. stoletju utegnila druga~e zasukati, ~e bi kdo znal nadaljevati Hallersteinov prenos
znanja iz Evrope na kitajski dvor (in nazaj). Pa ga ni bilo junaka in sramoten poraz v Opijskih
vojnah (1839–1841)108 je bil odraz globokega tehni{kega zaostanka Kitajcev v desetletjih po
Hallersteinovi smrti. Po drugi strani pa so zagnanci Hallersteinovega kova naredili iz sveta
enoto in prepre~ili Daljnemu Vzhodu morebiten razvoj druga~nih neevropskih vrst znanosti in
tehnike.109
106
Verhaeren, Catalogue, str. 600.
107
Hostetler, Global or Local, str. 117–135.
108
Tse-Hei Lee, Xoioxin Wu, ed. Encounters and Dialogues, str. 270–275.
109
Nakayama, Collected Papers.
110
Lanove knjige so okrasili z lastni{kim vpisom franscoskih pekin{kih jezuitov »PP Gallor SJ Pekin, Collegij
Societatis Jesv Pekini, Veyo da Residenca de Cinanfu« (Verhaeren, 1969, 572–573; Lana, 1684–1686) in s
Hallersteinovim »Da Vice Provinciae da China da Compania de Jesus, Collegij Societatis Jesv Pekini, Vice
Provinciae Sinesis« (Verhaeren, 1969, 971; Lana, 1670). Francoski pekin{ki jezuiti so s svojim zapisom PP Gallor
SJ Pekin okrasili tudi poro~ila o raziskavah vakuuma v `ivosrebrnm barometru Torricellijevih dedi~ev pri
akademiji v Firencah Saggi di naturali esperienze fatte nell’ Accademia del Cimento (1691. Firence: Filippo
Cecchi) (Verhaeren, 1969, 921 ([t. 3136)), prav tako pa v Gaspar Schottovih Magia universalis (1677), Mechanica
hydraulica (1657), in Physica Curiosa (1667) (Verhaeren, 1969, 804–805 ([t. 2717–2719)).
111
Pascalovi Provinciali (Verhaeren, 1969, 150).
112
Saito, 2006, 51.
113
Verhaeren, 1969, 803–805.
114
Verhaeren, 1969, 669–670.
115
AS, Dolski arhiv, knji`i~na {t. 18; W-1494.
Duhovnik Felice Fontana ni nikoli pridigal za razliko od svojega brata piarista matematika
Gregoria. Felice je {tudiral v Veroni in Pavii, nato pa je predaval na univerzi v Pisa, kjer je
leta 1766 postal profesor fizike; dober glas je segel v deveto vas ko ga je toskanski
nadvojvoda Leopold vzel za direktorja fizikalnega in naravoslovnega muzeja v Firencah. Leta
116
Gobart, 1746, 4. odstavek.
117
Gobart, 1746, 78. Odstavek str. 32 in slika 10.
118
Gobart, 1746, 78. Odstavek str. 32.
119
Gobart, 1746, 50. 1. paragraf 82. odstavek.
120
Gobart, 1746, 89–91. Odstavek str 53 in 60–61.
121
Gobart, 1746, dvom 5 99. Odstavka na str. 99.
122
Gobart, 1746, 103. odstavek.
123
Gobart, 1746, 105. Odstavek na str 72.
124
Gobart, 1746, 143. odstavek.
125
Gobart, 1746, 170. odstavek.
126
Gobart, 1746, 177. Odstavek na nepaginirani str. 122.
127
Gobart, 1746, 189. odstavek.
128
Gobart, 1746, 218. odstavek.
129
Weisner, 1905, 37.
130
Weisner, 1905b, 208.
Jan Ingenhousz je po {tudiju pri Boerhaavu v Leydnu prav rad sprejel povabilo Marije
Terezije naj postane njen osebni zdravnik. Pozneje se mu je odlo~itev nekoliko otepala, saj se
je na Dunaju po~util ujetega in ni smel potovati brez dovoljenja; tako je s prijateljem
Benjaminom Franklinom na~rtoval celo odhod v Ameriko. Odkril je fotosintezo, ob tem pa
zasnoval {tevilne vakuumske in elektrostati~ne poskuse za preu~evanje raznovrstnih plinov.
Med potovanjem z Dunaja v Firence je obiskal tudi na{e kraje.
F. Fontana je dovolil Ingenhouszu, da je opisal Fontanov izum ediometra, potem ko se je
Ingenhousz vrnil z Dunaja v Anglijo leta 1782.134 Ingenhousz je uporabljal vakuumsko posodo
s pokrovom iz bakra in medenine, vendar ni povsem odobraval Fontanovih upov, da lahko
tak{en geter iz oglja iz~rpa bolj{i vakuum od navadnih ~rpalk.135 Danes bi morda le dali prav
Ingenhouszovim dvomom. Fontanov princip getranja je priredil za tehni{ko analizo me{anic
plina s pomo~jo ro~nega eudiometra po postopku podobnem Cavendishovemu. Obenem je
izbolj{al Fontanovo napravo za inhalacijo kisika,136 ki jo je pozneje Thomas Beddoes
uporabljal v Bristolu137 v veseli dru`bi @iga Zoisovega prijatelja H. Davyja. Felice Fontana in
Ingenhousz sta si leta 1771 dopisovala o znanstvenih napravah in na~rtih za znanstveno
akademijo v Firencah.138
Ingenhousz se je vrnil na Dunaj po treh letih popotovanj, med katerimi se je najve~ zadr`al pri
Fontani v Firencah.139 ^im si je spo~il od nerodne poti po luknjastih cestah je na Dunaju
sestavil vakuumsko ~rpalko z dvojnim batom ob uporabi Fontanovega odkritja absorbcije zraka
na oglju. Tovrstne raziskave je visoko cenil Ernst Mach,140 ki je pogosto obiskoval svoje star{e
pod Gorjanci na Dolenjskem. Ingenhousz je uporabljal pra{ek pome{an z olivnim oljem za
hermeti~no zapiranje vakuumske posode;141 narisal je celotno napravo,142 obenem pa tudi njene
dele.143 Hallersteinovi prijatelji dunajski jezuiti niso bili povabljeni k poskusom razen jezuit-
131
Fontana, 1783, 72–73.
132
Fontana, 1783, 78.
133
Fontana, 1783, 79–81.
134
Wiesner, 1905, 72, 197; Ingenhousz, 1787, 197–198, 200, 228.
135
Ingenhousz, 1784, 445–446.
136
Wiesner, 1905, 197, 208.
137
Wiesner, 1905, 210.
138
Wiesner, 1905, 197, 229.
139
Ingenhousz, 1784, 435.
140
Wiesner, 1905, 190; Ingenhousz, 1784, 431–446.
141
Ingenhousz, 1784, 441.
142
Ingenhousz, 1784, 450–451 (Tab. II), in fig. VII.
143
Ingenhousz, 1784, 451 in Tab. II, fig. VIII, IX, X.
Tabela 3.7: Nekdanje knjige Kichizaemon VI. Sumitomoja o vakuumskih tehnikah in sorodnih
podro~jih tiskane pred Hallersteinovo smrtjo
144
Wiesner, 1905, 225.
Tabela 3.8: Neko~ Kichizaemon VI. Sumitomove knjige o rudarskih tehnologijah objavljene v
Hallersteinovi dobi
Sumitome niso nabavili Agricolovih del o temeljih rudarjenja in so imeli le par rudarskih
spisov objavljenih pred Hallersteinovo smrtjo. Seveda pa so brali za~etnika sodobnega
rudarstva z uporabo vakuumskih tehnik, Bolivijca Alvaro Alonso Barba, ki si je kruh slu`il kot
`upnik v Tarabucu in St. Bernardsu znotraj rudarskega obmo~ja Kolumbije. Barba je odkril
amalgamacijo kot postopek segrevanja rudnin zlata, srebra in bakra v slani raztopini `ivega
srebra. Uporabljal je bakrene posode in kuhal dokler ni izlo~il dovolj ~iste kovine. Barbova
prva {panska izdaja je bila objavljena leta 1640, ljubosumni [panci pa so jo pridno skrivali, kar
pa ne pomeni, da zgodnji Sumitome niso zvedeli poglavitne poteze Barbovih odkritij. Drugo
{pansko izdajo iz leta 1729 pa so navdu{eno prevajali; Nicolas Lenglet Dufresnoy jo je
145
Sumitomo, 1979, 6, 9.
146
Osaka, 1963, 44.
147
Osaka, 1963, 4, 73; ni v Yamazaki, 1952.
148
Osaka, 2: 293.
149
Osaka, 2: 299.
pofrancozil leta 1751 pod nadimkom Gosford. Nizozemska izdaja se je pojavila leta 1740,
dunajski prostozidar Trattner pa je objavil Matthias Godarjev prevod leta 1749 in 1755. Barba
je obravnaval rudnike soli, in nastajanje kamnin, {e posebej ta dragih nato pa se je lotil
poglavitnega cilja, metalurgije. Seveda je kovine povezoval s planeti; narisal je svoj plav`150
upo{tevaje simpatije in odbojnost med posameznimi kovinami vlitimi v posebne posode151
skozi streho plav`ev. Zanimala ga je tudi zdravilna mo~ kovin, za `lahtne kovine platine in
zlata pa je uporabljal posebne posode. Objavil je preglednice izdatnosti rud v Peruju, kar je bil
seveda {e dodatni razlog, da so [panci prvo izdajo Barbove knjige ljubosumno skrili. V drugo
izdajo je {panski urednik ustavil obravnavo rudnikov Alonso Carrillo y Lasosa, ki je dodala
podatke o {panskih doma~ih rudnikih v Pirenejih, in okolici vse do rimskih ~asov.152 Barba je
uporabljal Paracelsusovo in Galileijevo delo o Jupitrovih satelitih kot mo`nih novih planetih;
Galileijeve domneve so seveda grozile podreti starodavno shemo o {tevilu planetov v povezavi
s {tevilom kovin.153 Juan de Andosilla s Colegio Imperial de Madrid je pregledoval Barbova
odkritja, po njem {e madridski kraljevi kozmograf Christian Rieger leta 1763; Rieger je
pozneje postal rektor jezuitskega kolegija v Ljubljani in je svoje rudarske umetnine preko
u~itelja Gabrijela Gruberja zanesel v doma~e logove barona @ige Zoisa, lastnika rudarskih
obratov na Jeseni{kem in Bohinjskem. Kljub temu je Barbov postopek amalgamacije izumljen
leta 1609 utonil v bridko pozabo in ga je moral prostozidar Ignaz pl. Born ponovno privle~i na
plano na Slova{kem, v Pragi in na Dunaju.154
150
Barba, 1729, 11, 19, 21, 29, 37, 99, 130, 134, 137, 139.
151
Barba, 1729, 102, 107, 166, 184.
152
Barba, 1729, 116, 119, 125, 141, 195, 199, 208.
153
Barnadas, 1986, 71, 72; Barba, 1729, 38.
3.3.3.1. Erekiteru
Prvi~ predstavljamo vpeljavo vakuumskih ~rpalk in elektrostati~nih generatorjev med Japonci;
naprave so bile v veliki meri neposreden produkt nizozemskega znanja vakuumistov Chri-
stiaana Huygensa in Pietra Musschenbroeka. Na ta na~in so bile urno na voljo med japonskimi
prevajalci iz nizozem{~ine imenovanimi Rangaku kot del zahodnja{ke znanosti Yogaku
( ).155 Glede na japonsko povezanost z Nizozemci lahko pri~akujemo, da so Japonci
zlahka in urno zvedeli za vakuumske poskuse Nizozemca Huygensa, s katerimi je mo`akar
za~el novembra 1661 v Haagu po vrnitvi z obiska pri Boylu. Huygens je svoje poskuse za-
klju~il z neljubim velikim pokom ob predavanju v Parizu 14. aprila 1668. Leidenski profesor
filozofije in utemeljitelj fizikalnega kabineta januarja 1675,156 Burchard de Volder, je kot
izvr{evalec Huygensove poslednje volje nadaljeval svoje delo v sodelovanju z leidensko
tovarno vakuumskih naprav Pietrovega o~eta Johana Joostena Musschenbroeka in strica
Samuela, ki sta izdeloval vakuumske ~rpalke v delavnici nasproti Univerze po na~rtih Boer-
haavejevega profesorja Aristotelove filozofije Wolferda Senguerda in Volderja. Volder jima je
leta 1675 priskrbel Boylove na~rte iz Londona, tako da sta kmalu domala vse eksperimentalno
naravnane leidenske profesorje oskrbela z vakuumskimi ~rpalkami, teleskopi, mikroskopi in
kirur{kimi napravami.157 Senguerd je imel zasebna predavanja s poskusi kar doma; vakuumsko
~rpalko na en bat je opisal leta 1680 v svoji Philosophia Naturalis158 ob uporabi dose`kov
Hooka, Papina in Boyla. šsGravesande je nadomestil pokojnega Senguerda leta 1724 in je
{tudente prav tako vabil predvsem v svoj doma~i fizikalni kabinet, ki je bil bolje opremljen od
zastarelega fizikalnega laboratorija na univerzi.159 Boerhaave je po {tudiju pri Senguerdu in
Volderju prevzel katedro za botaniko na medicinski fakulteti leta 1709, devet let pozneje pa si
je privo{~il {e katedro za kemijo na filozofski fakulteti, kjer je takoj postavil vakuumsko
~rpalko v kemijski laboratorij, na njej zasnoval poskuse in za~el sodelovati z amsterdamskim
izdelovalcem naprav Danielom Gabrielom Fahrenheitom na podro~jih, kjer je hodil v zelje fizi-
kom, tisti ~as imenovanim »eksperimentalni filozofi«.160 Senguerdov in Boerhaavejev {tudent
Pieter van Musschenbroek je zasedel katedro za fiziko na Leidenski Univerzi leta 1739,
poldrugo desetletje pozneje pa je bratranec Hallersteinove matere baron Erberg v Ljubljani
objavil latinski prevod P. Musschenbroekovih eksperimentov z magneti. ^eravno Sumitomova
knji`nica ni imela Boerhaavejevih del, je bila Boerhaavejeva medicina s kemijo ob uporabi
elektronskih in vakuumskih tehnik prvorazredni nizozemski izvozni artikel za radovedne
Japonce.161 Nizozemski zdravniki iz Deshime so kmalu spoznali podrobnosti Pieter Musschen-
broekovih vakuumskih tehnik in leidenske steklenice, katere izum je nadebudni Nizozemec
razglasil novembra 1745. Seveda so Sumitome kupili P. Musschenbroekove knjige v latinskih
154
Barnadas, 1986, 44–45, 78–80.
155
Jirô, 1992, 3.
156
Wiesenfeldt, 2008, 224–225.
157
Wiesenfeldt, 2008, 228, 232; Gerland, 1877, 670.
158
Cook, 2007, 285, 384; Schneider, 1986, 399.
159
Wiesenfeldt, 2008, 231.
160
Wiesenfeldt, 2008, 231–232.
161
Cook, 2007, 396.
162
Osaka, 1963, 11, 46: Yamazaki, 1952, 46.
163
Rohault, 1718, 61–62.
164
Verhaeren, 1969, 767–768, 167.
165
Rohault, 1718, fig. 3 na tabli 14.
166
Ubaldo, 1615, 223, 225.
167
Borelli, 1686, 226, 290–291, tab. 9 in 12.
168
Borelli, 1686, 131 s figurama 6–7 na tab. 6, 141–142, 154–156, 163.
169
Varignon, 1690, figura 27 na tabli 6.
170
Osaka, 1963, 5; Yamazaki, 1952, 43.
sko razpravo o magnetih.171 Oba spisa sta bila manj priljubljena in morda celo neznana v
Pekingu Hallersteinovih dni. Po drugi strani pa je Sumitomova knji`nica imela pomembno
Priestleyjevo zgodovino elektrike v nem{ki izdaji iz leta 1769,172 Cavallove poskuse z elektriko v
nekoliko poznej{i prav tako nem{ki izdaji iz leta 1782,173 Voltova pisma o vnetljivih
mo~virskih plinih (1778),174 Nolletove elektri~ne raziskave v francoskih in italijanskih izdajah
(1754, 1755).175 Florian Dalham od Sv. Tereze je bil menih reda piaristov, ki so tisti ~as urno
nadome{~ali jezuite na profesorskih polo`ajih v srednji Evropi in pri nas. Dalham je pogumno
uporabljal atomisti~ni pristop za dokaz obstoja vakuuma,176 tako da je prijazno posredoval
bralcu skico Guerickejevega poskusa s polkroglama177 in Torricellijevega barometra.178 Opisal
je tudi Boylovo ~rpalko, vendar je imel raje nizozemske ina~ice Musschenbroeka in
šsGravesanda z dvema batoma;179 uporabil jih je za {tevilne poskuse180 vse do Papinovega lonca
171
Ni v Osaka, 1963; Yamazaki, 1952, 47.
172
Osaka, 1963, 77; ni v Yamazaki, 1952.
173
Osaka, 1963, 4, 81; Yamazaki, 1952, 43.
174
Osaka, 1963, 4, 89; Yamazaki, 1952, 48.
175
Osaka, 1963, 11, 86; Yamazaki, 1952, 47.
176
Dalham, 1753, 2: 66–72, figura 6–9 na tab. 1.
177
Dalham, 1753, 2: 139, 2: 351 figura 6. na tab. 3, 2: 361, figura 7 na tab. 19.
178
Dalham, 1753, 2: 152, 171, figuri 8–9 na tab. 4.
179
Dalham, 1753, 2: 347, figura 12 na tab. 18, 483.
180
Dalham, 1753, 2: 349–361, figura 1–7 of tab. 19.
181
Dalham, 1753, 2: 361, figura 9 na tab. 19.
182
Dalham, 1753, 2: 482.
183
Dalham, 1753, 2: 490.
184
Dalham, 1753, 2: 488.
185
Dalham, 1753, 2: 484, figura 10 na tab. 24.
186
Dalham, 1753, 2: 116–167, fig .10–11 na tab. 2.
Leta 1776 je Hiraga Gennai uspe{no sestavil elektrostati~no napravo z naelektritvijo leiden-
ske steklenice v leseni {katli nekako dve desetletje potem ko sta Hallerstein in Benjamin
Franklin dobila svoja elektrostati~na stroja iz Londona. Gennaijev `lahtni stroj je tako
globoko zaznamoval Japonce, da ga sodobni Japon~ki {e dandanes veselo poganjajo pod
Gennaijevim imenom vesele~ se iskrenja v zraku ali vakuumu. V 1760ih letih je Gennai
pomagal pri izkori{~anju rudnika Chichibu zahodno od mesta Chichibu v prefekturi Saitama
( , Saitama-ken), nato pa je pomagal pri razvoji premogovnika Akita v enako imeno-
vani prefekturi leta 1773/1774. S tem se je povezal z rudarskimi tehnikami dru`inskega
podjetja Sumitomo, predvsem pa je dodobra spoznal zagate vakuumskega ~rpanja podzemnih
rudni{kih voda, ki so jih najbolje ugnali z evropskimi izumi parnih strojev. Gennai je bil v
stiku z Nizozemci in japonskimi tolma~i nizozem{~ine leta 1764, tako da si je pri njih izpo-
sodil pomembne knjige kot je bil Jonstonov popis `ivali, Dodonaeusov herbarij ali George
Eberhard Rumphiusova knjiga o fosilih z Indonezije D’Amboinsche Rariteitkamer objavljena
v Amsterdamu pri F. Halmi leta 1705. Izumitelj Gennai v {tevilnih ozirih prav danes po-
oseblja iskrivega japonskega duha, zato so o njegovih dejanjih in nehanjih posneli tudi
televizijsko oddajo.
Gennaijev {tudent in strokovnjak za Rangaku Morishima Chûryô je v svojih Nizozemskih raz-
li~nostih (Kômô zatsuwa, ) leta 1787 ponudil podrobno razlago sestave in delova-
nja elektrostati~nega stroja, ~eravno je bil Morishima Chûryô predvsem pisec priljubljenega
leposlovnega ~tiva. Leta 1798 sta Akisato Ritô in Takehara Shunchôsai v njuni fantasti~ni
pripovedi Settsû meisho zue ( , Znameniti kraji v provinci Settsu), ki jo je v
Naniwa (Osaka) objavil Kawachiya tasuke ( ), opisala trgovino Hikidaja v Fu-
shimskem delu Osake, kjer je trgovec med svojimi kitajskimi in korejskimi ponudbami
razstavil {e erekiteru, ki ga je sestavil umetnik Ôe. Narisali so {e enega od gostov, ki je pisal z
zahodnja{ko pisavo.192 Tisti ~as je dovoljena zasebna trgovina kapitanov in posadk nizozemskih
187
Dalham, 1753, 2: 225, figura 2 na tab. 13.
188
Dalham, 1753, 2: 247, figura 3-5 natab. 15.
189
Dalham, 1756, 15. in 26. uvodna izpitna teza kot zaklju~ni adligat knjige.
190
Jirô, 1992, 51.
191
Gerland, 1883, 252.
192
Jirô, 1992, 52, 56, 60, 88–89, 177.
193
Jirô, 1992, 57.
194
Jirô, 1992, 61.
195
Bowers, 1970, 94.
196
Jirô, 1992, 91, 100–101.
197
Hashimoto, 1940.
198
Sumitomo, 1979, 13.
199
Sumitomo, 1979, 14.
200
Horiguchi, 1978.
201
Azuma, 1993, 151; Fuse, 1989, 151; Nakamura, 2009, 156.
202
Nakayana, 2009, 157–158.
203
Jirô, 1992, 122–123, 126, 127.
204
Hashimoto, 2009, 33–34.
205
Montgomery, 2000, 238–239.
206
1667. Amsterdam: Paul Mathias (Jirô, 1992, 19, 21–22, 23, 25).
207
Groot, 1998, 12.
208
Jirô, 1992, 62–63, 101, 103–104.
209
Pekin{ki znanstveniki so si privo{~ili {e tretji izvod brez lastni{kih vpisov, ki jih pogre{amo tudi v Huygensovih
De circuli magnitudine inventa (1654. Leiden: Elzevier) ([tevilke 1845–1848 v Verhaeren, 1969, 543).
210
Winkler, 1738, 248–254, fig. 5–7 na tabli 14.
211
Winkler, 1744, 5, 7.
212
Winkler, 1738, 257.
213
Martin, 1735, 22–28; Martin, 1755, 19–28.
214
Martin, 1735, 27; Martin, 1755, 26.
215
Martin, 1755, 27, plo{~a 2.
216
Martin, 1735, 41 plo{~a 1 je enaka plo{li 4 pri Martin, 1755, 39.
217
Martin, 1755, 105–106.
218
Martin, 1735, 143–185; Martin, 1755, 176–218.
219
Martin, 1735, 143–155; Martin, 1755, 176–187.
220
Martin, 1735, 147; Martin, 1755, 177.
221
Martin, 1755, 179.
222
Martin, 1735, 150; Martin, 1755, 184.
223
Martin, 1755, 184.
3.4. Sklep
Hallersteinova vloga pri pekin{kih elektri~nih in vakuumskih poskusih ni tako jasna kot njego-
ve objave na podro~ju astronomije, kartografije ali kitajske demografije. Veliko teh raziskav je
bilo skupinskih pod okriljem cesarskega dvora dinastije Qing.234 Ker je bil na{ Hallerstein
vodilni jezuitski znanstvenik v Pekingu nobena od elektri~nih ali vakuumskih raziskav ni
mogla potekati brez njegovega pe~ata. Prvi smo predstavili pekin{ki jezuitski elektrofor kot
temelj poznej{ih Voltovih izumov, ki so podlaga sodobnih vakuumskih ved in elektrotehnike.
Na{ jezuit Hallerstein je bil nedvomno blagor za kitajsko znanost in tehnologijo, vendar so ga
Kitajci izgubili prekmalu pred Opijsko vojno da bi jim Hallersteinovo znanje {e lahko
pomagalo pri obrambi. Za~etki vakuumskega in elektrotehni{kega raziskovanja Hallersteina in
sodelavcev so bili naravnost bleste~i in so omogo~ili poznej{e diname in elektri~ne `arnice235
po uni~enju jezuitske tehni{ke dedi{~ine ob cesarski Poletni Pala~i.236
224
Martin, 1755, slika 18 na plo{~i 14.
225
Groot, 1998, 10,118.
226
Ohmori, 1963, 147.
227
Montgomery, 2000, 229–230.
228
Nakayama, 2009, 74, 347; Jirô, 1992, 97.
229
Keill, 1739, 113 (figura 8 na tabli III).
230
Keill, 1739, 118 (figura 4–6 na tabli IV).
231
Keill, 1739, 186 (figura 4 na tabli V).
232
Keill, 1739, 196–208.
233
Verhaeren, 1969, 556–557.
234
Hostetler, 2007, 126–127.
Kitajci si radi zami{ljajo cikli~ni razvoj, medtem ko Japoncem od nekdaj bolj ustreza pre-
mo~rtna pu{~ica ~asa. Med kitajskim in japonskim pristopom do na{e zahodne znanosti je bila
in je {e vedno globoka razlika. Medtem ko bi Kitajci nadvse radi videli, da se je domala vso
evropsko znanje razvilo iz starodavnih kitajskih izumov, imajo Japonci raje nasprotno skraj-
nost in sami sebe sku{ajo prodati zgolj kot posnemovalce zahodnih ali kitajskih dose`kov.
Pravzaprav se kar opravi~ujejo, da so v zadnjem desetletju pobrali toliko Nobelovih nagrad,
~e{, saj nekateri japonski nagrajenci tako ali tako raziskujejo v ZDA. Resni~nost je seveda dru-
ga~na. Prepletajo~e se jezuitsko-kitajske zasluge Hallersteinovih dni so omogo~ile Voltovo
odkritje baterije kot temelj elektrodinamike, japonsko-nizozemska rangaku zveza pa je bila vse
prej kot za staro {aro v ~asu nizozemskega Musschenbroekovega odkritja leidenske steklenice
in izbolj{av vakuumske tehnike, ki so botrovale japonskemu erekiteruju na na~in neobi~ajen za
evropske raziskovalce. Elektrofor Hallersteinovih jezuitov je bil morda zadnji v Pekingu razviti
izum, ki so ga Evropejci ~ez ~as nadgradili in vrnili Kitajcem v obliki dovr{ene elektrotehnike.
V dana{njem zdru`ujo~em se svetu se kaj podobnega ne more ve~ ponoviti. Londonski izvoz
leidenske steklenice v Franklinovo Filadelfijo se je prav tako v Evropo vrnil kot bumerang s
strelovodom in drugimi Franklinovimi dose`ki, ~eravno {e ne vemo, kak{ne dobrobiti je
utegnil uvoz elektrostati~nih in vakuumskih naprav oploditi v tedanji Ljubljani. Kakor koli `e,
prevzetni Needham je menil, da bi Japonci in Kitajci razvili zahodni podobno znanost tudi brez
na{ega posredovanja, vendar midva z Nakayamo podpirava nasprotno stali{~e.237
235
Lambert, Dilaura, 2004, cxcvi.
236
Rinaldi, 2006, 210.
237
Nakayama, 2009, 190.
4.1.1. Uvod
Pred dvema stoletjema je v Sankt Peterburgu umrl Slovenec Gabrijel Gruber, ki se je uvrstil
med najpomembnej{e ljubljanske profesorje matemati~nih ved, arhitekte in in`enirje. Skupaj z
mlaj{im bratom Tobijo sta pisala o {tevilnih panogah naravoslovnih znanosti in pri tem pred-
vsem opazovala in eksperimentirala. Manj znano je, da sta se ukvarjala tudi z vakuumsko
tehniko ob raziskavah delovanja ~rpalk.
Leta 1788 se je Gruber skliceval na barometrske meritve svojega prijatelja, profesorja dr.
Gerstnerja. Gerstner je z barometrom dolo~al vi{ino vrhov v Sudetih. Svoje meritve je opravil
v dveh zaporednih zimah. S tehtanjem zraka pri razli~nih tlakih sku{al dokazati, da v ozra~ju
ne velja logaritmi~no spreminjanje gostote z vi{ino2 po Laplacevi barometrski ena~bi
objavljeni pozneje leta 1796. Gerstner se je skliceval na meritve Pascala,3 Bouguerja,
Guerickeja, Mariotta4 in profesorja matematike, dr`avnega svetnika Kästnerja.5 Leta 1866 je
celov{ki profesor fizike, Robida, objavil nekoliko spremenjeno barometrsko ena~bo.
Gerstner je kon~al filozofijo na jezuitskem kolegiji v Chomutovu, nato pa je {tudiral
matematiko in astronomijo v Pragi. Raziskoval je v pra{ki zvezdarni in pou~eval matemati~ne
predmete. Utemeljil je tehni{ke visoke {ole v nem{kem jezikovnem prostoru z ustanovitvijo
politehni~ne {ole v Pragi leta 1806; kot njen direktor se je zgledoval po pari{ki Éçole
poltechnique.6 Izkazal se je kot znanstveni sodelavec pri prenavljanju prekopa Vltava-Donava;
zato so ga leta 1811 postavili za vi{jega direktorja vodnih gradenj na ^e{kem. Med pripravami
za konstrukcijo dragega prekopa med Vltavo in Donavo pri Dunaju je projekt nadomestil s
cenej{o `eleznico na konjski in pozneje parni pogon. Skupaj s sinom Fran~i{kom Gerstnerjem
sta vzpodbudila gradnjo prve `eleznice na konjski pogon v monarhiji med Budweisom (Ceské
Budejovice) in Mauthausenom; pozneje leta 1822 je tra~nice postavil do Gmundena in Linza.
To je bila prva `eleznica na evropski celini. Pozneje je njun program med letoma 1829 in 1836
dopolnil Riepl. Gerstner je 14. 9. 1784 vstopil v lo`o Zur Wohlthätigheit, bil pa je tudi dopisni
~lan lo`e Zur Eintracht. Jurij Vega ga je citiral kot sodelavca znanstvenika, seveda pa tudi kot
brata prostozidarja.
Gruber je skupaj z Gerstnerjem domneval, da na vi{ino `ivega srebra v barometru mo~no
vpliva izparevanje vode v izpraznjenem prostoru. Verjel je v teorijo kalorika, ki prosto prehaja
skozi steklo barometra.7 Opisal je kristalizacijo in {irjenje ledu pri ohlajanju ob zagotovilu, da
zrak ne vpliva na kristalizacijo.8 Podobno so ljubljanski sodelavci G. Gruberja zagotavljali, da
sol ni nujna za tvorbo ledu. Seveda se je pozneje izkazalo, da zra~ni tlak in sol ni`ata
temperaturo tali{~a ledu; to pa ni bilo v nasprotju z dejstvom, da lahko nesoljena voda zmrzne
v praznem prostoru.
Adiabatne pojave realnih plinov je za~el raziskovati Cullen9 ob preu~evanju ohlajanja pri
izparevanju. V vakuumski posodi je izmeril spremembo temperature za nekaj stopinj ko je v
1
V oklepajih so podatki, ki jih Gruber ni navedel.
2
Gruber, 1788, 139; Gruber, 1791, 194.
3
Gerstner, 1791, 273.
4
Gerstner, 1791, 275.
5
Gerstner, 1791, 277.
6
Rosner, 2002, 115.
7
Gruber, 1788, 148.
8
Gruber, 1788, 150.
9
William Cullen (* 15. 4. 1710 Hamilton; † 5. 2. 1790 Edinburg)
10
Joseph Black (* 1728; † 1799).
11
Johann Christian Arnold (* 3. 2. 1724 Weissenfels; † 9. 7. 1765 Erlangen).
12
Johann Heinrich Lambert (* 1727; † 1777)
13
Kuhn, 1958, 133-134; Fox, 1971, 47.
14
David Hume (* 1711; † 1776).
15
Fox, 1971, 47, 335.
16
Joseph Karl Hell (* 1713; † 1789).
17
Gabriel Jars (* 1732; † 1769).
18
Jean Pierre Fançois Guillot-Duhamel (* 31. 8. 1730 Nicorps pri Coutances; † 19. 2. 1816 Pariz).
19
Born, 1771, 59.
20
Scherffer, 1773, 123–124, fig. 93, 94.
21
Charles Darwin (* 1809; † 1882).
22
Josiah Wedgwood (* 12. 7. 1730 Burslem; † 3. 1. 1795 Etruria).
23
William Murdock (Murdoch, * 1754 Bellow Mill; † 1839 Soho).
24
Priestley, Autobiography 1966, 375; Fox, 1971, 57, 58, 79–80; Schiffer, 2003, 72.
25
Sir John Leslie (* 1766; † 1832).
26
John Murray (* 1778 Edinburg; † 22. 7. 1820 Edinburg).
27
Fox, 1971, 48–49, 52–53, 158.
28
Verjetno Samuel Fox, mo` Erasmusove sorodnice Anne Darwin in o~e politika Williama Darwina Foxa.
29
Schiffer, 2003, 104.
30
Friedrich Albrecht Carl Gren (* 1760; † 1798).
31
James Hutton (* 1726; † 1797).
32
Italijan Tiberio Cavallo (* 1749; † 1809).
33
Fox, 1971, 57, 59, 337; Rosenberger, 1890, 74.
34
Gruber, 1791, 189.
35
Gruber, 1791, 191; Rosenberger, 1890, 70, 523.
36
Gruber, 1791, 190.
Slika 4.2: Kantova metafizika z ekslibrisom Bla`a Kumerdeja in poznej{o nalepko ljubljanskih
fran~i{kanov (Kant, 1796); F.
37
Gruber, 1791, 192; Gruber, 1790, Ueber die Bestandtheile.
38
Gruber, 1791, 197.
39
Solovjev, 1983, 399; Lind, 1992, 318, 364-365, 375.
40
Vorländer, 1970, 2: 314.
povzel Torricellijeve poskuse.41 Kantovo metafiziko so leta 1796 ponatisnili v Gradcu, kjer si
jo je kupil sloviti Bla` Kumerdej. Njegova knji`ica je pozneje romala v ljubljanski fran~i{kan-
ski samostan.
Gren je izdajal revijo Journal der Physik med letoma 1790 in 1794, pozneje pa Neues Journal
der Physik do leta 1798. To sta bili predhodnici Annalen der Physik, vodilne nem{ke fizikalne
revije devetnajstega stoletja. Gren je menil, da je novo Lavoisierjevo kemijo mogo~e zdru`iti s
starej{im Stahlovim flogistonom; zato ga je kritiziral nasprotnik flogistona, Nemec {vicarskega
rodu Girtanner.42
Z adiabatnimi pojavi so konec 18. stoletja pojasnjevali predvsem meteorolo{ke pojave. V fran-
coskem jeziku so objavljali malo poro~il. Chaptal43 je leta 1790 poro~al o Cullenovem
raziskovanju zra~ne ~rpalke, vendar je pojav pomotoma pripisal izparevanju.44 [vicar Pictet,45
znan po raziskovanju odboja infrarde~ih `arkov, je leta 1792 je raziskal adiabatne pojave ob
nastajanju megle pri anti~nem Heronovem reakcijskem gorilniku, ki so ga nabavili tudi
ljubljanski jezuiti leta 1755. Pictet je po teoriji kalorika menil, da se toplota izlo~i iz plina kot
voda iz gobe. Bil je Saussurejev u~enec in prijatelj in je po njem podedoval katedro za filozo-
fijo na univerzi v Genevi.46 Pictet je bil bli`nji prijatelj grofa Rumforda,47 podobno kot na{ Jurij
41
Kant, 1976, 15-16.
42
Christoph Girtanner (* 1760; † 1800 (Pau{ek-Ba`dar, 1994, 26)).
43
Jean Antoine Claude Chaptal grof de Chanteloup (* 4. 6. 1756 Nogaret; † 30. 7. 1832 Pariz).
44
Fox, 1971, 49, 79.
45
Marc Auguste Pictet (* 1752; † 1825).
46
Fox, 1971, 51.
47
Benjamin Thomson grof Rumford (* 1758; † 1814).
48
Abbé François Rozier (* 24. 1. 1734 Lyon; † 29. 9. 1793 Lyon).
49
Adair Crawford (1749; † 1795).
50
Ludwig Achim von Arnim (1781; † 1831).
51
Joseph Mollet (1756; † 1829).
52
Fox, 1971, 52, 79-81.
53
John Dalton (1766; † 1844).
54
William Irvin (1743; † 1787).
55
François Delaroche (1775; † 1815).
56
Jacques Etienne Bérard (1789; † 1869).
57
Fox, 1968, 191, 196; Kuhn, 1958, 134-135.
58
Mach 1919, 195 in Finn 1964, 11
Ledni kalorimeter sta sestavila Lavoisier60 in Laplace pozimi 1782/83 in ga opremila z navodili
za dolo~anje specifi~ne toplote plinov. Njuna meritev specifi~ne toplote pri konstantnem tlaku
presega sodobno vrednost za 36% .61
Crawford, Lavoisier in Laplace ob koncu osemnajstega stoletja niso razlikovali specifi~ne
toplote pri konstantnem tlaku od tiste pri konstantni prostornini. V zadnjih letih prvega cesar-
stva pa so francoski raziskovalci razliko `e poznali. Zanimal jih je predvsem vpliv specifi~nih
toplot na hitrost zvoka. Od tod nagradna naloga francoskega nacionalnega instituta, ki je
januarja 1811 obljubljal 3000 frankov za:
»Dolo~itev specifi~nih toplot plinov, posebno kisika, du{ika in nekaterih sestavljenih plinov ter
primerjava s specifi~no toploto vode (...)«
Nagrado naj bi podelili leta 1813. Predlo`eni sta bili dve pomembni razpravi. Clément62 in
njegov bratranec Désormes63 nista bila nagrajena, ~e{ da dobljenih rezultatov nista primerjala s
specifi~no toploto vode. V razpravi, objavljeni {ele leta 1819, sta se prito`evala kot `rtvi
dolo~ene znanstvene politike. Vendar sta imela tovarno v Verberie in predavateljski slu`bi v
Parizu, tako da jima nepravi~ni rojaki vendarle niso mogli do `ivega.
V resnici so njune meritve nasprotovale temeljnim principom Gay-Lussacovega64 dela zadnjih
let; to pa seveda ni moglo ostati brez posledic. Namesto domnev Laplacevega kroga sta zago-
varjala Irvinisti~no teorijo Daltona in z njo nasprotovala zmagovitima tekmecema Delarochu65
59
Fox 1968, 192, 196–197.
60
Antoine Laurent Lavoisier (* 1743; † 1794).
61
Fox, 1968, 201; Finn, 1964, 11; Lavoisier, Laplace, 1982, XVI, 39.
62
Nicholas Clément (1778/79; † 1841 Pariz).
63
Charles-Bernard Désormes (1777; † 1862).
64
Joseph Louis Gay-Lussac (* 1778; † 1850).
65
Francois Delaroche (* 1775; † 1813 Pariz)
66
Fox, 1971, 138, 150. Jacques Étienne Bérard (* 12. 10. 1789 Montpellier; † 1869).
67
Finn, 1964, 12.
68
Clausius 1862, ponatis 1864, 278.
69
Pierre Louis Dulong (* 1785; † 1838).
70
Alexis Thérése Petit (* 1791; † 1820).
71
Daltonov zapis v dnevnik junija 1800; Fox, 1968, 191.
72
Henri Victor Regnault (* 1810; † 1878).
73
Mach, 1919, 196.
74
Denis Poisson (* 1781; † 1840).
75
Jean Joseph Welter (* 1763; † 1852).
76
Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 106
77
Amedeo Avogadro (* 1776; † 1856).
2
( cd(CO 2 )) = 1,6·10 J/K m
6 3 2
[e zanimivej{e je bilo Avogadrovo pisanje o afiniteti za kalorik (»Affinita per calorico«, a) pri
plinih:
c2
a=
d
kjer je:
r
d=
r( zrak)
Iz zapisanih Avogadrovih ena~b sledi, da je afiniteta za kalorik pri spojini kar enaka vsoti
afinitet njenih sestavin:80
a i = ∑ a iv i
vi so ute`ni dele`i elementov v spojini. Podobno ena~bo uporabljamo {e danes, le Avogadrovo
afiniteto za kalorik »a« je treba nadomestiti s specifi~no toploto.
Avogadro je zapisal ena~bo, ki povezuje fizikalne in kemi~ne lastnosti plinov:
c = ad = K ma
m je masa molekule, K pa konstanta. Ena~bo je ob znani Avogadrovi hipotezi iz leta 1811
mogo~e izpeljati iz zgornjih trditev. Avogadro leta 1816/17 ni obravnaval specifi~ne toplote pri
konstantni prostornini. Te sicer {e niso znali neposredno meriti, vendar bi jo lahko izra~unal iz
hitrosti zvoka po teoriji Poissona in Laplaca. Vendar je uporabne meritve za enoatomne pline
objavil {ele Dulong; Avogadro jih je uporabil v tretjem delu svojega najobse`nej{ega spisa
Fisica dei corpi imponderabli leta 1838.81
Celo sloviti Carnot82 je bil nekriti~en do meritev Delarocha in Bérarda, ~eprav je nanj vplival
tudi njun nasprotnik Clément. Njuno napa~no izmerjeno odvisnost specifi~ne toplote zraka od
78
Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 103.
79
Avogadro, 1911, CXV.
80
Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 111
81
Avogadro 1816/17, ponatis 1911, 118; Dulong, 1829, 113; Morselli, 1984, 314–315.
82
Sadi Carnot (* 1796; † 1832).
83
Carnot, 1953, 63; Fox, 1971, 183–184.
84
Jacob Ferdinand Redtenbacher (* 1809; † 1863).
85
Natterer, Ann.Phys. (1844) 62: 134; Natterer, Wien.Ber. (1850) 5: 356; Natterer, Wien.Ber.(1851) 6: 568; Natterer,
Wien.Ber. (1854) 12: 202; Natterer, Ann.Phys. (1855) 94: 436). Thomas Andrews (* 1813; † 1885), 1869 (ponatis
1889, 296).
86
Johann Arzberger (* 1778; † 1835 (Hantschk, 1988, 128)).
87
Fox 1968, str 191 in 196. Daltonov zapis iz junija leta 1800 (Fox, 1968, 191) opisuje ina~ico Irvinove teorije, po
kateri naj bi imel vakuum ve~jo specifi~no toploto od zraka enake prostornine. Ta ugotovitev ni bila v nasprotju z
domnevo Delarocha in Bérarda, po kateri z ni`anjem zra~nega tlaka nara{~a njegova specifi~na toplota.
88
Humphry Davy (* 1778; † 1829).
89
James Prescott Joule (* 1818; † 1889).
90
William Thomson (* 1824; † 1907, od leta 1892 Lord Kelvin).
91
William John Macquorn Rankine (* 1820; † 1872).
92
Julius Robert Mayer (* 1814; † 1878).
93
Truesdell 1980, 274
94
Fox, 1971, 298–299.
95
Toplotne `arke imenujemo danes infrarde~e valovanje
96
William Herschel (* 1738; † 1822).
97
Brush 1976, 303.
98
Brush 1976, 322; Kangro 1976, 229.
99
Vdovi~enko 1985, 256–257
100
Lavoisier in Laplace 1783, 5–6
101
Gabriel Lamé (* 1795; † 1870).
102
Simon [ubic (* 1830; † 1903).
103
James Dewar (* 1842; † 1923).
104
Karl Paul Gottfried von Linde (* 1842; † 1934).
105
Louis Joseph Gay-Lussac (* 6. 12. 1778 St. Léonard v Limousin; † 9. 5. 1850 Pariz).
106
Ames, 1898, V, 17.
107
Ames, 1898, 4, 6, 12.
108
Ames, 1898, 29.
4.1.5. Sklep
Brata Gabrijel in Tobija Gruber sta bila med vodilnimi raziskovalci v habsbur{ki monarhiji.
Svoj pe~at sta pustila tudi pri raziskovanju ohlajanja plinov pri {irjenju v vakuum. Razpravljala
sta z najpomembnej{imi sodobniki, potegnila v~asih s pravo in drugi~ znova z napa~no stranjo
in s tem proslavila slovensko fiziko dale~ zunaj na{ih narodnostnih meja.
4.2.2. Heraeus
Dne 1. 4. 1851, vendar brez prvo aprilske {ale, je Wilhelm Carl Heraeus prevzel o~etovo
podjetje »Zum weissen Einhorn« v mestecu Hanau v dr`avici Hesse vzhodno od Frankfurta na
109
Ames, 1898, 41, 88.
110
Johannes Diderik van der Waals (* 1837; † 1923).
111
Mendelssohn, 1977, 47–48; Ayber, 1965, 5.
112
Robida, 1865, 231.
4.2.3. Leybold
Nedale~ stran od Heraeusa je obenem zraslo prav podobno podjetje. Leta 1834 je pri{el mladi
va{ki delavec Ernst Leybold v mesto Köln in se zaposlil kot prodajalec v dobro preskrbljeni
trgovini. Simpati~en ~rnolasec je znal vsakokrat pome`ikniti posko~ni gospodarjevi `eni, ko
starega gospodarja ni bilo doma. Po njegovi smrti jo je seveda veselo poro~il. Leta 1850 je
trgovec z uvo`enim vinom in farmacevtskimi napravami Ernst Friedric Leybold osnoval lastno
samostojno podjetje in vanj vklju~il izdelovanje fizikalnih, kemijskih in lekarni{kih naprav v
Kölnu. @e od leta 1851 je delal poskuse s platino, podobno kot Heraeus. Ta novo odkrita
113
Leybold, 1994, 8.
114
Belhoste, 1991, 178.
ni{kega motorja markiza Achilleja da Jouffroyja. Cauchy je pohvalno ocenil izum v poro~ilih
pari{ki akademiji z dne 2. 11. 1840, 12. 6. 1843 in 3. 8. 1846.115 Cauchy se je za probleme
javnega prevoza zanimal `e med svojimi popotovanji po Evropi, ko je 19. 10. 1832 pari{kim
akademikom predlagal izbolj{ave. Tistega leta je v Franciji stekel prvi vlak z vakuumskim
parnim strojem; v Trst se je pripeljal podobni dunajski vlak {ele v letu Cauchyjeve smrti.116
Achillejev o~e markiz Claude da Jouffroy d’Abbans je `e leta 1775 opisoval parnike in jih
preizkusil na reki Doubs ob {vicarsko-francoski meji leta 1776 in na reki Saône leta 1780 {e
pred posre~enimi poskusi ameri{kega in`enirja Roberta Fultona v Lyonu in na Seni. Takoj po
vrnitvi iz Gorice v Pariz je Cauchy, gotovo hud zaradi dolgotrajnega ve~dnevnega potovanja v
ko~iji in s po~asnimi plovili, pohvalno opisal uporabo vakuuma v Achillejevem parnem stroju
za pogon ladje. Achille je sestavil pogonsko kolo na repu ladje z lopaticami podobnimi dvojni
labodji plavuti in poskrbel za bolj{e izgorevanje v vakuumskem prostoru parnega stroja med
preizkusno vo`njo na katero je povabil tudi Cauchyja.117
@al Achille s parniki ni uspel podobno kot se je ponesre~ilo `e njegovemu o~etu; izum je
uspe{no prodal {ele Fulton. Ob Moignovem izstopu iz jezuitske dru`be se je Achille zato raje
115
Belhoste, 1991, 179.
116
Belhoste, 1991, 156; [orn, 1984, 198.
117
Cauchy, C.R. 2. 11. 1840, ponatis 1885, 1/5: 424, 426–427.
118
Cauchy, C.R. 13. 7. 1846, ponatis 1897, 1/10: 69; Cauchy, C.R. 16. 11. 1846, ponatis 1897, 1/10: 203.
119
Belhoste, 1991, 178, 328.
120
Belhoste, 1991, 177.
Dr. Ferdinand Hessler je {tudiral v Pragi in na Dunaju. Od leta 1826 do 1830 je delal na
univerzi in na Politehniki v Gradcu. Politehnka ali Technische Hochschule v Gradcu se je
121
Belhoste, 1991, 156; Cauchy, 2/15: 412–447.
122
Bader, 1994, 59, 61–62, 106, 290, 358.
123
Scheitz, 1878, 54.
Slika 4.7: Torricellijevi poskusi narisani v Hesslerjevi knjigi po kateri je pisec pou~eval benediktinca
Robido, brali pa so jo tudi ljubljanski fran~i{kani (Hessler, 1852, 272–273); F.
poskusu pa se totalno odbiti `arek bolje prena{a skozi snov z nara{~anjem intenzitete svetlobe,
kar je bil novi argument proti emisijski teoriji svetlobe oziroma proti Newtonovim svetlobnim
delcem. Po Cauchyjevih ena~bah je intenziteta svetlobe sorazmerna kvadratu najve~je hitrosti
molekul etra.
Dne 11. 4. 1836 je Cauchy pri pari{ki akademiji objavil svoje pismo Ampèru o {irjenju in
odboju svetlobe v neprozornih telesih blizu povr{in po ena~bah Younga, Poissona, Fresnela in
Brewsterja. Cauchy je raziskoval predvsem tanke povr{inske plasti kovin, ki so stoletje pozneje
za~ele zanimati {e dedi~e Leyboda in Heraeusa. Hessler je Cauchyjeve domneve o pravokotni
smeri polarizacije glede na vpadno ravnino in o intenziteti svetlobe po prehodu skozi prizmo
potrdil s poskusi in tabeliral kot »sipalno razmerje« v svojem fizikalnem u~beniku.124 Tako sta
Hessler in Cauchy utemeljila sodobno optiko tankih plasti kot pomemben del vakuumske
tehnike Leybolda, Heraeusa in seveda tudi slovenskih podjetij.
124
Hessler, 1852, XLIV–XLV (tabla XI.)
125
Cauchy, 1884, 1/4: 20–21, 30, 32, 312, 331.
126
Mlad`enovi}, 1985, 166; Robida, 1860, 21, 23.
127
Robida, 1860; Rosenberger, 1890, 248–249.
128
Robida, 1860, 23, 25; [ubic, 1874, 460; Maite, 234.
129
[ubic, 1862, 142.
130
Robida, 1861, 7–9; Robida, 1860, 23, 3.
131
Robida, 1861, 7–9.
132
Robida, 1861, 11, 17; Robida, 1862, 2.
133
Bartholin, 1676, Excepta quaedam ex relatione De Islandica glacie et c. Acta medica et philosophica Hafniensia
4/1: 31–33; Mayr, 1678, 50.
134
Bartholin, 1664, ponatis 1674, 18 v Bartholin, Thoma. 1674–1679.
135
Bartholin, 1664, ponatis 1674, 35–53 v Bartholin, Thoma. 1674–1679.
136
Bartholin, 1664, ponatis 1674, 36 v Bartholin, Thoma. 1674–1679.
137
Bartholin, 1664, ponatis 1674, 53–68 v Bartholin, Thoma. 1674–1679.
138
Bartholin, 1664, ponatis 1674, 69–81 v Bartholin, Thoma. 1674–1679.
139
Bartholin, 1664, ponatis 1674, 74–75 v Bartholin, Thoma. 1674–1679.
140
Robida, 1862, 13.
141
Robida, 1862, 13.
snovi in vakuuma. Menil je, da hitrost svetlobe ni odvisna od valovne dol`ine, temve~ le od
intenzitete motnje, ki spro`i nihanje, torej od amplitude nihanja molekul.
V 17. stoletju so dvojni lom in polarizacijo sprva pripisal le islandskemu dvolomcu. Malus je
leta 1811 ti dve lastnosti svetlobe opisal {e za druge snovi in sploh za vse pojave, kjer se
impulz svetlobnega `arka lo~i na komponente ob lomu. Robida je opisal dvojni lom z med-
sebojnimi vplivi svetlobnega impulza in privla~ne sile med molekulami.
^eprav je Robida raziskoval svetlobo in {e posebej polarizacijo s Cauchyjevo teorijo vakuuma
in atomov, je Cauchyjevo povezavo med hitrostjo in valovno dol`ino valov v Mémoire sur la
dispersion de la lumière (1830) in ustrezno Hesslerjevo tabelo iz u~benika omenil le v svoji
zgodovini fizike,143 ne pa v poznej{ih opti~nih razpravah.
142
Robida, 1862, 22. poglavje, podobno kot pri Maxwellovem opisu elektromagnetnega valovanja leta 1873.
143
Robida, 1854, 28; Hessler, 1852, XXXIX–XLV.
144
Belhoste, 1991, 169–170.
145
Belhoste, 1991, 171–172, 280; Arhiv Cauchyjeve prane~akinje madame Pomyers v njeni rezidenci v kraju
Ivoy-le-pré.
146
Cauchy, 1884, 1/4: 36–38, 190.
147
Cauchy, 1884, 1/4: 516, 517, 522.
148
Cauchy, 1884, 1/4: 99, 103, 106.
Poznej{i Stefanov u~itelj baron Andreas von Ettingshausen je tako sodeloval z »za~asnim«
Gori~anom Cauchyjem. Ettingshausen je pri{el na Dunaj s svojim o~etom oficirjem. Najprej
je {tudiral filozofijo, pravo in artilerijske vede na Bombardierschule, kjer je do nedavnega
predaval Vega, za njim pa poznej{i novome{ki profesor Ramutha.150 Nato je Ettingshausna
za~ela zanimati predvsem matematika. Leta 1817 je postal adjunkt za matematiko na univerzi
v Innsbrucku. Od leta 1821 do leta 1835 je bil profesor vi{je matematike na dunajski uni-
verzi, nato pa je zamenjal katedro za fiziko, uporabno matematiko in mehaniko. Leta 1826 je
vodilni dunajski atomist in vakuumist Ettingshausen skupaj z Baumgartnerjem na Dunaju
za~el izdajati odmevno fizikalno-matemati~no revijo. Dne 4. 3. 1840 je Ettingshausen prvi na
svetu posnel fotografijo skozi mikroskop z Daguerrejevim postopkom. Leta 1852 je postal
profesor in`enirskih ved na dunajskem politehni{kem institutu. Leta 1853 je organiziral
Dopplerjev Institut za fiziko dunajske univerze z odmevnimi vakuumskimi poskusi. Utemeljil
je Dunajsko akademijo znanosti in jo od leta 1847 do 1850 vodil kot glavni tajnik. Leta 1862
je bil rektor dunajske univerze; `al ga je kmalu za~ela pestiti bolezen in si je moral izbrati
Stefana za svojega naslednika pri Fizikalnem institutu.
Cauchy si je takoj po odhodu iz Gorice dne 10. 12. 1838 zamislil nihanja molekul okoli
ravnovesne lege, ki jih je opisal kot vzporedne elipse.151 Dopolnil je Descartesov lomni zakon
za primer neprozornih snovi in opisal gibanje `arka v vakuumu.152 Zemlja naj bi ob gibanju
skozi vesolje s seboj nosila {e precej{njo maso etra in z njo povzro~ala aberacijo.153
Cauchy je vztrajal v Gorici vse do polnoletnosti prestolonaslednika; po vrnitvi v Pariz je
potreboval kar nekaj ~asa, da si je povrnil prej{nje ~asti. Podpirala sta ga Biot in Arago,
nasprotoval pa mu je Poisson. Takoj po vrnitvi v Pariz se je Cauchy dne 22. 4. 1839 obregnil
ob Poissonove kritike, da Cauchyjeve ena~be dobro opisujejo prehod svetlobe iz zraka v vodo,
slab{e pa iz zraka v steklo.154 Laplace je neko~ prerokoval veliko prihodnost mali ribi
Poissonu, Lagrange pa domala so~asno malemu Cauchyju; `al pa nih~e ni napovedal njunih
`ol~nih sporov.
Dne 17. 6. 1839 se je v pari{ke zdrahe vme{al {e Irec James MacCullagh; v pismu Aragu je
zahteval prioriteto pri nekaterih Cauchyjevih ena~bah za ra~unanje intenzitete, spremembe faze
in polarizacije svetlobe odbite od kovin. Tako Cauchy kot MacCullagh sta upo{tevala pred-
vsem Brewsterjeve poskuse, ~eravno je Brewster zavra~al valovno teorijo svetlobe.
MacCullagh se je rad zapletal v {tevilne boje za prvenstvo; zdelo se je, da na bojno polje
dolo~enega obetavnega znanstvenega problema vedno vstopi za las prepozno. Sodeloval je z
rojakom Hamiltonom pri njegovih opti~nih raziskavah, leta 1840 pa je v Torinu v stanovanju
prijatelja Babbageja sre~al Cauchyjevega nekdanjega {tudenta Menabrea in Cauchyjevega
nasprotnika s torinske univerze astronoma Jeana Planaja.
Cauchy je dokazoval, da je MacCullagh uporabljal druga~no ena~bo za lomni indeks kovin in
njihovih tankih povr{inskih plasti. Takoj po odhodu iz Gorice je Cauchy dne 28. 4. 1839
149
Cauchy, 1884, 1/4: 330.
150
Aquinas Ramutha (* 1787; † 6. 11. 1861 Novo mesto).
151
Cauchy, 1884, 1/4: 114, 121.
152
Cauchy, 1884, 1/4: 137, 141.
153
Cauchy, 1884, 1/4: 191.
154
Cauchy, 1884, 1/4: 322.
155
Belhoste, 1991, 297, 302, 324–325.
4.2.8. Sklep
Dveletno bivanje v son~ni Gorici je {e posebno spodbudilo Cauchyjevo zanimanje za optiko in
vakuum. @e v Pragi je veliko pisal o etru v vesolju; uporabljal je predvsem ideje svojega
u~itelja Ampèrea. Razmi{ljanja je nadaljeval pod jasnim gori{kim nebom in jih nato pridno
objavljal po vrnitvi iz Gorice.157
S Cauchyjevim delom v Gorici so slovenske de`ele ve~ kot enakopravno vstopile v srednje-
evropski prostor razprav o vakuumu. Vzporedno s Cauchyjevumi razmi{ljanji o vakuumu, etru
in optiki tankih kovinskih plasti ob povr{ini sta zrasli prvi uspe{ni srednjeevropski vakuumski
podjetji Leybold in Heraeus. Teorija in praksa, akademska ter dobi~konosna razmi{ljanja o
vakuumu so se tako razvijala vzporedno in vendarle vsako zase; od Boylovih in Guerickejeve
~asov se nikoli niso ve~ zdru`ila v enotno raziskovanje, saj ju niso ve~ razvijali isti ljudje.
Teorija in poskus sta postala predmet dveh razli~nih poklicev fizika; teoretiki vakuuma so se
vedno bolj lo~evali od raziskovalcev vakuumske tehnike. Cauchyjevo pojmovanje vakuuma in
etra je utrpelo hud udarec z Einsteinovo teorijo brez etra.
156
Cauchy, 1884, 1/4: 333, 343, 431, 493, 495; Rosenberger, 1890, 311, 314; Mlad`enovi}, 1985, 145–146; Belhoste,
1991, 200.
157
Cauchy, 1884, 1/4: 483–484.
1
OSTA, 1, 26. 1. 1863, 9.
2
Dvajsetletni Istran Biasoletto je leta 1814 diplomiral iz lekarni{tva na Dunaju in leta 1823 za name~ek {e doktoriral
iz naravoslovnih ved v Padovi. Leta 1828 je ustanovil prvi botani~ni vrt v Trstu, leta 1838 pa je obiskal ^rno goro
in Dalmacijo; svoje videnje tamkaj{njih prebivalcev je tri leta pozneje popisal v knjigi.
3
Vlacovich, 1862, 531.
4
Vlacovich, 1863, 10.
5
Vlacovich, 1862, 531; 1863, 11.
6
Vlacovich, 1862b, 531; 1862a, 30, 33, 35, 47, 51, 52, 72.
7
Robida, 1857; Rosenberger, 1890, 775.
8
Vlacovich, 1863, 358; Fabbri, 1858; Felici, 1852; 1862.
9
Vlacovich, 1863, 10.
10
Vlacovich, 1862a, 51, 52, 58.
11
Vlacovich, 1862b, 531; 1863, 11.
12
Vlacovich, 1862a, 40-46, 48, 49, 52, 56, 58, 59, 62-63, 66, 68, 69, 72, 73.
13
Riess, 1853; 1867; Vlacovich, 1863, 7, 8.
14
Vlacovich, 1863, 10–11.
15
Vlacovich, 1864; 1868, 424.
16
Vlacovich, 1870; 1880.
17
Vlacovich, 1875, 129, 130, 133–134; Sabaz, 2008, 201.
18
Vlacovich, 1875, 135, 139–141.
19
Programma, 1876, 82; 1892, 49.
20
Vlacovich, 1875, 136, 138, 141–143, 145, 146.
21
Vlacovich, 1875, 147.
22
Vlacovich, 1875, 148; 1876.
23
De`man, 1858, 91.
24
Vlacovich, 1875, 149–151.
25
Informacija Andreja Simona Lune`nika, prodekana za {tudentske zadeve Pedago{ke fakultete Mariborske
univerze.
26
Dadi}, 2004, 12.
27
Edison, 1994, XXXVI, 540–547.
28
Dadi}, 1982, 305; [ubic, 1897, LXIV.
29
Jovanovi}, 1998, 11.
30
Horvat, 1988, 265, 271; Paar, 2004, 38-39.
31
Paar, 2004, 42-44.
32
Tesla, 1999, 18, 67–68.
33
Bok{an, 1932, 243, 264; Tesla, 1981, 75, 97.
34
Maffei, Tschokl, Schöttl, 1775, 1.
35
Sporo~ilo dr. Matev`a Ko{irja, 3. 11. 2003.
Prevod Makove knjige je bil skupaj z originalom prvi~ objavljen na Dunaju leta 1772. Po
rimski {egi o{tevil~enemu uvodu je sledilo 125 strani glavnega teksta. Mako ni prilo`il slik
razen skice neurja pred naslovnico, pod katero se je postavil s stihom iz Ovidovih Metamorfoz.
V uvodu je Mako opisal raziskovanja elektri~ne iskre. V prvem delu je poro~al o naravi strele,36 v
drugem pa o blisku.37 Odobraval je Franklinovo teorijo o vi{ku s pozitivno in o primanjkljaju z
negativno elektriko.38 Benjamin Franklin je bil vpliven prostozidar in obenem dober prijatelj
jezuita Bo{kovi}a ob prepletanju obeh dru`b, ki si o~itno nista bili ravno vedno v laseh.
Vega in Maffei sta bila gotovo ponosna, ko sta videla, kako je Mako citiral celo Valvasorjevo
Slavo39 z opisom dveh vodometov v Cerkni{kem jezeru. Ko je z neba bliskalo in streljalo, je
stari dovtipne` Valvasor sli{al donenje, kot da bi obenem tolkli ob razli~ne pavke. Cerkni{ka
vodometa sta se mu zdela podobna votlinama. V enem je opazil svetlobo, iz drugega pa se je
vzdigovala megla nabrana ob neurju. Valvasor ni dvomil, da pojav povzro~a elektrika, ~eravno
bi mu danes le te`ko verjeli na besedo. Bo{kovi}ev prijatelj, izdelovalec prvih strelovodov v
Torinu piarist Giacomo Battista Beccaria, je poro~al o podobnih vodnih vrtincih v Modeni.40
36
Mako, 1775, 1–57.
37
Mako, 1775, 59–125.
38
Mako 1775, 4.
39
Valvasor, 1689, 50/4: 49; Mako, 1775, 41.
40
Mako, 1775, 17, 42
Slika 5.8: Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell,
1778); F.
Gotovo je prav opis raziskovanj rojaka Valvasorja dokon~no prepri~al Maffeija, Vego in nje-
gove so{olce, da so dali teze za svoj kon~ni izpit vezati ravno v Makovo knjigo.
Na zadnjih dvajsetih straneh prvega dela je Mako povzel opazovanja strel po vsej Evropi. Leta
1761 je strela je udarila v njegov doma~i dunajski akademski kolegij. Z bakrene strehe je stekla
navzdol, ne da bi po{kodovala leseno ohi{je; nato je glasno udarila ob zvon. Od tam je po vod-
niku med trdnim ohi{jem in streho prodrla v kapelo Sv. Ksaverja ter kon~no udarila v posreb-
reni in pozla~eni kip Matere Bo`je. Strela je leta 1770 ponovno zadela majhen stolp istega
Slika 5.10: Vakuumska ~rpalka in Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran-
~i{kanih (Ambschell, 1791, tabla slik 1, sliki 1 (pojasnjena na 1: 37) in 3 (pojasnjena na 1: 44)); F.
kolegija; potovala je po bakreni strehi, se spustila po `eleznih vratih in prodrla v sobe.41 Leta
1770 je spet nevarno po~ilo, tokrat v vrata dunajskega kolegija.42 Mako je opisal {e bliskanje v
Benetkah 26. 5. 1752 in 18. 6. 1764,43 neurje v Temi{varu 1. 2. 177244 ter nedavno strelo, ki je
41
Mako, 1775, 49.
42
Mako, 1775, 72.
43
Mako, 1775, 46, 47.
44
Mako, 1775, 77.
Slika 5.13: Elektrostatika v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1791, slika
19 na tabli 3 (pojasnjena na 4: 671)); F.
Slika 5.14: Dvojna vodna ~rpalka v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell,
1793, 5: slika 9 na tabli 1); F.
45
Mako, 1775, 50.
46
Maffei, Tschokl, Schöttl, 1775, 52.
47
Mako, 1775, 85.
48
Mako, 1775, 93–95.
zdelo ravno posre~eno. Dunajsko kritiko je objavil Grailich, predhodnik Jo`efa Stefana, ki je
malo pred tem kritiziral tudi Robido. Na Slovenskem narodnostnem ozemlju so se za~eli `e
zelo zgodaj zanimati za razelektritve. Naprave fizikalnih kabinetov niso bile namenjene zgolj
dijakom. Zanimivej{e nabave je gimnazijski profesor fizike med letoma 1853 in 1866, rav-
natelj gimnazije in nekaj ~asa tudi realke ~e{ki Nemec Mitteis, preizku{al tudi pred izbrano
dru`bo izobra`enih some{~anov na predavanjih pred Dru{tvom kranjskega muzeja v Ljubljani.
Zanimivosti so v De`elnem muzeju predstavljali tudi drugi. Tako je fizik Thomas Schrey,
Mitteisov namestnik, 10. 12. 1856 dopolnil Mitteisovo predavanje o razvoju stereoskopa s
prikazom najnovej{ih metod za merjenje jakosti elektri~ne iskre. Schrey je bil rojen leta 1830 v
Logatcu, med letoma 1862 in 1870 je bil direktor ljubljanske realke, nato pa je od{el na realko
v Celovec.
Mako je povzel Bianchinijev49 poskus iz leta 1750, ko je zapi~il v tla kot sve~a ravno helebardo in
jo povezal z verigo. Opazil je svetlikanje znano pod imenom »ogenj Sv. Helene« oziroma Sv.
Erazma. Bianchini je ugotavljal, da je elektri~na materija iz ozra~ja vstopila v helebardo.
Poskus je trajal le ~etrt ure, nato pa so se nadobudni raziskovalci pred nevihto kar urno skrili
pod streho devinskega gradu. Suha glava je {e vedno ve~ vredna od obetajo~ega znanstvenega
odkritja. Grajski kastelan je bil Maffeijev boter Jo`ef Thurn-Hoffer, dokler ni Devina leta 1774
skupaj z gradovoma Sagredo in Vipulziano po njem prevzel mlaj{i brat, grof Janez Krstnik.
49
Mako, 1775, 93.
Slika 5.17: Elektri~ni in vakuumski poskusi Je`i~ana Robide v neko~ I. Tu{ekovi knjigi, ki jo danes
hranijo ljubljanski fran~i{kani (Robida, 1847, tabla slik 2 ); F.
50
Mako, 1775; Dadi}, 1982, 1: 355.
51
Mako, 1775, 91.
52
Maffei, Tschokl, Schöttl, 1775, 40 (tezi XV in XVI).
53
Robida, 1857, 4; Robida, 1858, 59.
54
Robida, 1857, 4, 31, 33; Grailich, 1858, 426.
55
Robida, 1857, 31–33.
5.2.6. Sklep
Tesla je celo leto delal med vrlimi Maribor~ani. To pa ni vse, kar ga ve`e na na{e prednike.
Mnoge med njegovimi raziskavami so bile povezane z znanstveniki na{ega rodu. Resda si
zaenkrat niti no~emo prisvojiti Tesle, kot to zaporedoma in vsevprek po~no Ameri~ani, Srbi ali
Hrvatje. V bodo~e pa – kdo ve?
56
Jovanovi}, 1998, 13, slika 20.
57
Pertot, 1962, 103.
58
Ganot, 1886, 692.
59
Razpet, 2009, 136.
60
Razpet, 2009, 136.
61
Höflechner, 1994, 1: 38, 46.
62
Boltzmann, 1994, 1: 46; Dick, Kerber, 1993, 35.
63
Razpet, 2009, 136.
64
Razpet, 2009, 137.
65
Razpet, 2009, 137.
66
Razpet, 2009, 137.
67
Razpet, 2009, 138.
68
Pov{i~, 1978, 7.
69
Razpet, 2009, 139.
70
Ho~evar, 1881, 79.
71
Razpet, 2009, 138.
72
Segre, 1986, 197–198; Ganot, 1886, 691.
73
Hummel, 1821, 49–56.
74
Hummel, 1821, 54.
75
Gervais, Hummel, 1821, 8, 33, 37, 39.
76
Hummel, 1833, 213–235.
77
Hummel, 1833, 214, 218.
78
Hummel, 1833, 221, 222.
79
Rosenberger, 1890, 286.
80
Hummel, 1833, 224–225.
81
Rosenberger, 1890, 803.
82
Rosenberger, 1890, 802-803; Holtz, 1865, 126: 157; Poggendorff, 1865, Ann.Phys. 135: 469; Töpler, 1867,
Ann.Phys. 127: 178; Poggendorff, 1869, Ann.Phys. 139: 513.
83
Anton [antel, 2006, 400, 421, 427-428.
84
Holtz, 1865, 168, 192/193 (fig. 4 tab. 1).
85
Holtz, 1865, 169; Rosenberger, 1890, 281.
86
Holtz, 1865, 171; Rosenberger, 1890, 668.
87
Holtz, 1865, 157; Poggendorff, april 1865, Monatsberichte der Akademie; Töpler, Ann.Phys. 125: 469.
Poldrugo desetletje za Holtzom je dne 31. 3. 1881 innsbru{ki gimnazijski profesor Ho~evar
dopolnil Holtzove raziskave. Ker Ho~evar ni bil akademik, je svoje delo dunajski akademiji
predlo`il preko svojega pokrovitelja, profesorja L. Pfaunderja z univerze v Innsbrucku.
Pfaunder je bil seveda voljan pomagati, saj je Ho~evar domiselno opisal poskuse s Hotzovim
influen~nim strojem oziroma elektroforjem, s katerim sta se pred njim ubadala Hummel in
Holtz; to je bila poleg razprav o mehaniki in Wheatstonovem mostu edina Ho~evarjeva ekspe-
rimentalna fizikalna razprava.88 Ho~evarjev mentor Pfaundler je bil ugledni vitez `elezne krone
3. razreda, nosilec zlatega kri`ca s krono za zasluge in ~lan mnogih akademij in dru{tev. Pri-
vo{~il si je izdajanje svojega lastnega Compendium der Experimentalphysik, kjer je med
drugim objavil A. [antlov izum `ivosrebrne vakuumske ~rpalke zasnovan leta 1883 tako, da je
padajo~e `ivo srebro ~rpalo zrak iz posode. Na Gra{kem fizikalnem institutu je Pfaundler takoj
po Röntgenovem odkritju snemal rentgenske fotografije,89 dne 21. 1. 1896 pa je na seji dunaj-
ske akademije objavil rentgenske fotografije igle v dlani za potrebe kirurgije z osvetlitvami
dolgimi 15 do 20 minut.90 Vsekakor je bil Pfaundler za Ho~evarja nadvse dobrodo{el vir
podatkov o najnovej{ih vakuumskih tehnikah, predvsem pa vplivna zveza za Ho~evarjevo pri-
dobitev visoko{olske katedre.
Ho~evar je uporabil Holtzov influen~ni stroj (elektrofor) z neenakima plo{~ama premera 60 cm
na razdalji 3 mm;91 tiste dni je bil gimnazijski profesor v Innsbrucku in si je napravo omislil
kar v doma~em laboratoriju. Holtzova napravo so {e donedavna s pridom uporabljali v srednje-
{olskih predavalnicah,92 saj so dobljene napetosti ve~je od navadnih elektrostati~nih kolovratov
ali baterij odkritelja napr{evanja Groveja po meritvah Rudolpha Kohlrauscha in Rossettija.
88
Pov{i~, 1978, 8.
89
[ubic, 1896, 187.
90
Glasser, 1959, 186.
91
Ganot, 1886, 698.
92
Opomba profesorja Rasta Snoja z Vegove gimnazije v Ljubljani.
93
Ganot, 1886, 199, 700–702.
94
Vlacovich, 1862, 57.
95
Ho~evar, 1881, 179.
96
Bowers, 2001, 21.
97
Bowers, 2001, 191, 213.
98
Bowers, 2001, 69.
99
Bowers, 2001, 43, 57, 59, 61, 68.
5.3.7. Sklep
Ho~evar je pri svojih zgodnjih vakuumskih poskusih nadgradil dotedanje poznavanje elektro-
forja in zgodnjih vakuumskih elektronk pod blagodejnim vplivom svojih dunajskih profesorjev
Stefana in Boltzmanna. ^eravno se je pozneje posvetil predvsem matematiki, je uvodoma
izpri~al zavidljivo fizikalno nadarjenost ob domiselni uporabi Geisslerjevih vakuumskih elek-
tronk. Ho~evarjeva hkratna usmerjenost v eksperimentalno vakuumsko tehniko in ~isto mate-
matiko ni bila tako nenavadna, kot se morda danes zdi na prvi pogled, saj se je znanstvenega
dela na podoben na~in lotil tudi Geisslerjev sodelavec, bonnski profesor Plücker.
6.1.1. Uvod
Tabela 6.1: [tiri generacije Peterlinovih doktorandov
1
Milan ^opi~ je bil Ravniku somentor pri diplomi in magisteriju predno je bil habilitiran za mentorja doktorandom.
2
Samec, 1871, 281.
3
Samec, 1871, 259.
4
Samec, 1871, 268.
5
Bernik, 1964, 16.
6
Bufon, 1964, 370–372.
7
Smerdu, 1964, 382.
8
^lanek ob 50letnici smrti, Jutro, 20. 8. 1939; sporo~ilo Tanje Peterlin-Neumaier 17. 12. 2006.
9
Peterlin-Neumaier, 2004, 46.
10
Letopis Akademije znanosti in umetnosti. 1938–1942 (1943) 1: 296, 298, 308, 332; Letopis Slovenske Akademije
znanosti in umetnosti, 1948–1949 (1950) 3: 65; Ohranjeni Sam~ev tipkopis na listu polovi~nega A4 formata,
Knji`nica SAZU.
11
Osredkar, Polenec, 2000, 22.
6.1.4. [tudij
Anton Peterlin mlaj{i ni bil zadovoljen s svojim gimnazijskim profesorjem fizike ^ade`em,
vendar sta mu veliko pomagala univerzitetni profesor biologije Pavle Gro{elj in stric dr. Simon
Dolar, ki je bil profesor matematike, fizike in filozofije na gimnaziji v Kranju. Simon Dolar je
poro~il Zofijino mlaj{o sestro Mihaelo (Helo) Pu~nik. Njun sin Daro Dolar je postal profesor
fizikalne kemije na Univerzi v Ljubljani; bil je bratranec Antona Peterlina mlaj{ega, sodelovala
pa sta pri javnih predavanjih o radioaktivnosti v Ljubljani.13 Leta 1965 je pri Dolarju doktoriral
iz kemijskih ved Karel Ju`ni~.14 K. Ju`ni~ je `ivel na Mirju v Ljubljani z `eno Danico, sinom
12
Vodopivec, 1971, 94; SBL, 2: 321; 4: 864.
13
Pismo sestre Marje Lapajne Peterlinu v ZDA 30. 5. 1955; pismo K. Pau~nikove Peterlinu 7. 9. 1955, prejeto 12. 9.
1955 (GDP).
14
Kokole, 1969, 64.
15
Kokole, 1969, 63, 75.
16
Bartol, 1961, 106.
17
Peterlinova personalna mapa (arhiv IJS v Podgorici).
18
Bartol, 1961, 108.
19
Bartol, 1961, 105, 108.
20
Bartol, 1961, 106–107.
21
Sporo~ilo Sa{e Svetine 6. 12. 2006.
22
Peterlin, 1940, 261.
23
Peterlin, 1940, 262.
24
Peterlin, 1940, 273-274.
25
Peterlinovi zapiski v letnem semestru 1950 k u~beniku iz leta 1940 (Gradivo dru`ine Peterlin, hrani Tanja
Peterlin-Neumaier).
26
Peterlin, 1940, 280.
27
Peterlin, 1940, 284.
28
Peterlin, 1940, 330.
6.1.6. Okupacija
Aprila 1941 je bil Peterlin za kratek ~as vpoklican k vojakom v okolico Cerknice, vendar je
fronta hitro razpadla in je pod italijansko zasedbo nadaljeval s predavanji v Ljubljani. Maja
1942 so Italijani iskali Peterlinovega asistenta [kerlaka zaradi ilegalnega razpe~avanja parti-
zanskih novic; ker ga niso dobili, so zaprli kar Peterlina za dva tedna. Maja 1941 je bil Peterlin
`e ~lan ilegalnega mati~nega odbora OF na univerzi v Ljubljani, kjer je posredoval akcijske
naloge sodelavcem OF na Filozofsko pa tudi na Tehni{ko fakulteto. Mati~ni odbor OF na uni-
verzi je najprej vodil prof. dr. Franc [turm, nato pa prof. dr. Anton Ocvirk.
Senat univerze je 18. 6. 1943 izvolil Peterlina za izrednega profesorja, vendar italijanske
oblasti izvolitve niso potrdile. 9. 7. 1943 je bil Peterlin ponovno izvoljen za honorarnega
predavatelja na Tehni{ki fakulteti.
Po izkrcanju v Normandiji so ga maja 1944 zaprli domobranci. 7. 7. 1944 je bil priprt na
policijski postaji in izpu{~en; na seji uprave so mu tega dne izposlovali pla~ani {tudijski dopust
29
Novice IJS, marec 2003; sporo~ilo Tanje Peterlin Neumaier 2006.
30
Peterlinovo rokopisno pismo Ramov{u 29. 12. 1944 na strani in pol, Zapu{~ina Frana Ramov{a, Knji`nica SAZU.
Za pomo~ se zahvaljujem knji`ni~arju SAZU Dragu Samcu.
31
Ivan Vidav, pismo Tanji Peterlin-Neumaier, 10. 7. 2006
32
Poro~ilo Ane Benedeti~ 12. 10. 1982 (Peterlinova personalna mapa, Arhiv IJS v Podgorici).
33
Sporo~ilo Djordja Krsti}a, absolventa iz leta 1959, dne 26. 12. 2006.
34
Peterlin-Neumaier, 2003, 69.
35
Peterlinovo pismo Ladu Kosti 23. 8. 1955.
36
Peterlinovo pismo Jo`i Wilfanu (Vilfan, * 6. 7. 1908 Trst) iz Detroita v Beograd 23. 7. 1955, ki ga ni odposlal
temve~ je napisal drugo pismo (GDP; SBL, 4: 469).
37
Za informacijo se zahvaljujem Rudolfu Podgorniku.
38
Sa{a Svetina, 6. 12. 2006.
39
Sporo~ilo Tanje Peterlin Neumaier 6. 12. 2006.
40
GDP.
41
F. M. Penning pri Philipsu leta 1937 s povojnimi izbolj{avami.
42
Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 9. 7. 1955, prejeto 13. 7. 1955 (GDP).
43
Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 30. 7. 1955 (GDP).
44
Pismo Marje Lapajne bratu Peterlinu v ZDA 5. 11. 1955, stran 3 (GDP).
45
Janez Dekleva, pismo Peterlinu 30. 7. 1955 (GDP).
46
Karel Kajfe`, pismo Peterlinu 10. 10. 1955, prejeto 13. 10. 1955 (GDP).
47
Arhiv IJS v Podgorici, zapu{~ina M. Osredkar, dostavil Janez Stepi{nik 31. 1. 2006
48
GDP.
49
Peterlinovo pismo `eni 24. 9. 1955 (GDP).
50
Bartol, 1961, 110.
51
Peterlin, pismo Kraigherju 6. 8. 1960, priloga, stran 4a (GDP).
52
Peterlinovo pismo Kraigherju 11. 5. 1961; Kraigherjevo pismo Peterlinu 26. 7. 1961, stran 1 (GDP).
53
Peterlinovo pismo Ivanu Supeku v Zagreb 12. 10. 1960 (GDP).
54
Sporo~ilo Tanje Peterlin-Neumaier 17. 12. 2006.
55
Peterlinovo tipkano pismo J. Mil~inskemu 30. 9. 1978 na polovici strani (Arhiv SAZU, za najdbo se zahvaljujem
Dragu Samcu).
56
Kri`ani~, Strnad, 1979, 48–49.
57
ARS, AS 1961 {katla 71, mapa 722.
58
Zvezna komisija za nuklearno energijo = SKNE, Savezna komisija za nuklearnu energiju.
59
ARS, AS 1961, {katla 6, mapa 13.
60
Osredkar, Polenec, 2000, 319.
61
Panjan, 2002, 43; ARS, AS 1961, {katla 9, mapa 20.
62
ARS, AS 1961, {katla 1, mapa 1.
63
Kajfe`, pismo Peterlinu 10. 10. 1955, prejeto 13. 10. 1955 (Gradivo dru`ine Peterlin, hrani Tanja Peterlin-
Neumaier).
64
Dekleva, 2000, 203.
65
Alojz Paulin, sporo~ilo 6. 2. 2007.
66
Livingston, Blewett, 1962, 134
67
ARS, AS 1961, {katla 11, mapa 25.
68
Dekleva, 2000, 202–205; Osredkar, 2000, 319.
69
Sporo~ilo Ale{a Gabri~a 31. 1. 2007.
70
ARS, AS 1961, {katla 11, mapa 25.
71
Navin{ek, 2000, 160; Panjan, 2002, 43.
72
Dekleva, 2000, 201.
6.2.5. Sklep
Rankovi}ev obra~un s Peterlinovo dedi{~ino je {el skozi dve fazi. Najprej ga je nadomestil s
fiziki iz sosedne stavbe na Jadranski 19, ki so nadvse nespretno prevzeli oblast na IJS s
pomo~jo reaktorskih strojnikov. To je bil le manever, ki naj bi prikril dejanski prevzem oblasti
s strani partije, ki je po novem letu 1963 urno prevzela direktorski stol~ek, predsedovanje Stro-
kovnemu odboru in Znanstvenemu svetu IJS. Peterlin je zaznamoval za~etek sodobne fizike v
Ljubljani na najbolj{i mo`ni na~in. »Darilo«, ki so mu ga ob sre~anju z Abrahamom priredili
nevo{~ljivci morda ni bilo najbolj prijetno, je pa Peterlinu v ZDA odprlo obzorja kot redko
kateremu slovenskemu u~enjaku.
73
Panjan, 2002, 43.
74
Kokole, 1969, 62.
75
Navin{ek, 2000, 162.
76
Strojnik, 1955, 214.
7.1. Uvod
Slovenci se od nekdaj dobro zavedamo dose`kov znanstvenic `enskega spola. Raziskali smo
razvoj od prvih knjig fizi~ark v na{em prostoru do na{ih prvih vakuumistk, ki so do{tudirale
pred letom 1963.
tov, ki je dotlej domala ni bilo. Tako se je tik pred prvo svetovno vojno podoba predavalnic
nenadoma mo~no spremenila.
Med prvimi vakuumistkami se je v Angliji uveljavila Phoebe Sarah Marx, po poroki znana kot
Hertha Ayrton. Herthin o~e je bil poljski `idovski priseljenec, ki je v Angliji vodil majhno
draguljarno in urarstvo. Matemati~ne vede je {tudirala v Cambridgeu, vendar v njenem ~asu
tam `enskam {e niso izdajali diplom; dobila je le potrdilo leta 1880. Zato je morala opraviti
dodatne izpite in diplomirati na Londonski univerzi. Kmalu po diplomi je spremenila ime iz
Phoebe v Hertha. Jeseni 1884 je obiskovala predavanja v laboratoriju profesorja Williama E.
Ayrtona, s katerim se je naslednje leto poro~ila. Leta 1895 je za~ela objavljati poskuse z
razelektritvami oblo~nico v reviji The Electrician, ki jih je leta 1902 povzela v knjigi. Leta
1899 je postala prva ~lanica presti`ne Institution of Electrical engineers. Tam je kot prva
`enska predavala o oblo~nici, pozneje pa je s podobno temo nagovorila {e Kraljevo dru`bo v
Londonu. Dogodka sta vzbudil {tevilne odmeve celo v tisku zunaj strokovnih krogov.
Po mo`evi smrti si je Hertha v doma~i hi{i postavila laboratorij, londonska Kraljeva dru`ba pa
jo je nagradila s Hughesovo zlato medaljo za raziskovanje oblo~nih razelektritev. Od leta 1905
do leta 1910 je za mornarico razvijala standardizirane ogljikove elektrode. Med prvo svetovno
vojno je izumila ventilator kot obrambo pred nem{kimi bojnimi plini, vendar ga armada ni
sprejela.
V habsbur{ki monarhiji so dekleta tisti ~as ob~asno dobivala dovoljenja za poslu{anje uni-
verzitetnih predavanj, vendar o rednem vpisu ni bilo govora. Za reden {tudij je bilo treba opra-
1
De`man, 1856, 11.
Slika 7.2: Serafinine in Karlove meteorolo{ke meritve leta 1892 (AS, Privatni Arhiv Karel De`man,
fasc. 854, {k. 17).
2
Mitteis, 1854, 7.
3
AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 20.
4
[ubic, 1876, 531.
Tabela 7.1: De`manovi povzetki lastnih, Serafininih in J. Zeilengerjevih meritev iz let 1857 in 1858
(K. De`man, Naturwissenschafte in Krain. Jahresheft Krain. Museum (Ljubljana), 1858, pp. 3–6,
12–15)
Medtem ko so med 12. 6. 1850 in 30. 6. 1851 v Ljubljani vna{ali meteorolo{ke meritve v
lastoro~no narisane preglednice, sta Serafina in Karel {tevilke `e vpisovala v uradne obrazce
dvojnega A3 formata, ki so jih z Dunaja razpo{iljali po vsej monarhiji.5 Do leta 1888 je izpol-
njene obrazce podpisoval Karel kot »Deschmann«, v naslednjih letih pa jih je podpisovala
njegova sestra kot »S. Deschmann«. Ob glavi preglednic sta navajala merilne naprave, pred-
vsem Kappellerjev barometer. Merila sta ob sedmi in deveti uri zjutraj. V preglednico sta
zapisovala namerjene tlake in temperature, medtem ko sta {tevilo vetrovnih dni, padavine in
strele posebej se{tela v obrazcu desno spodaj.6
Svoje rezultate sta sproti objavljala v kratkih zapisih pri Laibacher Zeitung. Dne 28. 1. 1857
sta objavila celo stran A3 formata svojih meritev. Zgornji del po dolgem razpolovljene strani
sta napolnila z meritvami vlage, temperature v stopinjah Réamurja in padavin za posamezne
mesece leta 1856. V spodnjem delu ~asopisnega lista sta objavila po en odstavek o zna~ilnostih
vremena za vsak mesec preteklega leta. Podobna vendar kraj{a poro~ila sta objavila ob vsakem
za~etku novega leta.7 Enake meritve za leti 1856 in 1857 sta obenem z dodatnimi
podrobnostmi objavila v glasilu Muzejskega dru{tva.8
Dne 13. 12. 1860 sta objavila podatke o tlaku, temperaturi in drugih zna~ilnostih vremena na
dan objave in napoved za naslednji dan, podobno kot beremo v sodobnih ~asopisih. Napoved
sta ponovila 11. 1. 1869 in {e pozneje.9
Serafina je `e uporabljala evropske vremenske karte z izobarami za obdobje od 1. 1. 1888 do
31. 12. 1888 in na dan 16. 10. 1872 za ZDA z izotermami narisanimi v barvah. V letu svoje
smrti (1896) je uporabljala celo zemljevid sne`ne odeje merjen po vsem svetu. Zbirala je tudi
meritve drugih vremenoslovcev.10 Tako je Serafinina zapu{~ina kar prava zgodovina kranjske
in celo svetovne meteorologije druge polovice 19. stoletja.
De`mana sta razpravo Das Klima in Krain objavil brez oznake avtorstva v knjigi zdravnika
Keesbacherja. De`man je imel tedaj 62 let; tako imamo razpravo upravi~eno za krono njego-
5
AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 15.
6
AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 17.
7
AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 19.
8
De`man, 1858, 1–18.
9
AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 16.
10
AS, Privatni Arhiv Karel De`man, fasc. 854, {k. 18.
Tabela 7.2: Brat in sestra De`man analizirata svoje meritve meteorolo{kih veli~in (K. De`man, Das
Klima in Krain. In: Krain (ur. Frederich Keesbacher). Ljubljana 1883, 24–25).
Slika 7.3: Meteorolo{ke meritve Serafine De`man oktobra 1892 (AS, Privatni Arhiv Karel De`man,
fasc. 854, {k. 17).
11
Sporo~ili dr. Veronike Kralj Igli~ dne 16. 5. 2005 in 8. 10. 2005.
12
Krsti}, 2002, 100.
13
Dobovi{ek ^ujec, 2010, 444.
7.8. Nanocevke
7.8.1. Uvod
Vsako veliko odkritje skriva svojo majhno predzgodovino. Enako je s prvimi anorganskimi
nanocevkami, ki so jih pred desetletjem sestavili v Ljubljani. Podobno kot so nanocevke rasle
22 dni v laboratorijih Odseka za trdne snovi Instituta Jo`ef Stefan, se je znanje potrebno za
njihov izum kopi~ilo na Kranjskem dolgi dve stoletji. Zgodbo za~enjamo s Hacquetovimi
pionirskimi mikroskopiranji kristalnih struktur plesni konec leta 1776 na prostorih dana{nje
ljubljanske tr`nice na Vodnikovem trgu, kjer je do potresa stalo poslopje liceja.
14
Sporo~ilo mag. Djordja Krsti}a dne 16. 5. 2005 in dr. Danice Burg-Han`el, 15. 9. 2005.
15
Hacquet, 1790, 27.
16
Magazin für das Neueste aus der Physik und Naturgeschichte. 3/3: 34; Hacquet, 1790, 20.
17
Hacquet, 1790, 25.
18
Ti{ler, 2003, 73.
Karol Schulz Edler pl. Strassnitzki je bil profesor matematike v Ljubljani med letoma 1827
in 1834. V ~asu slu`bovanja v Ljubljani je Schulz objavil pet knjig in prav toliko
pomembnej{ih znanstvenih razprav o kristalografiji in matematiki; po odhodu iz Ljubljane je
kljub prezgodnji smrti objavil {e enajst knjig. Njegova najbolj{a {tudenta sta bila Franc
Mo~nik in Mihael Peternel. Pred reformo je Schulz predaval po sedem ur matematike na
teden v nem{kem jeziku po Appeltauerjevem u~beniku teoreti~ne matematike, ki so ga
uporabljali {e drugod po monarhiji, med drugim na univerzah v Schulzovi rodni Galiciji in v
Olomucu, kjer je pozneje predaval Schulzov u~enec Mo~nik.
19
Diogenov, 1960, 169.
20
Schulz, 1827, 5.
21
Schulz, 1827, 52.
22
Schulz, 1827, 100.
23
Stiller, 1989, 48, 67.
24
Krones, 1886, 137, 290.
25
Schematismus Laibacher Gouvernenments Königreichen Illyrie für das Jahr 1834, stran 155.
26
Tartini, 1977, 1, 8, 11, 70, 94, 161, 277, 279, 309, 385, 399, 439, 443.
27
Euler, pismo Goldbachu leta 1750; Euler, 1758, 109–140; Cantor, 1901, 3: 556.
28
Schulz, 1835, 87.
29
Schulz, 1835, 85.
30
Abbée René Just Haüy (* 1743; † 1822).
31
Eckert, Schubert, Torkar, 1992, 21; Senechal, 1995, 13; Rezanov, 1988, 30; Hauptman, 1989, 24.
32
Auguste Bravais (* 1811; † 1863 (Senechal, 1995, 17, 19)).
33
Klein, 1989, 381.
Sumio Iijima je {tudiral v Tokiu in Sendaiju. Med letoma 1970 in 1982 je raziskoval kri-
stalne snovi z visoko lo~ljivimi elektronskimi mikroskopi dr`avne univerze v Arizoni, vmes
pa je leta 1979 obiskal univerzo Cambridge. Po vrnitvi na doma~i otok je do leta 1987 delal
pri japonskem podjetju za razvoj raziskovanja, nato pa pri NECu v Tskubi blizu Tokia, kar od
34
La~en Benedi~i~, 1999, 76–77.
Reschef Tenne je bil rojen v Izraelu, ki je prav tedaj nastajal v pri~akovanju dokon~nega
nem{kega poraza. Diplomo, magisterij in doktorat je dobil na @idovski univerzi v Jeruzalemu
kombinirajo~ {tudij fizike in kemije. Po treh {tudijskih letih v [vici se je zaposlil v
Weizmannovem in{titutu v Rehvotu v Izraelu, kjer je leta 1995 postal redni profesor. Poleti
1991 je gostoval na Tokijski univerzi in tam poslu{al predavanje pet let starej{ega Iijime o
novem odkritju ogljikovih nanocevk. Reschefu so takoj padle v o~i posebnosti ogljika, ki se
je v nanocevkah obna{al podobno anorganskim snovem. Po vrnitvi domov se je posvetoval s
sodelavci in po nekaj mesecih `e poro~al o prvih uspehih z anorganskimi nanocevkami,
Sprva nikakor {e ni mislil na prodajo in industrijsko uporabo svojih izumov na japonski
na~in, saj so ga predvsem navdu{evale izredne lastnosti nanocevk, katerih lastnosti lahko
zaznavno predruga~imo `e z majhnimi spremembami premera in vija~nosti cevk. Lastnost je
primerljiva z drugimi danes priljubljenimi materiali, denimo z barvitimi spremembami
teko~ih kristalov ob majhnem nara{~anju temperature ali pa s spremembami kristalnih
struktur inkomenzurabilnih snovi ob faznih prehodih raztegnjenih na {iroko temperaturno
obmo~je. Kmalu je Rashef ugotovil prednosti svojih anorganskih cevk pred Iijimovimi ob
uporabah pri visokih temperaturah, tlakih in obte`itvah. Kljub temu pa imajo danes ogljikove
nanocevke {e vedno velike prednosti na tr`i{~u: kdor prvi pride, pa~ prvi melje.
Izraelci so objavili `e prva teorijska izra~unavanja z zmogljivi ra~unalniki; eksperimentalnemu
delu so nakazali nove dimenzije s koristnimi napotki.35 O~itno gre pri anorganskih nanocevkah
za rast novih spojin stabilnih le v valjasti geometriji. Pojem kristala razvit v Hacquetovi dobi se
prav danes hitro spreminja ob preu~evanju novih simetrij in {e posebno kvazikristalov in
nanocevk, ki jih Hacquetovi sodobniki nikakor niso pri~akovali. Res je bil opis pravilnosti
kristalov `e takoj sprva nekoliko prisiljen, saj so vzporedno odkrivali teko~e kristale in druge
oblike, ki nikoli niso bile povem skladne s sistemati~nim razvr{~anjem »navadnih« kristalov.
Kljub temu se je opis idealne kristalne mre`e Schulza in sodobnikov obdr`al do danes, ko
o~itno kar kli~e po spremembah. Zdi se, da idealnih pravilnih struktur v naravi ni, tako kot jih
ni v odnosih med ljudmi. Nedavna uradna sprememba opisuje kristale predvsem v povezavi z
njihovim obna{anjem do rentgenskih `arkov.36
Novi vpliv geometrije na pojmovanje stabilnosti v kemiji spominja na prevrat, ki so ga
raziskovanja geometrijskih simetrij pred stoletjem spro`ila v fiziki visokih hitrosti in velikih
razdalj ob Einsteinovem »~udovitem« letu. Med pomembne lastnosti kemijske spojine sodobni
35
Seifert, Köhler, Tenne, 2002, 2497.
36
Za opombo se zahvaljujem dr. Janezu Dolin{ku.
SKLEP 353
Kazala
Kazalo tabel
Tabela 1.1: Terpinov (1655) seznam gornjegrajskih knjig po enotah z opisi vakuuma v primerjavi s
trinajst let poznej{im Schönlebnovim popisom knjig de`elnega glavarja grofa Volfa Engelberta
Turja{kega. Schönleben je v svoj katalog vnesel dobrih trikrat ve~ enot od Terpina . . . . . . 23
Tabela 1.2: Terpinov popis knjig z opisi vakuuma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
Tabela 1.3: [kofijske gornjegrajske knjige z razpravami o vakuumu na strani 21v Terpinovega
popisa iz leta 1655; zadnji dve sta bili na pape`evem indeksu prepovedanih knjig . . . . . . . 36
Tabela 2.1: Vodilna znanilca nove znanosti v kranjskih knji`nicah njunih dni . . . . . . . . . . . . 60
Tabela 2.2: Turja{ke, Valvasorjeve in ljubljanske fran~i{kanske knjige iz Galileijevega rimskega
(Academia dei Lincei) oziroma florentinskega (Academia del Cimento) kroga, Keplerjevega
dvora Rudolfa II. in Baconovih logov poznej{e Royal Society. . . . . . . . . . . . . . . . . . 60
Tabela 2.3: Boylove vakuumske knjige pri Valvasorju in drugod po Kranjskem . . . . . . . . . . . 61
Tabela 2.4: Druge Valvasorjeve revije (prvi {tirje zapisi) in knjige o vakuumskih tehnikah med
njegovimi 79 fizikalnimi deli na Bogen{pergu; pozneje so romale v Zagreb . . . . . . . . . . 61
Tabela 2.5: Drugo vakuumsko tehni~no branje v ljubljanski zbirki Volfa Engelberta Turja{kega . . 61
Tabela 2.6: Devetnajst Kircherjevih knjig v Volfovi knji`nici ({estnajst razli~nih in po dva izvoda
Musurgie, Oedipisa ter Iter Extaticum I), {tiri pri Valvasorju in ena pri kapucinih v Kranju . . 62
Tabela 2.7: Mariborske in kranjske kapucinske knjige naravoslovnega zna~aja razporejene po
letu natisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65
Tabela 2.8: Z vakuumom povezana literatura lo{kih in kranjskih kapucinov, ki jo je Joahim
(1740–1753) uvrstil k filozofiji s fiziko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66
Tabela 2.9: Z raziskovanjem vakuuma povezani medicinski spisi v lo{ki kapucinski zbirki . . . . . 68
Tabela 2.10: Knjige o vakuumskih in podobnih tehnikah novome{kih fran~i{kanov od kartezijanskih
u~benikov do prvih slovenskih del.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68
Tabela 2.11: Pomembnej{i Vovkovi nakupi vakuumskih naprav za fizikalni kabinet . . . . . . . . 73
Tabela 2.12: Lastni{ki zaznamki gvardijana Leonarda Butor~i~a v ljubljanskih fran~i{kanskih
knjigah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
KAZALA 355
Tabela 2.13: Prirodoslovne, fizikalne, matemati~ne, stavbarske in tehni{ke knjige o vakuumu pri
cistercijanih v Sti~ni, ve~inoma iz Florjan~i~eve zapu{~ine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 156
Tabela 2.14: Medicinske, kemijske in biolo{ke knjige povezane z vakuumskimi tehnikami med
cistercijani v Sti~ni. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159
Tabela 2.15: Slovenski ob~udovalci vakuumskega plovila Francesca Lana Terzija . . . . . . . . . 177
Tabela 2.16: Grof, od leta 1654 knez Janez Vajkard Turja{ki pi{e Kircherju . . . . . . . . . . . . . 182
Tabela 2.17: Vakuumske tehnike v knji`nici barona Jo`efa Kalasanca Erberga v Ljubljani (1798)
in nato v Dolu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 183
Tabela 2.18: Vakuumski spisi, ki jih je prebirala Marija Terezija baronica Wintershoffen poro~ena
Or{i} dokler jo vakuumu o~itno nenaklonjeni mo` ni obdol`il ~arovni{tva . . . . . . . . . . . 184
Tabela 2.19: Keplerjeve knjige, ki jih je hranil Janez pl. Pu~ar ob smrti leta 1650; podedoval jih je
pravnik dr. Franc pl. Ott (Otto), lastnik dolenjskih gra{~in Svibno, Maténa in Ro`enbah pri
Velikih Lipljenih ju`no od [kofljice. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
Tabela 2.20: Kaspar Schottove knjige o vakuumu med Kranjci. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185
Tabela 2.21: Vakuumski spisi ljubljanskih jezuitov z znanim letom nakupa . . . . . . . . . . . . . 186
Tabela 2.22: Zoisova fizika vakuuma in elektrike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 198
Tabela 2.23: Zoisova filozofija vakuuma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207
Tabela 3.1: Knjige o astronomskih in sorodnih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke
knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral pekin{ki {kof, fran~i{kanski tretjerednik Alexander de
Gouvea; izbrali smo tiste, ki so bile izdane v ~asu Hallersteinovega `ivljenja. . . . . . . . . . 222
Tabela 3.2: Knjige o astronomskih in drugih to~nih znanostih iz nekdanje misijonarske pekin{ke
knji`nice Pe-t’ang, ki jih je neko~ bral Hallerstein. Dela objavljena za ~asa njegovega
`ivljenja smo razporedili po ~asu natisa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223
Tabela 3.3: Astronomske in bogoslovne knjige v popotnih torbah Hallersteina in Laimbeckhovena. 226
Tabela 3.4: Wolffova dela pri cistercijanih v Sti~ni in pri fran~i{kanih v Novem mestu . . . . . . . 229
Tabela 3.5: Matemati~ne in astronomske knjige Hallersteinove dobe z datiranimi ekslibrisi
ljubljanskih jezuitov, ki jih je tudi Hallerstein hranil v svoji pekin{ki knji`nici. . . . . . . . . 229
Tabela 3.6: Knjige zunaj matemati~nih znanosti pomembne za na{e kraje iz nekdanje
misijonarske pekin{ke knji`nice Pe-t’ang, ki jih je Hallerstein svoj ~as uporabljal
v svoji knji`nici kolegija Nant’ang . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 230
Tabela 3.7: Nekdanje knjige Kichizaemon VI. Sumitomoja o vakuumskih tehnikah in sorodnih
podro~jih tiskane pred Hallersteinovo smrtjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 235
Tabela 3.8: Neko~ Kichizaemon VI. Sumitomove knjige o rudarskih tehnologijah objavljene v
Hallersteinovi dobi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236
Tabela 4.1: Gruberjeve reference pri raziskovanju toplotnih pojavov v podtlaku. . . . . . . . . . . 250
Tabela 4.2: Pomembnej{e zgodnje meritve specifi~nih toplot v kcal/(kg K): . . . . . . . . . . . . . 257
Tabela 5.1: Poglavja [ubicove Telegrafije, ki so usmerjala prve elektrotehni{ke zamisli mladega
Tesle . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 299
Tabela 6.1: [tiri generacije Peterlinovih doktorandov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 311
Tabela 6.2: Peterlinovi diplomanti in doktorandi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 327
Tabela 7.1: De`manovi povzetki lastnih, Serafininih in J. Zeilengerjevih meritev iz let 1857
in 1858 (K. De`man, Naturwissenschafte in Krain. Jahresheft Krain. Museum (Ljubljana),
1858, pp. 3–6, 12–15). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 341
Tabela 7.2: Brat in sestra De`man analizirata svoje meritve meteorolo{kih veli~in (K. De`man,
Das Klima in Krain. In: Krain (ur. Frederich Keesbacher). Ljubljana 1883, 24–25). . . . . . . 342
Tabela 7.3: Prvih dvanajst `ensk z diplomami in doktorati iz fizike in meteorologije v Ljubljani
do leta 1963 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 343
KAZALA 357
Slika 1.20: Naslovnica zelo vplivne Fraunhofferjeve smaragdne tabele, ki so jo ljubljanski fran~i{kani
uporabljali kar za herbarij (Fraunhoffer, 1699); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
Slika 1.21: Navodila za izdelavo zlata in manj `lahtnih kovin pri ljubljanskih fran~i{kanih po
smernicah Basiliusa Valentinusa (Anonimno (1767. Kurze Nachricht vom Auro Potabili
Stein Der Weisen, 2: 35, Ponatis: Hans Von Osten alias J. Pawlecki 1771. Eine große
Herzstärkung für die Chymisten. Berlin); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Slika 1.22: Ro~ni prepis naslova poglavja v delu Stari~evih navodil za izdelavo zlata ob ljubljanskem
Tromostovju: se je ljubljanskim fran~i{kanom kdaj posre~ilo (Stari~, 1682, rokopis strani
470–494, tu stran 490); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
Slika 1.23: Stari~evi skici meritev za pravilno izdelavo krogle, ki bo dobro zatesnila smodni{ki
vakuum v topovski cevi pri ljubljanskih fran~i{kanih stoletje pred Vegovimi izbolj{avami
sto`~aste oblike mo`narjev (Stari~, 1682, 320–321); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
Slika 1.24: Stari~evi skici meritev za pravilno tesnjenje smodni{kega vakuumskega prostora
v topovski cevi pri ljubljanskih franci{kanih (Stari~, 1682, 316); F.. . . . . . . . . . . . . . . 32
Slika 1.25: Naslovna stran Kemijskih spisov z dobrodu{nim portretom Basiliusa Valentinusa
v tri stoletja poznej{em ponatisu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Basilius, 1769); F. . . . . . . . 32
Slika 1.26: Naslovna stran rokopisa Basiliusa Valentinusa iz leta 1480 v stoletja poznej{em prepisu
pri ljubljanskih fran~i{kanih (Basilius, 1480). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33
Slika 1.27: Ljubljanska ognjena krogla iz leta 1596: naslovnica vladarjevega ukaza podpisanega
7. 10. 1596 v tedanji gra{ki prestolnici s pe~atom pri vrhu (Arhiv Slovenije, Vicedomov
arhiv, {k. 181, fasc. I/102, IX–2, str. 4). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
Slika 1.28: Keplerjevo pismo iz Gradca 8. 12. 1598 u~itelju Maestlinu v Tübingen s poro~ilom
o bivanju v Petanjcih v 40. vrstici (Stuttgart, Würtenber{ka de`elna knji`nica, Cod. Math.
Fol. 14a, listi 78–86). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35
Slika 1.29: Slika pred naslovnico iz Cornaeusove (1657) knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih; F. . . 40
Slika 1.30: Vakuumska naprava v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cornaeus, 1657, 1: 381); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
Slika 1.31: Vakuumske ~rpalke v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cornaeus, 1657, 1: 382); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41
Slika 1.32: Barometri v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cornaeus,
1657, 1: 385); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Slika 1.33: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cornaeus, 1657, 1: 395); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
Slika 1.34: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cornaeus, 1657, 1: 396); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Slika 1.35: Vakuumski pripomo~ki v Cornaeusovi (1657) knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cornaeus, 1657, 1: 403); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43
Slika 1.36: Rokopisne pitagorejske tabele bralca Schottove aritmetike v zagreb{kem ponatisu
pri ljubljanskih fran~i{kanih (Schott, 1725); ducat let poznej{i ponatis istega Schottovega
dela je uporabljal ve~kratni gvardijan Ludvik Buset, lektor filozofije na Sveti gori leta 1747,
ki je pri ljubljanskih fran~i{kanih shranil tudi zajetne teolo{ke spise; F.. . . . . . . . . . . . . 44
Slika 1.37: Vakuumske ~rpalke na figurah 5–8 Metzburgove knjige pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Metzburg, 1793, 5: tabla 1); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45
Slika 1.38: Pove~ane vakuumske ~rpalke na figurah 5–8 Metzburgove knjige pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Metzburg, 1793, 5: tabla 1); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
Slika 1.39: Vakuumske naprave ~rpalke iz Metzburgove knjige s Heronovim vodnjakom na
figuri 30 pri ljubljanskem fran~i{kanu Ivu Bonelliju (Metzburg, 1793, 5: tabla 2); F. . . . . . 46
Slika 1.40: Naslovnica knjige Schottovega u~itelja Kircherja iz leta 1657, kjer je Turja~anov
knji`ni~ar Schönleben posebej poudaril, da gre za darilo samega pisca Kircherja. Turja~an
je imel v Ljubljani kar 19 Kircherjevih knjig, vsaj tri med njimi pa mu je Kircher osebno
podaril. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KAZALA 359
del pri ljubljanskih fran~i{kanih. Prva listina (litera) ozna~uje domnevno pravilen potek dogajanja;
druga sku{a ponazoriti napake Averroesovega mnenja (Aristotel, 1562, 162v (FSLJ-5 d 4)); F.. 77
Slika 2.20: Ponazoritev gibanja po metu z roko v Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih
del pri ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 334v (FSLJ-5 d 4)); F. . . . . . . . . . . . . 78
Slika 2.21: Sila te`e in akustika zvoncev v Zimarovem povzetku Aristotelovih in Averroesovih del
pri ljubljanskih fran~i{kanih (Aristotel, 1562, 39v (FSLJ-5 d 4)). . . . . . . . . . . . . . . . . 78
Slika 2.22: Hrbet Tartaretijeve v usnje vezane filozofije s pronicljivim opisom vakuuma in atomov
(Tartareti, 1621?); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79
Slika 2.23: Aristotel pomotoma prekolne vakuum za naslednji dve tiso~letji v pari{kih zbranih delih
(Aristotel, Du Val, 1629, 358) v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici; F. . . . . . . . . . . . . . 80
Slika 2.24: Naslovna stran leidenske izdaje Baconovega dela iz leta 1636 v ljubljanski fran~i{kanski
knji`nici (Bacon, 1636); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
Slika 2.25: Naslovna stran Baconove knji`ice o vetrovih pri ljubljanskih fran~i{kanih (Bacon,
1662); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
Slika 2.26: Naslovna stran prevoda Bacona, ki ga je Stubenberg posvetil Turja{kemu knezu leta
1654; F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Slika 2.27: Rubeus po latinsko o Vsemogo~ni stvaritvi vakuuma in listek z nem{kimi opombami
ljubljanskega bralca (Rubeus, 1653, 1: 348); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82
Slika 2.28: Naslovnica drugega dela Merinerovega te~aja filozofije z lastni{kimi vpisi Brenna in
Budnovi}a pri ljubljanskih fran~i{kanih (Merinero, 1659); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83
Slika 2.29: Naslovna stran Trieujeve knji`nice pri ljubljanskih fran~i{kanih z Blagajevim lastni{kim
vpisom (Du Trieu, 1675); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
Slika 2.30: Okra{ena za~etnica na naslovni strani Regiomontansove inkunabule iz leta 1490, ki jo je
navajal Columbus leta 1669 (Regiomontanus, 1490); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85
Slika 2.31: Naslovnica Rabesanusove fizike s Franceti~evim lastni{kim vpisom pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
Slika 2.32: Kazalo Rabesanusove fizike s Franceti~evo nalepko pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Rabesanus, 1664); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86
Slika 2.33: Naslovna stran Rabesanusove fizike z Budimirjevim lastni{kim zapisom pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Rabesanus, 1664); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
Slika 2.34: Baroskop v Naravoslovni filozofiji fran~i{kana Mocenicija (Mocenici, 1670, 167); F. . 87
Slika 2.35: Naslovna stran Sichenove filozofije in fizike z dokaj sodobno predstavitvijo vakuuma
ima pri ljubljanskih fran~i{kanih odrezan znak antwerpskega tiskarja Bellerja in prvotnim
ekslibrisom fran~i{kanske knji`nice v Kircherjevi doma~i Fuldi iz leta 1671 (Sichen, 1666); F. 88
Slika 2.36: Sichenova uvodna obravnava vakuuma z ozalj{ano za~etnico poglavja (Sichen, 1666,
2: 100); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88
Slika 2.37: Naslovna stran Sonnenove knjige, ki jo je pri ljubljanskih fran~i{kanih bral poznej{i
gvardijan Bernard Schein tako, da nam je svoje zanimanje ovekove~il s podpisom (Sonneno,
1672); Schein je predaval filozofijo v Novem mestu leta 1708, nato pa je predaval na
ljubljanskih glavnih {tudijih leta 1716 in 1717; F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89
Slika 2.38: Naslovna stran Arnùjeve filozofije iz leta 1685 nabavljene pri ljubljanskih fran~i{kanih
leta 1726 (Arnù, 1685); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
Slika 2.39: Naslovna stran Geyssove priredbe Skotove filozofije z zavra~anjem vakuuma (Geyss,
1700); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91
Slika 2.40: Naslovna stran Mendocove knjige iz leta 1701 pri ljubljanskih fran~i{kanih (Mendoca,
1701); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91
Slika 2.41: Naslovna stran Engelmayrjevega u~benika fizike pri ljubljanskih fran~i{kanih (Engelmayr,
1738); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92
Slika 2.42: Vivianijeva skica v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Viviani, 1746, 2: 152); F. . . . . 92
KAZALA 361
Slika 2.71: Slika 2 o Hauksbeejevem merjenju te`e zraka iz drugega dela Ferrarijeve filozofije
s fiziko (Ferrari da Monza, 1754, 2: tab 3 in str 2: 81); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
Slika 2.72: Slika 1 z barometri, slika 2 s Pascalovim poskusom in slika 4 z dvigovanjem vode
s pomo~jo vakuumske ~rpalke iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari da
Monza, 1754, 2: tab 4 in str 2: 83, 84); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111
Slika 2.73: Huygensovi sifoni na sliki 4 iz drugega dela Ferrarijeve filozofije s fiziko (Ferrari
da Monza, 1754, 2: tab 5 in str 2: 88); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
Slika 2.74: Prva tabla slik z mehaniko in hidrostatiko v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cartier, 1756, tabla 1); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
Slika 2.75: Tabla slik Kopernikovega sistema v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Cartier, 1756, tabla 2); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
Slika 2.76: Tabla opti~nih meritev v Cartierjevem delu pri ljubljanskih fran~i{kanih (Cartier, 1756,
tabla 12); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113
Slika 2.77: Scherfferejeva vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1752, figura
134); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
Slika 2.78: Scherfferejevo zvonjenje v vakuumu vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Scherffer, 1752, figura 150); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114
Slika 2.79: Scherfferejevi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Scherffer, 1763, figura
109 na tabli XI); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115
Slika 2.80: Nolletovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 2); F. 115
Slika 2.81: Poskusi z Nolletovo vakuumsko ~rpalko v knji`nici fran~i{kanskega samostana
v Ljubljani (Nollet, 1755, tabla slik 1 desete lekcije drugega dela); F. . . . . . . . . . . . . . 116
Slika 2.82: Nolletovi vakuumski poskusi z barometri in zra~no pu{ko pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Nollet, 1751, tabla slik 4 desete lekcije drugega dela); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
Slika 2.83: Nolletovi vakuumski poskusi z `ivalmi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751,
tabla slik 5 desete lekcije drugega dela); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
Slika 2.84: Nolletovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 1
lekcija 6); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116
Slika 2.85: Nolletovi poskusi z barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, tabla slik 3
lekcija 7 drugega dela); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
Slika 2.86: Nolletova vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Nollet, 1751, Tom 1, tabla I
lekcija 2); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
Slika 2.87: De le Fondova vakuumska ~rpalka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla
slik 13); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
Slika 2.88: De le Fondovi vakuumski poskusi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla
slik 14); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118
Slika 2.89: De le Fondovi barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Fond, 1785, tabla slik 15); F. . . 118
Slika 2.90: Tehtanje magdebur{kih polkrogel in vakuumska ~rpalka trnavskih jezuitov iz leta
1752 pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jezuiti Trnava, 1752, slike na koncu knjige, hidrodinamika
in aerodinamika, figuri 16 in 24); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Slika 2.91: Tehtanje vakuuma in vakuumske ~rpalke v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, prva tabla slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 10 in 6); F. . . 120
Slika 2.92: Obte`itev Guerickejevih magdebur{kih polkrogel in elektri~no svetlikanje vakuumske
posode v Jaszlinszkijevi Splo{ni fiziki pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky, 1756, druga
tabla slik na koncu Splo{ne fizike, figuri 19 in 17); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
Slika 2.93: Jaszlinszkyjevi poskusi z elektrostatiko pri ljubljanskih fran~i{kanih (Jaszlinszky,
1756, tabla 5); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
Slika 2.94: Jaszlinszkyjevi poskusi z magnetnimi silnicami (Jaszlinszky, 1756, tabla slik 6); F. . . . 121
Slika 2.95: Donatusovi barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Donatus, 1754, tabela slik 1); F. . . 122
KAZALA 363
Slika 2.121: Skice ljubljanskega fran~i{kanskega profesorja iz leta 1745 (Anonimno, 1745, 204r); F. . . 136
Slika 2.122: Opis vakuuma iz rokopisa Skotove fizike zapisanega pri ljubljanskih fran~i{kanih
pred letom 1777 (Anonimno, 175?, Incipit Philosophia naturalis, seu Physica FSLJ-16 g 115/
Liber Quartus Physicorum, 9); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137
Slika 2.123: Dodatek o lokalnem gibanju v vakuumu pri ljubljanskem fran~i{kanskem profesorju
iz let 1768 in 1771 (Anonimno, 1768, 2: 98); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 139
Slika 2.124: Le Grandova (1679) slika pred naslovnico pri ljubljanskih fran~i{kanih; F.. . . . . . . 141
Slika 2.125: Le Grandova slika umetnega vodometa vode pod nadtlakom zraka (Le Grand, 1679,
624); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141
Slika 2.126: Le Grandova skica Descartesovih vrtincev okoli magneta pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Le Gramd, 1679, 599); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
Slika 2.127: Brixianusovi vakuumski barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih (Brixianus, 1751,
sliki 15 in 17 na tabli XII); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
Slika 2.128: Magnetni poskusi z nadtlakom in vakuumom v Erbergovi ljubljanski izdaji
Musschenbroeka pri ljubljanskih fran~i{kanih (Musschenbroek, 1754, tabla 2); F. . . . . . . . 143
Slika 2.129: Magdenbur{ki vakuumski polkrogli iz Gulfove Filozofije v ljubljanski fran~i{kanski
knji`nici (Gulf, 1753, 110); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144
Slika 2.130: Vezne posode iz Gulfove Filozofije v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gulf,
1753, 9); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144
Slika 2.131: Kopernikov sistem iz Gulfove Filozofije v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Gulf,
1753, 200); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144
Slika 2.132: Prva stran Markili~eve ljubljanske fran~i{kanske filozofije z razglabljanji o vakuumu
(Markili~, 1755, 1); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145
Slika 2.133: Markili~eva ljubljanska fran~i{kanska filozofija o vakuumu (Markili~, 1755, 775); F. . 145
Slika 2.134: Markili~ev vstavek v spis proti vakuumskim teorijam Fortunata iz Brescie (Brixianusa)
(Markili~, 1769– 1774, 306/397); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 146
Slika 2.135: Huberjeva skica ravnovesja v kapljevini kot uvod k opisu vakuumskih ~rpalk
(Huber, 1797, 66); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147
Slika 2.136: Huberjev opis vakuumskih ~rpalk in barometra (Huber, 1797, 66); F. . . . . . . . . . 147
Slika 2.137: Naslovna stran Zinsmeisterjevega u~benika (Zinsmeister, 1799); F. . . . . . . . . . . 148
Slika 2.138: Zinsmeisterjeva skica termometra (Zinsmeister, 1799, 1: 19); F. . . . . . . . . . . . . 148
Slika 2.139: Zinsmeisterjeva skica barometra (Zinsmeister, 1799, 1: 77); F. . . . . . . . . . . . . . 149
Slika 2.140: Zinsmeisterjev opis magdebur{kih polkrogel (Zinsmeister, 1799, 1: 83); F. . . . . . . 149
Slika 2.141: Zinsmeisterjev opis Bo{kovi}eve sile pri majhnih razdaljah med atomi po znameniti
Bo{kovi}evio krivulji (Zinsmeister, 1799, 2: 23); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150
Slika 2.142: Zinsmeisterjevo raziskovanje prvega nihaja Bo{kovi}eve sile pri najmanj{ih razdaljah
med delcema (Zinsmeister, 1799, 2: 29); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150
Slika 2.143: Zinsmeisterjeva skica molekul (Zinsmeister, 1799, 2: 39); F. . . . . . . . . . . . . . . 150
Slika 2.144: Zinsmeisterjevo preu~evanje veznih posod in vakuuma v sifonu (Zinsmeister, 1799,
2: 154); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151
Slika 2.145: Naslovna stran I. Tauffererjevega anonimno izdanega ljubljanskega u~benika
pri ljubljanskih fran~i{kanih (Taufferer, 1765); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155
Slika 2.146: Redlhammerjeve skice poskusov z barometri pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Redlhammer, 1755, tabla slik 6); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158
Slika 2.147: Redlhammerjeve skice vakuumskih poskusov s cevmi in kapljevinami pri
ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer, 1755, tabla slik 7); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . 158
Slika 2.148: Redlhammerjeve skice vakuumskih poskusov pri ljubljanskih fran~i{kanih (Redlhammer,
1755, tabla slik 7). Josip (Josef) Redlhammer je bil eden vodilnih zagovornikov Bo{kovi}eve
KAZALA 365
Slika 2.172: Vakuumske, elektri~ne in opti~ne slike v Neumannovem u~beniku pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Neumann, 1808, tabla slik k 3. delu); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190
Slika 2.173: Kersnikov portret . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 195
Slika 2.174: Lalandovo poglavje o obisku pri Piran~anu Tartiniju, ki ga je prebiral tudi Zois
v svoji zbirki (Lalande, 1769, 8: 292). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 196
Slika 2.175: F. Zallingerjeve ilustracije v povezavi z Bo{kovi}evo teorijo sil (Zallinger, 1777, 5,
tabla slik 1 na koncu); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202
Slika 2.176: Vakuumska vodna ~rpalka in Boylova ~rpalka (antilia) na F. Zallingerjevih skicah
v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zallinger, 1793, 2: fig. 58 (antilia premens
v hydrocontiflerum) in 60 (antilia pneumatica) na tab. 2); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
Slika 2.177: Logaritmi~ni ra~un za dolo~anje prostornine vakuuma CD v ~rpalki za pouk ljubljanskih
fran~i{kanskih {tudentov konec 18. stoletja (Zallinger, 1793, 2: 118–119 v povezavi s fig.
60 na tab. 2); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
Slika 2.178: Naslovna stran, skice za ra~unanje atmosferskega zra~nega tlaka in vodni vakuumski
~rpalki na F. Zallingerjevih slikah v ljubljanski fran~i{kanski knji`nici (Zallinger, 1793, 2:
fig. 56 , 57 (antilia premens) in 59 (antilia fugens) na tab. 1); F. . . . . . . . . . . . . . . . . 204
Slika 2.179: Vakuumska ~rpalka pri J. A. Zallingerjevi predstavitvi modernih izvedb Guerickejevega
izuma za ljubljanske fran~i{kanske {tudente (Zallinger, 1801, 3: fig. 9 tab. 3); F. . . . . . . . 204
Slika 2.180: Latinski ljubljanski licejski lastni{ki vpis v Francoeurovem u~beniku iz ~asa Ilirskih
provinc (Francoeur, 1807 (NUK-8511)). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 208
Slika 3.1: Hauksbeejeva vakuumska ~rpalka iz leta 1719 (Hauksbee, 1719, Tab. I.).. . . . . . . . . 214
Slika 3.2: Hauksbeejevo tehtanje pritiska zraka na magdebur{ki polkrogli leta 1719 (Hauksbee,
1719, Tab. IIII.). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 214
Slika 3.3: Zadnja izpitna vpra{anja Zoisa in so{olcev pri profesorju Biwaldu leta 1772 in naslovna
stran leto starej{ega gra{kega nem{kega prevoda Aepinusovih raziskav elektrike (Biwald,
Aepinus Zois, et all, 1772, 7); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220
Slika 3.4: Zadnja platnica Zoisovega izpita in Aepinusovih raziskav v Biwaldovi izdaji pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Biwald, Aepinus Zois, et all, 1772); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221
Slika 3.5: Gnomoni v Bionovih opisih Matemati~nih naprav (Bion, 1752, 358 (Plo{~a 30)).. . . . . 227
Slika 3.6: Wildov ljubljanski popis (1800) Wolffovega Compendiuma iz leta 1744, ki si ga je
privo{~il tudi Hallerstein v Pekingu (Wilde, 1800, 117).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228
Slika 3.7: Naslovna stran gra{ke izdaje Gobartove raziskave vakuuma v barometru pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Gobart, 1746) in naslovnica gra{kih izpitnih vpra{anj pri ljubljanskem profesorju
fizike Karlu Dillherrju; F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232
Slika 3.8: Gobartove slike barometrov vpete na koncu knjige iz leta 1746 pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Gobart, 1746); F.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232
Slika 3.9: Razli~ne oblike posodja v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knji`nice (Barba,
1729, 166). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237
Slika 3.10: Plav`i in posodje za izlo~evanje kovin v Barbovi Metalurgiji iz Sumitomove knji`nice
(Barba, 1729, 184). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 237
Slika 3.11: Inkunabula v vezavi Dalhamove Fizike iz ljubljanske fran~i{kanske knji`nice (Dalham,
1756, 1:); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
Slika 3.12: Molekule, kot si jih je zamislil Dalham v drugem delu Fizike, ki so jo brali Japonci v
Sumitomovi knji`nici in v NUKu, medtem ko je pri ljubljanskih fran~i{kanih ohranjen le
prvi del (Dalham, 1753, 2: slika 7 na tabli 1). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 240
Slika 3.13: Barometri med Japonci in Ljubljan~ani (Dalham, 1753, 2: slike 7–12 na tabli 5). . . . . 240
Slika 3.14: šsGravesandova ~rpalka z dvema batoma na Japonskem in v Ljubljani (Dalham, 1753,
2: slika 12 na tabli 18). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241
KAZALA 367
Slika 5.1: Prva stran nepaginiranega popisa koprskega fizikalnega kabineta z napravami, ki so
jih za~eli nabavljati leta 1850. Naprave 5–11 je Vlacovich uporabljal pri raziskovanju iskrenja
(Vlacovich, Nicolò in drugi. 1850– 1871 (1885). Inventario del Gabinetto di Fisica. I.R.
Ginnasio Superiore di Capodistria. Mestni Arhiv Koper, {katla 10/3). . . . . . . . . . . . . . 284
Slika 5.2: Vlacovichova elektroliza s cink-ogljikovima platinastima ali drugimi kovinskimi
plo{~ami v mo~ni `vepleni kislini (Vlacovich, 1875, 145). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287
Slika 5.3: Vlacovicheva elektroliza s cink-ogljikovima plo{~ama ob nazorni predstavitvi gibanja
molekule cinka (Vlacovich, 1875, 146). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 287
Slika 5.4: Skica vakuumske `arnice v fran~i{kanski ljubljanski knji`nici (Winkler, 1844, 81); F. . . 288
Slika 5.5: Opombe s svin~nikom ljubljanskega fran~i{kanskega opazovalca sodobnih elektri~nih
in vakuumskih naprav (Schreiner, 1891, 170); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 289
Slika 5.6: Strela od morski obali odtisnjena pred naslovnico prevoda Makove knjige, vezane
ob izpitne teze profesorjev Maffeija, Schöttla in Tschokla, ki so jih zagovarjali Vega in
so{olci avgusta 1775. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 292
Slika 5.7: Skica prve uspe{ne meritve stisljivosti vode v Ambschellovi in Herbertovi knjigi pri
ljubljanskih fran~i{kanih (Herbert, Ambschell, 1778); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293
Slika 5.8: Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell,
1778); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293
Slika 5.9: Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell,
1778, tabla slik2); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294
Slika 5.10: Vakuumska ~rpalka in Bo{kovi}eva krivulja v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih
fran~i{kanih (Ambschell, 1791, tabla slik 1, sliki 1 (pojasnjena na 1: 37) in 3 (pojasnjena
na 1: 44)); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 294
Slika 5.11: Vakuumska ~rpalka v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell,
1791, tabla slik 1, slika 1 (pojasnjena na 1: 37)).; F . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295
Slika 5.12: Vakuumska posoda v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell,
1793, slika 19 na tabli 2 (pojasnjena na 2: 172)); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295
Slika 5.13: Elektrostatika v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1791,
slika 19 na tabli 3 (pojasnjena na 4: 671)); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 295
Slika 5.14: Dvojna vodna ~rpalka v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell,
1793, 5: slika 9 na tabli 1); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 296
Slika 5.15: Stiskanje vode in vakuumska posoda v Ambschellovi knjigi pri ljubljanskih fran~i{kanih
(Ambschell, 1793, tabla slik 2, sliki 11 (pojasnjena na 2: 77) in 17 (pojasnjena na 2: 102)); F.. 297
Slika 5.16: Prva meritev stisljivosti vode v Ambschellovi knjigi z drugega zornega kota pri
ljubljanskih fran~i{kanih (Ambschell, 1793, 5: slika 23 na tabli slik 5); F. . . . . . . . . . . . 297
Slika 5.17: Elektri~ni in vakuumski poskusi Je`i~ana Robide v neko~ I. Tu{ekovi knjigi, ki jo
danes hranijo ljubljanski fran~i{kani (Robida, 1847, tabla slik 2 ); F. . . . . . . . . . . . . . . 298
Slika 5.18: Guerickejevi polkrogli.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 300
Slika 5.19: Guerickejeve skice vakuumske ~rpalke na poti do odkritja. . . . . . . . . . . . . . . . . 301
Slika 5.20: Ho~evarjev u~benik pri ljubljanskih fran~i{kanih (Ho~evar, 1890); F. . . . . . . . . . . 302
Slika 5.21: Skica Gervaisijine in Hummlove naprave za izbolj{anje kakovosti piva in vina pri
fran~i{kanih, pisana na ko`o `ejnim ljubljanskim ljubiteljem {tajerskih vin (Gervais, Hummel,
1821, 13, 19–20, slika na koncu knjige); F. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 305
Slika 5.22: Ho~evarjeva skica Holtzovega elektroforja (Ho~evar, 1881, 710). . . . . . . . . . . . . 306
Slika 5.23: Holtzov elektrofor (Ganot, 1886, 697; Holtz, 1865, 192/193 (fig. 1. Tab. 1)). . . . . . . 307
Slika 5.24: Skica delovanja Holtzovega elektroforja (Ganot, 1886, 698). . . . . . . . . . . . . . . . 308
Slika 5.25: Carréjeva izbolj{ava Holtzovega elektroforja (Ganot, 1886, 701). . . . . . . . . . . . . 308
Slika 5.26: Ho~evarjeva skica Wheatstonejevega mostu (Ho~evar, 1882, 486). . . . . . . . . . . . 309
Slika 6.1: Vakuumska elektronka v na{em prvem univerzitetnem u~beniku fizike (Peterlin, 1940,
261 in dodatek 1).. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321
KAZALA 369
Kazalo oseb
A Johann Joachim Becher (* 1635 Speyer; † 1682 London).
Mihael de Achau (OFMobs; † 9. 12. 1529 Ljubljana). 129 68, 166, 180
Johann Adams starej{i († 1773). 244 Kazimir Bedekovi} (* 2. 3. 1726 Sigetec; SJ; † 4. 5. 1782
Dunaj). 146, 147, 384
[kof Albertus Magnus (grof Bollstädt, * 1193 Lauingen
na Bavarskem; † 15. 11. 1280 Köln). 64, 66, 106, Ambro`a Beden~i~a (OFMobs; † 4. 4. 1750 Kostanovac).
395 136, 379
Giuseppe Belli (* 1791; † 1860). 306
Jean Le Rond d’Alembert (1717–1783). 169
Bonaventura Belluto Catanensi (* 1599/1600; † 1676).
Alessandro Achillini (* 1463; † 1512). 76
81, 82, 85, 88, 110, 396
Aegid (Egidio) Romano (* okoli 1243; † 1316). 91
Giannbattista Benedetti (Benedictis, * 1530 Benetke;
William Aglionby (* okoli 1642; † 28. 11. 1705). 174 † 1590 Torino). 16, 17, 384
Maria Gaetana Agnesi (* 1718; † 1799). 337 Abraham Bennet (* 1750; † 1799). 305, 393
Eusebius Amort (* 15. 11. 1692 Bibermuehle na Carlo Benvenuti (* 1716; SJ; † 1789). 235, 236
Bavarskem; † 5. 2. 1775 Polling). 156, 162, 382 Laurent Béraud (* 1703 Lyon; † 1777). 221
André-Marie Ampère (* 1775; † 1836). 268, 274, 275, Bernard a Ratisbona (* Regensburg; OFMobs; † 1. 11.
278, 279, 280, 281 1514 Ljubljana). 131
Rinsô Aochi ( , * 1775; † 1833). 244, 282 Gaspar Berti (* okoli 1600; † 1643). 37, 399
Angelus de Salisburgo (OFMobs; † 9. 2. 1530 Ljubljana). Nicolas Bion (* 1652; † 1735). 127, 156, 214, 222, 226,
129 227, 228, 366
Peter Apian (* 16. 4. 1495 Leising; † april 1552). 152, Jean-Baptist Biot (* 1774; † 1862). 189, 208, 256, 259,
211, 382, 383 268, 275, 279, 281, 409, 413
Dominiq François Jean Arago (* 1786; † 1853). 275, 278, Sigismund Anton Joseph Ursini grof Blagaj (* 1686). 84,
279, 285, 325 360
Niccolò Arnù (Arnu, * 1629 Béziers; † 1692). 74, 90, 91, Herman Boerhaave (* 1668). 121, 142, 143, 155, 162,
134, 360, 383 166, 215, 218, 230, 233, 234, 238
St. George Ashe (* okoli 1658 Roscommon na Irskem; Ivo Bonelli (OFMobs; † 22. 9. 1809 Ljubljana). 46, 47,
† 1718 Dublin). 180, 117, 358
Ernst Ferdinand August (* 1795; † 1870). 340 Théophil Bonet (*1620; † 1689). 85, 239
Raffaello Aversa (* 1598; † 1657). 110 Giovanni Alfonso Borelli (* 1608; † 1679). 98, 235, 236,
239, 385
B Olaus Borrichius (Borch, * 1626 Noerre Bork v Ribeju na
Danskem; † 1690 Kopenhagen). 275
Joseph vitez Baader (* 1763; † 1825). 213, 215, 383
Pierre Bouguer (* 1698 Bretagna; SJ; †1758). 149, 227,
Baeda Venerabilisa (Bede, Beda, * 673 Jarrow v
235, 250
Durhamu; † 735 Jarrow). 153
Jean Gabriel Boyvin (* 1605 Vire v Normandiji;
Thomas Baker (* 1656; † 1740). 146, 147, 384 OFMobs; † 1681 Vire). 95, 385
Luka Bakranin (* 2. 10. 1692 O{tarije; SJ 16. 19. 1712; Benjamin Bramer (* 1588 Felsberg; † 1652 Ziegenhain).
† 4. 7. 1627 Cadiz). 225 38, 49, 161, 385
Jo`ef Balant (Walland, * 28. 1. 1763 Nova vas pri Georg Friederich Brander (* 1713 Regensburg; † 1783
Radovljici; 8. 3. 1818 gori{ki {kof; 3. 8. 1830 gori{ki Augsburg). 126, 127, 363
nad{kof; † 11. 5. 1834). 193 Irenaei Brasavoli (* 1562 Ferrara; OFMobs; † 1621). 79
Bernardin Baldi (* 1553; † 1617). 176, 177, 384 Franc Anton pl. Breckerfeld (* 1740 Stari grad pri Novem
Hoashi Banri ( , * 1778; † 1852). 243 mestu; † 1806). 69, 127
Alvaro Alonso Barba (* 1569 Lepe v [paniji; † 1662 Janez @iga pl. Breckerfeld (* 1689; † 1760). 127
Potosi v tedanjem Peruju, danes del Bolivije). 236, F.A. Breihaupt (* 1791; † 1873). 349
237, 366, 384 David Brewster (* 1781; † 1868). 276, 279
Hermolao Barbaro (Ermolao, * 1454; † 1493). 78, 79 Gervais Brisacensis (* 1648 Breisach; OFMCap; † 1717).
Bonaventura Baronius (Bartholomew Baron, Baro, 65, 66, 67
* okoli 1610 Hybedrnus Clonmeliensis; OFM; Fortunatus Brixianus (a Brixia, Brixanus, Girolamo
† 1680). 138 Ferrari, * 1701 Brescia; OFMobs; † 1754). 69, 140,
Erasmus Bartholin (* 1625; † 1698). 275, 276, 277, 367 141, 142, 143, 146, 186, 364, 385, 386
Danielo Bartoli (* 1608; SJ; † 1685). 45, 46, 47, 201, 384 Edward Brown (* 1642; † 1708). 31
Laura Bassi (* 1711; † 1782). 195 Urban Friderick Benedict Brückmann (* 1728; † 1812).
Teophil (Gottlieb) Siegfried Bayer (* 1694 ^e{ka; SJ; 236
† 1738 Petersburg). 228 Pavel Budimir (Budnovich, Budnovi}, * Cetinje;
Giacomo Battista Beccaria (Giambattista Beccheria, OFMobs; † 3. 4. 1670 Pi~en v Istri). 83, 85
* 1716 Mondovi; † 1781 Torino). 140, 183, 184, Georges Louis Leclerc grof Buffon (* 1707; † 1788). 166,
189, 201, 205, 222, 292, 365, 205, 346
KAZALA 371
Jo`ef Kalasanc Ferdinand Avgu{tin Erberg (* 1771; Joseph von Fraunhofer (* 1787; † 1826). 377, 378
† 1843). 6, 113, 183, 185, 187, 232, 356, 380, 384, Philipp Fraunhoffer (* okoli 1650; † 1702). 29, 33, 358
388, 392, 396, 404, 406 Augustin Fresnel (* 1788; † 1827). 274, 275, 278, 280
Suzana Elizabeta baronica Erberg (* 1681 Ljubljana; Joahim de Freunstein (OFMobs; † 10. 5. 1510 Ljubljana).
† 1725). 216, 227 131
Johann Christian Polykarp Erxleben (* 1744; † 1777). 305 Friderik Wilhelm I. (* 1688; † 1740). 346
Francesco III. Maria d’Este (* 2. 7. 1698 Modena; † 22. 8. Nikodem Frischlin (* 22. 9. 1547 Balingen; † 29. 11.
1780 Varese). 169 1590 Hohenurach na Württenber{kem). 5, 20, 21,
Marie Beatrice Ricciarda d’Este, princesa Modene (* 7. 4. 27, 28, 29, 31, 33, 34, 36, 380, 389, 401, 410
1750 Modena; poroka 15. 10. 1771; † 14. 11. 1829 Paulo Frisi (* 1727; † 1784). 221
Dunaj). 169
Gaspar de la Fuente (Caspar, * okoli 1596; OFM;
Andreas von Ettingshausen (* 25. 11. 1796 Heidelberg; † 1665). 81, 83, 85
† 25. 5. 1878 Dunaj). 272, 278, 279, 283, 286, 287,
Robert Fulton (* 1765; † 1815). 269
305, 347, 348
Thomas Gale (* 1635/1636 Scruton v severnem
Johan Albert Euler (* 1734; † 1800). 225, 229, 235
Yorkshire; † 1702). 173, 174, 179
Galileo Galilei (* 1564; † 1642). 5–6, 11, 14, 16–17, 20,
F 24, 26–28, 35, 37–38, 46–48, 51–56, 58, 60, 75–76,
Philipp Faber (Faventino, * 1564 okraju Faenze Spinata di 84, 88, 92–93, 99, 100, 106, 108, 110, 120, 123,
Brisighella; OFMconv 1582 Cremona; † 28. 8. 1630 134–136, 139, 162, 170–171, 176–177, 180, 183,
Padova). 76, 77, 91 206, 211–212, 216, 218, 227, 233, 235, 237, 239,
Honorat Fabri (Faber, Fabry, * 5. 4. 1606 ali 1607 Virieux 267, 270, 286, 325, 347, 348, 355–356, 361, 363,
le Grand (Ain); SJ 1626 Avignon; † 8. 3. 1688 Rim). 387, 389, 398–399, 407, 411
56, 95, 99 Gulio Cesare La Galla (* 1570; † 1624). 212
Jo`ef Anton Ferrari (* Monza (Modoetia); OFMconv; Teofilo Gallaccini (* 22. 9. 1564 Siena; † 27. 4. 1641
† 1776). 108, 111, 112, 113, 361, 362 Siena). 39
Joseph Louis le Fevre (* 1722 Nantes; SJ 1722; † pred Ludvik Gallenfels (* 1662; OFMobs; † 22. 2. 1728
1780 Francija). 211 Kamnik). 96, 107
J. E. Fichtel (* 1732 Sibinj na Sedmogra{kem; † 1791). Ga{per iz Novega mesta (* Novo mesto; OFMobs; † 10 6.
195 1509 Ljubljana). 130
Erhard W. Fischer (* 1929 blizu Leipziga). 326 Claude-Joseph Geffroy (* 1685 Pariz; † 1752 Pariz). 219
John Flamsteed (* 1646; † 1719). 233 Hiraga Gennai ( , nadimek Furai Sanjin,
Ivan [tefan Florjan~i~ de Grienfeld (* 1663 Ljubljana; , * 1728/29; † 1779). 242, 244
† 1709 Ljubljana). 153 Franz Anton Gerstner (Franti{ek, * 1796; † 1840). 250
Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld (Janez, * 1. 7. 1691
Franz Joseph vitez Gerstner (* 1756; † 1832). 250, 254,
Ljubljana; † 1758). 152, 153, 154, 156, 171, 356,
389
401, 407, 410, 411, 415
Wilhelm Geyss (OFMconv; † 1711). 91, 360
Sigaud de la Fond (* 1730; † 1810). 117, 118,199, 205,
362, 402 Ludwig Wilhelm Gilbert (* 1769; † 1824). 206
José Maria Ribeiro Fonseca (* 1690; † 1752). 389 William Gilbert (* 1540; † 1603). 44, 108, 180, 189, 218,
389
Pedro de Fonseca (* 1528 Cortizada na Portugalskem; SJ
1548 Coimbra; † 4. 11. 1599 Lizbona). 137, 138 Johann Rudolph Glauber (* 1604 Karlstadt; † 1668
Felice Fontana (Felix, * 15. 4. 1730 Pomarolo pri Amsterdam). 141, 159, 180
Roveretna Tirolskem; † 11. 1. 1805 Firence). 233, Johann Gottlieb Gleditsch (* 1714; † 1786).
234, 388 Laurentio Gobart (* 1656 Liége; † 1750 Liége). 183, 217,
Anton Forti (* 1651 Siculi Caltaieronensis; SJ; † 1707). 232, 233, 366
89, 388 Anton Gogala (* okoli 1789 Lesce pri Bledu; 1835 pl.
Georg Fournier (* 1595 Caen; SJ; † 13. 4. 1652 La Leesthal; † 9. 10. 1841 Trst). 193
Flèche). 225, 226, 227 Martin Gottscheer (Gottseer, * 1648 Zgornja Avstrija; SJ;
Sebastiano Fox-Morzillo (* 1523; † 1560). 176, 388 † 1731). 96, 361
Girolamo Francastorio (* 1478; † 1553). 108 Antoin Goudin (* 1639; dominikanec; † 1695). 108
Peter Franceti~ (OFMobs; † 15. 7. 1728 Trsat). 85, 86, Alexander de Gouvea (* 1731 Evora na Portugalskem;
360 † 1808 Peking). 215–216, 221–223, 225, 226, 230,
Fran~i{ek iz Novega mesta (* Novo mesto; OFMobs; 348, 356,
† 26. 8. 1531 Ljubljana). 128 Abbé Guido Grandi (* 1. 10. 1671 Cremona; † 4. 7. 1742
sv. Fran~i{ek Ksaver (* 1506; † 1552). 215 Pisa). 169
Benjamin Franklin (* 1706; † 1790). 71, 117, 140, 149, Willem Jacob šsGravesande (* 1688; † 1742). 67, 68, 71,
199, 201, 205, 217, 219, 221, 222, 226, 234, 242, 142, 143, 183, 189, 201, 205, 214, 215, 222, 238,
243, 247, 248, 253, 269, 292, 296, 344, 367, 397, 240, 241, 245, 246, 359, 366
401, 409, 413 David Gregory (* 1661; † 1708). 71, 223
Claudio Frassen (* 1621; OFM; † 1711). 106, 107, 361, Friderich Albrecht Karl Gren (* 1760; † 1798). 200, 206,
289 213, 252, 253, 254, 255, 360
KAZALA 373
189, 191, 194. 195, 205, 304–306, 337, 347–349, Thomà Llamazares (* Valladolid 17. stoletje; OFMobs
366, 380, 393, 409, 410, 413, 415 provinca Brezmade`nega spo~etja). 85, 395
Athanasius Kircher (* 1602; SJ; † 1680). 19, 37, 44, 45, Jean André De Luc (* 1727; † 1817). 200, 202, 205, 252,
47–51, 56, 59–61, 88, 92, 98, 99, 106, 120, 121, 159, 253
161, 176, 177, 179, 180–182, 211, 217, 219, 227, Ludvik XVIII. († 16. 9. 1824). 268
233, 236, 355–360, 365, 390, 394, 408, 412 Ludvik iz Slavonije (OFMobs; † 11. 12. 1510 Ljubljana).
Richard Kirwan (* 1733; † 1812). 198, 200, 205 130
Ignac Klemen~i~ (* 1853; † 1901). 10, 73, 284, 286, 288, Danijel Lukan (OFMobs; † 15. 6. 1707 sv. Leonard). 79
301, 303, 304, 309, 313, 319 Otto Lummer (* 1860; † 1925). 308, 391
Andrej Kobav (* 7. 11. 1591 Cerknica; SJ 22. 10. 1610
Brno na Moravskem; † 12. 2. 1654 Trst). 19, 357,
394
M
Rudolph Kohlrausch (* 1809 Göttingen; † 1858 James MacCullagh (* 24. 10. 1809 Landahaussy; † 24.
Erlangen). 307 10. 1847 Dublin). 279, 280
Wojciech Kojalowicz (* 1605 Kowno; SJ 1627 Vilno; Fran~i{ek Janez Neri de Maffei (* 23. 11. 1738 Vipava;
† 1677 Var{ava). 55, 359 † 8. 1. 1826 Duomo v Gorici). 191
Henrik Viljem Korn (* 1755 Mastricht na Nizozemskem). Jo`ef Jakob Liberatus Maffei pl. Glattfort (* 15. 8. 1742;
197, 381. 409, 413 SJ 19. 10. 1757 Dunaj; † oktober 1807 Dunaj). 187,
Joseph Kraus (* 9. 11. 1678 Neumarkt; SJ; † 16. 11. 1718 191, 205, 291, 292, 293, 296–298, 367, 396
Osijek). 66 Lorenzo Magalotti (* 1637; † 1712). 38, 186, 217, 229
Kri{tofa iz ^edada, (* 1606; OFMCap 1623, † 5. 9. Valerijan Magni (Maximilian Valeriano Magnani,
1674). 53 Magnus, * 11. 10. 1586 Milano; OFMCap 25. 3.
Klemen Kukec (Clemens Kukitz, * okoli 1500 Metlika; 1602 Praga;1 † 29. 7. 1661 Salzburg). 5, 19, 26,
† 1541 Dunaj). 26 37–38, 45, 49–58, 61, 66–67, 88, 152, 161, 211, 359,
Bla` Kumerdej (* 27. 2. 1738 Zagorica pri Bledu; † 10. 3. 382, 385–387, 398, 403, 407, 410–411, 415
1805 Ljubljana). 254, 255, 367 Alan Makovic (Markovi~, * 1748; OFMobs 1764;
Marija Kunic poro~ene von Love (Kunitz, Cunitz, † 26/27. 6. 1803 Novo mesto). 126, 127
† 1664). 337 Maksimilijan II. Emanuel (* 1662; † 1726). 108
Ivan Ku{~er (* 1920; † 2002). 311, 324, 343 Nicolas Malebranche (* 1638; † 1715). 138
Étienn Louis Malus (* 1775; † 1812). 275, 277
L Joseph Mangold (* 1716; † 1787). 107, 386
Sylvester François Lacroix (* 1765; † 1843). 192, 193, Abbé Jean François Marcy (Marci, ob krstu Jean Bosquet,
268, 394 * 1711 Verdun; † 1791 Löwen). 170
Gottfried-Xavier Laimbeckhoven (Nan Hoai-Jen Ngo-Te, Andreas Sigismund Marggraf (Margraff, * 1709; † 1782).
* 9. 1. 1702 Dunaj; SJ 27. 1. 1722 Dunaj; † 22. 5. 346
1787 T’ang-kia-hiang pi Su-choua na Kitajskem). Joannes Merinero (Juan, * 1583/1600 Valladolid;
211, 214, 226–228, 356 OFMobs; † 1663). 83, 89, 360, 396
Bernard Lamy (* 1640; OR; † 1715). 223 Giovanni Giacomo Marinoni (* 1676; † * 1755 Dunaj).
Francesco Lana Terzi (* 1631; SJ; † 1687). 123, 177, 217, 224
229, 241, 394, 395 Vincent Marja{i~ (OFMobs; † 13. 1. 1770 Kamnik). 113,
Marsilio Landriani (* 1751?; † 1827). 234 117, 136, 219, 379
Joseph Lanzoni (* 1663; † 1738). 69 Hieronim Markili~ (* 1712; OFMobs; † 24. 5. 1790
Ernst Lecher (* 1856; † 1926). 303 Ljubljana). 107, 108, 136, 140, 145, 146, 364, 380
Antonio Lecchi (* 1702; † 1776). 157, 168–171, 365, Auguste-Frédéric-Louis Viesse de Marmont (* 1774;
385, 395 † 1852). 6, 194, 195, 205, 209, 385, 396, 413, 415
Jean Rodolph Lefèbvre (Faber, * okoli 1580; † 1650). 40, Benjamin Martin (* 1704 Worplesdon; † 1782 London).
395 201, 206, 244–246, 396
Ernst Friedric Leybold (* 7. 11. 1824 Rothenburg na Barthol Mastrio de Meldula (* 1602 Meldola; OFMconv;
Tauberi; † 10. 2. 1907 Köln). 7, 264, 266, 267–268, † 1673 Meldola). 81–83, 85, 109, 396
274, 281, 325, 395, 408, 410, 412, 415 Bla` Matek (* 5. 2. 1855 Gornji Grad ob Dreti; † 29. 1.
Antoine Liebes (* 1752; † 1832). 200 1910 Maribor). 317
Georg Christoph Lichtenberg (* 1742; † 1799). 198, 286, Silvestro Maur (Sylvester Maurus, * 1618 (ali 1619)
305, 347 Spoleto v Umbriji 100 km severno od Rima; SJ;
Bernhard August von Lindenau (* 1780 Altenberg; † 1687 Rim). 89, 90, 396
† 1854 Altenberg). 199, 202 Friedrich Casimir Medicus (* 1736; † 1809). 346
Franciscus Linus (Hall, * 1595; SJ; † 1675). 37, 48, 56, Franciscu Mendoca (Mendoça, * 1573 Olisiponensis; SJ;
145, 211, 233 † 1626). 91, 360
1
Cygan, 1989, 33, 230; Abgottspon, 1939, 25.
KAZALA 375
Janez Posch (OFMobs; † 3. 1. 1549 Ljubljana). 130 Alexander Rubeus (* 1607 Lugo pri Ravenni; OFMconv
Edme Pourchot (* 1651 Poilly; † 1734 Pariz). 101, 102, 1624; † 1686). 82, 83, 360
261, 399 Karel Dragotin Rude` († 21. 1. 1885). 341
Henry Power (* 1623; † 1668). 37 Alexis baron Ruessenstein (deloval 1663–1694). 18, 357,
Johannes P. Praetorius (* 1537; † 1616). 49 381
Janez Pre{eren pl. Heldenfeld (* Lesce na Gorenjskem; Konrad baron Ruessenstein († 12. 8. 1668). 18
† 17. 6. 1814 fara Brezovica). 84 Jakob Rumpf (* 1827 Gradec). 301
Marija Pre{eren (* 12. 11. 1837). 84 George Eberhard Rumphius (* 1627; † 1702 Ambon). 242
Ivo Pre{ern, OFMobs; † 13. 1. 1679 Sv. Leonard). 84 Valerijan Rust (OFMobs; † 17. 1. 1531 Ljubljana). 129
Francesco Puccineli (* 1741; † 1809). 170
John Punch (Joannes Poncius Hyberno Corcagiensi, S
* 1599/1603; OFM Leuven; † 26. 5. 1661 Pariz). 84 Charles Sadron (* 1902 Cluis; † 1993 Orléans). 323
Fayas de Saint-Fond (* 1741; † 1819). 198, 199, 200, 206,
R Baba Sajurô (Sadayoshi, , * 1787; † 1822
Edo). 244
Livio Rabesanus (* 1605 Montursio; OFM; † 1664
Santorio Santorio (* 29. 3. 1561 Koper; † 22. 2. 1636
Vicenza). 85–87, 360, 400
Benetke). 5, 26, 27, 357, 401
Claude Rabuel (* 1669; SJ; † 1728). 223, 224
Maks Samec (* 10. 10. 1844 Arclin pri Vojniku pri Celju;
René Rapin (* 1621; SJ; † 1687). † 19. 8. 1889 [utna v Kamniku), 315, 316, 409, 414
Jesse Ramsden (* 6. 10. 1735 Halifax; † 5. 11. 1800 Maks Samec mlaj{i (* 27. 6. 1881; † 1. 6. 1964). 10, 316,
Brighton). 242, 301 317, 322, 401, 410, 415
John Ray (* 1627; † 1705). 101, 361, 400 Antonio-Nunes Ribeyra Sanchez (Ribeiro Sanches,
René Antoine Ferchault de Réaumur (* 1683; † 1757). * 1699 Penna-Macor; † 1783 Pariz). 218, 219, 228
149, 155, 340, 341, 345 Bernard Sannig (* 1637; OFMobs; † 1704 Znojm). 109,
Ambrozij Redeskini (Valentin Redeschini De Haidovio, 110, 113, 361
Radeschini, * 21. 7. 1746 Ajdov{~ina; OFMCap Horace Bénédict de Saussure (* 1740; † 1799). 73, 250,
1765; † 4. 2. 1810 Gorica). 209, 381 251, 253, 255
Henri Victor Regnault (* 1810; † 1878). 257, 259, 261, Alexandre Saverien (* 1720; † 1805). 222
262, 361, 388 Pavle Savi} (* 10. 1. 1908 Solun; † 1994).
Noël Regnault (* 1683; † 1762). 104–106, 138, 165, 199 Joseph Justus Scaliger (* 5. 8. 1540 Agen v Franciji; † 21.
Gregorius Reisch (* okoli 1467 Balingen v 1. 1609 Leyden). 75
Baden–Württenbergu; † 1525). 22, 23, 79, 358, 400 [ved Karl Wilhelm Scheele (* 1742; † 1786 Köping).
Johann Remmelin (* 1583; † 1632). 244 234, 347, 350, 361
Antal Reviczký (* 17. 1. 1723 Újhely; SJ 14. 10. 1738 Bernard Schein (OFMobs; † 6. 6. 1728 Trsat). 89
Dunaj; † December 1781 Budim). 120, 121, 392 Karl Scherffer (* 3. 11. 1716 Gmünden; SJ 27. 10. 1732;
Jean F. Reynier (* 1730). 346 † 25. 7. 1783 Dunaj). 113–115, 117, 236, 252, 362,
Alexander de Rhodes (* 1591 Avignon; SJ 1612; † 1660 367, 387, 401
Ispahan v Perziji). 219 Anselmus Schnell (OSB; † 1751 Weingarten). 106
Georg de Rhodes (* 1597 Avignon; SJ 1613; † 1661 Johann Philipp von Schönborn (* 1605; † 1673). 37, 38,
Lyon). 109 41, 47, 50, 51, 216
Michelangelo Ricci (* 1619; † 1682). 54, 211, 239 Johann Schöner (* 1477; † 1547). 15, 16, 394, 402
Christian Rieger (* 1714 Dunaj; † 1780 Dunaj). 69, 157, Arthur Moritz Schoenflies (* 17. 4. 1853 Landsberg
237 (Gorzów); † 27. 5. 1928). 349
Franz Laurenz Riepl (* 1790; † 1857 Gradec). 250 Kaspar Schott (Gaspar, * 1608 Königschofen pri
Sven Rinman (* 1720; † 1792). 236, 400 Würzburgu; SJ 1627 Würzburg; † 1666 Würzburg).
37, 38, 44, 45, 47, 48, 50, 65–67, 92, 120, 146, 156,
Gotô Rishun ( , * 1696; † 1771). 242
177, 182, 185, 186, 217, 231, 236, 356, 358, 365,
Akisato Ritô ( , deloval 1780–1814). 242 402
Franz Ritter (* 1579; † 1641). 28, 29, 357 Johann Schreck (Terence, Terrentius * 1576 Constance;
Avgust Arthur De la Rive (* 1801 @eneva; † 1873 † 1630 Peking). 218, 219
Marseille). 286 Johann Christian Daniel Schreiber (* 1739; † 1810). 206
Karel Robida (* 1804; † 1877). 264, 271, 272, 274–277, Johannes Schulz (* 1739). 192, 193
280, 285, 297–299, 308, 367, 368, 390, 400, 401 Anton MarijA Schyrl (Rheita, * 1597/1604 Reutte na
Jacques Rohault (* 1620; † 1675). 85, 107, 141, 235, 239, Tirolskem; OFMCap; † 14. 11. 1660). 50, 51, 109
245, 401 Daniel Schwenter (* 31. 1. 1585 Nürnberg; † 19. 1. 1636).
Julius Bernhard von Rohr (* 1688; † 1742). 200 48, 49, 61, 68, 159, 359, 391, 402
Konrad Wilhelm Röntgen (* 1845; † 1923). 7, 9, 275, Wolferd Senguerd (Senguerolus, * 1646; † 1724). 238
280, 290, 291, 307, 318–321, 328, 329, 343, 349, Philipp Franz Balthazar pl. Siebold (* 1796 Wurzburg;
351, 369, 390, 402, 410 † 1866 München). 244
G. Rose (* 1798; † 1873). 349 Andreas Semery Remus (* 1630; SJ; † 1717). 66, 88
Johann Leonard Rostov (* 1688; † 1727). 153 Hazama Shigetomi ( , * 1756; † 1816). 243
KAZALA 377
Johan Heinrich Voigt (* 27. 6. 1751 Gotha; † 6. 9. 1823 Joannes Zahn (* 1633 Karlstadt; † 1707). 66, 97–99, 361
Jena). 198, 346, 347 Franz Seraphim Zallinger zum Thurn (Zeilinger, * 14. 2.
Marija Völker (* 1. 11. 1830 Köln; † 14. 10. 1890 Köln). 1743 Bolzano; SJ 9. 10. 1760 Zgornje nem{ka
267 provinca; † 2. 10. 1828 Innsbrück). 204
Burchard de Volder (* 1643 Amsterdam; † 1709). 238
Jakob Anton von Zallinger zum Thurm (Zellinger, * 26.
Jan Wagenaar (* 1709; † 1773). 245, 366
7. 1735 Oberbozen (Bolzano) na Ju`nem Tirolskem;
Johann Ernst Emmanuel Walch (* 1725; † 1778). 206 SJ 9. 12. 1753; † 11./16. 1. 1813 Bozen (Bolzano)).
Beno Waldreich (Valteri~, * Tirolska; OFMobs pred 201–205, 366,
1705; † 30. 3. 1754 Novo mesto). 100, 361
Caharija Waldtreich (* 5. 8. 1623 Augsburg; † 27. 7. 1682 Joann Batista Zallinger (* 16. 8. 1731 Bolzano; SJ 9. 10.
Ljubljana). 100 1747; † 11. 7. 1785 Bolzano). 69, 204
Richard Watson (* 1737; † 1816). 200, 241 Josip pl. Zanchi (* 23. 8. 1710 Reka; † 1786 Gorica). 64,
Kastul Weibl (Caztallus Waibl, ob krstu Janez, * 28. 4. 92, 157, 162–166, 359, 365, 406,
1741 Novo mesto; 1756/57 OFM Novo mesto; † 25. Gian Girolamo Zannichelli (Joanne Hieronymo, * 1662;
10. 1805 Novo Mesto). 69, 187 † 1729). 199
Wilhelm Wertheim (* 1815; † 1861). 275 Avrelij Zevko (^euko, Zheuko, † 16. 5. 1746 Ljubljana).
Charles Wheatstone (* 1802; † 1875). 7, 284, 286, 299, 102, 136
303, 307, 309, 368385, 391
Maurice Hugh Frederick Wilkins (* 15. 12. 1916). 344 Marc-Antonio Zimara (* 1460; † 1532). 77–79, 359, 360
Anton Winkler. 392, 303 Teofil Zinsmeister (Franc, * 2. 11. 1777 Bavarska; 10. 10.
Johann Heinrich Winkler (Winckler, * 1703 Wingendorf 1796 OFM; 12. 10. 1799 zaobljube; 1803 v kranjski
pri Laubanu; † 1770 Leipzig). 153, 157, 244, 245, provinci; † 12. 11. 1817 Novo mesto). 14, 148–152,
288, 368, 406 357, 364, 410, 415
Marija Wirgler (* 1879). 7, 339, 344, 409, 414 Karel Zois (* 1756; † 1799 Trst). 125, 366
Christian Wolff (* 24. 1. 1679 Breslau; † 9. 4. 1754). Michelangelo Zois (* 1694; † 1777). 170
68–71, 138, 153, 157, 166, 186189, 214, 226, 228,
229, 244, 245, 256, 259, 366, 405 @iga Zois (* 23. 1. 1747 Trst; † 10. 11. 1819 Ljubljana).
6, 10, 71, 113, 149, 154, 168, 171, 187–189, 191,
Wolfgang iz Gorice (OFMobs; † 21. 9. 1548 Ljubljana).
193–198, 200, 202, 205–208, 215, 220–222, 227,
131
234, 237, 245–246, 251, 253, 269, 306, 356, 363,
William Hyde Wollaston (* 1766; † 1828). 349
366–367, 381, 388, 393–394, 403–404, 409–410,
Michael Wurner (* 30. 12. 1829 Ljubljana; † 31. 1. 1891 413, 415
Feldhof pri Gradcu). 302
Giacomo Marc Zabarella (* 5. 9. 1533 Padova; † 25. 10. Juraj Zrinski (* 12. 4. 1549 ^akovec; † 4. 5. 1603). 26
1589 Padova). 75–77, 405 Nicoló Zucchi (* 1586; SJ; † 1670). 37, 211
LITERATURA 379
Dinari}, Vigilius. 1735. Inscrit Philosophia naturalis seu physica ad placubus doctoris subtilis Scoti
(FSLJ- 13 c 81).
Doroti}, Andrija. Okoli 1795. Physicae generalis libri quattour. Rim. FSAM.
ER = Knji`ne {tevilke Matemati~nega in Fizikalnega dela Erbergove knji`nice v Dolu pri Ljubljani,
danes ve~inoma v NM.
Erekiteru = japonska skovanka za napravo, ki je za razliko od evropskih izvedb dru`ila v skupni {katli
vreteno za proizvajanje torne elektrike z akumulatorjem v obliki leidenske steklenice.
ETH = Eidgenossische Technische Hochschule (Zvezna tehni{ka visoka {ola v Zürichu).
FERI = Fakulteta za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko.
FSLJ = Knjige iz knji`nice fran~i{kanskega samostana v Ljubljani.
FSNM = Knjige in rokopisi iz knji`nice fran~i{kanskega samostana v Novem mestu.
GDP = Gradivo dru`ine Peterlin, hrani Tanja Peterlin-Neumaier v Münchnu.
HHStA, FAA = Katalog ljubljanske turja{ke kne`je knji`nice 1668/1672 (Haus-, Hof- und Staats-archiv,
Dep. Fürstlich Auerspergsches Archiv, VII Laibach, A 14/4 conv. 1 Laibach-Fürstenhof 1729–1895,
Dunaj, Minoritenplatz 1).
Huber, Castul. 11. 8. 1793/1796. Theses Philosophicae ex logicae, Metaphysicae et Mathesi pura quas in
conventu studis Cambensi (Cham na Bavarskem) P.P Franciscanorum publica disputatione exponit
P. Castulus Huber Philosophiae lector ord. Defendas... P. Varingo Garsberger (FSLJ-1 d 50)
Huber, Castul. 1797. Philosophia Corporum seu Physica: Pars I generalis ex variis / Novissimis Autoribus
con gesta ai Systemate ordinata pro annis Praelectionibus P. Castuli Huber (227 strani)/ Notiones et
Definitiones ex Geometria (5 nedokon~anih posebej paginiranih strani) (FSLJ-15 b 65).
IJS = Institut »Jo`ef Stefan«.
J = Popis neko~ jezuitskih knjig na Ljubljanskem liceju (1775).
Kersnik, Janez Krstnik. 1811. Inventaire des objects existantes dans le Cabinet de Chimie et de Physique
des écoles centrales à Laibach. ZAL. Akc.fond 1, arh.enota 53.
Knji`nica SAZU = Rokopisi in tipkopisi shranjeni v knji`nici Slovenske Akademije znanosti in umet-
nosti, Novi trg, Ljubljana.
KSMA = Knjige iz knji`nice Kapucinskega samostana v Mariboru.
KSSKL = Knji`ne {tevilke {kofjelo{ke kapucinske knji`nice.
M = Magi}, Vladimir; Valvasor, Janez Vajkard; Kukolja, Bo`ena (ur.); Gosti{a, Lojze; [iki}, @ana;
Gaber{~ik, Boris (fotograf). 1995. Bibliotheca Valvasoriana katalog knji`nice Janeza Vajkarda
Valvasorja. Ljubljana: Valvasorjev odbor pri SAZU; Zagreb: Nacionalna i sveu~ili{tna knji`nica.
Maestlin, Michael. 1584. Iudica de opere astronomico D. Frischlini. Predano vojvodi v Tübingenu dne
18. 1. 1586 (Hauptstaatsarchiv Stuttgart, A 274 Bü 45 & Bü 46., fasc. 13, no. 30).
Markili~, Hieronym. 1755?. Manuscript P. Hieronymi Markillitsch franciscani philosophia lectoris /
Incipit Philosophia naturalis seu Physica Secundum principia et Doctrinam Mariani Doctoris Subtilis
Joannis Duns Scoti (FSLJ-3 c 71). Nedatiranih 862 strani z nepaginiranim kazalom na koncu A4/2
formata vezanega v rjavo usnje. V rokovniku I. Medveda 6. 11. 1938 vpisano kot 3 c 70-72
Dialectica manuscriptum, prav tako nedatirano.
Markili~, Hieronym. 1755?. Manuscript P. Hieronymi Markillitsch franciscani philosophia lectoris /
Incipit Tractatus in libros Aristotelis de generatione et corruptione (FSLJ-3 c 72). Nedatiranih 395
strani z nepaginiranim kazalom na koncu A4/2 formata vezanega v rjavo usnje.
Medved, I. 6. 11. 1938. Manuscripta conventus pp. Francisc anorum Ljubljanensis. (FSLJ). Vezani listi
12,8 x 7,6 cm, na vsakem opis posameznega rokopisa iz FSLJ
MIT = Massachussets Institute of Technology (Tehnolo{ki institut v Bostonu)
NM = Knji`nica Narodnega muzeja v Ljubljani.
N[ALj = Nad{kofijski arhiv v Ljubljani.
NUK = Signature knjig in rokopisov Narodne in univerzitetne knji`nice v Ljubljani.
OFM = fran~i{kani (Ordum Fratrum Minorum)
LITERATURA 381
Tiskani viri – Literatura
A
Abgottspon, German. 1939. P. Valerianus Magni Kapuziner (1586–1661). Sein Leben im alklgemeinen,
seine apostolische Tätigkeit in Böhmen im besonderen. Ein Beitrag zur Geschichte der katolischen
Restauration im 17. Jahrhundert. Freiburg im Breisgau: Otto Walter.
Agnes, Luciano. 2006. Ruggero Giuseppe Boscovich un professore Gesuita all’Università di Pavia
(1764–1768).
Agricola, Georg. 1546. De ortu et causis subterraneorum lib.V. De natura eorum quae effluunt ex terra.
lib. IIII. De natura fossilium lib. X. De veteribus et novis metallis lib. II. Bermannus, sive de re
metallica dialogus. Interpretatio germanica vocum rei metallicae, addito indice foecundissimo.
Folio. Basilea: Froben. (NUK-8947; ST-21/83 103v).
Aha~i~, Kozma. 2007. Zgodovina misli o jeziku in knji`evnosti na Slovenskem: protestantizem. Ljubljana:
ZRC SAZU.
Aimé-Martin, M. L. 1838, 1843. Lettres édifiantes et curieuses concernant l’Asie, l’Afrique et l’Amé-
rique. II–IV. Paris: Société du Panthéon Littéraire.
Ambschell, Anton. 1792. Anfangsgründe der allgemeinen auf Erscheinungen und Versuche gebauten
Naturlehre. IV. Knjiga. Wien.
Ames, Joseph Sweetman (ur.). 1898. The Free Expansion of Gases. Memoirs by Gay-Lussac, Joule, and
Joule and Thomson. New York/London: Harper & Brothers.
Amiot, Jean-Joseph Maria. 1774. Observations météorologiques faites à Pékin, par le P. Amiot, Décem-
bre 1762. Mis en ordre par M. (Charles) Messier. Mémoires de mathématiques et de physique,
présentés à l’Académie Royale des Sciences. 6: 519–601.
Amort, Eusebius. 1730. Philosophia Pollingana ad normam Burgundicae, in qua I. Summulae, Logica, et
Metaphysica eomodq, quo in Academico dictari solent, continentur. II. Principia peripatetica,
praecipue juata scholam recentiorum, ad captum explicantur; demonstrator et cim mechanicas
Newtonicorum (Neotericorum) principiis concilatur. III. Experimenta praecipiua, quae post
editionem Philosophiae Burgundiacae ab academia regiascientiaeum Parisiensi aliisq auctoribus
prodierunt, supplentur. IV. Varia nova opuscula philosophica in serentur, inter quae: 1. Vindice
prorsus nova ac solidae Phliae peripateticae. 2. Notitia critica de Logica Veterum et Neotericorum,
praesertim Platonis, Lulli Arlandi, Wilffi. 3. Principia artis criticae explicate ac demonstrate in
quibus continentur regulae criticae ex SS. Patribus et dissertation de authoribus ex stylo
dignosoondis. 4. Systemata omnium Philosophorum, praesentim Gassendi, Cartesii, Newtoni et
chymicorum. 5. Refusata Systematis Copernicana nova. 6. Notitia accurate, de coelis, ex novissimus
observationibus. 7. Novum Systema declinaris magnificae. Autore R. D. Eusebius Amort. Canonico.
Augsburg: Veith. (Lind, 1992, 368). (NUK-5032). Tretji del: 1734. Venetiis: Recurti (FSLJ; J-609;
NUK-4867; ST-22/83 109v).
Andrews, Thomas. 1869. The Scientific Papers of the Late Thomas Andrews, Vice President and Pro-
fessor of Chemistry Queen’s College Belfast. London.
Aochi, Rinsô ( ). 1825/1827. Kikai Kanran ( , Atmosferska opazovanja). Tôti (Tokyo):
Hôkoen Meizankaku.
Apian, Peter. 1533. Instrument Buch – durch Petrum Apianum erst von new beschuben/ Zum Ersten ist
darinne begriffen ein newer quadrant dadurch Tag und Nacht bey der Sonnen Mon / und anderen
Planeten auch durch ettliche Gestirn die Stunden und ander nutzung gefunden werden. Ingolstadii
(NUK-7925, ekslibris Franciscus Carolus de Schwizen J.V.D. v privezu k Münstrovim Horologien
(1537); M, NM-12357/1; NM-12357/2; FSLJ-20 k 61 brez adligatov). Ponatis Georga Galgemaira:
1616. Inventum P. Apiani. Das ist: Beschreibung eines Geometrische Instruments durch welches one
alle rechnung gar behend und leichelich allerley höche weitte tieffe und braite auch allerley flächen
oder ebenen Innhalt abgemessen und andere mehr nutzliche fachen erlandiges werden. Durch: M.
Georgium Galgemair. Dabey auch Inventium Astrologicum Cypriani Leovitij zu finden. Augspurg:
David Francken in verlegung Steffan Michelspacher (M; FSLJ-16 b 9 adligat).
B
Baader, Joseph. 1797. Vollständige Theorie der Saug- und Henepumpen, und Grundsätze zu ihrer
virtheilhafteten Anordnung, vorzüglich in Rücksicht auf Bergbau und Salinenwesen… Bayreuth:
J.A. Lübecks Erben.
Bacon de Verulam, Francis. 1609. De sapientia veterum liber. Londini: Robert Barker. Prevod Johanna
Wilhelma grofa Stubenberga: 1654. Francisci Baconis Grafens von Verulamio, Fürtrefflicher Staats-
Vernunft und Sitten-Lehr-Schriften. I. Von der Alten Weißheit. II. Etliche Einrahtungen, aus den
Sprüchen Salomonis. III. Die Farben (oder Kennzeichen) des Guten und Bösen. Übersetzet durch Ein
Mitglied der Hochlöblichen Fruchtbringenden Gesellschafft den Unglücklichen. Nürnberg: Michael
Endter (s posvetilom Janezu Vajkardu Turja~anu).
Bader, Luigi. 1977. Les Bourbons de France en exil à Gorizia. Paris: Perrin. Prevod: 1994. I Borboni di
Francia in esilio a Gorizia. Gorizia: Cassa di Risparmio.
Bahor, Stanislav. 2000. Sti~na. Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa –eine Übersicht
über Sammlungen in ausgewählten Bibliotheken 9. Hildesheim & Zürich & New York:
Olms-Weidmann.
Bahor, Stanislav. 2005. Samostanske knji`nice na Dolenjskem. Cistercijanska opatija Sti~na. Rast. 66/1:
93–112.
Bahor, Stanislav. 2005. Samostanske knji`nice na Dolenjskem. Fran~i{kani in knji`nica fran~i{kanskega
samostana v Novem mestu. Rast. 66/3–4: 387–409.
Bahor, Stanislav. 2005. Samostanske knji`nice na Dolenjskem. Kapucini in kapucinski samostan Kr{ko.
Rast. 66/6: 673–691.
LITERATURA 383
Baker, Thomas. 1709/10. Reflections on Learning, showing the Insufficiency thereof in its several
particulars, in order to evince the usefulness and necessity of Revelation. London; 1756. London;
Baker & Engstler, Jo`ef Matija. 1759. Tractatus de incertitudine scientiarum, recens ex italico latine
redditus, Zagrabiae, typis Cajetani Francisci Härl, Anno 1759. Dum Assertiones ex universa
Philosophia in aula Academica Archi-Ducalis Societatis Jesu Collegii Labaci Anno Salutis
M.DCC.LIX Mense Augusto publico propugnarent praenobilis, ac eruditus Dominus Anton. Jos. De
Zanetti, Carn. Locopolitanus, e Fund. Thalb et Nobilis, ac Eruditus Dominus Jo. Jugoviz, Carn.
Crainburgensis Philosophiae in Secundum Annum Auditores, Ex praelectionibus r. p. Jos. Engestler,
è Societ. Jesu, A. A. L. L. et Phil. Doct. Ejusdemque prof. publici & ordinarii, et examinatoris, Audi-
toribus oblatus (NUK-4835- ER). So~asna izdaja: 1759. Tractatus de incertitudine scientiarum.
Orig. Reflections upon learning Auctore Thoma Baker. In Academia Zagrabiensi latinitate donatus a
Casimir Bedekovich. Dum Assertiones ex universa Philosophia in aula Academica Societatis Jesu
publice propugnarent praenobilis, ac eruditus Dominus Marcus Krajachich, Croata Gliensis, ex
praelectionibus r. p. Ioannis Bapt. Simunich ...(posvetilo grofu Ivanu Pata~i}u od Zajezde (Vanino,.
1969, 195)). Anno MDCCLIX Mense Aug. Zagrebiae (FSLJ- 20 i 4). Prva izdaja: Baker, Thomas.
1699. Reflections Upon Learning Wherein Is Shewn the Insufficency Thereof, in Its several
Particulars, in Order to Evince the Usefulness and Necessity of Relevation. London: A. Bosvile. (5:
London 1714; 7: London 1738. Francoski prevod: 1714. Traité de l’incertitude des sciences. Paris:
P.Miquelinb & J. Piget. Italijanski prevod: 1734. Trattato della incertezza delle scienze. Tradato in
Italiana. Venezia, Padova: Francesco Pitteri.
Baldi, Bernardino. 1621… In mechanica Aristotelis problemata exercitationes… Mainz: Albin.
Barba, Alvarez Antonio. 1640. Arte de los Metales En Qve Se Enseña El | verdadero beneficio de los de
oro, y | plata por açogue. | El Modo De Fvndirlos Todos, | y como se han de refinar, y apartar | vnos
de otros. | Compvesto Por El Licenciado | Albaro Alonso Barba, natural de la villa de Lepe, en la |
Andaluzia, Cura en la Imperial de Potosí, de la | Parroquia de S. Bernardo. Madrid: Imprenta del
Reyno; 1729. Arte de los Metales: en que se enseña el verdadero beneficio de los de oro y plata por
azogue ; el modo de fundirlos todos, y como se han de refinar y apartar unos de otros compuesto por
Alvaro Alonso Barba ; nuevamente aora añadido, con el Tratado de las antiguas minas de España,
que escriviò don Alonso Carrillo y Laso. De las antiguas minas de España. Madrid: Francesco
Assensio & Bernardo Peralta; 1751. Metallurgie; ou, l’art de tirer et de purifier les métaux, traduite
de l’espagnol d’Alphonse Barba avec les dissertations les plus rares sur les mines & les opérations
métalliques. 1–2. Paris: Pierre-Alexandre Le Prieure, z dodatki iz Philosophical Transactions of the
Royal Society, 1665–1678 in Mémoires de l’Académie des Sciences, 1701–1719 in Histoire de
l’Académie, 1727–1728); 1740. Verhandling over de metalen, mynen ein mineralen. Leiden: J., van
den Kluis; 1749. Eines spanischen Priesters und hocherfahren Natur-Kündigers Docimasie oder
Probir- und Schmeltz-Kunst... aus dem Frantzösischem inn das Teutsche öbersertzt und mit einem
Angang... Matthia Godar. Wien: Trattner.
Barnadas, Josep M. 1986. Alvaro Alonso Barna, 1569–1662; Investigaciones sobre su vida y obra. La
Paz: Minera Boliviana.
Bartol, Vladimir. 1961. Razgovor z atomskim fizikom. Obiski pri slovenskih znanstvenikih. Ljubljana:
Mladinska knjiga. 101–114.
Bartoli, Daniello. 1677. La tensione e la pressione disputanti qual di loro sostenga (fostenga)
l’argentovivo ne’cannelli dopo fattone il Vuoto. Discorso del P. Daniello Bartoli della compagnia di
Gesu. Bologna: Gioseffo Longhi.
Bazala, Vladimir. 1978. Pregled hrvatske znanstvene ba{tine. Zagreb: Nakladni zavod MH. 250–251.
Belhoste, Bruno. 1991. Augustin-Louis Cauchy. A Biography. New York: Springer-Verlag.
Belii, Ju.A. 1971. Jogann Kepler. Moskva: Nauka.
Benedetti, Giannbattista. 1599. Io. Baptistae Benedicti Partii Veneti philosophi praestantissima specu-
lationem libri in quo mira subtilitate haec tractatu continentur theoremata arithmetica de rationibus
operationem perspectiva de mechanicis disputat de quibuspan placitis Arist. In quintum Euclidis
libra Physica & Mathematica responsa per epistolas. Venetis: Baretium Baretium & Socios.
Benedik, Metod; Kralj, Angel. 1994. Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Ljubljana: Institut za
zgodovino cerkve.
2
Gspan, Badali}, 1957, 118.
LITERATURA 385
figurarum isoperimetrarum symptomata demonstrantur, precipuaque elementaris Geometriae
Problemata resolountur. Brescia: Rizzardi. (NUK-12070). Ponatis: 1756. Brescia (FSNM).
Brixianus, Fortunatus. 1749. Philosophia mentis methodice… I. Logicam. II. Metahysicam. Brescia:
Rizzardi (NUK-4399).
Brixianus, Fortunatus. 1735, 1736. Ponatisi: 1745–1747. Philosophia… Mechanica III. Vol 3. Brixiae:
Rizzardi (FSNM). Ponatis: 1751, 1752. Philosophia Sensuum Mechanicum Methodice Tractata at
que ad usus Academicos accomodata opera & studio. Tomus primus physicam generalem continens.
Tomus secundus physicam particularum complectens. Secundis cursis P.F. Fortunati A. Brixia ord.
minor. S. Francisci Prov. Brixia. I–III. Brescia: Rizzardi. (FSNM; NUK-8150; FSLJ-2 i 30–31).
Brockliss, Laurence W.B. 1995. Pierre Gautruche et l’enseignement de la philosophie de la nature dans
les collèges jésuites français vers 1650. Les Jesuites à la Renaissance. Système educatif et production
du savoir (ur. Luce Giard). Paris. 187–219.
Brush Stephen G. 1976. The kind of motion we call heat. Amsterdam, New York, Oxford: North-Holland.
Bufon, Zmago. 1964. Biologija. Slovenska Matica 1864–1964 (ur. France Bernik). Ljubljana: Slovenska
Matica. 334–379.
Burley, Walter (Burlaeus, Gualterius). 1609. Gualterii Burlaei Philosophi omnim praetantissimi, super
Aristotelis libros, de Physica Auscultatione lucidissima commentaria. Cum nova veterique Interpre-
tatione, Una cum repertorio tractatuum, Capiarum, Dubiorum, Conclusionum, ac rerum omnium
notatu digniorum facillimo ordine digesto. Venetiis: Petrus de Farris (FSLJ-5 h 34; po stvarnem
katalogu FSLJ-9913-21 a 19 classis X b – folio).
C
Cabeo, Nicolaus. 1629. Philosophia magnetica… Köln: Franciscus Sucius.
Cancrin, Franz Ludwig von 1788. Abhandlung von einer feuerfesten, an Brand spahrenden Fruchtdarre,
oder Fruchtriege: Mit 2 Kupfertafeln. Kleine technologische Werke. 1–2. Giessen: Kriesger jüngern;
1799. Leipzig: Krieger.
Cantor, Moritz Benedict. 1900, 1901. Vorlesungen über Geschichte der Mathematik. Knjigi 2, 3. Leipzig,
B.G. Treubner.
Cardano, Girolamo. 1550. De subtilitate libri XXI. Privezano: 1557. De rerum varitate libri XVII. Basel.
Nem{ki prevod: 1591. Basel. (Pokrajinski muzej Ko~evje-II/107).
Cardano, Girolamo; Fröllich von Karwen. 1627. Schatz – und Kunstcammer der Natur – und natürlichen
dinge. Basileae: Hernici Petri (FSLJ-17 b 10, folio).
Carrillo y Laso, Alonso. 1624. De las antiguas minas de España. Madrid.
Carnot, Sadi. 1924. Reflexions sur la puissance motrice du feu. Paris. – Ponatis: 1953. Paris: A. Blan-
chard.
Cauchy, Augustin. 2. 11. 1840. Rapport sur le nouveau système de navigation à vapeur de M. le marquis
Achille de Jouffroy. C.R. 11: 678. Ponatis. 1885. Oeuvres. 1/5: 424–431.
Cauchy, Augustin. 12. 6. 1843. Sur un nouveau système de chemin de fer. C.R.
Cauchy, Augustin. 16. 11. 1846. Rapport sur le systéme proposé par M. de Jouffroy pour les chemins de
fer. C.R. 23: 911. Ponatis. 1897. Oeuvres. 1/10: 202–205.
Cauchy, Augustin. 1882–1975. Oeuvres complètes d’Augustin Cauchy. Publiées sous la direction scienti-
fique de l’Académie des sciences et sous les auspices de M. le Ministre de l’instruction publique. 1:
1–12; 2: 1–15. Paris: Gauthier-Villars.
Clausius, Rudolph. 1864. Abhandlungen über die mechanische Wärmetheorie. Braunschweig.
Columbus, Bonaventura. 1669. Perfectus Cursus philosophicus Scotistarum... Columbo Nicensi ordinis
Minorum Conventualium Sacrae Theologiae Doctore, eiusdemque Professore in celeberrima urbe
Aquensi. Leyden: Lavr. Arnaud et Petri Borde (FSLJ-15 a 42).
Cook, Harold J. 2007. Matters of Exchange. Commerce, Medicine, and Science in the Dutch Golden Age.
New Haven & London: Yale University Press.
Cornaeus, Melchior. 1657. Curriculum philosophiae peripateticae uti noc tempore in scholis decurri solet,
multis figures et curiositatibus a mathesi petitis, et ad physin reductis, illustratum Auctore R.P.
D
Dadi}, @arko. 1982. Povijest egzaktnih znanosti u Hrvata. Zagreb: SNL.
Dadi}, @arko. 1991. The role of Karl Scherffer in the acceptance and promotion of Bo{kovi}’s scientific
ideas. Dadi} (ur.), Zbornik radova medunarodnog znanstvenog skupa o Ruderu Bo{kovi}u. Zagreb:
JAZU.
Dadi}, @arko. 1994. Hrvati i egzaktne znanosti u osvitu novovekovlja. Zagreb: SNL.
Dadi}, @arko. 2004. Nikola Tesla – Akademijin po~asni ~lan. Zbornik radova posve}enih 60. obljetnici
smeri Nikole Tesle 1856.–1943. Zagreb: HAZU. 11–18.
Dahan, Jacques Rémi. 2006. Charles Nodier dans les Provinces illyriennes. Napoleon na Jadranu. Napo-
léon dans l’Adriatique (ur. [umrada, Janez). Koper/Zadar: Annales. 249–280.
Dalham, Floriani. 1752, 1753, 1755. Floriani Dalham clerici regularis a scholis piis et in Academia
Sabausieo Liechensteiniana philosoph. Prof. Instructiones Physicae in usum nobilissimorum suorum
auditorum adirnatae: quibus seu subsidium praemittuntur institutiones mathematicae, nempe
arithmeticam, geometriam et trigonometriam complectens, tomo 2. Primam physicam partem: de
corporibus & elementis, eorumque proprietatibus complecens. Tomo 3. In quo agitur de geographia
physica, & de rebus coelestibus. 1–3. Dunaj: J.T. Trattner (NUK-24069; FSLJ-15 b 27 prvi del).
Dekleva, Janez. 2000. Povzetki iz mojih spominov na delo v FI SAZU (JJS, NIJS) in mentorja akademika
A. Peterlina. Pripovedi o IJS ob 50-letnici Instituta »Jo`ef Stefan« (Osredkar, Milan; Polenec, Nata-
lija (ur.)). 197–205.
Deyuan, Ju. 2010. Liu Songling, Head of the Imperial Board of Astronomy in the Qing Dynasty. A.
Hallerstein-Liu Songling (ur. Saje, Mitja). Maribor: Association for Culture and Education Kibla.
161–205.
De`man, Karl. 1856. Meteorologische Beobachtung zu Laibach im Jahre 1865. Jahresheft Krain.
Museum (Ljubljana) (1858) 1–18.
Dick, Auguste; Kerber, Gabriele. 1993. The dissertations prepared under the supervision of L. Boltz-
mann. Proceedings of the International Symposium on Ludwig Boltzmann, Rome 1989 (ur.
Battimelli, Giovanni; Iannello, Maria Grazia; Kresten, Otto). Vienna: Österreichischen Akademie der
Wissenschaften. 29–45.
DiLaura, David, D.; Lambert, Johann Heinrich. 2001. Photometry. Boulder: Universitz of Colorado.
Diogenov, G.G. 1960. Istorija otkritija himi~eskih elementov. Moskva: Ministrstvo prosve{~enija RSFSR.
Dobovi{ek ^ujec, Bibijana. 2008. Spomini na profesorja Antona Peterlina. Anton Peterlin 1908–1993 (ur.
Buko{ek, Vili et al.). Ljubljana: SAZU/IJS. 443–446.
Dobrzensky, Jacobus Joanes Wenceslaus de Nigro ponte. 1657. Nova, et amaenior de admirando fontium
genio (ex abditas naturae claustus, in orbis lucem emanante) philosophia… Ferrariae: Alphons & Jo.
Battista de Merestis (S). Ponatis: 1659.
Dolar, Jaro. 1993. Knji`nica fran~i{kanskega samostana v Kamniku. 500 let fran~i{kanov v Kamniku (ur.
Cevc, Emilijan). Kamnik: Kulturni center. 45–48.
Dolinar, France-Martin. 2004. Knji`nice skozi stoletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
LITERATURA 387
Duhan, Laurentius. 1708. Philosophus in uteramqe partem, sive selectae et limatae difficultates in utramq
partem cum responsionibus. Ad usum scholae. Circa celebres universae Philosophiae contraversias.
Authore Laurentio Duhan, Licentiato Theologiae etc. Parisiis: Nicola Simart (NUK-4763 -Sti~na
22/83 109v); 1715. Philosophus in utramque partem: sive, selectae et limatae difficultates in
utramque partem, cum responsionibus ad usum Scholae, Circa celebres universae Philosophiae Con-
troversias. Parisiis: Nicola Simart (KSMB); 1726. Philosophus, in utramqe partem. Paris (FSLJ-17 d
63).
Dulong, Pierre Louis. 1829. Ann.Chim. 41: 113
E
Eckert, Michael, Schubert, Helmut, Torkar, Gisela. 1992. The roots of Solid-State Physics Before
Quantum Mechanics. Out of the Crystal Maze. Chapters from the History of Solid-State Physics.
3–87.
Edison, Thomas Alva. 1994. The papers of Thomas A.Edison. Volume 3. Menlo Park: the early years,
April 1876–December 1877 (ur.R.A. Rosenberg in drugi), The Johns Hopkins University Press.
Engelmayr, Angelus. 1738. Compediosa a scientias via seu philosophia… Lincii: Joann Adam Auinger
(FSLJ-5 d 44).
Epp, Franc Xaver. 1772. Problemata Electrica. Vienna; Ponatis: Epp. 1773. Problemata Electrica publicae
disputatione proposita a P. Franc Xav. Epp S.J. in electorali Lyceo Monacensi Professore Physices
p.o. Defentibus Benedicto Knilling, Josepho Hall, Joseph Widman. Monaci: Joannis Nep. Friz. Pars I
(146 strani) pars I (83 strani) (NUK-8558, ARS, AS 1052, @iga Zois, Posebno udejstvovanje popis
na listih, {t. 23)
Erast, Thomas; Dudith, András. 1579. De cometarum significicationibus comentariolus; Erast, Thomas;
Dudith, András; Squarcialupi, Marcello. 1580. De cometarum significicationibus iudicum Thomae
Erasti. De cometiis dissertationis novae clarissimorum virorum. Basileae: Osteni, Peter Pernae.
Ponatisi v zborniku Bose, Johann Andreas (* 1626; † 1674). 1665. De significatu cometarum
dissertationes et judicae doctorum hominum. Panoviae: Guilem Antonio. Jenae: Georg Sengenwald.
Euler, Leonhard. 1758. Elementa doctrinae solidorum. Novi Commentarii Academiae Scient. Imp. Petro-
politanae ad annum 1752 et 1753. 4: 109–140. Ponatis: Opera Omnia (1). 26: 72–93.
Evklid (Melanchton. Philipp; Theon Aleksandrijski (deloval 364; Campano Da Novara († 1296);
Hypsicles iz Aleksandrije; Marinus (5. Stoletje). 1537. Elementa Geometria (Euclidis megarensis
mathematici clarisimi Elementorum geometricorum, Lib. XV. Basilae: Jo. Heruagium (Herwagen, *
1497; † 1559?). Folio. (1546. FSLJ- 24 k 47; ER)
F
Faganel, Jo`e. 1999. Zoisovi rokopisi. Ljubljana: ZRC SAZU.
Faninger, Ernest. 1988. Zoisova zbirka mineralov. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in
kulturne dedi{~ine.
Faninger, Ernest. 1994/95. Sodelovanje barona @ige Zoisa in Valentina Vodnika na podro~ju geolo{kih
znanosti. Geologija. 37–38: 561–564.
Filipovi}, Ivan; Rajhman, Jo`e. 1982. Vergerius (Vergerij, Vergerio) Peter Pavel ml. (geslo). SBL. 4:
407–409.
Finn, Bernard S. 1964. Laplace and the Speed of Sound. Isis. 55: 7–19
Fontana, Felice. 1783. Opuscoli scientifici. Firenze: Gaetano Cambiagi.
Forti, Antonio S.J. 1744. Philosophia negativa... v 5 knjigah, 3. In 4 knjiga fizika. Venetiis: Jo Baptistae
Alberti Hieron. Filiii (FGSLJ-1levo h 1-2 d 86).
Fox, Robert. 1968. Dalton’s Caloric Theory. John Dalton & the Progress of Science. Manchester: Uni-
versity Press. 187–202.
Fox, Robert. 1971. The Caloric Theory of Gases From Lavoisier to Regnault. Oxford: Claredon Press.
Fox-Morzillo, Sebastiano. 1560… De naturae philosophia…Pariz: Puteani.
G
Galilei, Galilej. 1612. Galilaei de Galilaeis. Patritii Florentini, mathematum in gymnasio Patavino… De
proportionum instrumento a se invento, quod meritò compendium dixerisuniversae geometria,
tractatus ... ex Italica in Latinam linguam nunc primum translatus, rogatu philomathematicorum a
Mathia Berneggero ex italica in latinam linguam nunc primùm translatus: adjectis etiam notis
illustratus, quibis & artificiosa instrumenti fabrica, & usus ulterior exponitur. Strasbourg: Carol
Kieffer.
Galilei, Galilej; Manolessi, Carlo (ur.). 1655–1656. Opere di Galileo Galilei Linceo nobile fiorentino, già
lettore delle mathematiche nelle Università di Pisa, e di Padova, di poi sopraordinario nello Studio di
Pisa, primario filosofi, e matematico del serenissimo Gran Duca di Toscana: in questa nuova editione
insieme raccolte, e varij trattati dell’ istesso autore non più stampati accresciute… 2 vol. Bologna:
H.H. del Dozza.
Ganot, A. 1886 (12. izdaja). Elementary Treatise on Physics. New York William Wood and Co. Pub-
lishers.
Gautruche, Pierre (Peter). 1656. Philosophiae et mathematicae totius institutio, cum assertionibus
disputatis, & vario genere problematum. Ad usum studiosae juventutis (Prvi del Physica universalis,
drugi del Physica particularis, tretji Mathematica, ~etrti Metaphysica)). Cadomi (Caen): Adam
Cavelier, Joan Cavelier.
Gerland, Ernst. 1877. Ueber den Erfinder des Tellers der Luftpumpe. Annalen der Physik und Chemie.
3/2: 665–670.
Gerland, Ernst. Junij 1883. Ueber Otto von Guerickes Leistungen auf dem Gebeite der Elektricitätslehre.
Prvi del. Elektrotechn. Zeitschrift. 249–252.
Gerstner, Franz Joseph vitez. 1791. Zweyte Abteilung. Beobachtungen über den Gebrauch des Baro-
meters bei Höhenmessungen. Der Beobachtungen auf Reisen nach dem Riesengebirge. 4: 271–309.
LITERATURA 389
Gilbert, William. 1600. De Magnete. Londini: Petrus Short; Prevod: 1991. New York: Dover.
Gilbert, William. 1623. De Mundo nostro philosophia novae. Londini.
Glasser, Otto. 1959. Wilhelm Conrad Röntgen. Springer-Verlag.
Glonar, Jo`a. 1925. Dolinar Jurij (geslo). SBL. 1: 142.
Glonar, Jo`a. 1926. Gruber Gabrijel (geslo). SBL. 1: 268–269.
Gorman, Michael John. 1994. Jesuit Explorations of the Torricellian Space: Carp-Bladders and Sulphu-
rous Fumes. MEFRIM. 106/1: 7–32.
Gottseer, Martin. 1690. Philosophica polemica. Secundum aphorismos Aristotelis Stagiritae cum annota-
tionibus tum philosophicis, tum strategicis ex variis desumptis. In celeberrima Universitate graecensi
publicae disputationi proposita a d. Joanne Georgio Krassnigg ... philosophiae baccalaureo, & pro
suprema ejusdem laurea candidato. Praeside R.P. Martino Gottseer. Disputacija {tudenta Johanna
Georga Krassnigga. Gradec: Haeredes Widmanstadii (2 plo{~i. 8 na~rtov, 187 strani, 24 cm, FSLJ-30
f 79).
Grailich, Joseph Wilhelm. 1959. Vibrationstheorie der Elektricität von Prof.K.Robida, Z.f.öster-
reich.Gymn. 9: 425–427.
Gramatowski, Wiktor; Rebernik, Marjan (ur.). 2001. Epistolae Kircherianae. Rim: Institutum historicum
S.I.
Grdeni}, Drago. 2001. Povijest kemije. Prevod: 2007. Zgodovina kemije. Ptujska Gora: In obs medicus.
De Groot, Henrik W.K. 1998. Approaches to the Study of Dutch in Eighteenth Century Japan; Shizuki
Tadao And Others. Disertacija. Canterbury: University of Canterbury.
Gruber, Tobija. 1788. Versuche über die Ausdünstung des Wassers im leeren Raume des Barometers.
Böhm.Ges. 4: 139–151.
Gruber, Tobija. 1790. Ueber die Bestandtheile der Atmosphäre in beziehung auf Dichtigkeit und Druck.
Böhm.Ges. Ponatis: 1791. Böhm.Ges. Ponatis: 1791. Betrachtungen über die Bestandtheile der
Atmosphäre (Considerationes de partibus constitutivis Athmospherae relate ad densitatem et
pressuram). Neuere Abhandlungen. Wien und Prag: Degen. 1: 187–189. – Ponatis: 1791–1794.
Johan Mayer, Sammlung Physikalisch Aufsatze, besonders d. Böhmischen Gesellschaft; Böhmischen
Naturforscher).
Gruber, Tobija. 1791. Bemerkungen über H. Erasmus Darwins Folgerungen aus Versuchen auf die
Erzeugung der Kälte durch die mechanische Ausdehnung der Luft u.s.w. Journal der Physik 1 Heft
S. 73, Gren’s J. Phys. 3: 188–196.
Gspan, Alfonz; Badali}, Josip. 1957. Inkunabule v Sloveniji. Ljubljana: Slovenska Akademija Znanosti in
Umetnosti.
Guericke, Otto von. 1672. Experimenta Nova (in vacantur) Magdeburgica De Vacuo Spatio. Amsterdam.
Prevod: 1986. Neue »Magdeburgische« Versuche uber den leeren Raum. Leipzig: Akademische
Verlagsgesellschaft M.B.H.
Guérinois, Jacques-Casimir. 1703. Clypeus philosophiae thomisticae contra veteres ac novos eius impug-
natores, in quo veterum philosophorum dogmata adversus Cartesii aliorumque modernorum inventa
stabiliuntur. Bordeaux: Veuve G. de la Court & N. de la Court; 1710. Venezia, Balleoni, 6 vol.
in-12° (2 vol. de logique (logica & complementum), 3 vol. de physique, 1 vol. d’éthique); 1729
Venezia, Balleoni, 7 vol. in-12° (FSLJ-3 e 27–33).
Gufl, Veremund. 1753. Monachii et Pedeponti: Vulgo Stadt am Hof, prope Ratisbonam. Sumptibus
Joannis Gastl, Bibliopolae (FSLJ-5 h 28–31).
Gunz, Simon. 1810. ~etrta izbolj{ana izdaja. Prag: Haase; 1816. Theoretisch-praktisches Rechenbuch für
Lehrende und Lernende. Prag: Sommerschen (FSNM).
Gunz, Leopold (Samuel). 1815. Elementar-Theorie (NUK-4156).
H
Hacquet, Balthazar. 1777. Beschreibung und Abbildung einer zweifelhaften Pflanze, welche man
gemeingleich zu den Harftermossen (Byssus Botanicorum) rechnet. Von Hacquet, Prof. zu Laibach.
Beschäftigung der berlinischen Gesellschaft naturforschender Freunde. 3/1: 241–252.
LITERATURA 391
öflechner, Walter (ur.). 1994. Ludwig Boltzmann, Dokumentation eines Professorlebens. Prvi del knjige:
Ludwig Boltzmann, Leben und Briefe. Graz: Akademisch Druck und Verlagsanstalt.
Höfler, Janez. 1978. Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizan-
ska knjiga.
Campidon: Stadler (FSLJ-10 h 61).
Holtz, A.W. 1965. Ueber eine neue Elektrisirmaschine; von W. Holtz in Berlin. Ann.Phys. (5) 202-126/
No. 9: 157–171.
Horiguchi, Tachu ( ). 1978. Erekiteru zensho tekiyo ( , Izbor iz zapisov o elektro-
stati~ni napravi). Toka zakki zvezek 34. Tokyo: Kowa Shuppan ( ).
Horváth, Joannis Baptistae. 1767. Physica Generalis. Tyrnavia; 1770. Instutiones Physicae Particularis.
Tyrnaviae: Academici Soc. Jesu (FSLJ-10desno i 4); 1772. Augusta Vindel: Rieger; 1790. Budae
(W-1511 in W-1512; FSNM).
Horvat, Radoslav (ur.), Tesla, Nikola. 1988. Radovi iz oblasti elektrotehnike. Beograd: Nau~na knjiga.
Hostetler, Laura. 2007. Global or Local? Exploring Connections between Chinese and European Geogra-
phical Knowledge During the Early Modern Period. EASTM. 26: 117–135.
Hummel, Karl. 1833. Erscheinungen und Theorie des Electrophors. (Baumgartner’s) Zeitschrift für
Physik und verwandte Wissenschaften. Wien. 2: 213–235 (NUK-11658).
Hummel, Karl. po 1821. Abhandlung über die Weinbereitung nach Elisabeth Gervais. Frey übersetzt aus
dem Französischen von Anton Alb. Freyherrn v. Maston, Ausschusse der k.k. Land Wirtschafts=
Gesellschaft in Steyer=mark und correspondirendern Mitgliede der k.k. mährisch=schlesischen
Gesellschaft des Ackerbaues, der Natur= und Landeskunde. Nebst einem Anhange der
Hummel’schen Anfündung des Wein= und Bier= Apparates. Laibach: Kleinmayr (NUK; FSLJ-17 d
75).
Hvale (Qualle), Mathia. 1513. Habes hic amande lector textum parvali, quod adjunt phie (=philosophia)
naturalis cum comentariis erudissimi viri magistri Mathi Qualle Carniolani, et College gymnasii
Viennensis summa vigilantia e gravissimis authoribus decerptis, qui conducunt maxime, cim aliis,
tum his, qui vie nominalium addicti proficiunt. Hagenau: Joannis Rynman/Henric Gran (NUK-R
4499, ekslibris Bibliot. Oberburgensi Episcopi Labacensi; 179 strani; 19 cm). Ponatis: 1517.
I
Iijima, Sumio. 7. 11. 1991. Helical Microtubules of Graphitic Carbon. Nature. 354: 56–58.
Imhof, Maximus. 1798. Institutiones physicae. Monachii: Lentner.
Ingenhousz, Jan. 1784. Vermischte Schriften phisisch-medizinischen Inhalts, prevod Molitorja, 2te
Auflage, 1–2. Wien: Wappler; Prevod: 1785–1789. Nouvelles experiences et observations sur divers
object de physique. Paris: T. Barrois le jeune.
Ingenhousz, Jan. 1779. Experiments upon vegetablis, discovering their great power of purifying the
common air in the sun-shine, and of injuring it in the shade and at night… by Joihn Ingen-Housz.
London: P. Elmsy & H. Payne; Prevodi: 1780. Expériences sur les végétaux. Paris: Fr. Didot; 1787,
1789. Expériences sur les végétaux. 1–2. Paris: Barrois; 1786–1790. Versuche mit Pflanzen,
hauptsächtlich über die Eigenschaft, welche sie in einem hohen Grade besitzen, die Luft im
Sonnenlichte zu reingen, und in der Nacht und im Schatten zu verberben; nebst einer neuen Methide,
den Grad der Reinheit und Heilsamkeit der athmosphärischen Luft zu grüfen. Aus dem französishen
übersetzt von Joh. Andr. Scherer. Dunaj: Wappler.
Inglot, Marek, S.J. 1997. La Compagnia di Gesù nell’impero Russo (1772–1820) e la sua parte nella
restaurazione generale della Compagnia. Roma: Editrice Pontificia Università Gregoriana.
Ivanchich, Ján, Reviczký, Antal. 1752–1755. Universae matheseos brevis institutio. Trnava: Typis acade-
micis, Anonimna izdaja (ER-M40; FSLJ-13 d 3).
Izarn, Joseph. 1805. Leçons élémentaires de physique et chimie expérimentales. Paris: Lerault & Schoell
(NUK-8348).
K
Kangro, Hans. 1976. Le developpement de la thermodynamique de Clausius á Planck. Table ronde du
CNRS: Sadi Carnot. Paris 1974. Paris: Editions CNRS. 229–246.
Kant, Immanuel. 1976. Kritika ~istoga uma. Beograd: Izdava~ko-grafi~ni zavod.
Kant, Immanuel. 1796. Grundlegung zur Metaphysik der Sitten. Graetz: Andreas Leykam (FSLJ- 19 e
94).
Kacin, Marija. 2001. @iga Zois in italijanska kultura. Ljubljana: ZRC SAZU.
Keill, John. 1702, 1705. Introductio ad veram physicam. Oxoniae: T. Bennet; 1725, 1735, 1739. Intro-
ductiones ad veram physicam et veram astronomiam. Quibus accedunt Trigonometria. De viribus
centralibus. De legibus attractionis. Leiden: Joh. & Herm. Verbeek; 1742. Mediolani: Franciscus
Agnelli (FSLJ-12 b 25; FSNM); astronomski del prevedel Le Monnier, Pierre-Charles: 1746.
Institution astronomique ou leçon elementaire d’astronomie, pour servir d’introduction a la
physique céleste,& a la science des longitudes, avec de nouvelled tablis d’equation corrigées; et
particulierment les tablis du soleil, da la lune & des satelites, précedées d’un essai sur l’histoire
d’astronomie moderne. Paris: Guerin (Zois, NUK-7919); prevod Lulofs, Johannes: 1741. Inleidinge
tot de waare Natuur-en Steerkunde, of de natuur-en sterrekundige lessen van den heer Johan Keill...:
waar by gevoegt zyn deszelfs verhandelingen over de platte en klootsche driehoeks-rekeninge, over
de middelpunts-kragten en over de wetten der aantrekkinge. Leiden: Jan & Hermanus Verbeek;
prevod Shizuki, Tadao: (1782), 1798 (astronomija), 1800 (fizika), 1798 (kro`no gibanje). Rekishô
Shinsko ( , Novi zapisi o prehodnih pojavih). 1–3. Edo.
Kepler, Johannes. 1604. Ad Vitellionem paralipomena, quibus astronomiae pars optica traditur: potissi-
mùm de artificiosa observatione et aestimatione diametrorum deliquiorumq; solis & luane cum
exemplis insignium eclipsium. Habes hoc libro, lector, inter alia multa nova, tractatum luculentum de
modo visionis, & humorum oculi usu, contra opticos & anatomicos ... Frankfurt: Claude Marnius &
Haeradum Joannis.
Kepler, Johann. 1984. Le secret du monde. Pariz: Société d’édition »Les belles lettres«.
Kern, Johann Gottlieb. 1772. Bericht von Bergbau. Leipzig: Bey Siegfried Leberecht Crusius.
Kersnik, Janez Krsnik. 1811. Inventaire. Zgodovinski muzej Ljubljana, akc.fond 1, Arh.enota 53.
LITERATURA 393
Khell von Khellburg, Joseph S.J. Physica ex recentiorum observationibus accommodata. Usibus
academicis a Josepho Khel é S.J. 2 dela. Viennae: Trattner, 1751. 2: 1754, 1755. Viennae
(KSSKL-V 29; NUK-8206; FSLJ-17 i 3).
Kidri~, France. 1925. Bonomo Peter (geslo). SBL. 1: 53–54.
Kidri~, France. 1939. Zoisova korespondenca 1808–1819. Ljubljana: SAZU.
Kircher, Athanasius… 1646. Ars Magna Lucis et Umbrae… Rim: Scheus.
Kircher, Athanasius. 1654. Magnes sive de Arte Magnetica… Rim: Masotti.
Kircher, Athanasius. 1657. Iter Extaticum II. Qui et Mundi Subterranei Prodromus dicitur. Quo
Geocosmi opificium sive Terrestris Globi Structura… In III. Dialogos distinctum (Structura globis
terrestris). Romae: Mascardi.
Klein, Felix. 1926. Vorlesungen über die Entwicklung der Mathematik im 19. Jahrhundert. Berlin:
Springer. Ruski prevod: 1989. Moskva: Nauka.
Knobloch, Eberhard. 2003. Otto von Guericke und die Kosmologie im 17. Jahrhundert. Berichte zur
Wissenschaftsgeschichte. 26: 237–250.
Kobav, Andrej. 1643. Vindicae Astronomiae et ethicae pro Dionysio Exiguo, abbate Romano, contra
eximios chronographos praeterproter summos imos aeram vulgarem usurpantes seu nato, motuo
redivivoque Iesu homini Deo de incarnationis passionisque anno MDCXXXXIII Mense_ Die_ vota
dissertatio. Viennae: Greg. Gelbhaar.
Kokole, Jo`e. 1969. Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visoko{olskih in znanstvenih
ustanov v Ljubljani 1920–1968. Ljubljana.
Kolanovi}, Josip; [umrada, Janez. 2005. Napoleon in njegova uprava na vzhodnem Jadranu in na ozemlju
vzhodnih Alp 1806–1814. Zagreb: Hrvatski dr`avni arhiv.
Kopatkin, Viktor, S.J. 1934. Gabrijel Gruber S.J. in njegov prekop. Kronika. 1/1: 8–14.
Kopernik, Nikolaj. 1566. Nicolai Copernici Torinensis de revolutionibus orbium coelestium, Libri VI. In
quibus stellarum et fixarum et erraticarum motus, ex veteribus atqu recentibus observationibus,
restituit hic autor. Praeterea tabulas expeditas loculentasque addidit, ex quibus eosdem motus ad
quoduis tempus mathematum studiosus facillime calculare poterit. Item de libris revolutionus Nicolai
Copernico narratio prima, per M. Georgium Rheticum ad D. Ioan. Schonerum Scripta. Cum Gratia
& Privilegio Caes. Maiest. ex officina Henricpetrina, Basileae. Prevod: 1998. Des révolutions des
orbes célestes. Pariz: Diderot.
Korade, Mijo. 1990/91. Filozofska i prirodoznanstvena djela profesora filozofije u 18. stolje}u. Vrela i
prinosi. 18: 21–67.
Kranjc-Vre~ko, Fanika. 2002. Splo{na prepisovalna na~ela. V: Zbrana dela Primo`a Trubarja I. Ljub-
ljana: Rokus. 542–568.
Krsti}, Djordje. 2002. Mileva & Albert Einstein ljubezen in skupno delo. Didakta, Radovljica.
Kuhn, Thomas S. 1958. The Caloric Theory of Adiabatic Compression. Isis. 49: 132–140.
L
La~en Benedi~i~, Irena. 1999. Pridobivanje `eleza v jeseni{kih plav`ih. Kronika. 47/1–2: 73–88.
Lacroix, Sylvester François. 1801. Traité élementaire de calcul différentiel et de calcul integral. Paris.
Ponatisi: 1806 (NUK-4301), 1810, 1895.
Lalande, J.J.L.F. (1769): Voyage en l’Italie (Z). Ponatis (1786): Voyage en l’Italie, contenant l’histoire &
les anecdotes les plus singulieres de l’Italie, & sa description; les usages, le gouvernement, le
commerce, la littérature, les arts, l’histoire naturelle, & les antiquités; avec des jugemens sur les
ouvrages de peinture, sculpture & architecture, & les plans de toutes les grandes villes d’Italie. 8. del.
Pariz, Veuve Desaint.
Lambrozzi, E. 1994. Casting From the Beginning Up to Present-Day Technology. Ceramic Engineering
and Science Proceedings. 15/1. 93–94.
De Lana Terzi, Francesco. 1684, 1686, 1692. Magisterium Naturae et Artis... Brescia/Parma.
M
Mach, Ernst. 1919. Die Principen der Warmelehre. Leipzig: Barth.
Magni, Valerijan. 8. 9. 1642. De luce mentium et eius imagine. Romae: Francisco Caballi; 1645, 1646.
Viennae: Mattheo Ricti.
Magni, Valerijan. October 1647. Demonstratio ocularis Loci sine locato, corporis successive moti in
vacuo, luminis nulli corpori inhaerentis, a Valeriano Magno, fratre cappuccino, exhibita, Serenisse,
Principibus Vladislao IV Regi, et Ludovicae Mariae Reginae Poloniae et Sveciae, Magis Ducibus
Lithuaniae, Virgini Deiparae, ex voto sacra et d(ed)icata. Varsaviae: Peter Elert; 1647. Cracoviae:
Francisco Caesarei; 1648. Bolononiae: haeredis Victor Benati; 1848. Varsaviae: Peter Elert; 1649.
Venetiis (Benetke): Herz; 1652, 1661. Coloniae Agrippinae: Jodoc Kalcov.3 1959. Naoczny dowod
mozliwosci istnienia prozni. Kwatartalnik historii nauki i techniki. (Warszaw). 4/1: 77–104.
Magni, Valerijan. 1648. Principia et specimen philosophiae. Köln.
Magni, Valerijan. 1660. Opus philosophicum. Lithomisslii.
Magni, Valerijan. 1654. Lux in tenebris lucens quam tenebrae non comprehendunt. Straubinga: Gallus
(S).
Magnus, Albertus. 1494. Divi Alberti Magni phisicor(um)sive De phisico auditu libri octo. Venetiis: Joan
et Forlivio Gregorio (KSSKL).
Maite, Bernard. 1981. La Lumière. Paris: Seuil.
Maixner, Rudolf. 1960. Charles Nodier et l’Illyrie. Paris: Didier
3
Cygan, 1989, 313-319.
LITERATURA 395
Majolo, Simone. 1654. Dies caniculares, sive colloquia tria et viginti physica nova et penitus admiranda,
quae aut in aethero sunt, aut in Europa, Asia atque Africa… Vulturariac (FSNM).
Mako, Paul von Kerek-Gede, S.J. 1764. Compendiaria Matheseos institutio quam in usum auditorum
philosophiae elucubratus est. Viennae. Ponatis: 1766. Vindobonae: Trattnern; 3: 1771. Vindobonae:
Trattnern (NUK-4303); 4: 1781. Vindobonae: Trattnern (FSNM).
Mako, Paul von Kerek-Gede. 1772. Dissertatio physica de natura et radiis Fulguris; de proprietatis
Tonitrui et mediis contra ictum fulminis. Vienna: Job. Thomas Edlen von Trattnern. Ponatis: 1773.
Goritiae: Valerii de Vakeriis. Prevod: 1772. Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des
Donners und den Mitteln wider das Einschlagen. Verfasst von Paul Mako, der S. J. Lehrer der
Mathematik und Experimentalphysik in dem k.k. Theresianum und Joseph Edlen von Retler, seiner
Zuhörer in das Deutsche übersetzt, Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des Donners
und den Mitteln wider das Einschlagen. Wien: Job. Thomas Edlen von Trattnern. Ponatis prevoda:
1775 Physikalische Abhandlung von den Eigenschaften des Donners und den Mitteln wider das
Einschlagen. Hrn. Mako von Kerek-Gede Prof. Apost. und Lehrer der Mathematischen Wissen-
schaften in... Ljubljana: Typis Joannis Friderici Eger (privezano: Maffei, Tschokl, Schöttl: Tentamen
Philosophicum…).
Mangold, Joseph. 1755–1756. Philosophia rationalis experimentalis hodiernis discentium studiis
accomodata. Ingolstadii&Monachii: Joan. Franc. Xau Cratz (FSLJ-6 h 10-12)
Mann, Golo. 1971. Wallenstein. Frankfurt: Fischer.
Markovi}, @eljko. 1968–1969. Ru|e Bo{kovi}. Zagreb: JAZU.
Marmont. 1857 Mémoires du Maréchal duc de Raguse de 1792 a 1841. 3rd edition, tome 3, Paris: Perro-
tin.
Martin, Benjamin. 1735. The Philosophical Grammar.. Part I. Somatology... II. Cosmology... III. Aero-
logy... IV. Geology... London: John Noon; 1738. London: John Noon; 1748. London: John Noon;
1753. London: John Noon; 1755. 5. Edition. London: John Noon; Italijanski Prevodi: 1750. Venezia:
Remondini; 1753 Venezia: Remondini; 1760 Venezia: Remondini; 1769. Gramatica della scienze
filosofische, o Breve analisi della filosofia moderna appoggiarta alle sperienze... Quarta ed.veneta:
novellamente illustrata, e con somma diligenza ricorretta…tradotta dall’inglese in francese, e dal
francese in italiano. Bassano/Venezia: Remondini (NM-6355 ER). Nizozemski prevodi: 1737.
Filozoofische Onderwijzer: of algemeene schets der hendendaagsche ondervindelijke natuurkunde.
Amsterdam: Isaac Tirion. Prevod Wagenaar, Jan (* 1709; † 1773): 1744. Amsterdam: Isaac Tirion;
1765. … 3. Druk in veelerlei opzigten verbeterd. Amsterdam: M. Meijer.
Martinovi}, Ivica. 1992. Filozofska i prirodoznanstvena istra`ivanja hrvatskih isusovaca od Markantuna
de Dominisa do Josipa Franje Domina. Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 77–85.
Martinovi}, Ivica. 1992. Ljetopis filozofskih i prirodoznanstvenih istra`ivanja hrvatskih isusovaca.
Isusova~ka ba{tina u Hrvata. 87–97.
Mastrio de Meldula, Barthol; Belluto Catanensi, Bonaventura. 1644. Physicorum... Venetiis: Ginammi
(FSLJ-10levo b 1).
Mauro, Silvestro. 1668. Aristotelis opera brevi paraphrasis illustrata. 1–6. Romae: Angeli Bernabò
(Turja~anova knjiga; KSSKL-Loka S 4, 5; FSLJ-1levo h 1/2 d 26).
Mayr, Janez Krstnik. 1678. Catalogus Librorum qui Nundinis Labacensibus Autumnalibus in Officina
Libraria Joannis Baptistae Mayr. Labaci: Mayr.
Mecenseffy, Grete. 1938. Im Dienste dreier Habsburger. Leben und Werken des Johann Weikhard
Auersperg (1618–1677). Archiv für Österreichische Geschichte. 114/2: 295–509.
Mecenseffy, Grete. 1955. Habsburger im 17. Jahrhundert. Die Beziehungen der Höff von Wien und
Madrid während des dreissigjährigen Krieges. Archiv für Österreichische Geschichte. 121/1: 1–91.
Melanchthon, Philipus. 1560. Initia doctrinae physicae dictata in Academia Viterbergensi. Leipzig:
Rhambaw.
Mendelssohn, Kurt. 1977. The Quest for Absolute Zero. London: Taylor & Francis LTD.
Merinero Matritensiolum, Joane. 1659. Commentariorun in octo libros Aristotelis de Physico auditu...
juxta Subtilis doctoris Duns Scoti mentem... Madriti: Matheum Fernandez typographo Regium
(FSLJ-2 g 21–25)
N
Nakayama, Shingeru. 2009. Collected Papers of Shingeru Nakayaman The Orientation of Science and
Technology A Japanese View. Kent: Global Oriental.
Nakamura, Tsuko. 2009. Shogunal Astronomer Takahashi Yoshitoki: His Life, Achievements and
Influece. Kagakusi Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 48/251: 156–161.
LITERATURA 397
Natterer Johann August. 1844. Stickstoffoxydul in freier Luft im flüssigen und festen Zustande darge-
stellt. Pogg.Ann. 62: 132–135.
Natterer Johann August. 1850. Gasverdichtungs-Versuche. Wien.Ber. 5: 315–358.
Natterer Johann August. 1851. Ueber Gasverdichtungs-Versuche. Wien.Ber. 6: 557–570.
Natterer Johann August. 1854. Gasverdichtungs-Versuche. Wien.Ber. 12: 199–208. Ponatis 1855.
Pogg.Ann. 94: 436.
Navin{ek, Boris. 2000. Od reaktorskih materialov do povr{inskega naparevanja. (Osredkar, Milan; Pole-
nec, Natalija (ur.)). Pripovedi o IJS. 160–164.
Needham, Joseph, Wang Ling. 1959. Science and Civilization in China. Vol. 3. Mathematics, Astronomy,
Geography, Cartography, Geology, Seismology and Mineralogy. Cambridge: Cambridge University
Press.
Neumann, Johan Philip. 1808–1812. Compendiaria Physica Instituto in usum tironum conscripta. 1–3.
Cum 3 figuris Graecii: Ferstl (NUK-8215 izposojeno leta 1966, izgubljeno; NUK-MS-667;
FSNM-19 h 41).
Neumann, Johan Philip. 1818–1820. Lehrbuch. 1–2. 12 Kupfer. Wien: Gerold (NUK-8514).
Newton, Isaac. 1687. Philosophiae Naturalis Principia Mathematica. Autore Is.Newton, Trin.Coll.
Cantab.Soc.Matheseos Professore Lucassiano,& Societatis Regalis Sodali. Imprimatur. S.Pepys,
Reg.Soc.Praeses. Julii 5.1686. Londini: Steater. Ponatis: 1739–1742. (ur. Le Seur, Thomas; Jacquier,
François). Genevae: Barrillot (FSNM).
Newton, Isaac. 1704. Opticks. London; 1718. London. Samuel Clarkov latinski prevod: 1747. Isaaci
Newtoni Optices libri tres: accedunt ejusdem lectiones opticae, et opuscula omnia ad lucemet colores
pertinentia, sumta ex transactionibus philosophicis. Graecii: Widmanstand/Venezia: Manfrè (FSKA).
Nicolaus iz Lucce; Ludwig iz Salice; Kraus, Egino (prevajalec). 1976. Leben und Taten des Valerian
Magni O.F.F. Cap. Würzburg.
O
Ogonowski, Zbigniew. 1979. Filozofia i mysl spoleczna XVII wieku. Warszawa: Panstwowe Wydawn
Naukowe.
Ohmori, Minoru. 1963. A Study on the Rekishô Shinsho. 1st part. Nippon Kagakusi Gakkai (Japanese
Studies in the History of Science). 2: 146–153.
Oldenburg, Henry. 1674, 1675. Acta Philosophica Societatis Regiae in Anglia anni 1665–1669…
Amsterdam: Boom.
Ôsaka Furitsu Tioshokan ( ). 1963, 1963. A classified catalogue of the books on science and
technology; Sumitomo collection of the Osaka Prefectural Library, donated by Kichizaemon. 1–2.
Osaka: Prefecture Library.
Osredkar, Milan; Polenec, Natalija (ur.). 2000. Pripovedi o IJS. Ljubljana: IJS.
Osredkar, Milan. 2000. Nastanek in prva desetletja IJS. (Osredkar, Milan; Polenec, Natalija (ur.)).
Pripovedi o IJS. 19–69.
Oviedo, Franciscus de. 1663. Cursus Philosphicus. Lugduni: Phil. Barde (FSLJ-22 a 22).
P
Paar, Vladimir. 2004. Nikola Tesla u fizici. Zbornik radova posve}enih 60. obljetnici smrti Nikole Tesle
1856.–1943. Zagreb: HAZU. 35–48.
Pace, Stefano. 1741. La fisica dei Peripatetici, Cartesiani ed Atomisti al paragone della vera Fisica
d’Aristotele. Venezia (NUK-8413).
Pallavicino, Pietro Sforza. 1625. De universa philosophia 1–3 publica asserta in Collegio Romano.
Romae: Francisci Corballetti (FSLJ-11 b 15).
Panjan, Peter. 2001. Sinteza nanocevk MoS2 – odmevno odkritje znanstvenikov (sic!) z Instituta »Jo`ef
Stefan«. Vakuumist. 21/2: 15–16.
Panjan, Peter. 2002. Prof. dr. Boris Navin{ek – sedemdesetletnik. Vakuumist. 22/2-3: 43–45.
LITERATURA 399
R
Rabesano da Montorsio, Livio. 1664–1674. Mundo et coelo (1672), Physica (1664). Venetiis: N. Pezzana
(FSLJ-10 i 46-48, drugi izvod FSLJ-10 b 35–37).
Von Radics, Peter. 1878. Die Hausbibliothek der Auersperge. Neuer Anzeiger für Bibliographie und
Bibliothekwissenschaft (ur. Petzholdt, Julius, Dresden: G. Schönfeld’s Verlagsbuchhandlung).
10–17, 50–55.
Von Radics, Peter. 1910. Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Ljubljana:
Krainischen Sparkasse.
Von Radics, Peter Pavel. 1912. Die Entwicklung des deutschen Buhnenwesens in Laibach. Ljubljana.
Rajhman, Jo`e. 1982. Trubar (Truber) Primo` (geslo). SBL. 4: 206–225.
Rajhman, Jo`e. 1986. Pisma Primo`a Trubarja. Ljubljana: SAZU.
Ray, John; Calvoer, Caspar. 1717. Goslar: Johann Christoph König; Johann Georg Sievert (FSLJ-14 c
17).
Razpet, Marko. 2009. Spominska plo{~a Francu Ho~evarju. Obzornik za matematiko in fiziko. 56/4:
136–143.
Razpet, Marko. 2009. Recenzija: William P. Berlinghoff in Fernardo Q. Gouvêa: matematika skozi sto-
letja, Modrijan, Ljubljana 2008, 224 strani. Obzornik za matematiko in fiziko. 56/4: 160–161.
Redhead, Paul Aveling. 1984. The measurement of vacuum pressures. History of Vacuum Science and
Technology. (ur. Madey, Theodore E.; Brown William C.). New York: American Vacuum Society,
American Institute of Physics. 31–37.
Reisch, Gregorius. 31. 3. 1508. Margarita Philosophica Nova. Strasbourg: Johann Brüninger (NUK-4898,
ekslibris: Leonardo Budina...).1599. Margarita Philosophica... accresiuta di molte belle dottrine da
Orontio Fineo matematico Regio di novo tradotta in italiano da Gio. Paolo Galluci Salodiano
Accademico Veneto. Vinegia: Barezzo Barezzi (FSLJ-16 b 10).
Reisp, Branko. 1983. Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Reisp, Branko. 1987. Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society. Ljubljana: SAZU.
Rem{kar, Maja in drugi. 20, 4. 2001. Self-Assembly of Subnanometer-Diameter Single-Wall MoS2 Nano-
tubes. Science. 292/5516: 479–481.
Rezanov, I. A. 1988. Istorija stanovlenija nauk o zemle. VIET. 2: 25–35.
Richardson, Wilhelm. 1790. The chemical principles of the metallic arts. London: Baldwin; 1792.
Chemie der Metalle für Fabrikanten und Manufakturisten. Aus dem Engl. Leipzig: Weygand.
Rinaldi, Bianca Maria. 2006. The »Chinese Garden in Good Taste« Jesuits and Europe’s Flora and Art of
the Garden in the 17th and 18th Centuries. München: Martin Meidenbauer.
Rinmann, Sven. 1785. Versuch einer Geschichte des Eisens: mit Anwendung für Gewerbe und
Robida, Karl. 1854. Entwicklunsgang der Physik von der ältesten Zeiten bis auf die Gegenwart, III.
Programm des k.k. Staatsgymnasiums zu Klagenfurt. Am Schlusse des Studien-Jahres 1853. 1–69.
Robida, Karel Lucas. 1857. Vibrations-Theorie der Elektrizität. Izvestja gimnazije Celovec. str.1–37
Robida, Karel Lucas. 1858. Magnetismus, Forsetzung und Schlus der Vibrations-theorie der Elektrizität.
Izvestja gimnazije Celovec. str.1–60.
Robida, Karl. 1860. Grundzüge einer naturgemässen Atomistik mit daraus abgeleiteten Schwingungs-
gleichungen. Klagenfurt: Druck von Johann Leon.
Robida, Karl. 1861. Erklärung der Lichterscheinungen, XI. Programm des k.k. Gymnasiums zu
Klagenfurt. Am Schlusse des Studien-Jahres 1861. 1–39.
Robida, Karl. 1862. Erklarung der Beugung, Doppelbrechung und Polarisation des Lichtes. XII. Pro-
gramm des k.k. Gymnasiums zu Klagenfurt. Am Schlusse des Studien-Jahres 1862. str.1–30.
Robida, Karel. 1865. Einige Bemerkungen zur Abhandlung des Prof.Dr. Krönig in Poggendorff’s
Annalen der Physik und Chemie Bd. 123, s. 299 ff.: »Condensation der Luftarten«. Z.Math.Phys. 10:
227–232.
S
Saito, Fumikazu. 2006. O Vácuo de Pascal Versus o Ether de Noël: Uma Controvérsia Experimetal?
Circumscribere. 1: 50–57.
Saje, Mitja. 2010. Rediscovering Augustin Hallerstein and his Work in Beijing. A. Hallerstein-Liu
Songling (ur. Saje, Mitja). Maribor: Association for Culture and Education Kibla, 23–49.
Samec, Maks (prevajalec); Turgenjev, Ivan Sergeevi~ (Dym). 1870. Dim: roman. Gradec: M. Samec.
Samec, Maks. 1871. ^rtica o vplivu podnebja na ~love{ki organizem in razvitje njegovih bolezni. Letopis
Slovenske Matice leto 1871, II. del: Znanstvene razprave. Ljubljana: Slovenska matica. 221–238.
Samec, Maks. 1871. Spektralna analiza. Letopis Slovenske Matice leto 1871. Ljubljana: Slovenska
matica, II. del: Znanstvene razprave. 257–282 (17 podob).
Samec, Maks. 1876. Mo`gani. Letopis Slovenske Matice leto 1876. Ljubljana: Slovenska matica.
Samec, Maksimilian. 1905. Durchsichtigkeit der Luft bei Verschiedenen Witterungzuständen. Wien.
Berichte. IIa 114: 1519–1568.
Samec, Maks; Blinc, Marta. 1936. Die Quellstärken. Kolloid-Zeitschrift. 77: 134–140.
Santorio, Santorio. 1614. De medicina statica. Benetke. 3. izdaja: 1634. Ars... de statica medicina et de
responsione ad staticomasticem. Aphorismorum sectionibus septem comprehensa. Benetke:
Marc’Antonio Brogiollo (12o, 125 x 66 mm). Ponatis: 1660. Opera omnia.
Santorio, Santorio. 1625. Commentaria in primam seu primi libri Canonis Avicennae. Benetke.
Scheitz, Benno. 1878. Nekrologe. Professor Karl Robida. Programm des Staats-Obergymnasiums zu
Klagenfurt. 53–56.
Scherffer, Karl. 1773. Institutionum mechanicarum / Pars prima sive de motu, et aequilibrio corporum
solidorum in usum tironum / Pars secunda sive de motu, et aequilibrio corporum fluidorum in usum
tironum. Vindobonae: Trattner. (NUK-4225).
Scherffer, Karl. 1752–1753. Institutionum physicae / Pars prima seu Physica generalis / Pars secunda seu
Physica particularis. Conscripta in usum tironium philosophiae. Vindobonae: Trattner (FSLJ-
5399/21 (11) g 9); 1763. Vindobonae (NUK-8485).
Schimank, Hans; Guericke, Otto. 1968. Otto von Guerickes Neue (sogenante) Magdeburher Versuche...
Düsseldorf: VDI.
Schiviz von Schivizhoffen, Ludwig. 1904. Der Adel in der Matrikel des Görz. Görz: samozalo`ba.
Schiffer, Michael Brian. 2003. Draw the Lighting Down. Benjamin Franklin and Electrical Technology in
the Age of Enlightenment. Berkeley/Los Angeles/London: University of California Press.
Schmidt, Vlado. 1963. Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem. I. del. Ljubljana: DZS.
Schneider, Ditmar. 1986. Auf den Spuren Guerickes. Phys. Bl. 42: 397–399.
Schöner, Joann; Gemma Frisius. 1548. Gemma Phrysius De principis astronomiae et cosmographiae,
deque usu Globi Cosmographici ab eodem editi. De Orbis divisione & Intulis rebuss nuper inventis
LITERATURA 401
eiusdem De Annuli Astronomici usu. / Joannis Schoneri De usu Globi Astriferi opusculum (89r-).
Antverpiae: Joannis Steelsii (FSLJ-17 d 56).
Schott, Gaspar. 1657. P. Gasparis Schotti Mechanica hydraulico-pneumatica qua praererquàm quòd
aquei elementa natura, proprietas, vis motrix, atque occultis cum aëre conflictus, à primis, funda-
mentis demonstratur: omnis quoque generis experimenta Hydraulico-pnevmatica recluduntur: &
absoluta machinarum aquâ & aëre animandrarum ratio ac methodus praesribitur: opus bipartitun,
cujus Pars I., Mechanicae hydraulico-pnevmaticae theoriam continet: Pars II., Ejusdem praxin
exhibet, machinasque aquarias innumeras, uti & organa, aliaque instrumenta, in motum as sonum
concitat: nec non varia technasmata, quae motum perpetuum v aquae spondent, exponit: accessit
experimentum novum Magdeburgicum, quo vacuum alij stabilire, alij evertere conantur. Francoforti
ad Moenum: Heredum Joannis Godefridi Schönwetteri excudebat Henricus Pogrin, Typographus
Herbipoli.
Schott, Gaspar. 1664. Technica curiosa, sive mirabilia artis libris XII. Comprehensa; quibus varia expe-
rimenta, variaque technasmata pnevmatica, hydraulica, hydrotechnica, graphica, cyclometrica,
chronometrica, automatica, cabalistica aliaque artis arcane ac miracula, rara et antehec inaudita
eruditi orbis utilitati, delectationi disceptationique proponuntur. Pars I. II. Herbipoli: Hertz. Ponatis:
1687. Herbipoli: Endter.
Schott, Gaspar. 1663… Anatomia physico-hydrostatica… Würtzburg: Schönweter (F).
Schwenter, Daniel; Harsdörffer, Georg Philipp. 1636. Daniel Schwenter... Deliciae mathematicae et
physicae, oder, Mathemat. Und philosophiche Erquickstunden darinnen sechs-hundert drey und
sechsig schöne, liebliche und annehmliche Kunststücklein. Nürnberg: Dümler (S). Drugi in tretji
Harsdörfferjev del 1651 in 1653 (S; NUK-4154); 1677. Nürnberg: Endter (NUK-5062); 1651–1653.
Nürnberg: Dümler (FSNM).
Schulz pl. Strassnitzki, Karol. 1827. Das geradlinige Dreieck und die dreiseitige Pyramide nach allen
Analogie dargestellt. Wien: J. G. Heubner.
Schulz pl. Strassnitzki, Karol. 1835. Beitrage zur Discussion des Eulerschen Lehrsatzes von Polyëdern in
Bezichung auf die neulich bemerkten Ausnahmen desselben. Journal für die reine und angewandte
Mathematik (Berlin, ur. A.L. Crelle). 14/1: 83–87. Tabla I, slike 6–9.
Segrè, Emilio. 1986. Von den fallenden Körper zu den elektromagnetischen Wellen. München/Zürich:
Piper.
Seifert, G., Köhler, T., Tenne, R. 2003. J.Phys.Chem. B 106: 2497.
Seifert, Herbert. 1988. Der Sig-prangende Hochzeit-Gott. Hochzeitsfeste am Wiener Hof der Habsburger
und ihre Allegorik 1622–1699. Wien: Musikwissenschaftliche Werein.
Senechal, Majorie. 1995. Quasicrystals and Geometry. Cambridge: University Press.
Shapin, Steven Schaffer, Simon. 1985. Leviathan and the Air Pump. Hobbes, Boyle, and the Experi-
mental Life. New Jersey: Princeton University Press. Francoski prevod. 1993. Paris: Éditions de
Découverte
Sichen, Guilelmo van. 1666. Integer cursus Philosophices. Antverpiae: Beller (FSLJ-10 a 8).
Sigaud de la Fond. 1785. Anweisung zur Experimentalphysik. 2 Bande. Wien. 8°.4
Sienell, Stefan. 2001. Die geheime Konferenz unter Kaiser Leopold I. Personelle Strukturen und Metho-
den zur politischen Entscheidungfindung am Wiener Hoff. Frankfurt am Main: Peter Lang.
Simoniti, Primo`. 1974. Med knjigami iz stare gornjegrajske knji`nice. Zbornik Zbornik Narodne in
univerzitetne knji`nice. Ljubljana: NUK. 17–48.
Sirk, Hugo. 27. 3. 1934. Der Einfluss eines Magnetfeldes auf die Streuung von Röntgenstrahlen in
Flüssigkeiten. Zeitschrift für Physik. 89/3: 129–142.
Sirk, Hugo. 1941. Mathematik für Naturwissenschaftlern und Chemiker. Eine einführung in die
Anwendungen der höheren Mathematik. Dresden und Leipzig: Theodor Steinkopff.
4
Profesor eksperimentalne fizike in matematike na pari{ki univerzi de La Fond je preizku{al gorenje vodika, pri
~emer je ugotavljal nastajanje vode.
[
[antel, Anton. 1883. Physikalische Kleinigkeiten. I. Ein leicht herstellbarer Apparat zur Luftverdünnung
mittelst Quecksilbers. Dreiundreissigster Jahresbericht des k.k. Staats-Gymnasiuns in Görz. Görz.
27–36. Ponatis: Kaulbaum-[antelsche Luftpumpe Leopold von Pfaundler’s Compendium der Experi-
mentalphysik.
[kafar, Vinko. 1993. Knjige in knji`nice v nekdanjem kapucinskem samostanu v Mariboru (1613–1784).
^asopis za zgodovino in narodopisje. 64/1: 62–92.
[kofljanec, Jo`e. 2000. Red manj{ih bratov (O.F.M.) in provinca sv. Kri`a. Fran~i{kani v Ljubljani:
samostan, cerkev in `upnija Marijinega oznanjenja (ur. Kranjc, Sivin). Ljubljana: Samostan in
`upnija Marijinega oznanjenja. 9–79.
[orn, Jo`e. 1984. Za~etki industrije na Slovenskem. Maribor: Zalo`ba Obzorja.
[tuhec, Marko. 1995. Rde~a postelja, {~urki in solze vdove Pre{eren. Ljubljana: [KUC.
[ubic, Ivan. 1897. Elektrika, nje proizvodnja in uporaba. Ljubljana.
[ubic, Simon. 1875. Telegrafija, zgodovina njena in dana{nji stan. Letopis slovenske matice. 1–57.
[ubic, Simon. 1876. Manometer – Hygrometer. Wien.Ber. II 73: 531.
[ubic, Simon. 1896. Fotografovanje nevidnih stvarij. Dom in svet. 9: 155–159, 186–189.
[umrada, Janez. 2001. @iga Zois in Déodat de Dolomieu. Kronika. 49/1–2: 65–72.
[umrada, Janez. 2007. Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah. Zgodovinski ~asopis.
61/1–2: 75–84.
T
Targosz, Karolina. 1971. Le mécenat de Louise-Marie de Gonzague et les liens scientifiques
Franco-Polonais au XVIIe siècle. XIIe Congrès international d’Histoire des sciences. XI: 137–142.
LITERATURA 403
Tartini, Giusepe. 1977. Scienza Platonica fondata nel Cerchio. Padova: Cedam-Casa Editrice Dott.
Antonio Milani.
Tenne, R., Margulis, L., Genut, M., Hodes, G. 1992. Polyhedral and Cylindical Structures of WS2.
Nature. 360: 444.
Tera{, Mavricij. 1929. Iz zgodovine, `ivljenja in delovanja kapucinov: v spomin 400-letnice kapucin-
skega reda. Celje: Kapucinski samostan.
Tesla, Nikola. 1. 7. 1891. Electric Discharge in Vacuum Tubes. The Electrical Engineer (New York).
A–16.
Tesla, Nikola. 26. 8. 1891. Reply to J.J. Thomson’s Note in the Electrician of July 24, 1891. The Elec-
trical Engineer (New York).
Tesla, Nikola. 1999. Collorado Springs Notes 1899–1900 (ur. Aleksandar Marin~i} in Vojin Popovi}).
Beograd: Zavod za u~benike i nastavna sredstva.
Thewes, Alfons. 1983. Oculus enoch… Ein Beitrag zur Entdeckungsgeschichte des Fernrohrs. Olden-
burg: Isensee.
Thomson, J.J. 1891. Electrician (London). Ponatis: 10. 6. 1891. The Electrical Engineer (New York).
Thomson, J.J. 24. 7. 1891. Note by Prof. J.J. Thomson. Electrician (London). Ponatis: 12. 8. 1891. The
Electrical Engineer (New York).
Thorndike, Lynn. 1941–1958. History of Magic and Experimental Science. 5–8. del. New York: Colum-
bia University Press.
Ti{ler, Miha. 2003. Prispevki kemije k evropski kulturi in civilizaciji. Ljubljana: SAZU.
Trbi`an, Milan. 2003. Objava J.V. Valvasorja v glasilu Philosopical (!) Transactions leta 1687 o litju
kipov s tanko steno – prvi slovenski tehni~ni dokument. Livarski vestnik. 50/4: 175–184.
Trigler, Johann Georg; Sturm, Johann Christoph (*1635; † 1703). 1614. Leipzig: Grosse; Trigler. 1678.
Himmels Lauff. Frankfurt: Henning Gross (FSLJ-16 g 40); 1705.
Truesdell, Clifford Ambrose (1919– ). 1980. The tragicomical history of thermodynamics 1822–54. New
York: Springer.
U
Udagawa, Shinsai ( ). 1834/1835. Ensei Ihô Meibutsu Kô Hoi ( , Dodatek
medicinskim in upo{tevanja vrednim zadevam in mislim). Osaka: Kawachiya Tasuke & Kawachiya
Gisuke/Edo: Suharaya Ihachi.
Umek, Ema. 2006. Kranjska kmetijska dru`ba: 1767.1787. Arhivi. 29/1: 1–34.
Ur{i~, Milena. (1975). Jo`ef Kalasanc ER in njegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske.
Ljubljana: SAZU.
V
Valen~i~, Vlado; Faninger, Ernest; Gspan-Pra{elj, Nada. 1991. Zois @iga (Sigismund) pl. Edelstein. SBL.
15: 832–846.
Valvasor, Janez Vajkard. 1687 (januar-februar)… Method of casting Statues in Metal; together with an
Invention of his for making such cast Statues of an extraordinary thinness, beyond any thing hitherto
known or practised… Phil. Trans. 186: 259–262. Prevod: 1692. Actorum Eruditorum. 1: 315–319.
Valvasor, Janez Vajkard. 1689. Die Ehre deß Hertzogthums Crain. Laybach-Nürnberg: Wolfgang Moritz
Endter. Ponatis: 1971. München: Trofenik. 1–4. Delni prevod: 1977. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vanino, Miroslav. 1987. Isusovci i hrvatski narod, II. Zagreb: Filozofsko-teolo{ki institut dru`be Isusove.
Varignon, Pierre. 1690. Nouvelles conjectures sur la pesanteur. Paris: Jean Boudot.
Vdovi~enko, Natalja Vasiljevna. 1985. Rol mehaniki v formirovanii termodinamiki. Issledovanija po
istorii fiziki i mehaniki. Moskva: Nauka. 254–280.
Verhaeren, Hubert. 1949. Catalogue de la Bibliotheque du Pe-t’ang. Pekin: Impr. Des Lazaristes; 1969.
Paris: Societé d’Édition Les Belles Lettres.
W
Weichenhan, Michael. 2004. »Ergo perit coelum…«: Die Supernova des Jahres 1572 und die überwen-
dung der aristotelischen Kosmologie. Stuttgart: Franz Steiner.
Wiesenfeldt, Gerhard. 2008. The Order of Knowledge, of Instruments, and of Leiden University, ca.
1700. Instruments in Art and Science: On the Architectonics of Cultural Boundaries in the 17th
Century (ur. Schramm, Helmar; Schwarte, Ludger). Berlin/New York: Walter de Gruyter. 222–235.
Wiesner, Julius. 1905. Jan Ingen-Housz Sein Leben und sein Wirken als Naturforscher und Arzt Unter
Mitwirkung von Prof. Th. Escherich, Prof. E. Mach, Prof. R. von Töply und Prof. R. Wegscheider
von Prof. Julius Wiesner Director des Pflanzenphysiologischen Instituts der k. k. Wiener Universität.
Wien: Carl Konegen.
Wiesner, Julius. 1905b. Jan Ingen-Housz in Wien. Osterreischische Rundschau (Wien: Carl Konegen). 3:
197–214.
Winkler, Johann Heinrich. 1738. Institutiones Mathematico-physicae experimentis confirmatae auctore
M. Jo. Henr. Wincklero. Lipsiae: Bern.Christ. Breitkopf. 1754. Anfangsgründe der Physik, Leipzig:
Bernard Christoph Breitkopf (NUK-8235). Nizozemski prevod: 1768. Beginselen der natuurkunde.
Amsterdam: Jacobus Loveringh/Abraham Blussé.
Winkler, Johann Heinrich. 1744. Gedanken von den Eigenschaften, Wirkungen und Ursachen der Elek-
tricität, nebst einer Beschreibung zwo neuer Maschinen. Mit 9 Kpft. Leipzig: Johann Heinrich
Breitkopf.
Wolff, Christian. 1733–1743. Elementa matheseos universa. Geneve: Gosse (NUK-4240); I–V del.
Geneve: Bosquet et Socios 1733 (NUK-4049); 1741–1742 (NUK-4073); 1774. Vindobonae: Trattner
(FSNM).
Wolff, Christian. 1701. Mathematischen Wissenschaften. 4 Bande. Frankfurt: Renger (FSNM);
1746–1753. (Der) Anfangs-Gründe aller Mathematischen Wissenschaften. Halle und Magdeburg
(NUK-4136).
Wolff, Christian. 1746. Vernüstige Gedanken von der Wirkungen der Natur, den Liebhabern der
Wahrheit mitgetheilt. Fünfte Auflage. Halle: Renger (NUK-8202; FSNM).
Wolff, Christian. 1715. Halle. Ponatisi: 1740–1743. Elementa matheseos universa. Geneve: Gosse (I del.
1743. Geneve (ST; J-451, W-1405 NUK-4240); I in V del. 1733. Geneve: Marcus Michael Bosquet
et Socios (J-436; NUK-4049); II–IV del (NUK 4049); II in V del. 1741–1742. Halle: Regeniana
(NUK-4073). 1747. Halle/Magdeburg (ER-M67). 1774. Vindobonae: Trattner (FSNM).
Y
Yamazaki, Toshio. 1952. A catalogue of Sumitomo Library kept in Osaka Prefecture Library. Kagakusi
Kenkyu (Journal of History of Science, Japan). 21: 42–48.
LITERATURA 405
Z
Zabarella, Giacomo (* 5. 9. 1533 Padova; † 25. 10. 1589 Padova). 1604. De rebus naturalibus. Tarvisii:
Robert Meietti (FSLJ-9 b 45).
Zabarella, Giacomo. 1601. In libros Aristotelis physicorum commentarii. Venetis: Francisco Bolzeti & Jo.
Anton & Jacob de Franciscis (FSLJ-19 a 1).
Zanchi, Josephi. 1748. Scientia rerum Naturalis sive Physica au usus academicos accomodata opera et
studio P. Josephi Zanchi Societatis Jesu Sacerdotis... Johannes comes Patachich de Zajesda...
praelectionibis... Zanchi... Viennae: Kaliwoda (ER-XCVII; W-1466=NUK-8479; FSLJ-9 h 40
2232/II, 500 B g 40 R 2).
Zanchi, Joseph. 1748. Scientia rerum Naturalis sive Physica au usus academicos accomodata opera et
studio P. Josephi Zanchi Societatis Jesu Sacerdotis / Physica P. Josephi Zanchi e Soc. Jesu. inscripta
honoribus serenissimi regnii principis Caroli Alexandri Ducis Lotharingiae... dum in antiquissima, ac
celleberima Universitate Viennensi, Illustrissimus, Excellens, ac Doctissimus Dominus Joannes
Comes Patatich de Zajesda ... universam philosophiam publice propugnaret, ex praelectionibus
ejusdem R. P. Josephi Zanchi... M. DCC. XLVIII... Tomus primus et secundus in uno volume.
Viennae (W-1466, NUK-8479, ST; ER-F61-XCVII; FSLJ-9 h 50): 1753. Philosophia mentis, et
sensuum. 1–3; 2: Physicam generalem 3: Physicam particularem. Viennae: Kaliwoda (FSLJ-4 c
27–29).
Zelli, Rafael. 1811. Registre de correspondence. VII. NUK, rokopisni oddelek.
POVZETEK 407
na Skota. Posebna pozornost je namenjena fran~i{kanskim skicam vakuumskih poskusov, {e
posebej tistim namenjenim dijakom zunaj fran~i{kanskega reda, ki so obiskovali novome{ke
fran~i{kanske vi{je {tudije.
Valvasorjevo zanimanje za vakuumske tehnike in tankostenske kipe je bilo tesno povezano s
Kraljevo dru`bo v Londonu. Angle`i so si nadvse `eleli u~enega sodelavca in poro~evalca v
na{em delu sveta. Valvasor je preu~eval vakuumske poskuse vidnega ~lana Kraljeve dru`be
Roberta Boyla, po drugi strani pa je kupil domala vse knjige njegovih nasprotnikov, sode-
lavcev rimskega profesorja Kircherja.
Metalurg Valvasor je pred jezuitsko cerkev sv. Jakoba postavil tankostenski Marijin kip ulit po
lastnem izvirnem postopku, ki ga ob~udujemo {e dandanes. Svojo iznajdbo je opisal in narisal
v vodilni londonski in leipzi{ki reviji kot prvi mednarodno priznani izumitelj iz na{ih krajev.
Valvasor je knjige o vakuumu in drugih zagatah baro~ne dobe v precej{nji meri nabavljal po
zgledu svojega prijatelja, tri desetletja starej{ega de`elnega glavarja grofa Volfa Engelberta
Turja{kega, brata na{ega prvega vakuumista kneza Janeza Vajkarda Turja{kega. Slovenci smo
Valvasorja poslovenili, njegovih prav tako zaslu`nih u~enih vzornikov Turja{kih pa ne.
Opisujemo prva opazovanja ohlajanja plinov pri {irjenju v vakuum in s ponosom poudarjamo
dele` Slovenca Gruberja pri zgodnjih raziskovanjih tega pojava. Zgodbo pripeljemo do upo-
rabne razlage pojava pri Joulu in Thomsonu ter do tehni~ne uporabe v tekmi za kondenzacijo
plinov.
Obravnavamo razvoj prvih vakuumskih podjetij Leybold in Heraeus v nem{kem delu srednje
Evrope. Njun razcvet je sledil najpomembnej{im dose`kom v raziskovanju teorije vakuuma,
etra in optike barv tankih kovinskih plasti na obrobju srednjeevropskih slovenskih de`el, ki jih
je Cauchy pisal v Gorici med letoma 1836–1838. Prvi~ v zgodovinopisju opisujemo gori{ki
obdobje slovitega fizika in matematika Cauchyja. Posebno pozornost posve~amo Cauchyjevim
raziskovanjem vakuuma ob iskanja primerne teorije etra, ki bi pravilno napovedovala rezultate
opti~nih poskusov. Dokazujemo, da je bil prav Cauchy najve~ji fizik in matematik, kar jih je
slu`bovalo med Slovenci. Teorijo Cauchyja in uspehe zgodnjih proizvajalcev vakuumske
tehnike povezujemo s poznej{im napredkom sodobnih srednjeevropskih vakuumskih tehno-
logij od Balzersa do sodobnih slovenskih dose`kov.
Vakuumsko ~rpalko so preizkusili na kitajskem dvoru Hallersteinovih dni, vendar ni zlepa
po`ela toliko pozornosti kot evropska astronomija. Eden od vzrokov za kitajsko hladnost je
bilo pomanjkanje uporabe vakuumskih in elektri~nih pripomo~kov. Vakuumska tehnika in {e
posebej elektrostati~na leidenska steklenica sta {e la`e prodrli na Japonsko Hallersteinove
dobe, ko je bila de`ela vzhajajo~ega Sonca odprta le za pe{~ico nizozemskih in kitajskih
trgovcev; leidenska steklenica je bila namre~ predvsem nizozemski izum.
Franc Ho~evar je bil poglavitni belokranjski znanstvenik; ~eravno spada ve~ina njegovih del k
matematiki, je objavil nekaj fizikalnih razprav o elektri~nih poskusih z uporabo vakuumskih
tehnik. Z njimi je marsikje oral ledino pri novih prijemih za pou~evanje dijakov in prispeval k
temeljnemu poznavanju vakuumskih tehnik v povezavi z uporabo Geisslerjevih vakuumskih
elektronk v elektroforju.
Zgodnji vakuumski poskusi in knjige o njih so se iz prve roke ljubljanskega kneza Janeza
Vajkarda Turja{kega uveljavili med peti~ne`i v slovenskih de`elah. Brali in kupovali so jih
tako plemi~i, kot me{~ani ali raznovrstni redovniki vedo~ za Turja~anovi udele`bo pri prvih
poskusih z Guerickejevo ~rpalko. Danes je le ste`ka je mogo~e pri~akovati tako uren pretok
odkritij med Evropo in Ljubljano; zato ka`e uspehe tistih davnih let obele`iti v javni podobi
Dru{tva za vakuumsko tehniko Slovenije.
Podane so osnovne smernice napredka vakuumske tehnike, ki jih je Napoleonova oblast pri-
nesla v znanost in izobra`evanje Ilirskih provinc. Francoske revolucionarne novosti so sprem-
ljale poslednje vzdihljaje v labodjem spevu stoletnega jezuitskega pou~evanja fizike in
matematike na ljubljanskih vi{jih filozofskih {tudijah. Orisane so pomembnej{e ~rtice iz `iv-
POVZETEK 409
pri meritvah sipanja rentgenskih `arkov v teko~inah, po svojem medvojnem obisku v Dresdnu
pa predvsem pri sipanju na makromolekulah. Med desetletnim vodenjem Fizikalnega instituta,
ki ga je preimenoval po Jo`efu Stefanu, je vpeljal sodobne vakuumske tehnike v ljubljansko
jedrsko fiziko in s tem postavil trden temelj za na{e dana{nje delo. V ~etrtini stoletja peda-
go{kega dela na Ljubljanski univerzi (1933–31. 8. 1960) je prehodil pot od asistenta do red-
nega profesorja in vzgojil prvo povojno generacijo na{ih strokovnjakov. Desetletje jim je
predaval eksperimentalno fiziko in vodil praktikum s poudarkom na vakuumskih tehnikah.
Opisujemo manevriranje slovenske znanstvene politike Peterlinovih dni, ki je v senci priza-
devanj za atomsko bombo razvijala druge pogosto dovolj neodvisne panoge znanosti, med
njimi pospe{evalnike in tankoplastne tehnologije. Peterlinovo u~inkovitost primerjamo z nekaj
let starej{im Oppenheimerjevim na~inom dela in najdemo vzporednice tako pri njuni
uspe{nosti, kot pri dejanjih njunih nasprotnikov. Iz ~asov, ko je bila znanstvena prodornost {e
bolj zmes sposobnosti uma in komolcev kot dandanes, sku{amo povle~i nauke za prihodnost.
Sodobno ljubljansko odkritje posebne vrste MoS2 nanocevk povezujemo s starej{imi tradi-
cijami uporabe molibdena in volframa v Ljubljani, predvsem pa s Hacquetovim raziskovanjem
cevastih kristalnih struktur pod mikroskopom.
Hacquetovo opazovanje rasti ledenih ro` je bilo del mno`ice drobnih naravoslovnih odkritij, ki
so v njegovem ~asu vrela iz {tevilnih srednjeevropskih mest. Novosti so v pismih objavljanih v
nem{kih revijah urno kro`ile med raziskovalci v obliki »svetovnega spleta« tedanjih dni.
Hacquet je opazoval kar na oknu delovne sobe. Meril je z barometrom in s termometrom ter
med prvimi uporabljal mikroskop pri raziskovanju kristalov. Bogate kristalografske izku{nje je
zdru`il z dolgoletnim opazovanjem rastlinskega sveta in na zelo sodoben na~in opisal rast kri-
stalov ledenih ro`. Hacquetovo delo je sovpadalo z za~etki raziskovanja kristalov v habsbur{ki
monarhiji in v Ljubljani znotraj nje; hiter razvoj zgodnje znanosti o kristalih v habsbur{ki
monarhiji in {e posebej na Kranjskem je bil povezan z rudarjenjem.
Nakazali smo poti, po katerih je Hacquetovo raziskovanje kristalov vplivalo na poznej{e naba-
ve eksperimentalnih pripomo~kov v Ljubljani, kristalografijo ljubljanskega profesorja Schulza
in celo na sodobno odkritje nanocevk v Ljubljani. Ljubljansko odkritje nanocevk je le ste`ka
prodrlo v javnost; kon~nemu uspehu Ljubljan~ank je deloma botrovala podpora [vicarjev, ki
so tradicionalno `e stoletje naklonjeni znanstvenicam iz slovanskih de`el. Ljubljan~anke so se
postavile ob bok japonskim in izraelskim dose`kom.
Opisujemo strukturo MoS2 nanocevk in ponujamo mo`ne razlage novosti, ki jih tvorbe te vrste
prina{ajo v novo geometrijsko pojmovanje kemijskih procesov. Sku{amo predvideti prihodnje
smeri razvoja te obetavne tehnologije, ko poznamo `e nad petdeset anorganskih spojin, ki
tvorijo nanocevke.
Klju~ne besede
Klju~ne besede: Matija Hvale (Qualle), Primo` Trubar, Frischlin, Kepler, Janez Vajkard
Turja{ki, ljubljanska kne`ja knji`nica, Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld, cistercijani v Sti~ni,
zgodovina vakuumskih tehnik, tankostenske tehnologije, elektrofor, zgodovina elektrike,
razelektritve, vakuumske ~rpalke, pospe{evalniki, tanke plasti, jedrska bomba, nanocevke,
Rheita, V. Magni, Valvasor, Robert Boyle, Gruber, Joulova ekspanzija, Joule-Thomsonovo
ohlajanje, Leybold, Heraeus, Balzers, Cauchy, Hallerstein, Peking, Japonska, fran~i{kani,
kapucini, jezuiti, cistercijani, Franc Ho~evar, zgodovina knji`nic, S. Gunz, J.K. Kersnik, V.
Vodnik. C. Nodier, Zois, Ilirske province, Tesla, Anton Peterlin, Maks Samec, In{titut Jo`ef
Stefan, Teofil Zinsmeister, ljubljanski in novome{ki fran~i{kani.
In connection with the discovery of Copernicus’ book (1566) in Ljubljana we described the
vacuum research of his time. We discussed the books and instruments available to our
ancestors in Copernicus’ time Carniola.
Several centuries lost manuscript catalogue of Ljubljanian Auersperg library was examined in
search for the books about vacuum published in 17th century. The opinion and values of the
authors were discussed in correlation with the library owner Auersperg’s own vacuum research
in collaboration with Otto Guericke pioneer research. The connection between Auersperg’s
vacuum work and his propaganda for the ideas of the early modern science of Bacon, Galileo,
and Kepler was claimed.
Trubar's year 2008 divided Slovenians again into »ours«, and their enemies. Vacuum
researchers are supposedly neutral at such kind of quarrels. It is a good opportunity to examine
the opinions about vacuum and material science at Trubar's time. The opinions about vacuum
at libraries of Trubar's time Carniola and Styria were researched in light of the scientists'
lectures at Viennese, Tübingen, and Padua Universities.
The vacuum experiments and vacuum philosophy related books of the former Sti~na monastery
were described. The connections of Sti~na library with the other libraries of today Slovenian
regions were put in the limelight. The probable reasons for the Cistercian interests in vacuum
techniques development were put forward. The former owner of most mathematics, physics,
and vacuum related books in Cistercian Monastery Sittich was the physicist and mathematician
Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld, one of the ablest literati of those days Carniola.
The most important Franciscan and Capuchin scientists connected with vacuum research were
described. Their scientific work bought Slovenian libraries is put in the limelight. The
Capuchins Rheita, and V. Magni were considered as the most influential at today Slovene
lands. The special concern was put on books describing vacuum at Capuchin's libraries.
The books and manuscripts on vacuum techniques kept in Ljubljana Franciscan Friary were put
in the limelight. The Franciscans’ early doubts in real existence of vacuum inside Aristotelian
and the Franciscan Scot’s doctrines were put forward. The special concern was put on
ABSTRACT 411
Franciscan own drawing of the vacuum experiments used in pedagogical process with
Franciscans’ high school lay students in Novo mesto.
Valvasor’s original contributions to the development of physics and techniques are put forward
in connection with his fellowship at the Royal Society of London. The special concern is put
on Valvasor’s library with many Robert Boyle’s books included. At the other hand Valvasor
bought almost all works of Boyle’s opponent Kircher. He collected the Jesuit’s books, most of
them connected with the Kircher’s Roman College circle.
Valvasor grinded a Virgin Mary statue and put it at the front of Jesuit St. Jacob’s Church. He
described his new thin layer grinding method at London Phil. Tran. and Leipzig Acta
Eruditorum.
Valvasor followed the Volf Engelbert Auersperg’s example upon collecting books at his own
library. Volf’s brother Prince Janez Vajkard helped Otto Guericke at his Regensburg
experiments as the first Carniolan vacuum researcher. Slovenes later adopted Valvasor as one
of their own, but did not provide the same treatment for the erudite Auerspergs.
The first observation of the cooling of gases during their expansion in vacuum was described.
The share our Slovene scientist Gruber gave to the early research was acknowledged with
pride. We concluded our story with the usable explanation of the effect in the works of Joule
and Thomson, and with the technological and industrial use of the Joule expansion in the early
race for the condensation of the gases previously considered permanent.
The early development of vacuum enterprises Leybold and Heraeus in German part of the
Middle Europe is discussed. Their success followed the most important achievements in the
research of the vacuum theory at the border of Slovene Middle European lands that Cauchy
accomplished in Gorica in the years 1836–1838. By using French and Italian archive sources
we describe Cauchy’s life and work in Gorica for the first time in historiography. We discuss
the main Cauchy’s scientific collaborators in Prague, Vienna, Graz, Ljubljana, and Gorica.
Cauchy’s work considerably influenced the later development of Middle European vacuum
research from Balzers to modern Slovene inventions.
The vacuum pumps entered Chinese court in Hallerstein’s time, but eventually received less
interests compared to the Western astronomy. One of the reasons for the Chinese doubts was
the nonexistence of the broader scale technical use of vacuum or electricity during the
Hallerstein’s lifespan. The vacuum and especially Leyden jar research entered even easier the
Japan of Hallerstein’s times when only Dutch and Chinese had some Japanese trade privileges,
because at least the jar was essentially Dutch invention.
Franz Ho~evar was the most successful scientist from White Carniola. His main works
belonged to mathematics, but he also published several physics papers about electrical
experiments using the modern vacuum technique. He used innovative techniques in his
pedagogical achievements and considerably improved vacuum techniques of his times with the
early use of the Geissler vacuum tubes in the electrophorus.
The early vacuum experiments and books about them spread among the well-to-do Slovenian
land people with the little help of the first Ljubljana prince Janez Vajkard Auersperg. The
nobles, wealthy bourgeois, and monks bought and read them because they were aware of
Auersperg’s collaboration with Guericke on the early experiments with vacuum pump. Its hard
to believe that any later exchange of the new inventions between Europe and Ljubljana was
that quick. Therefore we had to memorize the success of those days in public symbols of the
Slovenian Society of Vacuum Techniques.
Raffaelle Zelli (Zell, * 1772; † 1817) was professor of mathematics and physics in Zadar. In
1808/1809 he was appointed the director of Zadar Lyceum and in the same time he became the
personal chemistry tutor of the duke of Dubrovnik marshal Auguste-Frédéric-Louis Viesse de
ABSTRACT 413
other connections with Slovene lands were put in the limelight. The claim was forwarded about
the high quality of Tesla’s predecessors and contemporaries from Slovene lands.
In the year of physics the contributions of Slovene female researchers in vacuum techniques
were described. The achievements of Hertha Ayrton in arc light research are mentioned.
After historical introduction we described the success of Serafina De`man († 1896) at measure-
ments of pressures with barometers and other experimental techniques in Ljubljana. She was
trained by her brother Karel De`man as his collaborator and after his death she continued the
experiments on her own. She could be considered the first important Slovene female experi-
mental physicists, working in the field of barometer techniques, and using sophisticated
vacuum barometers already 150 years ago.
Marija Wirgler was the first Slovenian female professor of physics, and Ángela Piskernik was
the very first Slovenian girl with Ph.D. in natural philosophy. In their time the University of
Ljubljana was established with better opportunities for Slovene female researchers. Emilija
Mlakar, married Branz was the very first woman to take a mathematical sciences degree at the
University of Ljubljana in 1928.
After the second word war many Slovene women entered the field of physics research with the
use of vacuum techniques. One of the first was Snegulka Detoni, famous for her work on
vibration spectrums. After her diploma and dissertation at Ljubljana University Bibijana
Dobovi{ek, married ^ujec, began her pioneering work (1955–1966) on the new betatron at
Nuclear Institute, today Institute Jo`ef Stefan in Ljubljana. Danica Burg-Han`el, as the very
first Ljubljanian engineer of physics, became the leading researcher of the Mössbauer’s
spectroscopy.
Many Peterlin’s family members published about science and vacuum, among them his wife’s
grandfather Maks Samec. As a young assistant at the University of Ljubljana Peterlin used
early vacuum techniques for X-rays scattering measurement on liquids. His wartime work in
Dresden brought him increasingly in contact with macromolecules which became his main area
of research. During his decade-long leadership of Ljubljana Physics Institute, in the meantime
named after Jo`ef Stefan, Peterlin introduced modern vacuum techniques in nuclear and solid
state physics, thereby laying a solid foundation for our present day achievements. Within the
quarter century at the University of Ljubljana (1933-August 31, 1960), first as assistant and
later as a full professor, Peterlin educated the whole post-war generation of Slovenian
scientists, physicists as well as mathematicians. For over a decade he not only taught
experimental physics but also designed and supervised laboratory experiments for students
using vacuum techniques.
The article describes Peterlin’s 1949–1959 managing of Jo`ef Stefan Ljubljana Institute in
comparison with J. Robert Oppenheimer’s (* 1904 New York; † 1967 Princeton New Jersey)
1943–1954 work. Oppenheimer had General Groves and Senator McCarthy, but Peterlin
eventually had to deal with Yugoslavian Communist authorities. In his pursuit to grant more
money for his macromolecular research Peterlin had to accept the opportunity to build the
nuclear institute at Ljubljana, but after a decade of hard fork faced a similar destiny as
Oppenheimer did five years earlier. During his Ljubljana work Peterlin was able to develop the
accelerator and thin films research. He paved the way for of our modern achievements at that
fields.
The contemporary Ljubljanian discovery of the special sort of monocrystal MoS2 nanotubes
was connected with the older traditions of the Molybden and Tungsten manufacturing, and
most of all with Hacquet’s observation of the tube-like crystal structures.
Hacquet’s frostwork research was a part of the numerous small advancements in science
published from more or less personal letters that connected the central European researchers to
Key Words
History of Vacuum Technology, History of Thin Layers Technology, Electrophorus, Air
Pumps, History of Electricity, History of Libraries, Illyrian Provinces, discharges, Accelerator,
Thin Films, A-Bomb, Nanotubes, History of Libraries, Copernicus, Ljubljana, Johann
Weikhard Auersperg, Ivan Dizma Florjan~i~ de Grienfeld, Sittich Cistercians, Franciscans,
Capuchins, Rheita, V. Magni, Valvasor, Robert Boyle, Gruber, Joule Expansion, Joule-
Thomson Cooling, Leybold, Heraeus, Balzers, Cauchy, Gorizia, Hallerstein, Beijing, Japan,
Jesuits, Franz Ho~evar, Ljubljanian Prince’s Library, Janez Vajkard Auersperg, Zelli,
Marmont, J.K. Kersnik, S. Gunz, V. Vodnik. C. Nodier, Zois, Female Physicists, Anton
Peterlin, Maks Samec, Jo`ef Stefan Institute, Tesla, Teofil Zinsmeister, Ljubljana and Novo
mesto Franciscans.
ABSTRACT 415