Otroške Pesmi

Univerza v Ljubljani
Akademija za glasbo
Glasbena pedagogika
Diplomska naloga:
Marijan Vodopivec
in njegov otroški in mladinski
opus
Vače, maj, 2008 Jana Kolenc

Jana Kolenc Marijan Vodopivec in njegov otroški in mladinski opus 2
Zahvala
Najprej se zahvaljujem mentorici, Branki Rotar Pance, za nekaj, kar je več kot le predano
usmerjanje. Hvaležna sem ji tudi, ker me je usmerila k raziskovanju življenja in dela tako
plodovitega avtorja in ker mi je bilo dano osebno spoznati toliko pomembnih glasbenikov.
Tu bi se rada spomnila tudi vseh, ki so me, na tej že skoraj raziskovalni poti, usmerjali do
pravih informacij. To so: Peter Vodopivec, skladateljev nečak, Marko Munih, ki mi je dal
veliko nasvetov, kje lahko dobim informacije o skladatelju, Sergej Dolenc, nekdanji
skladateljev zelo dober prijatelj, Jasna Nemec, skladateljeva znanka, Samo Hubad, dirigent, ki
je dostikrat sodeloval z Marijanom Vodopivecm, Občina Kranjska Gora, ki me je usmerila k
Francu Žerjavu, nekdanjemu pevcu v zboru, ki ga je vodil Marijan Vodopivec, prijazna
urednica Radia Slovenija, Veronika Brvar, arhivarka Maja Bezjak, Saša Jocič z Ministrstva za
kulturo, Mihela Jagodic z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in, seveda, skladateljeva
hčerka, Marijana Vilhelm.
Za dobro delo pa je potrebna tudi velika mera spodbude ljubečega okolja. Za to se želim
zahvaliti moji družini: mami Anki (tudi za lekturo), očetu Zvonetu, sestrama Mojci in Špeli
ter svojemu ljubemu fantu Sebastijanu, tudi za vso pomoč pri urejanju končne oblike
diplomskega dela.
Povzetek
V svojem delu obravnavam skladatelja Marijana Vodopivca in njegov otroški in mladinski
opus.
Marijan Vodopivec je živel med leti 1920 in 1977, njegovo delo pa je pretežno povezano z
RTV Slovenije, saj je za ta medij dostikrat pisal po naročilu. V svojem svojem delu je zapustil
kar nekaj pesmi, ki so postale ponarodele, med njimi: Kekčevo, Bratovščino Sinjega galeba,
Hudo mravljico, Dva majcena šopka in druge.
Otroška in mladinska dela Marijana Vodopivca so aktualna ne glede na čas nastanka, kar je
razvidno tudi na priloženih arhivskih posnetkih ter posnetkih, posnetih v zadnjem času.
Vsebina diplomske naloge torej zajema: opis življenja in skladateljevih del, analize izbora
nekaterih najbolj znanih otroških in mladinskih del, seznam njegovih del, primer
obravnavanja otroške pesmi Marijana Vodopivca v šoli, intervjuje vseh, ki so z njim bili
kakorkoli povezani ter izbor posnetkov najbolj znanih otroških in mladinskih del.
Ključne besede
Marijan Vodopivec, otroški in mladinski opus, arhiv Radia Slovenija, analize skladb.
Summary
In my work, I want to present composer Marijan Vodopivec and his opus for children and
youth. He lived between 1920 and 1977, his work is frequently attached to RTV Slovenia,
becouse for this media, he often wrote to order. Composer left quite a few songs, that became
national, for example: Kekčeva, Bratovščina Sinjega galeba, Huda mravljica, Dva majcena
šopka and others.
However, it dosen't matter when Marijan Vodopivec's songs for children and youth were
written. His work is still topical, what can also be heard on the recordings added.
Therefore, this work contains: decsription of his life and work, analysis of collection of his
most famous and important works for children nad youth, the catalogue of his work, example
of teaching Marijan Vodopivec's children song in school, interwievs of anyone, that were
connected with him in any way and collection of the recordings of the most famous work for
children and youth of Marijan Vodopivec.
Key words
Marijan Vodopivec, opus for children and youth, Radio Slovenia's archive, analysis of
compositions.
Kazalo
1. Uvod ................................................................................................................................... 6
2. Skladateljevo življenje ....................................................................................................... 7
3. O skladatelju in njegovem delu, kot so ga videli muzikologi, glasbeniki in bližnji .......... 9
3.1. Marijana Vilhelm o svojem očetu ................................................................................... 9
3.2. Sergej Dolenc o prijatelju Marijanu Vodopivcu ........................................................... 14
3.3. Samo Hubad o skladatelju Marijanu Vodopivcu .......................................................... 19
3.4. Franc Žerjav o zborovodji Marijanu Vodopivcu........................................................... 21
4. Skladateljeva dela............................................................................................................. 22
4.1. Skladateljeva otroška in mladinska dela ....................................................................... 27
4.1.1. Iz arhiva Radia Slovenija ....................................................................................... 27
4.1.1.1. Mladinski zbori v ahivu Radia Slovenija ........................................................ 27
4.1.1.2. Glasbene pravljice v arhivu Radia Slovenija .................................................. 36
5. Analiza izbora najbolj znanih otroških in mladinskih del................................................ 40
5.1. Analize izbora najbolj znanih otroških in mladinskih zborovskih del .......................... 40
5.1.1. Strojepiska.............................................................................................................. 40
5.1.2. Dva majcena šopka................................................................................................. 41
5.1.3. Kekčeva pesem....................................................................................................... 42
5.1.4. Bratovščina Sinjega galeba .................................................................................... 43
5.1.5. Tujček maček ......................................................................................................... 43
5.1.6. Pomlad.................................................................................................................... 44
5.1.7. Snežec..................................................................................................................... 45
5.1.8. Huda mravljica ....................................................................................................... 46
5.1.9. Vesela pionirska ..................................................................................................... 46
5.1.10. Vesela otroška ...................................................................................................... 46
5.2. Analiza otroške kantate in glasbene pravljice ........................................................... 47
5.2.1. Strašni lovec Bum-bum, mala kantata za otroški zbor – soli in orkester ............ 47
5.2.2. Čarodejne orglice ................................................................................................... 50
6. Didaktični vidik: obravnavanje otroške pesmi Marijana Vodopivca............................... 52
6.1. Učna priprava kot primer za poglavje 6. ....................................................................... 55
6.2. Priloga k učni uri: učni list ............................................................................................ 61
6.3. Priloga k učni uri: spremljava h Kekčevi pesmi Marijana Vodopivca ......................... 64
7. Zaključek .......................................................................................................................... 66
8. Viri in literatura................................................................................................................ 67
9. Priloga: notni zapis otroških pesmi .................................................................................. 69
9.1. Posnetki nekaterih najbolj znanih otroških, mladinskih pesmi ter
glasbeni pravljici .................................................................................................................. 83
1. Uvod
Marijan Vodopivec. Moram priznati, da se v času svojega šolanja nisem pogosto srečevala s
tem imenom, ali pa nanj nisem bila dovolj pozorna. Med pisanjem svoje diplomske naloge
sem opazila, zakaj je bilo temu tako. Vsi: skladateljeva družina in njegovi še živeči prijatelji
so izredno skromni; nihče ni čutil potrebe, da bi se z njegovim delom ponašal.
To se mi zdi – glede na nekatere že ponarodele pesmi – za današnji čas zelo nenavadno.
Odločila sem se, da bom - namesto po obsegu skomnega zapisa v enciklopediji - najprej
predstavila skladateljev življenjepis ter mu dodala intervjuje z ljudmi, ki so bili z njim
kakorkoli povezani. Popisala bom vsa njegova otroška in mladiska dela, analizirala pa bom
tudi nekaj njegovih najbolj znanih otroških in mladinskih del.
Ker želim utemeljiti pomen njegovega dela tudi na področju glasbene pedagogike, bom
naredila šolski primer učne ure, na kateri bi obravnavali eno izmed del skladatelja Marijana
Vodopivca.
Da o delih ne bom le pisala, bom priložila še nekaj zvočnih primerov otroških in mladinskih
del iz arhiva Radia Slovenija. Moje mnenje namreč je, da si bralec lažje ustvari o umetniku
svoje mnenje, če poleg napisanega dobi tudi zvočno gradivo.
2. Skladateljevo življenje
Skladatelj Marijan Vodopivec se je rodil 21. januarja 1920, v Ljubljani mami Tereziji (roj.
Lesjak) in očetu, trgovskemu uradniku Francu. V rojstnem mestu je med leti 1930 in 1936
obiskoval gimnazijo in se med leti 1940 in 1945 učil klavir na nižji in na srednji glasbeni šoli.
Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu (v Italiji). Leta 1945 se je vpisal na Akademijo za
glasbo, in sicer dve smeri: klavir pri profesorici Zori Zarnik in kompozicijo pri profesorju
Alojzu Srebotnjaku. V Ljubljani je bil med letoma 1944 in 1945 tudi arhivar radijskega
orkestra, med leti 1945 in 1948 pa honorarni učitelj klavirja na Srednji glasbeni šoli v
Ljubljani. Od leta 1948 je deloval v glasbenem uredništvu Radia Slovenija in sicer kot vodja
glasbene produkcije, urednik za operno in komorno glasbo ter planer, od leta 1972 pa je
deloval kot odgovorni urednik.
Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977 (Slovenski biografski leksikon, 1980).
Marijan Vodopivec (zasebni arhiv skladateljeve hčere Marijane Vilhelm).
Kot skladatelj je Marijan Vodopivec prejel dve odlikovanji: red zaslug za narod s srebrno
zvezdo, leta 1967 in red dela z zlatim vencem leta 1975.
Za svoje delo na področju radijskih iger je prejel številne jugoslovanske in tuje nagrade, med
drugim nagrade za glasbo v igrah: Matjaž Kmecl: Avtomobili (jugoslovanska RTV, 1963),
Ciril Kosmač – Mitja Mejak: Tantadruj (jugoslovanska RTV, 1966 in italijanskega radia Prix
d’Italia, Rim, 1968).
Med najbolj odmevnimi nagradami je gotovo nagrada Prešernovega sklada (za scensko in
mladinsko glasbo, predvsem za mladinsko kantato Strašni lovec Bumbum iz leta 1969, na
besedilo Toneta Pavčka). Nagrado je prejel za izvirne in uspele glasbene stvaritve na področju
radijske in televizijske scenske glasbe. Sklad je svojo odločitev utemeljil z besedami:
„Glasbeni opus Marijana Vodopivca oplaja v prvi vrsti tisto glasbeno področje, ki so ga
izoblikovale vsebinske in oblikovne zakonitosti radijskega in televizijskega medija. Njegove
stvaritve ga uvrščajo med najizrazitejše ustvarjalne osebnosti. Na tem področju je opravil
veliko pionirsko delo. Vodopivčevo glasbeno scensko ustvarjanje ne pomeni samo golih
ilustracij besedil, marveč hkrati oplemenitenje tekstovnih predlog z izvirno glasbeno
govorico, ki pomeni sama zase ustvarjalno dejanje. Razen tega daje njegova ustvarjalna
osebnost značilen pečat mladinskim glasbenim sporedom, kakor tudi tistim programom, ki so
namenjeni širokemu krogu poslušalcev“ (Petdeset let Prešernovih nagrad, zbornik 1996).
Ravno tako pa je potrebno omeniti tudi plaketo RTV Ljubljana (za zasluge pri razvoju
slovenskega radia in televizije), ki mu je bila podeljena posthumno, leta 1978.
3. O skladatelju in njegovem delu, kot so ga videli muzikologi, glasbeniki in

bližnji
Da bi skladateljevo življenje in delo primerno strnila v celoto, k svojemu diplomskemu delu

dodajam še nekaj intervjujev. Prikazujejo pomembne smernice v skladateljevem ustvarjanju
in življenju, kot so jih videli ljudje, ki so skladatelja obkrožali.
V intervjujih, ki sem jih opravila, so sodelovali:
• Marijana Vilhelm, skladateljeva hčerka, 10. oktobra 2007, v Ljubljani;
• Sergej Dolenc, skladateljev prijatelj in sodelavec, 2. oktobra 2007, v Ljubljani;
• Samo Hubad, skladateljev sodelavec, 16. oktobra 2007, v Skaručni;
• Franc Žerjav, pevec skladateljevega zbora v Kranjski Gori (telefonski intervju, 6.
septembra 2007).
3.1. Marijana Vilhelm o svojem očetu
Čeprav je Marijana Vilhelm zase rekla, da zaradi drugačne strokovne usmerjenosti (poučuje
namreč kemijo, op. a.) ne bi mogla podati primernega mnenja o skladateljevih delih, se je
razvil pogovor, ki je razkril nekaj pomembnih Vodopivčevih tako skladateljskih kot tudi
umetniških in osebnostnih potez. Podarila mi je tudi seznam skladb Marijana Vodopivca (med
njimi: celovečerni filmi, kratki filmi, preko 150 radijskih iger, scenske glasbe za dramske
uprizoritve, TV serije, TV drame, samospevi, glasbene pravljice, orkesterske skladbe, otroške
pesmi in šansoni, gl. pogl. 3.2.1. in 3.1.).
Skladatelj Marijan Vodopivec se je rodil 21. januarja, leta 1920, v Ljubljani. V rojstnem
mestu je obiskoval gimnazijo, se učil klavir na nižji in na srednji glasbeni šoli. Se je
takrat zgodilo kaj, kar je vplivalo na njegovo glasbeno kariero v prihodnosti (npr.
zanimiv dogodek, navdih, …)?
Ne, o svojem otroštvu ni nikoli govoril. Vem, da je kot mlad fant veliko plaval. Bil je
astmatik in rekli so mu, da je plavanje dobro, ker se na ta način pljuča širijo in zato je plaval.
Sicer pa o sebi zares ni govoril. Veliko več vem o mami. Se zgodi, da otroci kdaj sprašujejo:
“Povej kaj o sebi! Povej kaj o tem, kako je bilo, ko si bila majhna!” On o sebi ni govoril.
Vem, da so živeli v Dobu pri Domžalah. V družini so bili trije otroci. Igrali so vsi trije. Moj
stric je igral violino, teta pa je igrala malo klavirja, malo violino. Kasneje pa nihče razen
mojega očeta ni imel več opravkov z glasbo. Stric je bil kasneje pravnik, teta pa je odšla v
Francijo, kjer se je izšolala za poklic hotelirke, kasneje pa je delala v turizmu.
Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu (v Italijo). Je kdaj govoril, zakaj se je to zgodilo?
Se je takrat zgodilo kaj, kar je vplivalo na njegovo glasbeno kariero v prihodnosti (npr.
zanimiv dogodek, navdih, ...)?
O šoli in o internaciji ni nikoli govoril. Edino, česar se spominjam, je bilo to, da smo čisto
slučajno večerjali makaronovo meso, ko je prišel domov iz Gonarsa. On pa je seveda imel
makaronov čez glavo dovolj. To je edino, kar vem.
Leta 1945 se je vpisal na Akademijo za glasbo, smeri: klavir, pri profesorici Zori Zarnik
in pozneje kompozicijo pri profesorju Alojzu Srebotnjaku.
Ali je študij zaključil? Kako bi ga opisali kot skladatelja?
Končal je kompozicijo, klavirja pa ne. Kot skladatelj pa je bil zelo natančen. Spomnim se, da
je enkrat pisal skladbo za harfo. Pa je šel kar h glasbenici, gospe Ravnik-Kosi, da mu je
povedala, kakšni so prijemi in če bo to sploh zmogla zaigrati. Zares, ko se je lotil projekta, je
delal sto odstotno.
Kako bi opredelili skladateljev način dela na RTV v povezavi z okoljem ? Je bil

dovzeten za kritiko? Ali je tudi Vas želel vključiti v glasbeno izobraževanje ?
Okolje ni nikoli vplivalo na njegovo delo. Svoje delo je imel rad in delal je po potrebah in
naročilih Radia. Zanimivo je, da me oče v glasbo nikoli ni silil. Stanovali smo v enosobnem
stanovanju. Jaz, oče, mama in klavir. Oče je imel koncertni klavir, ki je zavzemal veliko
prostora. Zelo veliko je vadil. Uro, dve, … Takrat se mi je vse to nekako priskutilo. Njegova
mama me je vedno spraševala: “Kdaj boš pa ti začela igrati klavir?” Jaz pa sem odgovarjala :
“Nikdar”. Tudi moj oče je rekel: “Če bo Marijana kdaj sama sedla h klavirju, jo bom dal
učit.”. Vidite, po izobrazbi sem kemik, torej kar izstopam – edina izjema je to, da sem pela v
radijskem zboru. To pa je bila bolj mamina želja.
Vodil je tudi zbor v Podkornu, v Kranjski Gori.

Ja, ta zbor je imel pa zelo rad. In je v petek okoli petih sedel v avto, se odpeljal na vajo, potem
so šli kaj popit, nato pa se je usedel v avto in prišel nazaj. Čeprav ni rad vozil – imel je očala.
Te ljudi je imel strašno rad. S tem zborom je posnel tudi kaseto (ne samo, da je delal na Radiu
in je imel zveze, ampak tudi ti ljudje so prav dostojno prepevali). Po smrti je vodenje zbora
prevzel Dane Škerl, ki je včasih imel zbor v Trenti. Po Škerlovi smrti pa je še to zamrlo.
Mladih domačinov je pa tam čedalje manj. To so bili res lepi časi. Zbori so hodili drug
drugemu v goste, res se je veliko dogajalo, lepo so se imeli. Ta zbor je imel oče zares zelo
rad.
Kako pa je sploh prišel v Kranjsko Goro?

Moj stari oče je imel hišo v Podkornu, ki nam jo je dal v najem. Tja smo veliko hodili. Tam je
spoznal veliko prijateljev, s katerimi so prišli do zamisli o ustanovitvi zbora.
Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977.

Kako?
Bil je že prej bolan, umrl pa je za posledicami možganske kapi. Bil je relativno mlad – 57 let.
Česa se spomnite iz njegovega opusa otroških in mladinskih del? Kakšno je Vaše mnenje
o njegovih delih? Bi lahko na hitro komentirali nekaj njegovih najbolj prepoznavnih
del, ki se jih spominjate?
Moje mnenje o njegovih delih? Hja, še vedno rada slišim, če kaj predvajajo, čeprav je tega
čedalje manj. Njegov otroški program se še največ uporablja. Rad je pisal za otroke. Rad je
pisal lahko glasbo. Kar je napisal, je res z dušo napisal.
Ali je kdaj kakšno otroško skladbo preizkušal na Vas? Če Vam je všeč ali kaj
podobnega?
Ne, ne, nikoli. Ko je delal, midve z mamo res nisva vedeli, kaj komponira. Njemu se je to
zdelo: posel kot vsak posel. Čeprav ga ni obravnaval kot obrtništvo.
Kaj pa Huda mravljica? Kaj veste o nastanku te pesmi?

Ta pesem je iz TV nadaljevanke Erazem in potepuh.
Kaj pa njegovi ostali odmevni projekti? Katerih se spomnite?
To je bila na primer oddaja Pokaži kaj znaš. Še predno smo dobili vikend, je on vsako soboto
in nedeljo potoval po Sloveniji in iskal te mlade talente. Sodelovali so tudi Marjan Kralj, Mirč
Kragelj, ki je bil režiser, Majda Šubičeva pa je oddajo vodila. Prve oddaje so bile v Operi. Od
Hrvaške nižje niso šli, na Hrvaškem pa so še iskali talente. Ružica Pospiševa je, recimo, tukaj
pela, in veliko takih, ki so danes prepoznavni.
Slišala sem, da je bil zaslužen tudi za nastanek današnjega RTV orkestra?

Ja, to pa tudi. Podrobnosti se pa ne spomnim. To sem celo slišala na neki oddaji. Bil je zelo
delaven človek.
Tudi po nesreči?
Ja, res je, poškodoval si je roko. Pred tem je zbolel in tako so po bolezni hodili balinat na
Katarino, da si je pridobil ravnotežje in občutek za razdaljo. Enkrat pa se je na poti domov
prevrnil z avtom in si poškodoval levico. Roko so mu dali najprej v mavec. V zapestje so mu
vstavili vijak, tako da ni mogel več igrati klavirja.
Slišala sem, da si je naredil odlitek roke?

Ne, ne. To je dala narediti moja mama, po njegovi smrti.
In kako bi ga opisali kot človeka?

Bil je zelo skromen, čeprav je imel veliko nagrad. V Novem Sadu in drugje. Vendar me ni
nikoli vzgajal, kot da bi mi to moralo pomeniti nekaj zares velikega. Pač: “Dobil sem
nagrado”. Saj je tudi dosti delal. Cele dneve in dostikrat tudi noči. Si je pač to prislužil.
Zanimivo je, da smo se dostikrat selili in imel je ogromno teh papirjev in not. Ni pa imel oče
prav nobenega odnosa do svojega dela. Spomnim se dne, ko smo položili v tem, zadnjem
stanovanju, kjer še zdaj živimo, po tleh linolej. Takrat je delavec, ki je prišel to položit, rekel,
da bi bilo dobro, če bi dali spodaj, pod linolej nekaj papirja, da parketa pod linolejem ne bomo
preveč zaprli. Takrat je oče za ta namen mirno dal svoje note. Seveda po več letih, ko sva z
mamo odstranili linolej, note niso bile več uporabne. Zares ni imel nobenega odnosa do
svojega dela. Njemu se je to zdelo tako: zidar naredi hišo, on pa pač ustvarja glasbo. Ni si
mislil, da bi morali njegove note spoštovati, to mu sploh ni pomenilo ničesar.
Kot človek – bil je krasen človek, bil je zelo umirjen. V življenju me ni udaril, pa sem bila
včasih kot otrok zelo svojeglava. Priljuden, prijazen. Ni imel veliko prijateljev, kar pa jih je
imel, pa so to bila kar dolgotrajna prijateljstva. Rad je pomagal ljudem, pa je dostikrat pri tem
“kratko potegnil”.
Tudi fotografiral se ni rad in ni se rad izpostavljal.
Kako pa bi ga opisali kot skladatelja? Njegov način dela?

Zaprl se je v sobo, bil v njej, in ko je prišel ven, nismo govorili o tem, kaj je pisal. Tudi ni
kazal svojih skladb. Edino, kadar so imeli kaj na televiziji, je hodil na snemanja, da smo
potem to lahko videli na televiziji ali na filmu. Spomnim se, ko so snemali Kekca, je hodil kar
naprej v Trento. Sicer pa – da bi on potreboval kakšne posebne priprave? Ne. Zares – kot gre
zidar zidati hišo, je šel on pisat skladbe. Ni kompliciral.
In orkesterska dela, je vse parte pisal sam?

Ne, spomnim se, da je bil z nekom zmenjen. Kontrabasist, gospod Kelbl, ki je igral bas v
hotelu Slon, mu je prepisoval te stvari, da ni bilo očetu treba, tako sta bila zmenjena.
Kako pa bi ga opisali in orisali kot očeta?

Nimam veliko spominov o njem, ker je zares veliko delal. Ko smo se preselili iz enosobnega,
smo šli v majhno dvosobno stanovanje; vedno smo živeli v majhnih stanovanjih. V eni sobi je
bil oče, v drugi pa midve z mamo. In on je bil cele dneve v svoji sobi. Včasih si je igral
akorde, ampak še tega se ni slišalo skoraj nič. Z očetom sem se zelo dobro razumela, morda
celo bolje kot z mamo. Morda ravno zato, ker z njim nisem preživela veliko časa.
Najlepša hvala za Vaše odgovore, oz. pogovor z Vami.

3.2. Sergej Dolenc o prijatelju Marijanu Vodopivcu
Muzikolog, Sergej Dolenc, je privolil v intervju in jedrnato opisal svoje prijateljstvo s

skladateljem Marijanom Vodopivcem, razkril svoje mnenje o njegovih delih in se razgovoril
o takratnem načinu življenja.
Na kratko – kaj veste o skladatelju Marijanu Vodopivcu? Kako bi opisali njegovo

življenje, kdaj ste ga spoznali?
On je bil tisti, ki je dosti kmalu končal konzervatorij, oziroma – to je bila neke vrste srednja
glasbena šola, bi rekli danes. Včasih, pred vojno, pa je bil konzervatorij. Tudi Hubad je takrat
to končal in mnogi drugi. Bil je pretežno tudi pianist, od začetka. Med vojno pa je vodil
»kvazi« Big Band, po Adamičevem odhodu v partizane – je nadaljeval njegovo delo. Po vojni
pa se je kmalu vrnil na radio, na glasbeno uredništvo. Jaz sem tja prišel šele leta 1957, takrat
sem spoznal Vodopivca. Zelo hitro sva se ujela, čeprav nisem deloval na glasbenem oddelku,
ampak v tehniki, kot je takrat bila edina možnost (pri prebiranju gradiva iz arhiva RTV bomo
velikokrat opazili njegov priimek pri funkciji snemalca, op.a.). In sva zelo hitro začela
sodelovati. On je bil najprej urednik za komorno in operno glasbo. In to je bila njegova
delovna usmeritev do leta 1972.
Po čem se je razlikoval od ostalih glasbenikov, ki so delovali na Radiu? Njegove

posebnosti, zasluge?
Ves čas pa je zraven deloval še kot korepetitor. Tukaj je bil po Marjanu Lipovšku edini velik
korepetitor pri nas. Posnel je celo serijo samospevov, z raznimi pevci. V glasbenem oddelku
pa je bila njegova posebna zasluga – imel je širši organizacijaski duh – ustanovitev
Simfoničnega orkestra na RTV-ju.
Pred njim ni bilo orkestra?

Ne. Orkester prej ni bil organiziran. Prednost te ustanovitve je bila pa ta, da sta takrat z
Urošem Prevorškom pobrala mlade muzikante, ki niso bili zaposleni v Operi ali Filharmoniji,
nekateri so celo ravnokar končali srednjo glasbeno šolo, ali pa še te ne. To je bil čisto
študijski korpus, ampak od začetka malo kombiniran s starejšimi glasbeniki iz znanih
ljubljanskih orkestrov in z glasbeniki, ki sploh niso igrali v orkestru in niso bili visoko
izobraženi. No, Vodopivec je z dirigentom Urošem Prevorškom, ki je bil prvi dirigent tega
orkestra, zastavil sistem dela in program tako, da so začele v program prihajati skladbe, ki so
manjkale, ki jih prej ni bilo, domačo kot tujo literaturo. Orkester pa se je istočasno pripravljal
na to, da bo enkrat nastopil javno. Ta zadeva se je vlekla, preobrat se je vlekel vse do poznih
šestdesetih let. Orkester je bil popolnoma oblikovan okrog leta 1968. Takrat pa je že delal
velike stvari, bil je poln elana, želeli so biti dobri, najboljši. Leta 1964 je bil orkester že
sposoben posneti eno operno delo v celoti. Do leta 1968 so izvajali že velika dela, kot so
Butterfly, Tosca, Gluck, Orfej in Evridika itn., začeli pa so tudi nastopati javno. Vodopivčevo
delo je bilo, da je bil program za orkester tudi slovenski. Včasih je predstavljala namreč
večino programa tuja simfonična glasba. Začele so se snemati slovenske opere, gostovanja
nekaterih tujih dirigentov. Za ta orkester so skladatelji pisali po naročilu, to je tudi
Vodopivčeva zasluga, da je organiziral razpise. Tudi Vodopivec je pisal za njih, pa Lebič in
še mnogi drugi. Ko se je dirigent zamenjal, ko je Prevoršek nehal dirigirati, je nam uspelo
zvabiti v Radijski orkester Hubada.
Poleg organizacije orkestra, kje in kako je še takrat deloval?

Poleg orkestra se je Mane (tako so skladatelji klicali Marijana Vodopivca, op. a.) posvečal še
drugim stvarem. Njegova velika zaslužna akcija je bila »Iščemo mlade talente«. To je bila
serija koncertov. Avdicije so bile po celi Sloveniji, koncerti pa spremljani z različnimi
izvajalci, z orkestrom,.. In on je hodil na te avdicije in iskal mlade glasbenike, mlade pevce.
Ena izmed izbranih je recimo hrvaška primadona, mezzosopranistka Ružica Pospiš in še
mnogo slovenskih pevcev in pevk, pa tudi ansamblov. To je bila res njegova velika zasluga
najprej za popularizacijo Radia, in drugič, pomagal je na svoj način mladim. Recimo Ivanko
Kraševec je našel nekje v Metliki in jo je pripeljal sem. Najprej ji je omogočil, da je s plesnim
orkestrom posnela dve skladbici, nakar jo je povabil še k simfoničnemu orkestru, kasneje se je
razvijala seveda po svoje. Ampak – bila je odkrita, najdena! Bilo jih je toliko, da se jih vseh
več ne spomnim. Ves čas med tem pa je še pisal glasbo za filme, tudi s Čapom (takrat zelo
priznan režiser František Čap, op. a.), Bratovščina sinjega galeba, Kekec je tudi njegov:
“Kdor vesele pesmi poje”. Vodopivec bi moral pisati tudi za film Ne čakaj na maj, pa z
režiserjem Čapom nista prišla idejno skupaj. Čap je imel drugačno vizijo, nekako bolj
moderno. Vodopivec se je držal svojega znanja.
Pisal je tudi glasbo za radijske igre. Na področju radijskih iger in glasbenih pravljic pa je bil
odličen.
Za tisti čas je bil izvrsten, ker je imel drugačen pristop. Ena igra je bila prav znamenita, pa se
ne spomnim naslova. V njej je uporabil vse vrste inštrumentov, iz področja eksperimentalne
glasbe, tu je bil zelo uspešen. Njegova je tudi uglasbitev Vilonovih balad. To delo je res
odlično, za orkester, glasbeno imenitno. Uglasbil je pesmi potepuškega pesnika Vilona. To je

čisto njegova glasba, ampak v tem stilu. Iz tega je bila narejena tudi serija televizijskih oddaj,
vsaj dve ali tri. Sicer pa ima na tem področju zelo velik opus.
Lahko Vam pomagam z izpisom iz arhiva RTV, poleg ostalega obsežnega opusa gre za
147 posnetkov mladinskih del in glasbenih pravljic.
Ja, veliko jih je. Vedno je tudi mene prosil, če jih lahko snemam. Ker je vedel, da v tem
primeru ne bo imel skrbi, kaj je za mikrofonom, ampak le za tisto, kar je pred mikrofonom.
Vidite, oznaka “02” pri študiji “aparat”, pomeni, da je vse bilo v živo izvedeno in marsičesa v
notah sploh ni, so improvizirali. Vidimo tudi, da je zelo veliko pisal za mladinski zbor.
Namreč pomagal je pri njegovi ustanovitvi. Kot rad rečem, sta za to bila zaslužna tudi oba
Janeza: Bitenc z idejami in Janez Kuhar kot dirigent. Marijan Vodopivec pa je projekt
vzpodbujal, aranžiral, komponiral dela za zbor, iskal dela, da so se izvajala. Zelo malo pa je a
capella zborov, vedno so s spremljavo. On se je tudi sam “pilil” ob njih kot korepetitor in
inštrumentalist.
“Novoletna koleda”, ta je odlična. In strašni lovec Bum-bum. “Mravljica”, to je pa
televizijska pesem.
Ali kaj veste o tem, kako je ta pesem nastala?

Ne, ker je nastala takorekoč čez noč, za potrebe serije. Bilo je približno pet ali šest
nadaljevanj. Je pa potem postala kar “leitmotiv” celotne serije “Bila je Mravljica”, igrala sta
dva mlada igralca, Drago Kecman in Dare Ulaga. Se pa dobro spomnim, še jaz sem snemal.
To je nastajalo sproti. Gre za scensko glasbo.
Kako pa je bilo z njegovim študijem?

Če je diplomiral, boste morali preveriti na arhivu Akademije za glasbo. Začutil je, da diploma
postaja vedno pomembnejša za delo in je začel s študijem. O tem pa se nismo nikoli
pogovarjali. Res pa je, da je imel prometno nesrečo, prevrnil se je z avtom, in si zelo
poškodoval levo roko.
Kdaj je bila ta nesreča?

Peljali so se s Katarine, v sedemdesetih letih.
S kom pa se je družil Marijan Vodopivec?

Bili smo družba: Hubad, on, urednik Grilc, Kvartič in jaz. Od jutra do večera smo se
pogovarjali o glasbi, to je bila že skoraj obsedenost.
Kaj pa njegovo zadnje življenjsko odbobje?

Umrl je leta 1977, zelo zgodaj. Takrat sem bil že vodja glasbene produkcije. Na žalost je bil
na oddelku, s katerim smo samo sodelovali. Imel je neke vrste sklerozo nekega možganskega
živca. Slabšal se mu je vid, nastopile so tudi kapi. Tako je na koncu tudi umrl. Bil je bolan
dlje časa, ampak med tem je ves čas delal. Umrl je takorekoč v službi.
Kot muzikolog, ali imate kakšno oceno ali mnenje o njegovih otroških in mladinskih
delih, recimo tistega, ki se ga najbolj spomnite? Strokovna ocena, mnenje?
On je pisal svojemu znanju inštrumentacije in harmonije primerno glasbo. Inšrtumentacija ni
bila vedno najbolj inovativna, veliko je delal iz prakse, ampak kar se pa tiče melodij, so bile
pa to zelo dobre stvari, zato so jih pa tudi kasneje kar naprej povzemali. Takrat pa, ko se je šlo
za velike zborovske kantate in orkester, pa je sam dal svoje delo inštrumentirati Lipovšku, da
bo kvalitetno.
Treba je ločiti: vokalno, inštrumentalno in klavir. Ker - kar pa je pisal za klavir je bilo pa zelo
v redu. Slog je bil poznoromantičen, ne bi mogli reči, da je delal eksperimente na področju
sloga. Bil je – kot so bili številni skladatelji tistega časa, do Lebiča, Petriča, Srebotnjaka –
poznoromantik. Strašno dobro pa je zadel otroško dušo, skladbe so bile zelo kvalitetne,
izredno spreten pa je bil tudi na področju scenske glasbe. Dostikrat je zbral štiri ali pet
glasbenikov, osnovne stvari je imel napisane, potem pa so kar sami inštrumentirali. Tako je
delal tudi Koder (skladatelj Urban Koder, op.a.).
Kar se tiče melodike, je bil torej Vodopivec zelo izviren. Edino – ni šel preko
poznoromantičnega sloga, razen nekaterih izjem.
Pri otroški glasbi pa je tako ali tako težko delati eksperimente. Ni bil pretirano moderen.
Na področju inštrumentacije je bil nekako najšibkejši, a hkrati zelo močen v izrazu, kar se tiče
klavirja, petja; tudi zborovske spremljave je vse sam napisal.
Kaj pa njegov način dela?

Dostikrat so ga prosili za razna dela. In tudi ni bil pretiran materialist. Če ga je kakšna stvar
zanimala, je naredil tudi zastonj.
Za zaključek pa še oris: kako bi označili Marijana Vodopivca kot človeka?

Kot veselega človeka, družabnega in seveda zaljubljenega v glasbo od začetka do konca.
Ni bil zadržan, včasih smo bili zelo sproščeni. Vsi smo se zelo radi pogovarjali o glasbi, o
skladateljih, kot sem rekel, šlo je skoraj za obsedenost. Čeprav – on je bil pa vedno majčkeno
drugačen. Imel je malo drugačen glasbeni okus, to se vidi iz tega, kar je spremljal, kar je
delal, pisal.
Intervjujev pa sam ni hotel.
Pa ste rekli, da ni bil zadržan?

Ne, ne, v naši družbi ni bil nikoli zadržan, drugače pa so ga imeli celo za malo pikrega. Malo
cinika je bil. Ne vem, kako so ostali skladatelji nanj gledali. Po moje rahlo ljubosumno, ker so
tudi sami hoteli delati kakšno stvar, ki jo je delal on, pa niso prišli zraven. Sicer pa slabega
mnenja o njem ni imel nihče, nikoli.
Odprt, širok človek. Do medijev pa bolj piker, on se sam ni izpostavljal, razen v ožji družbi.
Se je pa vedno znal boriti za tisto, kar je želel pri programu doseči. Pa to niso bile male stvari.
Recimo oddaja “Iščemo mlade talente”, ta oddaja je dala veliko rezultatov.
Najlepša hvala za pogovor.
Sergej Dolenc, fotografija je nasatala ob pričujočem intervjuju v Ljubljani, 2. 10. 2007

3.3. Samo Hubad o skladatelju Marijanu Vodopivcu
Kdaj ste se prvič srečali z Marijanom Vodopivcem?

Torej, prvič sem se z njim srečal na Akademiji. Saj veste, tam so razne sobe za vadbo in za
druženje in tako je nekaj s prijatelji poskušal na klavirju in sem se jim pridružil. Tesneje pa
sva začela sodelovati leta 1954, ko je deloval na Radiu. Takoj smo se dobro razumeli, potem
pa sta me s snemalcem Sregejem Dolencem celo prepričala, da sem se jima pridružil. Tako je
bilo, ja, in izvedli smo kar precejšnje število del.
Imate kakšen spomin, anekdoto iz obdobja Vašega sodelovanja s skladateljem?

Vedno sva dobro sodelovala. Kar se tiče posnetkov, imam vse, kar je v arhivu Radia, tudi sam
zapisano v zvezku, tega je bilo že tako dolgo nazaj. Kdaj je že umrl?
Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977.

Seveda, seveda, takrat ja. Tega je že tako dolgo, veste. Spomnim se dobrega sodelovanja z
njim, prijetnih odnosov, veliko snemanj … Podrobnih podatkov pa se žal ne spomnim. Ha!
Razen ene zabavne zgodbice: ko smo proslavili moj prihod na Radio, smo šli skupaj z
Dolencem, Vodopivcem in še nekaj sodelavci v gostilno Pri mačku. Tam smo se lepo imeli,
praznovali, .. Takrat je bil na oblasti Maček. Ko smo veseli odhajali domov, nas je na cesti
ustavil policaj. Vprašal nas je, kje smo bili. Jaz sem takrat vozil in sem mu rekel, da smo bili
Pri mačku. On pa je, ker me je narobe razumel, z resnim obrazom rekel: “Ooo, potem pa kar
peljite naprej”.
Kako pa bi označili skladatelja Marijana Vodopivca kot človeka?

Ni se preveč rad izpostavljal.
Ali zaradi tega ni omenjan v medijih? Iskala sem kakšne članke o njem, pa nisem našla
ničesar…
Veste, tudi čas je bil takrat takšen. Takšni ljudje, kot so na primer glasbeniki ali skladatelji
pač niso bili veliko v medijih, bolj je bila v ospredju politika in druge stvari. Sicer pa se je
Marijan znal postaviti za kakšne projekte in ideje.
Česa se spomnite iz njegovega opusa otroških in mladinskih del? Kakšno je Vaše mnenje
o njegovih delih? Bi lahko na hitro analizirali nekaj njegovih najbolj prepoznavnih del,
ki se jih spominjate?
Kot sem rekel, je minilo že veliko časa. Po tem sem tudi veliko gostoval, snemal drugje, …
Moje mnenje o njegovih delih je, da pri komponiranju ni nikoli kompliciral.
Kaj pa na primer njegov skladateljski slog?

Če mene vprašate, je vsak govor o skladateljskem ali umetniškem slogu bedarija.
Skladateljevanja se namreč ne da omejiti na način etiketiranja. Vsak skladatelj namreč
uporablja njemu značilen glasbeni jezik, ki se lahko celo razlikuje od ene do druge skladbe.
Lahko bi rekel, da je Vodopivčeva glasbe zelo poslušljiva, skoraj romantična, čeprav
zagotovo obstajajo tudi v njegovem opusu izjeme.
Ali imaste še kakšno zaključno misel, komentar?

Ne, ker imam iz tega obdobja zares bolj malo konkretnih spominov. Veliko smo delali,
snemali, ... To je vse, kar lahko povem.
Najlepša hvala za Vaš pogovor.
Samo Hubad, slika iz Enciklopedije Slovenije (Mladinska knjiga, 2000, str. 84).
3.4. Franc Žerjav o zborovodji Marijanu Vodopivcu
Ko sem v arhivu Radia v Ljubljani pregledovala gradivo, je do mene še enkrat prišel Marko
Munih: “Še nečesa sem se spomnil. Pri diplomskem delu o Vodopivcu Vam bo morda koristil
izlet v Kranjsko Goro. Tam je skladatelj nekaj let vodil zbor. Povprašajte na občini.”. In res.
Poklicala sem tja, kjer mi je uslužbenka Špela Lavtižar dala telefonsko številko starejšega
gospoda, domačina Franca Žerjava.
Ko sem ga poklicala, mi je povedal:
“Marijan Vodopivec je bil dober zborovodja, peli pa smo v glavnem ljudske in narodne. Bili
smo zelo močen zbor. On je bil tudi dober pianist, zato ga je tista prometna nesreča kar potrla.
Zelo prijeten človek, tudi veliko je smučal. Po nesreči si je pomagal s smučanjem. Tam je tudi
dobil navdih za komponiranje. Okoli leta 1976 si je v Podkornu zgradil hišo, ni pa več dolgo
živel. Gospa je potem še nekaj časa bila tam, s hčerko. Kasneje so moški zbor poimenovali po
njem – “Marijan Vodopivec, Kranjska Gora” se je imenoval. Potem jih je vodil Dane Škerl.
Zbor je pred nekaj leti razpadel.”
Gospod hrani doma tudi sliko takratnega moškega zbora.
4. Skladateljeva dela
Vodopivčevo glasbeno delo je bilo raznovrstno in pretežno ustvarjeno za RTV: pripravil je

namreč veliko javnih oddaj, med drugim tudi Pokaži, kaj znaš (prvič predvajana leta 1955), s
katero je odkrival nove talente. Njegov delež je bil nepogrešljiv tudi pri ustanovitvi in rasti
Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Kot urednik programa je iskal nove oblike in si
prizadeval za sorazmerja med glasbenimi zvrstmi ter tujo in domačo ter poklicno in
ljubiteljsko ustvarjalnostjo. V radijskem programu je sprva pogosto nastopal kot klavirski
spremljevalec, od leta 1955 pa se je vse bolj posvečal komponiranju. Napisal je glasbo za
približno 150 radijskih iger, za literarne oddaje, glasbene pravljice, TV drame, scensko glasbo
za okoli sto predstav domala vseh slovenskih gledališč, za celovečerne filme, za več kratkih
filmov in za televizijske nadaljevanke.
Zložil je veliko krajših orkestralnih skladb, pretežno z različnimi solističnimi instrumenti.
Pisal je tudi samospeve, največ na besedilo Alojza Gradnika, Pavla Oblaka in Srečka
Kosovela.
Znan pa je tudi po številnih otroških in mladinskih zborih.
Njegova hči, Marijana Vilhelm hrani seznam najpomembnejših skladb, ki zajema dela od leta
1955 do leta 1977:
1.) GLASBA ZA CELOVEČERNE FILME

- Nočni izlet
- Naš avto
- Družinski dnevnik
- Srečno, Kekec
- Po isti poti se ne vračaj
2.) GLASBA ZA KRATKE FILME

- Kratko poletje
- Statistično je dokazano
- Trbovlje
- Skopje
- Slovenija
- Vražji trilček /Tartini/
- Dinar na dinar
- Ne tako
- Vzpon
3.) GLASBA ZA VEČ KOT 150 RADIJSKIH IGER za otroke in odrasle, od tega
nagrajene:
- Hiša pod žgočim soncem (1959)
- Pred snežnim pogorjem (1960)
- Medvedek Pu (1960)
- Avtomobili (1963)
- Tantadruj (1966)
- Zgodba o vojaku (1967)
- Cortesova vrnitev (1968)
- Georgesova maska (1969)
- Butalci (1971)
- Radio Huda luknja (1973)
- Boškarina /Danski radio/
- Polikarp /Sterijino pozorje/
- Šimen Sirotnik /Italija/
- Deklica z vžigalicami (Diploma Bled, 1968)
4.) SCENSKE GLASBE ZA DRAMSKE UPRIZORITVE

- Od leta 1955 do leta 1974 je napisal scensko glasbo za 97 del
5.) GLASBA ZA TV SERIJE

- Mali oglasi
- Mladost na stopnicah (1973)
- Erazem in potepuh (1971)
- Bratovščina Sinjega galeba (1970)
6.) GLASBA ZA TV DRAME

- Polikarp (1960)
- Večeri Julijana Stepnika (1975)
- Hude sanje kanclista Jereba (1976)
7.) SAMOSPEVI
- Odšla si /Igo Gruden/
- Rosna kaplja /A. Gradnik/
- Uspavanka ljubezni /P. Oblak/
- Noči /A. Gradnik/
- Lep dan /Peterlin-Petruška/
- V pomlad /P. Oblak/
- Slovo /P. Oblak/
- Jesenska pesem /P. Oblak/
- O, kako sem sama, sama /A. Gradnik/
- Zima /A. Gradnik/
- Žalostinka /J. Menart/
- O, poljubi mi solzo /F. Milčinski/
- Žanjica za moški zbor in mezzosopran /F. Kozak/ (1976)
- 3 pisma – skladbe za glas in klavir /A. Gradnik/
8.) GLASBA ZA GLASBENE PRAVLJICE

- Strašni lovec BUM BUM (1967)
- Povest o punčki Liziki (1975)
- Globina zvona
- Prav tako
- Kvartet
- Palčica
- Deklica z vžigalicami (1968)
- Starec in živalca
- Jurček (1955)
9.) ORKESTRALNE SKLADBE

- Preludij za klavir (1958)
- Sherzettino
- Starinska polka
- Jesenski ognji
- Plesna suita
- Fantasia za klavir
- Nocturno za klavir
- Pravljica za harfo
- Poeme za violino in orkester
- Integrali
- Trije pastorali za flavto in orkester
- Rapsodija za violino in orkester
- Tri impresije za violo
- Suita za orglice
- Tri skladbe za harmoniko in orkester
- Capricio valse
- Pesmi poletnih noči I in II
- Pomladni koncertino
- Balkanski ples
- Sinfonična koračnica
- Sedem miniatur
- Sedem preludijev
- Trije preludiji: jutro, opoldan in zvečer
- Trije preludiji za harfo
- Moment in modo di marcia
- 12 skladbic za kvintet
- 3 skladbe za violino in klavir (1959)
10.) OTROŠKE PESMI

- Vesela pionirska
- Strojepiska
- Huda mravljica
- Preštevanka
- Dva majcena šopka (1966)
- Pomladna
- Veseli potepuh (1965)
- Kekčeva pesem
- Snežec (1965)
- Jurčkova pesem
- Mornarček
11.) ŠANSONI
- 3 novoletni šansoni (1977).
4.1. Skladateljeva otroška in mladinska dela
Vsa skladateljeva otroška in mladinska dela hrani arhiv RTV Slovenija, saj je skladatelj
večino skladb delal po naročilu in jih tudi posnel.
4.1.1. Iz arhiva Radia Slovenija
V arhivu Radiu Slovenija je shranjen kar obsežen opus posnetkov, ki se pod imenom Marijan
Vodopivec razvršča v sledeče kategorije: simfonična glasba, komorna glasba, samospevi,
mladinski zbori, glasbene pravljice in zabavna glasba.
Ker je moje področje otroški in mladinski opus, sem torej popisala posnetke mladinskih
zborov in glasbenih pravljic. Posnetke sem razvrstila tako, da je najprej naveden avtor glasbe
in teksta, naslov skladbe, nato pa: izvajalec, trajanje, številka traku, datum posnetka in
snemalec.
Posnetki so navedeni v enakem vrstnem redu, kot jih hranijo v arhivu. Dostikrat se zgodi, da
se naslov skladbe pojavlja na več arhivskih kartončkih, ker gre za različne izvedbe, torej za
različne posnetke ene skladbe. Morda bi danes posamezne skladbe morali kategorizirati
drugače. V svojem delu, ki prvo javno predstavlja Vodopivčeve skladbe iz arhiva RTV,
ostajam zvesta njihovi kategorizaciji.
4.1.1.1. Mladinski zbori v ahivu Radia Slovenija
1.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, OPZ Kurirček/dir.

Majda Hauptman, klavir Borut Lesjak, 2'9'', M-2924, 18. 6. 1981, Škrajnar-
Ostaševski;
2.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, Mladinski pevski zbor
Trnovo/dirigira Majda Hauptman, 2'10'', M-1421, 6. 3. 1976, Gobec-Makoter;
3.) Marijan Vodopivec/Danilo Gorinšek: ŠALJIVKA, OPZ RTV Ljubljana/dirigent
Matevž Fabijan, klavir: Borut Lesjak, 0'57'', M-373, 14. 5. 1983, Škrajnar-
Ostaševski;
4.) Marijan Vodopivec: VESELI POTEPUH, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigent
Janez Kuhar, spremlja instr. ansambel, 1'03'', M-488, 20. 4. 1966, Dobrin;
5.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, Otroški zbor RTV

Ljubljana/dirigent Janez Kuhar, spremlja instr. ansambel, 1'53'', M-488, 20. 4.
1966, Dobrin;
6.) Marijan Vodopivec: TUJČEK MAČEK, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigent:
Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 0'52'', M-435; datum in snemalec
nista navedena;
7.) Marijan Vodopivec/arr.Borut Lesjak/besedilo K.Kovič: PREŠTEVANKA, Otroški
zbor RTV Ljubljana/dirigent: Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka,
1'11'', M-435; datum in snemalec nista navedena;
8.) Marijan Vodopivec/K.Kovič: PUST, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigent: Janez
Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 1'20'', M-435; datum in snemalec nista
navedena;
9.) Marijan Vodopivec: DEČEK IN MURN, Otroški zbor RTV Ljubljana/dir. Janez
Kuhar, instrumentalna spremljava: Marijan Lipovšek, 0'41'', M-574, 23. 6. 1966,
Rojc;
10.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, Otroški pevski zbor RTV
Ljubljana/dirigira Janez Kuhar, pri klavirju Marija Mihelčič, 1'37'', M-395, 10. 2.
1966, Čepič;
11.) Marijan Vodopivec: 29 NOVEMBER (s harmoniko), Otroški zbor RTV
Ljubljana/p.v. Janeza Kuharja, 0'48'', M-321, 21. 11. 1965, Rojc;
12.) Marijan Vodopivec: 29 NOVEMBER (s harmoniko), Otroški zbor RTV
Ljubljana/p.v. Janeza Kuharja, 1'05'', M-321, 21. 11. 1965, Rojc;
13.) Marijan Vodopivec: NAŠ KAPETAN, Dekliški komorni zbor glasbene šole
»Franca Šturma«/vodi: Janez Kuhar, 0'38'', M-1633, 12. 6. 1976, Cedilnik-
Makoter;
14.) Marijan Vodopivec: NESRAMNI VRABEC, Otroški zbor glasbene šole Franca
Šturma/dirigent Janez Kuhar, spremlja instrumentalni kvintet, 1'10'', M-1142, feb.
1970, snemalec ni naveden;
15.) Marijan Vodopivec: SLABE IZKUŠNJE, Otroški zbor glasbene šole Franca
16.) Marijan Vodopivec: MODERNI ČASI, Otroški zbor glasbene šole Franca
17.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, Zbor glasbene šole

»Franca Šturma«/dirigira Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 2'16'',
M-91, april 1972, Ažman;
18.) Marijan Vodopivec: DEDEK MRAZ, Otroški zbor glasbene šole »Franca
Šturma«/dirigira Janez Kuhar, pri klavirju Silva Krašovec; 0'42'', M-492, jan. 1973,
Cedilnik;
19.) Marijan Vodopivec/Jože Humer: STROJEPISKA (tč. 1 in 2 spremlja Orffov
instrumentarij, od točke 3 dalje spremlja na klavir Marija Skornšek), Otroški zbor
osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja/vodi Alenka Janič, 1'20'', M-1638, 21. 6.
1976, Gobec-Makoter;
20.) Marijan Vodopivec: MUCEK IN SNEŽINKA, Otroški pevski zbor RTV
Ljubljana/dirigent Janez Kuhar, pri klavirju Marijan Lipovšek, 0'55'', M-139, 16.
12. 1964, Debeljak;
21.) Marijan Vodopivec: POD NOČ, Otroški zbor glasbene šole Franca Šturma/dirigira
Janez Kuhar, klavir: Silva Hrašovec, 1'25'', M2045, 14. 4. 1977, Gobec-Keber;
22.) Marijan Vodopivec: CICIBAN JE ZASPAN, Otroški zbor »Zvonka
Runka«/dirigira Janko Gregorc, 1'20'', M-973, dec. 1968, Gobec;
23.) Marijan Vodopivec/besedilo: Branko Šömen: STARA MARY, Janko Ropret:
Popoldne za mladi svet, 1'40'', M-1460, datum in snemalec nista znana;
24.) Marijan Vodopivec/besedilo: Branko Šömen: COWBOY JIMMY, Janko Ropret:
Popoldne za mladi svet, 1'27'', M-1460, datum in snemalec nista znana;
25.) Marijan Vodopivec/kl.prir. Silvester Stingl: HUDA MRAVLJICA, OPZ RTV
Slovenija/dirigira Matevž Fabijan, Silvester Stingl – klavir; 0'55'', M-3174, 14. 11.
1995, Škrajnar-Rovšek;
26.) Marijan Vodopivec: JURČEK UMAZANEC, Otroški pevski zbor RTVL/dirigira
Janez Kuhar, klavir: Marijan Vodopivec, 1'07'', M-249, 5. 4. 1965, Stele;
27.) Marijan Vodopivec/besedilo: Jože Humar: MALI INTERVJU, Zbor cicibanov
RTVL/dirigira Janez Kuhar, spremlja ansambel Boruta Lesjaka, 0'30'', M-2031, 16.
2. 1977, Gobec-Keber;
28.) Marijan Vodopivec: OTROCI PROSIJO KOLIN, Otroški zbor RTVL in
instrumentalni ansambel/dirigira Matevž Fabijan, 0'53'', M-1380, 22. 11. 1973,
Ažman;
29.) Marijan Vodopivec: NOVOLETNA VOŠČILNICA, Otroški zbor RTVL in

instrumentalni ansambel/dirigira Matevž Fabijan, 1'24'', M-1380, 22. 11. 1973,
Ažman;
30.) Marijan Vodopivec: STRIČEK LED, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar,
0'47'', M-636, 16. 2. 1966, Dobrin;
31.) Marijan Vodopivec/bes. Jože Humer: ZGODBA V OBLAKU, OPZ GŠ Franca
Šturma/dirigira Janez Kuhar, pri klavirju Silva Hrašovec, 1'09'', M-2455, 6. 3.
1979, Savicki-Strenar;
32.) Marijan Vodopivec: ZGOBDA O OBLAKU, OPZ glasbene šole »Franc
Šturm«/vodi: Janez Kuhar, pri klavirju prof. Silva Hrašovec, 1'03'', M-1632, 12. 6.
1976, Cedilnik-Makoter;
33.) Marijan Vodopivec: Melodije iz filma: SREČNO KEKEC, ORL, dirigira Uroš
Prevoršek, 9'53'', Z-27327, april 1964, Dolenc;
34.) Marijan Vodopivec: SNEŽEC, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar,
instrumentalni ansambel, 1'40'', M-349, 15. 2. 1965, Čepič;
35.) Marijan Vodopivec: VESELI POTEPUHI, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez
Kuhar, instrumentalni ansambel, 1'05'', M-349, 15. 2. 1965, Čepič;
36.) Marijan Vodopivec: DEŽEVNA PRAVLJICA, Otroški zbor RTVL/dirigira
Matevž Fabijan, pri klavirju Silva Hrašovec, 0'55'', M-1253, 11. 6. 1970, Turk;
37.) Marijan Vodopivec: 29 NOVEMBER, OPZ RTVL/dirigira Matevž Fabijan, Borut
Lesjak – klavir, 1'15'', M-2195, 18. 11. 1977, Gobec-Keber;
38.) Marijan Vodopivec/besedilo: Danilo Gorinšek: POD NOČ, Zborček cicibanov
RTVL/dirigira Janez Kuhar, spremlja instr. skupina Boruta Lesjaka, 0'40'', M-1587,
9. 6. 1976, Cedilnik-Makoter;
39.) Marijan Vodopivec: RANO JUTRO, Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana/p.v.
Janeza Kuharja, 1'50'', 014628, 19. 1. 1959, Rojc;
40.) Marijan Vodopivec: NAŠ KUŽA, Otroški zbor TRV Ljubljana in Simfonični
orkester RTV, 1'25'', M-792, 15. 6. 1967, Dolenc;
41.) Marijan Vodopivec: STRAŠNI LOVEC BUMBUM, Otroški zbor TRV Ljubljana
in Simfonični orkester RTV, 18'37'', M-792, 15. 6. 1967, Dolenc;
42.) Marijan Vodopivec: ŽENJICA, Moški zbor KUD Slavko Černe iz Kranjske
gore/vodi Marijan Vodopivec, 3'39'', ZB-1957, junij, 1974, Gobec;
43.) Marijan Vodopivec: NAŠ KUŽA, OPZ RTV Ljubljana/dirigira Janez Kuhar, 1'23'',
M-721, 7. 3. 1967, Čepičeva;
44.) Marijan Vodopivec: BOLHINA SVATBA, Mladinski zbor RTVL in ORL/dirigira

Janez Kuhar, 1'32'', 024234, 21. 3. 1959, Dolenc;
45.) Marijan Vodopivec: KRVAVA BAJKA, Ženski zbor z Jesenic/vodi Milko
Škoberne, 5'11'', ZB-2539, 4. 2. 1976, Cedilnik-Makoter;
46.) Marijan Vodopivec: PREŠTEVANKA, Mladinski zbor osn. šole »Ivana Cankarja«
v Mariboru/p.v. Milana Grajška, 1'12'', M-536, 29. 5. 1966, Dobrin;
47.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: GOREČA HIŠA, oddaja POPOLDNE ZA
MLADI SVET/Janko Ropret, 1'18'', M-1563, datum in snemalec nista znana;
48.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: ŽALOSTNA PESEM, oddaja POPOLDNE ZA
MLADI SVET/Janko Ropret, 1'03'', M-1563, datum in snemalec nista znana;
49.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: PESEM ZA OPRAVIČILO, oddaja
POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko Ropret, 0'42'''', M-1563, datum in snemalec
nista znana;
50.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: O INDIJI KOROMANDIJI, oddaja
POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko Ropret, 1'15'', M-1563, datum in snemalec
nista znana;
51.) Marijan Vodopivec/Mirjam Tozon: O INDIJI KOROMANDIJI, oddaja
POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko Ropret, 0'55'', M-1563, datum in snemalec
nista znana;
52.) Marijan Vodopivec: JANKOVA PESEM, oddaja POPOLDNE ZA MLADI
SVET/Janko Ropret, 1'0'', M-1563, datum in snemalec nista znana;
53.) Marijan Vodopivec: MR. FOGG, oddaja POPOLDNE ZA MLADI SVET/Janko
Ropret, 0'17'', M-1563, datum in snemalec nista znana;
54.) Marijan Vodopivec: RIŠEM, Otroški zbor RTV/dirigira Matevž Fabijan, 1'28'', M-
1523, 15. 4. 1975, Dobrin;
55.) Marijan Vodopivec: STRIČEK LED, OPZ RTV Ljubljana, ans.RTV/dirigira
Matevž Fabijan, 0'57'', M-2627, 23. 11. 1979, Culiberg-Ostaševski;
56.) Marijan Vodopivec: POMLAD, Cicibani RTV Ljubljana/dirigira Janez Kuhar,
spremlja instrumentalni ansambel, 1'32'', M-1689, junij 1974, Rojc;
57.) Marijan Vodopivec: STRIČEK LED, Otroški zbor RTVL/dirigira Matevž Fabijan,
pri klavirju Marija Mihelčič; 1'33'', M-335, 22. 1. 1973, Cedilnik;
58.) Marijan Vodopivec: MUCEK IN SNEŽINKA, Otroški zbor RTVL/dirigira Matevž
Fabijan, pri klavirju Marija Mihelčič; 1'12'', M-335, 22. 1. 1973, Cedilnik;
59.) Marijan Vodopivec: Pesem iz filma BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA,

Mladinski zbor in instrumentalna spremljava, 1'50'', M-1275, datum in snemalec
nista znana;
60.) Marijan Vodopivec/Kajetan Kovič: PRAZNIK, Otroški zbor RTVL/dirigira
Matevž Fabijan, spremlja instrumentalni ansambel, 1'17'', M-1444, 20. 4. 1976,
Turk-Makoter;
61.) Marijan Vodopivec: VESELA PIONIRSKA, Otroški pevski zbor RTVL in
instrumentalni ansambel, 2'25'', M-1224, 10. 6. 1970, Turk;
62.) Marijan Vodopivec/Neža Maurer: PRVI SNEŽEC, Otroški pevski
zborRTVL/dirigira Matevž Fabijan, Leon Engelman – klavir (solo točki 2-6), Aleš
Kacjan – flavta, Helena Lukež – harfa, 1'07'', M-1862, 23. 11. 1976, Gobec-Keber;
63.) Marijan Vodopivec/besedilo: Tone Pavček: NOVOLETNA KOLEDA, Otroški
zbor, bas solo in inštrumentalni ansambel, 2'02'', M-1519, 15. 11. 1973, Gobec;
64.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA (z aplavzom), OPZ OŠ Velenje/zborovodja
Alenka Janič, klavir – Marija Skornšek, XII. MPF Celje 1977, 1'30'', M-2078, maj,
1977, Gobec,
65.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA, Otroški zbor RTVL/dirigira J. Kuhar, 1'18'',
M-917, datum in snemalec nista znana; SKLADBA JE BILA NAGRAJENA NA
NATEČAJU ZA MLADINSKO GLASBO V BEOGRADU LETA 1968;
66.) Marijan Vodopivec: HUDA MRAVLJICA, Pojeta: Drago Kecman, Dare Ulaga,
harmonika – Avgust Stanko, glasba za TV nadaljevanko Erazem in potepuh, 1'38'',
M-1313, datum in snemalec nista znana;
67.) Marijan Vodopivec: HUD PESJAN, Pojeta: Drago Kecman, Dare Ulaga,
68.) Marijan Vodopivec: SIROTA JERICA, Pojeta: Drago Kecman, Dare Ulaga,
69.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA, OPZ 1. OŠ Celje/dirigira Jožica Soko, klavir
Hinko Haas, 1'09'', M-3218, 5. 6. 1978, Dobrin-Keber;
70.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, Otroški zbor RTV
Ljubljana/dirigira Matevž Fabijan, spremlja instrumentalni ansambel, 1'43'', M-
499, 19. 2. 1973, Cedilnik;
71.) Marijan Vodopivec: USPAVANKA, Otroški zbor OŠ Brezovica/vodi Jožica Ogrin,

pri klavirju Marija Mihelčič, 1'40'', M-1532, Gobec;
72.) Marijan Vodopivec: MLAD PASTIRČEK, Mladinski zbor RTV Ljubljana/dirigira
Matevž Fabijan, 2'44'', M-569, 16. 4. 1973, Gobec;
73.) Marijan Vodopivec: USPAVANKA, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigira Matevž
Fabijan, pri klavirju Marija Mihelčič, 1'19'', M-1290, 18. 1. 1971, Gobec;
74.) Marijan Vodopivec: POMLAD, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar, 1'05'',
M-98, 22. 10. 1964, Debeljak;
75.) Marijan Vodopivec: POMLAD, Otroški zbor RTVL, spremlja orkester
RTVL/dirigira Janez Kuhar, 1'10'', M-301, 15. 6. 1965, Dolenc;
76.) Marijan Vodopivec:GLASBENI PRIMERI ZA ODDAJO »ZAPLEŠIMO IN
ZAPOJMO«: SREBRNA PESMICA, ZAJČEK SKAČE, ČEBELJI LET,
JUTRANJA PESEM, izvajalec ni znan, 5'01'', M-275, 1. 3. 1965, Dobrin;
77.) Marijan Vodopivec/besedilo: Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, OPZ OŠ
Bičevje/vodi: Zinka Oven, pri klavirju: Borut Lesjak, 2'48'', M-1424, 12. 3. 1976,
Turk-Makoter;
78.) Marijan Vodopivec: DEŽEVNA PRAVLJICA, Otroški zbor glasbene šole
Celje/dirigira Ciril Vertačnik, pri klavirju prof. Egon Kunej, 2'20'', M-154, junij,
1972, Turk;
79.) Marijan Vodopivec: KAJ SEM PRISLUŽIL, Otroški zbor RTV Ljubljana/dirigira
Matevž Fabijan, spremlja instrumentalni ansambel, 1'25'', M-1594, jan. 1973,
Ažman;
80.) Marijan Vodopivec: MALI INTERVJU, OPZ A. Aškerc Velenje/dirigira Alenka
Junič, klavir: Marija Skornšek, 0'47'', M-2068, 17. 5. 1977, Gobec-Makoter;
81.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, OPZ A. Aškerc Velenje/dirigira
Alenka Junič, klavir: Marija Skornšek, 1'19'', M-2068, 17. 5. 1977, Gobec-
Makoter;
82.) Marijan Vodopivec: GLASBENE MEDIGRE ZA IZVEDBO RADIJSKEGA
PROGRAMA, Marijan Vodopivec, trajanje ni znano, S-73, 19. 10. 1964, Debeljak;
83.) Marijan Vodopivec: HIMNA MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD, Mešani zbor
in ORL, 2'25'', ZB-1236, presneto, datum in snemalec zato nista znana;
84.) Marijan Vodopivec/J.Humer: STROJEPISKA (aplavz), OPZ OŠ A. Aškerc –
Velenje/zborovodja: Alenka Janič, klavir: Marija Acman, 5. REPUBLIŠKA
REVIJA ZAGORJE, 1'30'', M-1813, maj 1976, Cedilnik;
85.) Marijan Vodopivec/Jože Humer: STROJEPISKA, OPZ OŠ Boris Kidrič

Ajdovščina/dirigira Marinka Šuštar, pianist: Hermina Gorjup, 1'20'', M-2646, april
1979, Koper;
86.) Marijan Vodopivec/Oton Župančič: CICIBAN JE ZASPAN (aplavz), OPZ OŠ
Franceta Bevka, Ljubljana/zborovodkinja: Marija Zupan, Klavirska spremljava:
Marjeta Kočar, 19. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV ZAGORJE
OB SAVI – 5. koncert, 1'23'' (0'15'' - aplavz), M-3399, 7. 4. 2004, Krže-Velkavrh;
87.) Marijan Vodopivec/besedilo: Neža Maurer: TITU ZA ROJSTNI DAN, Otroški
zbor Franca Šturma/dirigira: Janez Kuhar, pri klavirju: Silva Hrašovec, 1'05'', M-
782, april 1973, Ažman;
88.) Marijan Vodopivec: USPAVANKA, OPZ TRVL/ dirigira: Matevž Fabijan, pri
klavirju Marija Mihelčič, 1'19'', M-1290, 18. 1. 1971, Gobec;
89.) Marijan Vodopivec: ERAZEM IN POTEPUH – DELAVNI TRAK (Huda
mravljica, Hud pesjan, Sirota Jerica), Drago Kecman – otroški glas, Dare Ulaga –
glas, Avgust Stanko – harmonika, dolžina ni znana, M-3440, snemalec in datum
nista znana;
90.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, Mladinski pevski zbor
»Kurirček«/dirigira Majda Hauptman, pri klavirju Borut Lesjak; Posnetki s
koncerta ob 35 letnici zbora, 2'11'', ZB-3100, okt. 1979, snemalec ni znan;
91.) Marijan Vodopivec: STROJEPISKA, OPZ OŠ Josip Broz Tito Domžale/dirigira:
Metka Pichler, klavir: Martina Bolte, solo: Nuša Pirnat, 1'35'', M-356, 16. 5. 1985,
Škrajnar-Ostaševski;
92.) Marijan Vodopivec: HIMNA MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD, Mešani zbor
in PORL, 3'08'', ZB-1237, presneto, zato datum in snemalec nista znana;
93.) Marijan Vodopivec: NAŠ KUŽA, OPZ RTVL ORL/dirigent: Uroš Prevoršek,
2'02'', M-794, 14. 6. 1967, Dolenc;
94.) Marijan Vodopivec: PREŠTEVANKA, Mladinski zbor Grosuplje/dirigira Viktor
Žnidaršič, 1'11'', M-934, 24. 6. 1968, snemalec ni znan;
95.) Marijan Vodopivec: PESEM O DEDKU MRAZU za otroški zbor, orkester in bas
solo, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar, Bas: Peter Bedjanič, 2'55'', M-19,
20. 12. 1963, Rojc;
96.) Marijan Vodopivec: KEKEC, Otroški zbor RTV in solist M. Lumbar, 1'55'', M-5,
datum in snemalec nista znana;
97.) Marijan Vodopivec: KEKEC, Otroški zbor RTVL/dirigira Janez Kuhar, spremlja
instrumentalni septet Botruta Lesjaka, solisti: iz otroškega zbora Martin Lumbar,
1'50'', M-15, datum in snemalec nista znana;
98.) Marijan Vodopivec: KEKČEVA PESEM, OPZ GŠ Zagorje ob Savi/dirigira Franc
Steban, klavir – Slavica Gregl, 2'05'', M-507, 6. 5. 1985, Škrajnar-Ostaševski;
99.) Marijan Vodopivec: KEKEC (kdor veselo pesem poje), Otroški zbor
RTVL/dirigira Janez Kuhar, Ansambel Boruta Lesjaka, Solist: M. Lumbar, 1'55'',
100.) Marijan Vodopivec: KEKEC (kdor veselo pesem poje), Otroški zbor
RTVL/dirigira Janez Kuhar, Ansambel Boruta Lesjaka, Solist: M. Lumbar, 1'50'',
101.) Marijan Vodopivec: Kekčeva pesem iz filma »Srečno Kekec«, Simf. ork.
RTVL/dirigira: Samo Hubad, Otroški zbor RTVL/dirigira Matevž Fabijan, 2'05'',
M- 1312, datum in snemalec nista znana.
4.1.1.2. Glasbene pravljice v arhivu Radia Slovenija
1.) Marijan Vodopivec: POVEST O PUNČKI LIZIKI, Simfonični orkester RTVL,

drigirira Samo Hubad, 10'00'', M-1908, november 1975, snemalec ni znan;
2.) Marijan Vodopivec/besedilo: Baron Münchhausen: ČETRTA ZGODBA
LAŽNIVEGA KLJUKCA, Simfonični orkester RTVL/dirigira Samo Hubad, bere:
Jurij Souček, 8'45'', M-656, snemalec ni znan;
3.) Marijan Vodopivec/besedilo: Baron Münchhausen: PETA ZGODBA LAŽNIVEGA
KLJUKCA, Simfonični orkester RTVL/dirigira Samo Hubad, bere: Jurij Souček,
8'10'', M-656, snemalec ni znan;
4.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: ZGODBA O NAJLEPŠEM, glasbena pravljica,
Marijan Vodopivec/Boris Kralj, 14'00'', M-690, 7. 3. 1967, Mauser;
5.) Marijan Vodopivec/Fran Milčinski: NEUSMILJENI GRAŠČAK, glasbena pravljica,
ORL, dirigira Samo Hubad, bere: Marjan Kralj, 8'20'', M-1083, 30. 9. 1969, Dobrin;
6.) Marijan Vodopivec: PODOBA S TRDNJAVSKEGA STOLPA, glasbena pravljica,
orkester članov orkestra RTVL/dirigira Marijan Vodopivec, 9'30'', M-436, 17. 3. 1966,
snemalec ni znan;
7.) Marijan Vodopivec/Svetlana Makarovič: POJDIMO SE LOVIT, Orkester RTV
Ljubljana/dirigira Samo Hubad, 2'13'', M-1673, april, 1974, Dolenc;
8.) Marijan Vodopivec: ZAKAJ JE VOLK OSTAL BREZ KOŽE, ORL/dirigira Samo
Hubad, 7'00'', M-949, 18. 11. 1968, Dolenc;
9.) Marijan Vodopivec/Baron Münchhausen: TRETJA ZGODBA LAŽNIVEGA
KLJUKCA, ORL/dirigira Samo Hubad, bere: Jurij Souček, 10'25'', M-1292, januar,
1971, Gobec;
10.) Marijan Vodopivec: TRIJE PRIJATELJI, glasbena pravljica, Instrumentalni ansambel
p.v. Uroša Prevorška, 6'55'', M-625, 4. 11. 1966, Dolenc;
11.) Marijan Vodopivec/besedilo - španska ljudska: ČARODEJNE ORGLICE, Godalni
ansambel RTVL/dirigira Marko Munih, solist: V. Hrovat – orglice, pravljico
pripoveduje: Marijan Kralj, 16'50'', M-1989, 22. 12. 1976, Cedilnik-Pelke-Keber;
12.) Marijan Vodopivec: ZAKAJ JE VOLK OSTAL BREZ KOŽE, ORL/dirigira:
SamoHubad, bere: Marjan Kralj, 7'00'', M-950, 18. 11. 1968, Dolenc;
13.) Marijan Vodopivec: ZIMSKA PRAVLJICA (suita): Ples snežink, Ledene rože, Burja,
Prihod dedka Mraza, Orkester RTV Ljubljana/dirigira Samo Hubad, 9'33'', M-663,
december 1966, Dolenc;
14.) Marijan Vodopivec: Scenska glasba za radijsko igro Romaina Rollanda – Miklavž
Breugnon, trajanje in izvajalec nista znana, S-686, 28. 4. 1967, Dobrin;
15.) Marijan Vodopivec: TRIJE SPEVI V BARVAH/glasba za pravljico, ORL/dirigira
Samo Hubad, 11'20'', M-947, 30, 10, 1968, Dolenc;
16.) Marijan Vodopivec: V. ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, ORL/dirigira Samo
Hubad, 8'00'', M-1327, maj 1971,
17.) Marijan Vodopivec: TRI BASNI KRILOVA, glasbena pravljica, Orkester
RTVL/dirigira Samo Hubad, recitira Boris Kralj, 11'00'', M-990, 26. 1. 1969,
snemalec ni znan;
18.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: STRAŠNI LOVEC BUM – BUM, kantata za
sopran, bariton, recitatorja in orkester, ORL/dirigira Samo Hubad, solisti: Samo
Smerkolj in Danica Naraločnik, recitator: Marjan Kralj, 19'21'', M-772, 14. 6. 1967,
Dolenc;
19.) Marijan Vodopivec/Rabindarath Tagore: TRIJE SPEVI V BARVAH, ORL/dirigira
Samo Hubad, recitator: Štefka Drolc, 11'20'', M-501, 30. 10. 1968, snemalec ni znan;
20.) Marijan Vodopivec/H. C. Andersen: GLOBINA ZVONA, glasbena pravljica, M.
Benko, M. Kralj, 12'15'', M-146, 26. 4. 1965, Rojc;
21.) Marijan Vodopivec: ZAKAJ JE OSTAL VOLK BREZ KOŽE, glasbena pravljica,
bere: Marjan Kralj, 8'0'', M-215, 12. 5. 1969, snemalec ni znan;
22.) Marijan Vodopivec/Mirko Kahnič: STAREC IN ŽIVALCA, glasbena pravljica,
berejo: Alja Tkačeva, Mina Jeraj, Brane Ivanc, Božo Vovk, Maks Furjan, režija:
Viktor Molka, 24'27'', M-044719, 26. 12. 1963, Ranik;
23.) Marijan Vodopivec/H. C. Andersen: PODOBA S TRDNJAVSKEGA STOLPA,
glasbena pravljica, ORL/dirigira Uroš Prevoršek, govori: Marjan Kralj, 9'45'', M-414,
21. 3. 1966, Fortič;
24.) Marijan Vodopivec: NIKI NIKEC IN NJEGOVI, mladinska radijska igra, KOMORNI
ANSAMBEL, 20'00'', M-484, 23. 12. 1965, Dolenc;
25.) Marijan Vodopivec: Polka, iz glasbene pravljice »Čarodejne orglice«, ORL/dirigira
Marko Munih, solist: Vlado Horvat – orglice, 1'10'', M-1988, 2. 11. 1976, Cedilnik-
Keber;
26.) Marijan Vodopivec: NEUSMILJENI GRAŠČAK, ORL/dirigira Samo Hubad, 8'20'',
M-1087, 30. 9. 1969, Dobrin;
27.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: ZGODBE O NAJLEPŠEM, ORL/dirigira Samo
Hubad, sopran: Sonja Hočevar, 13'55'', M-439, Čepič;
28.) Marijan Vodopivec/baron Münchhausen: TRETJA ZGODBA O LAŽNIVEM

KLJUKCU, ORL/dirigira Samo Hubad, bere: Jurij Souček, 10'25'', M-1292, januar,
1971, Gobec;
29.) Marijan Vodopivec: II. IN III. ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA (samo glasba),
ORL/dirigira Samo Hubad, 11'34'', M-1298, 26. 1. 1971, Gobec;
30.) Marijan Vodopivec: KVARTET (glasba za glasbeno pravljico), izvajalec ni znan,
8'00'', M-767, 9. 5. 1967, Dolenc;
31.) Marijan Vodopivec: DRUGA ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, Orkester
RTVL/dirigira Samo Hubad, 6'45'', M-1166, 28. 1. 1971, snemalec ni znan;
32.) Marijan Vodopivec: GOZDNA VILA (glasba za glasbeno pravljico), ORL/dirigira
Miha Gunzek, 12'08'', M-1043, 12. 5. 1969, Dobrin;
33.) Marijan Vodopivec: IV. ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, (samo glasba),
ORL/dirigira Samo Hubad, 11'00'', M-1326, april 1971, Dolenc;
34.) Marijan Vodopivec/Ivan Cankar: MAJSKO VESELJE, Orkester RTV
Ljubljana/dirigira Uroš Prevoršek, govori: Marjan Kralj, 10'10'', M-512, 25. 5. 1966,
Rojc;
35.) Marijan Vodopivec: OBUTI MAČEK (glasba za glasbeno pravljico), ORL/dirigira
Marko Munih, 9'10'', M-1954, 22. 1. 1976, Gobec;
36.) Marijan Vodopivec: POVEST O PUNČKI LIZIKI (suita v petih stavkih: Allegro,
Adagio molto, Allegro, Andante, Andante), ORL/dirigira Samo Hubad, 9'00'', M-
1902, 14. 10. 1975, Gobec;
37.) Marijan Vodopivec: PRAVLJICA, Simfonični orkester RTVL/dirigira Samo Hubad,
solist: Jurij Reja, 5'02'', Z-29513, 24. 12. 1970, Dolenc;
38.) Marijan Vodopivec: TRI BASNI KRILOVA (glasba), ORL/dirigira Samo Hubad,
bere: Boris Kralj, 11'00'', M-1001, 26. 1. 1969, Dolenc;
39.) Marijan Vodopivec: PRVA ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA (glasba),
ORL/dirigira Samo Hubad, 9'00'', M-1097, 5. 12. 1969, Dolenc;
40.) Marijan Vodopivec: PRVA ZGODBA LAŽNIVEGA KLJUKCA, orl/DIRIGIRA
Samo Hubad, bere: Jurij Souček, 9'00'', M-132, 5. 12. 1969, Dolenc;
41.) Marijan Vodopivec/Andersen: GLASBENA PRAVLJICA O PLAČICI, bere: Majda
Potokar, 13'35'', 014622, 26. 12. 1964, snemalec ni znan;
42.) Marijan Vodopivec/Božena Nemcova: GOZDNA VILA, ORL/arr. Miha Gunzek,
bere: Majda Potokar, 12'10'', M-232, 15. 5. 1969, snemalec ni znan;
43.) Marijan Vodopivec/Andersen: DEKLICA Z VŽIGALICAMI, Marjan Kralj, Mojca

Dolenc, 9'05'', 014500, 24. 2. 1965, Čepič;
44.) Marijan Vodopivec/Andersen: DEKLICA Z VŽIGALICAMI, Mali orkester RTVL,
6'04'', M-347, 4. 11. 1965, Jakše;
45.) Marijan Vodopivec/Janez Sever: TRIJE PRIJATELJI, Marjan Kralj, 7'30'', M-525, 5.
11. 1966, Rojčeva;
46.) Marijan Vodopivec: RDEČA KAPICA, glasba za glasbeno pravljico, ORL/dirigira
Marko Munih, 7'37'', M-1953, 22. 1. 1976, Gobec.
Eden izmed številnih arhivskih kartončkov na ime Marijan Vodopivec na Radiu Slovenija.
5. Analiza izbora najbolj znanih otroških in mladinskih del
5.1. Analize izbora najbolj znanih otroških in mladinskih zborovskih del

Za glasbeni material, ki je potreben za analizo skladateljevih najbolj znanih otroških in
mladinskih zborovskih del, sem se obrnila na glasbeni arhiv Radia Slovenija.
Podarili so mi komplet dveh zgoščenk: »Dvakrat petdeset let: Otroški in mladinski zbor RTV
Slovenija«. Kasneje sem iz arhiva RTV dobila tudi glasbeno pravljico in še dve mladinski
deli. Ravno tako so me na Radiu oskrbeli z notnim materialom in mi s tem omogočili kar
najhitrejše analizo del. Vse pesmi, katerih analiza sledi, so prisotne na zvočnem posnetku, ki
je priložen diplomskemu delu. Pri postavki »CD posnetek« sem pri standardni analizi navedla
zasedbo na posnetku, ki je za določeno skladbo tudi najbolj prepoznavna, solo, zborovodjo ter
letnico posnetka.
Za mnenje o delih sem prosila skladatelja Črta Sojarja Voglarja.
STONOGA: Dvakrat petdeset let: Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija;

komplet dveh zgoščenk s sestavljanko.
5.1.1. Strojepiska
• Avtor besedila: Jože Humer
• Tonaliteta: C-dur
• Taktovski način: 4/4
• Obseg: c1 – c2
• CD posnetek št. 1
otroški zbor RTV Slovenija ob spremljavi Orkestra RTV Ljubljana, solo Danica
Naraločnik, Janez Kuhar, 1968
Pesem je bila nagrajena na natečaju za mladinsko glasbo v Beogradu leta 1968, kar sploh ne
preseneča. Skladba je sicer preprosta: z uvodom in zaključkom vsebuje le eno kitico, ki se
ponovi, vmes pa je medigra s solom (na priloženem posnetku ga izvaja Danica Naraločnik).
Torej gre za strukturo a-b-a. Hkrati pa že začetek vsebuje efekt zvočnega učinka pravega
pisalnega stroja in z igrivo spremljavo orkestra skladatelj pritegne pozornost poslušalca. Zlogi
besedila – TIK-TI-KI-TIK in pisalnega stroja se ritmično ujemajo ter se dopolnjujejo glede na
potek besedila. Melodija k besedilu »Moj pisalni stroj, le veselo poj« pa je melodična in
nasprotuje segmentu »tik-ti-ki-tik« ter majhnim medigram pisalnega stroja.
Zahtevnejši del za solista je del b, pri katerem je nadvse potrebna dobra dikcija, saj je tempo
hiter: »ka-mor pr-stek pa-de, čr-ka se pri-kra-de, zbi-ra-jo se zna-ki, stru-mno kot vo-ja-ki«.
Prva kitica se nato ponovi z malo drugačnimi ritmičnimi variacijami pisalnega stroja. Celoten
potek skladbe pa se zaokroži na koncu, saj se skladba konča s ponavljajočim ritmičnim
vzorcem pisalnega stroja, ki je čedalje tišji.
5.1.2. Dva majcena šopka

• Avtor besedila: Neža Maurer
• Obseg: h – c2
Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja Orkester RTV Ljubljana,
Janez Kuhar, 1966
Nežni vsebini besedila pesmi sledi tudi skladatelj z melodičnim uvodom. Uvod flavte in
klarineta ob spremljavi klavirja s kromatičnim pomikanjem kvinte ustvari primerno vzdušje,
ki ga skladatelj kasneje stopnjuje. Prva kitica, ki je kar enkrat daljša od druge pripoveduje o
dveh šopkih, ki ga otrok napravi svoji mamici: »Dva bela, dva majcena šopka drobnih cvetlic
sem nabral. En šopek bom mami na prsi, drugega v lase ji dal.« Skladatelj tu uporabi lirično
melodijo, ki temelji na pentatoniki, pevska melodija se začne s predtaktom. Čustvenemu
stopnjevanju besedila primerno, skladatelj ne ostane v C-duru, v katerem je pričel, temveč

modulira preko stranskih dominant v F-dur: »Cvetice zardele in bele nisem ob vodi iskal. V
šopke za mamico mojo kar svoje prstke sem dal.« Nato zopet s preprostim prehodom s
pomočjo alteriranega dominantnega akorda prične drugo kitico, ki se sicer začne enako kot
prva, konča pa jo manj dramatično in bistveno bolj lirično kot prva. Pesem se zaključi v C-
duru. Besedilo na koncu lirično opiše idilo med otokom in mamo: »V naročje bom mamici
splezal, roko ji dal na srce. Narahlo zapletel bom drugo v njene mehke lase.« Zaključek v
spremljavi je podoben uvodu. Z lirično spremljavo klavirja in terčnim gibanjem pihal
skladatelj ustvari umirjen in idiličen zaključek. Skladba je lep primer, kako se preprosta
melodija lahko opremi z domiselnimi harmonskimi zvezami.
5.1.3. Kekčeva pesem

• Avtor besedila: Kajetan Kovič
• Tonaliteta: F-dur
Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, spremlja Orkester RTV Ljubljana, dir.
Samo Hubad, zborovodja Matevž Fabijan, solo Danica Naraločnik, 1972
Že skoraj ponarodela pesem je sestavljena iz značilnega refren in dveh kitic (a-b-a-a-b-a-a).

Skladatelj na začetku ustvari napet orkestrski uvod, kjer si pomaga s trilčki v violinah, že v
instrumentalni uvod pa vplete značilno melodijo refrena, ki ga predstavi rog v toniki in v
subdominanti. Instrumentalni uvod se konča s kromatičnimi prehajalnimi toni v dominanti, ki
nas pripravi na solistični začetek (na posnetku ga izvaja Danica Naraločnik). Začne z
refrenom: »Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh. V eni roki nosim sonce, v drugi
roki zlati smeh!« Igrivi refren dopolnjuje značilna ritmična spremljava godal in pihal, s
kratkimi prehodi in trilčki flavt, kadarkoli petje utihne. Kratek instrumentalni prehod nas že
popelje v prvo kitico: »Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog. Če mu kdo nastavi
zanko, ga užene v kozji rog!« Tu skladatelj pevski glas podpre z godali in s tem poudari
melodijo. Ko se refren vnovič pojavi, skladatelj zamenja pri medigrah in vmesnih trilčkih
inštrument – flavte nadomestijo godala. Refren se vnovič ponovi v zboru, da bi skladatelj še
bolj poudaril barvitost, pa pri prehodu iz solističnega v zborovski zvok uporabi še harfo. Po
kratki orkestrski medigri sledi še drugi solo na besedilo: »Bistri potok, hitri veter, bele zvezde
vrh gora, gredo z mano tja do konca tega širnega sveta!« Znova nadaljuje zbor s ponovitvijo
refrena. Gostota zvoka in glasnost pa se proti koncu skladbe stopnjujeta, saj se refren še
enkrat ponovi, tokrat ga poje tako zbor kot solist. Skladba se zaključi vedro in odločno.
5.1.4. Bratovščina Sinjega galeba

• Avtor besedila: Tone Pavček
dir. Samo Hubad, zborovodja Matevž Fabijan, 1972
Avtorja glasbe te pesmi vse redkeje zasledimo. Na marsikateri spletni strani ali notnem
gradivu na mestu, kjer bi moralo pisati avtorjevo ime, piše: ponarodela. To dejstvo pa ne
preseneča. Pesem je preprosta, lahkotna in lahko zapomnljiva, ritem spominja na koračnico,
himno. Po kratkem in zvokovno polnem inštrumentalnem uvodu (poudarjena je dominanta)
skladatelj refren in kitici kar niza, brez vmesnih daljših instrumentalnih vložkov. V naprotju s
Kekčevo pesmijo tu solista ni, saj vsebina pesmi ponazarja skupnost, bratovščino: »Pesem v
vodah izgubljeno plima prinaša na dan. Trka na srca, da gremo poslušat jo noč in dan. Morje
se zgodaj prebuja, preden rodi se svit, ribice zlate ponuja, pojdi jih srečnež lovit.« Nato se
skladba nadaljuje z dvema kiticama, z značilnimi kvartnimi skoki, obe se dvakrat ponovita:
»Mi vstajamo, jadramo, kakor galebi na pot. V dalji ostajajo pusti otoki zmot.« »Mostove
postavljamo, družno od brega na breg. V pesmi, ki vsi jo sanjamo, plove naš sinji galeb.«
Konec skladbe je poln, kratek in zelo preprost, podoben je uvodu.
5.1.5. Tujček maček

• Avtor besedila: Črtomir Šinkovec

• Obseg: c1 – d2
Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja Ansambel Boruta Lesjaka,
solo Danica Naraločnik, dir. Janez Kuhar, 1963
Pesem nima glasbenega uvoda, sestavlja pa jo kitica, ki se še enkrat ponovi (torej gre za
strukturo: a-a1). Precej živahen potek skladbe, v katerem se izmenjujeta solist in zbor po
principu »vprašanje in odgovor«, še nadgradi spremljava pihalnega kvinteta s klavirjem.
Pesem se začne z glasnim vprašanjem zbora, podkrepljenim s spremljavo »Tujček maček, kje
si bil?«. Nato solist odgovori zelo razločno, spremlja ga zgolj ritmična spremljava pihal »pri
sosedu maslo jedu,« enako besedilo ponovi zbor, z drugačno melodijo (padajočo s tona C, s
tonike) tokrat z virtuoznejšo, polnejšo in igrivo spremljavo ansambla (na posnetku ansambel
Boruta Lesjaka). Skladatelj tako nadaljuje tudi pri naslednji frazi »pri sosedi brke vil.« Enake
postope skladatelj ponovi v nadaljevanju, vendar na stranski, drugi stopnji »pri sosedi mleko
pil.« Dramatičnost skladatelj stopnjuje z nadaljnim učinkovitim kvintnim skokom »miš lovil,«
ki ga zbor ponovi. Napetost se še stopnjuje s terčnim skokom: »kar ujel,« in se sprosti z »vse
pojel.« Namesto, da bi zbor ponovil zadnji »vse pojel,« kot je ponavljal za solistom prejšnje
kratke fraze, tokrat vzklikne »Aaaaa«. Sledi inštrumentalna medigra, ki je enaka pevski
melodiji z začetka (»Tujček maček, kje si bil«). Nato se ponovi prva, zgoraj opisana kitica.
Instrumentalnega zaključka pesem nima, saj se zaključi z zborovskim »Aaaaa«.
5.1.6. Pomlad
• Avtor besedila: Kajetan Kovič
• Obseg: c1 – d2
dir. Janez Kuhar, 1966
Posnetek se po kakovosti razlikuje od prejšnjih, vseeno pa ga v svojih analizah obravnavam,

ker ima arhivsko vrednost, zanimiva pa je tudi orkestrska spremljava.
Vsebina zborovske pesmi sloni na pravljični podobi pomladi. Spremljava je orkestrska in
bogata. Instrumentalni uvod je zelo kratek (tonični akord), vseeno pa deluje polno in
poslušalca primerno pripravi na bogato harmonsko gibanje, pa čeprav v okviru osnovne
tonalitete. Prvi dve kitici, ki govorita o veselem pričakovanju na pomlad, zeleneča polja in
cvetje, sta si sicer melodično podobni, vendar pa delujeta kot »vprašanje in odgovor«; gre za
veliko periodo. V nadaljevanju skladatelj preseneti s popolnoma drugačnim delom, ki
harmonsko prek stranske dominante modulira v B-dur in melodično naznanja upanje »Spet bo
sonca dovolj…«. Zopet, brez mediger, skladatelj nadaljuje z zadnjima kiticama, ki govorita o
petju ptic (škrjanček in prepelica) ter o zelenih darovih narave. Čeprav sta harmonsko
podobni prvima dvema kiticama, skladatelj melodijo in ponekod tudi ritem (za pesem je zelo
značilna raba triol) zopet spreminja, tako da je končna struktura rahlo variirana tridelna
pesemska oblika (a-b-a1).
5.1.7. Snežec
• Avtor besedila: Peter Levec
• Obseg: d1-a1
Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja instrumentalni ansambel,
dir. Janez Kuhar, 1965
Ravno tako kot pri prejšnjem posnetku, gre tudi pri tem predvsem za zanimiv arhivski prikaz;
bolj kot sama interpretacija zbora, je zanimiva orkestrska spremljava.
Pesem govori o snežaku. Kot bi skladatelj želel slediti otroški domišljiji in želel ustvariti že
skoraj scensko glasbo, uporabi v glasbenem uvodu violino, ki pogosto tremolira – kot tonsko
slikanje zime in mraza, ter harfo – kot zvočni prikaz beline in snežink. Tudi harmonija je
temu primerno kompleksnejša; skladatelj uporabi dosti zadržkov in akorda nikoli ne razveže v
čisto toniko. Struktura pesmi je precej svobodna (a-a1), pevska linija je melodična in ritmično
enakomerna, tempo skladbe pa počasen. Tudi na koncu pesmi skladatelj pusti poslušalca v
pričakovanju, harfa namreč zaključi na toničnem akordu, ki zazveni kot polovična kadenca.
5.1.8. Huda mravljica

• Avtor besedila: Branko Rudolf/arr. Tomaž Habe
Otroški in mladinski pevski zbor RTV Slovenija, spremlja Orkester RTV Slovenija,
dir. Anka Jazbec, posneto na jubilejnem koncertu 4. 11. 2007
Preprosto kitično pesem spremljata dve flavti; klavir in ksilofon pa poleg igrivih flavt dajeta
vtis odločnosti hude mravljice. Po prvih štirih kiticah se pojavi še živahna medigra, sicer pa
potrebe po večjem številu le-teh ni, spremljava k zborčku je namreč precej bogata. Tudi
inštrumentalnega zaključka ni, saj zbor, kot vedno, zadnji vrstici kitice ponovi: »obrni se in
zbeži proč, kar zmorejo podplati.«
5.1.9. Vesela pionirska

• Tonaliteta: G-dur
• Obseg: d1 – h1
Mladinski pevski zbor Trnovo, dir. Majda Hauptman, 6. 3. 1976
Ker gre v poglavjih 5.1.9. in 5.1.10. za enako melodijo, katere besedilo so kasneje posodobili,
se skupna analiza ter razlike med obema deloma nahajajo v naslednjem poglavju, 5.1.10.
5.1.10. Vesela otroška

• Tonaliteta: G-dur
• Obseg: d1 – h1
Otroški in mladinski zbor RTV Slovenija, spremlja Simfonični orkester RTV
Slovenija, dir. Anka Jazbec, posneto na jubilejnem koncertu, 4. 11. 2007
Pesem ima dve kitici in refren; opazna je značilnost, da so kitice bolj resnobne, v refrenu pa
se spremljava razživi. Spremljava je tudi harmonsko bogata, skladatelj uporablja kromatične
postope, stranske stopnje in hudomušne kratke medigre. V originalni različici je petje
spremljano zgolj s klavirjem, glasnost petja pa od začetka do konca pesmi vedno bolj narašča.
Ker pa je skladba zelo vedra in še vedno za otroke aktualna (če odvzamemo izraz »pionirji«),
so pesem pred kratkim posodobili in dodali tudi nekoliko bogatejši aranžma (na posnetku je to
delo opravil Tomaž Habe).
Začetni, skoraj resnobni del trobente, flavt in klavirja, se kasneje izkaže za hudomušnega, saj
gre za otroško razmišljanje o odraslih letih, ki prihajajo in hkrati veselje nad otroškim svetom,
ki je še vedno tukaj. V besedilu sta v novejši izvedbi prisotna dva popravka. Prva sprememba
se zgodi v prvi kitici. Namesto »/…/ rastemo z njo, pionirji, v velik pokončni dan«, so
besedilo posodobili v: »/…/ rastemo z njo, mi, otroci, v velik pokončni dan«. Namesto
zaključka »in doni do neba pionirski hura!« je zaključek ravno tako udaren, vendar z
drugačnim besedilom »in doni do neba naš otroški hura!«.
5.2. Analiza otroške kantate in glasbene pravljice
5.2.1. Strašni lovec Bum-bum, mala kantata za otroški zbor – soli in orkester
Poleg domiselne glasbe je zanimivo tudi besedilo Toneta Pavčka. Kantata je pisana za otroški
zbor, baritonista, recitatorja in orkester, za analizo pa sem uporabila arhivski posnetek RTV
Slovenije z leta 1967. Na tem posnetku so izvajalci sledeči: Otroški zbor RTV Slovenija (s
solistko Danico Naraločnik), baritonist Samo Smerkolj, recitator Marjan Kralj, ter orkester
RTV Ljubljana, dirigira Samo Hubad.
Šaljiva kantata govori o lovcu Bum-bumu, ki se ga vsi boje.
Začetno napetost ob vprašanju recitatorja »ste že videli kdaj lovca? Pravega lovca? S
klubukom in šojinim perjem?« skladatelj stopnjuje z alteriranim dominantnim četverozvokom
(cis-eis-g-h), ki ga zaigra orkester. Z napetimi sekundnimi gibanji preide v preprosto
dominanto C-dura, ki se utrdi v pesmi otroškega zbora:
Po tej pesmi se ponovno pojavi zgoraj omenjeni četverozvok in znova nastopi recitator:
»Toda kaj bi ploh besed vlačil sem ter tja pred vami, saj junaka zad in spred slej ko prej
spoznate sami.« Sledi napeta medigra, sestavljena iz F-durovega in e-molovega akorda,
značilne pa so oktave pikola in tolkal, ki ustvarjajo še večji občutek temačnega vzdušja.
Podobna spremljava se nadaljuje tudi med baritonistovim solom. Baritonist skupaj z zborom
predstavi Bum-bumove jetnike – spremstvo. Zadnji se v premstvu kotali jež, ki nosi sulice –
skladatelj to ponazori z vojaškim motivom v trobenti. Gozdno okolje skladatelj ponazori z
mehko, romantično harmonično podlago. Ko razdeli ukaze (spremljani so z vojaškim
trobentanjem), Bum-bum leže na mah, nato pa sanja o tem, kako z enim samim strelom ubije
sedem volkov, sedem veprov, sedem belih in šest rjavih medvedov, medtem ko je zadnji rjavi
medved prostovoljno odšel v živalski vrt. Pevski parti so izrazito recitativni.
Ko Bum-bum koraka domov, ga spremlja enaka medigra kot prej.
V naslednjem delu nam baritonist predstavi, kaj se zgodi ponoči, ko Bum-bum spi: lisica mu
vzame najlepšo kokoš. Skladatelj to dogajanje opremi s kar najbolj slikovito spremljavo, s
staccati ponazarja njeno zvitost, z razloženimi zmanjšanimi četverozvoki pa napetost noči.
Zbor nato predstavi dragocenost izgubljene kokoši z vezano orkestrsko spremljavo. Pihala in
godala nato s periodičnim vzorcem, ki kroži okrog počasi rastoče tonske gradacije ustvarja
napetost vse do vrhunca, ko Bum-bum zadene lisico v rep, kar zbor še poudari z glasnim
»Resk!« in »Bum.«
Naslednji prizor opisuje, kako volk ponoči pri kartah premaga lisico in jo požre. Mirni noči
primerno je tudi interpretacija orkestra in zbora mirna in vezana, harmonizacija pa pestra in v
karakteristični tonalni barvi (Des dur). Konec prizora je hiter, da bi skladatelj še bolj poudaril
napetost prizora, uporabi v melodiji triole.
Recitator nato poslušalca uvede v naslednji prizor. Spremljajo ga inštrumenti, značilni za

Bum-bumovo koračnico. Zbor je v dejanje pospremljen z orkestralnim glissandom. Strašni
lovec Bum-bum lovi medveda, za medvedom teče divji prašič, za prašičem sivi volk, za
volkom lisica, za njo dihur, za njim trop zajcev, za zajci drevesa, sonce, pot, hrop in šum, za
tem Bum-bum in mačka Slava, ki šepa na eno tačko. Sledi retorično vprašanje: »Kaj če
medved lisico spotakne, nogo drugemu podtakne, pade tretji, peti, stoti, če Bum-bum, pa po
pomoti puška sproži se, zadene mačko, mačko Slavo v zdravo tačko? Brrrr! Brrrr!«.
Nato se začne drugi sklop te male kantate, ki naznanja Bum-bumov preobrat. Bum-bum
namreč »silovito« obračuna z volkom (prisoten je efekt streljanja, ki ga izvedeta zbor in
činele). Volk naj bi bil najbrž mrtev, kajti Bum-bum je streljal v tunel, kamor je volk zbežal.
Sledi nežna medigra flavte, ki naznanja nežnejše nadaljevanje. Po obračunu Bum-buma
spoštuje ves gozd. Baritonist z živahno orkestrsko spremljavo predstavi Bum-bumovo
življenje: vabijo ga na vse zabave, v prostem času pa dremlje. Sledi še zadnji preobrat v
zgodbi. Gozdni mir zmoti šojino vzklikanje, naj nekdo reši Bum-buma, ki se je ujel v past.
Kot smo slišali že na začetku kantate solo zborista, ki je naznanil odhod rjavega medveda v
živlaski vrt, tudi žolnin solo zapoje solist iz zbora. Ko je Bum-bum rešen, se znova oglasi
njegova koračnica, vendar tokrat so prisotne spremembe: namesto grotesknih oktav v pikolu
in ksilofonu zaslišimo razložene akorde, ki delujejo precej mehkeje; tudi vokalni del poje –
namesto baritonista – otroški zbor. Koračnica je tudi vsebinsko drugačna: gozd je urejen in
Bum-bum je organiziral pravo gozdno šolo. Zanimiv je opis, kaj vse se v tej šoli učijo.
Govorili naj bi po naše in se učili naših pesmi. Nato glasbeni tok prekine nenaden komičen
glasbeni in vokalni vložek pesmi Barčica po morju plava, ki se kasneje še enkrat ponovi.
Živali pojejo Bum-bumu večno slavo, vendar nam recitator pove, da njemu to ne pomeni
ničesar. Naslednji dan se namreč odloči, da bo postal trgovec z gozdnimi sadeži in zelenjavo.
Hudomušno zaključi: »To pa je že druga pesem, če jo kdaj s črnila stresem!« Da skladatelj
doseže končni efekt otroške navihanosti, pa kantati doda glasen »Bum!!« otroškega zbora.
5.2.2. Čarodejne orglice

To glasbeno pravljico zasledimo na posnetku št. 12, z leta 1976, kjer jo izvajajo: Godalni
ansambel RTVL, dirigira Marko Munih, solist na orglicah je Vladimir Hrovat, pravljico pa
pripoveduje Marijan Kralj.
Besedilo je vzeto iz španske ljudske dediščine in tudi vsebina je temu primerno preprosta:
živel je oče s tremi sinovi, od katerih je bil najmlajši, po mnenju ostalih, najbolj neumen.
Ključno vlogo v pravljici igra stara ženica/čarovnica, ki fantu, v zameno za prijaznost in
iskrenost, podari čarodejne orglice, na katere vsi plešejo. Po vseh zapletih na koncu zmaga
fantova dobrosrčnost in iskrenost, družini pa prinese bogastvo in srečo.
Bolj kot sama zgodba je zanimiva zasedba: orglice in simfonični orkester, ter glasbena
spremljava: značilen je leitmotiv orglic, ki je v zgodbi stalno prisoten. Najprej slišimo uvod v
godalih: skladatelj uporabi uvod na drugi stopnji in nato dominanto, ki preide v spremljavo z
značilnim ritmom:
in spominja na poskakovanje in ples. Nato se začne melodija orglic, ki gre zelo hitro v uho:
Krutost očeta in obeh bratov skladatelj ponazori z zmanjšanimi akordi in skoraj romantično
obarvano spremljavo k recitatorjevemu besedilu.
Ker je leitmotiv orglic veder in zelo pogost, tudi ni čudno, da ga skladatelj uporabi tudi na
koncu, ki je seveda srečen in spravljiv.
Za mnenje o delih na posnetku sem prosila skladatelja Črta Sojarja Voglarja, ki je povedal:
»Večino glasbenih del skladatelja Marijana Vodopivca, ki jih je napisal za otroke, sem v
svojem otroštvu poznal. Ko pa jih poslušam danes, sem presenečen, kako pogumno in drzno
je Marijan Vodopivec snoval opus. Njegova dela so kljub primernemu tonskemu obsegu
pogosto polna kromatike in podprta z neobičajno spremljavo. Vodopivcu se pozna, da je
študiran skladatelj. Njegova orkestracija zveni dobro, ilustrativni učinki so na pravih mestih,
dinamični kontrasti so izpiljeni. Sicer njegova glasba ni nikoli izven tonalitete, je pa
harmonsko bogata. Morda lahko le tu in tam pogrešamo več melodioznosti, saj je za

Vodopivca značilni recitativ včasih že kar preveč ustaljen. Prav začudil sem se nad
harmonsko in melodično drznostjo v kantati Strašni lovec Bum-Bum. Če bi danes katerikoli
skladatelj napisal kaj podobnega, bi ga večina odklonila kot pretežkega. V tistem času pa
izzivi očitno niso pomenili ovire.
Mislim, da Marijana Vodopivca ne moremo označiti kot pripadnika skladateljske skupine, ki
je reševala tehnične in estetske probleme sodobne glasbe, temveč kot ustvarjalca, ki si je
prizadeval svoje umetniške cilje izdelati na najvišjem možnem nivoju. Njegovo glasbo za
otroke bo poznalo še veliko generacij, saj so napisana na način, ki ga noben čas ne more
poteptati.«
6. Didaktični vidik: obravnavanje otroške pesmi Marijana Vodopivca
Ker se v svojem delu osredotočam na Vodopivčev otroški in mladinski opus, želim predstaviti
primer vključevanja ene izmed njegovih pesmi v učno uro glasbene vzgoje v četrtem razredu
devetletne osnovne šole. Z njo lahko uresničimo izbrane operativne cilje, ki jih predvideva
učni načrt (2004). Za izhodišče navajam operativne cilje pri glasbeni vzgoji v 4. razredu v
celoti:
OD GLASBENIH IZKUŠENJ K RAZUMEVANJU TEMELJNIH IZRAZNIH

PRVIN, ZAKONITOSTI IN GLASBENOKULTURNIH OKOLIJ.
GLASBENE DEJAVNOSTI PREDLAGANE VSEBINE

IZVAJANJE POSLUŠANJE USTVARJANJE TEMATSKOINFORMATIVNE GLASBENOUMETNIŠKE
Učenci:
- pojejo eno in - ob poslušanju - pousvarjajo Glasba v družini - Ljudska: O moj preljubi
dvoglasne prepoznavajo pevske, govorne Glasba v naši šoli in jaz dragi dom
ljudske in glasove in glasbila; in instrumentalne - Toni naših glasov in glasbil; - Ljudska: Sedma ura že
umetne pesmi, vsebine; - Zapisi tonskih višin in trajanj, zvoni
kanone iz - zbrano poslušajo odkrivajo ljudske pesmi; - Kozina: Kekčeva pesem
domače in tuje izbor skladb iz - izražajo - Pojemo enoglasno in dvoglasno; - Ljudska: Kaj boš, Janko
zakladnice s koncertnega, likovno, besedno - Ljudska: Tri tičice
posnemanjem opernega in in gibalno-plesno Glasba v našem kraju - Ljudska: Računstvo
in po filmskega glasbena - Šolski pevski zbor nastopa;
slikovnih, programa; doživetja in - Kaj se učijo v glasbeni šoli; Mozart: Variacije
zlogovnih in zvočne predstave; - Glasba na prireditvah; Mozart: Mala nočna glasba
notnih zapisih; - Na koncertu;
- Jež: En ten tenera
- ritmično Glasbeni zapisi - Ajdič: Finale
izrekajo in - Umetno glasbo oblikujejo
ritmizirajo skladatelji. Strauss: V gozdu krofov
besedila; - Glasba ima svoje oblike: pesem,
kanon, rondo. - Ljudska iz Prlekije:
- pojejo ali - Zvočni zapisi za poslušanje glasbe. Fse kaj lazi po ten sveti
izrekajo - Poslušamo pevske skupine in zbore. - Ljudska: Lani sem se ženil
besedila ob - Poslušamo skladbe za instrumente.
spremljavi Bach: Toccata (orgle)
glasbil; - Pesmi in skladbe z
Glasba je napisana z notami Orffovimi instrumenti

- igrajo - Pesmarice
instrumentalne - Note nakazujejo višje in nižje, daljše Posnetki z Orffovimi
vsebine; in krajše tone; instrumenti
- spremljajo Glasba za praznike - Ljudska: Veseli godci

petje in Koroška: Oprekelj in
ritmično žvegla
izreko z - Otroška ljudska: Lepa bela
gibanjem in lilija
plesom po - Ljudska: Adlešičko kolo
ljudskem
izročilu. Glasba – moja dediščina - Praznične pesmi
- Ljudska glasbila - Haydn: Jesensko listje
- Ljudska pesem - Pahor: Snežec
- Ljudski plesi Tedeshi: Ob potoku
(harfa)
- Ljudska: Sinička
Glasba v raznolikosti življenja - Jeraj: Pevec
narave - Ljudska: Pleši, pleši črni
kos
Glasba inštrumentov - Ljudska: Polžek in junaki
- Ljudska: Medved
Saint-Saëns: Živalski
karneval:
Levja koračnica (klavir)
Kukavica (klarinet)
Kokoši in petelin
Kenguru (klavir)
Okamnine (ksilofon)
Ptičnica (flavta)
Antilopa (klavir, flavta,
godala)
Želva (godala)
Labod (violončelo)
Glasbena pravljica Slon (kontrabas)
Oslički (violini)
Opera Pianisti
Finale
Baletna glasba
Filmska glasba Dukas: Čarodejev vajenec
Razredni koncert Bremenski godci
Mozart: čarobna piščal
Čajkovski: Hrestač
Video posnetki
Iz učnega načrta za 4. razred sem izbrala tematski sklop: glasba v filmu, gledališču in na
televiziji, v učbenikih se ga vsak avtor loteva na svoj način. Breda Oblak v svojem učbeniku
Glasba 4 (Izolit, 2002) vključuje kot primera za izvajanje in poslušanje primera iz slovenske
filmske glasbe: Mojčino pesem in Kekčevo pesem Marjana Kozine. Albinca Pesek
(Mladinska knjiga, 2002) ima v svojem delovnem zvezku Glasba 4 v tematskem sklopu
baletna in filmska glasba vključeno glasbo iz filma Cvetje v jeseni. Leon Stefanija in David
Verbuč pa sta v svojem Učbeniku za pouk glasbe Tra-ra-ra, vsak naj glasbo spozna (DZS,
2003) vključila Vodopivčevo Kekčevo pesem.
Učni načrt je odprt – vsebine so predlagane, tudi avtorji didaktičnih gradiv omogočajo učitelju
avtonomen izbor glasbenih vsebin. Na osnovi učbenika Glasba 4 Brede Oblak in priročnika za
učitelje sem naredila svoj šolski primer učne ure, v katero sem vključila najbolj znano pesem
Marijana Vodopivca. Uporabila sem Kekčevo pesem, ki je obljavljena v prej omenjenem
učbeniku Trarara, vsak naj glasbo spozna (2003). Ta različica se razlikuje od tiste na posneku,
ki sem jo analizirala. Ugotovimo lahko, da se pesem izvaja v dveh različicah, glede na položaj
(mesto) nastopa refrena.
Napisala sem primer priprave za učno uro (zgledovala sem se po učnih ciljih Brede Oblak, iz
priročnik Glasba 4 za učitelje, str. 90), dodala pa sem tudi učni list ter vse notne priloge, ki bi
bile v uri zvočno prisotne.
6.1. Učna priprava kot primer za poglavje 6.
PISNA PRIPRAVA PRI PREDMETU GLASBA
Razred: 4. razred devetletne osnovne šole
TEMATSKI SKLOP: Glasba v filmu, gledališču, radiu in televiziji

UČNA ENOTA: Kekčeva pesem in novi tonski višini spodnji LA in spodnji SI
Vzgojno-izobraževalni cilji
Učenci:
- razumejo, da je glasba sestavni del filmov ter radijskih in gledaliških programov;
- pojejo in poslušajo pesmi iz slovenskih filmov s Kekčevo tematiko;
- spoznajo novo tonsko trajanje - polovinka s piko, novi tonski višini spodnji LA in
spodnji SI ter razširijo orientacijo v zaporedju tonov.
Učna oblika:
frontalna
Učne metode:
metoda dela z notnim zapisom
kombinirana metoda izvajanja
metoda poslušanja
metoda razlage
metoda pogovora
Učila in učni pripomočki:
klavir
video predvajalnik
televizija
zvočni posnetki
učni list
Orffov instrumentarij
Umetniška vzpodbuda:
M. Vodopivec: Kekčeva pesem, M. Kozina: Mojčina pesem, M. Kozina: Kekčeva
pesem v Oblak, B: CD Moja glasba 4, zvočni posnetki 49, 50, 51 in 52, 2002
CD Portret skladatelja – Vito Žuraj, 2001
Odlomek iz filma Srečno, Kekec!
Viri in literatura:
Michels, U.: Glasbeni atlas (DZS, 2002)

Stefanija L., Verbuč, D.: Učbenik za pouk glasbe: 4. razred devetletne osnovne šole
Tra-ra-ra, vsak naj glasbo spozna (DZS, 2003)
Oblak, B.: Moja glasba 4. Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 3. razredu osemletne
in 4. razredu devetletne osnovne šole (Založba Izolit, 2002)
Oblak, B.: Moja glasba 4, Priročnik za učitelje (Založba Izolit, 2002)
Oblak, B.: CD Moja glaba 4, zvočni posnetki št. 49, 50, 51 in 52.
Žuraj, V. : CD Portret skladatelja - Vito Žuraj, 2001
DVD film Srečno Kekec!, 1963
GLASBENE DEJAVNOSTI DELO UČITELJA DELO UČENCEV
Uvod Učence pozdravim.

Vprašam jih, če so danes že
poslušali radio, pa tudi, Učenci povedo, kaj so slišali
če so zadnje čase gledali na radiu in katere filme so
kakšen film, ki jim je bil gledali.
Pogovor o glasbi v filmu, všeč.
gledališču, po radiu in na
televiziji.
Učence pripravim na ogled
odlomka iz filma Srečno, Učenci prisluhnejo
Kekec in jim hkrati dam poslušalski nalogi in se na
poslušalsko nalogo. odlomek pripravijo.
“Pozorno poslušajte, kakšna

je glasba v filmu in ali sodi k
vzdušju.”
Učencem prikažem odlomek

iz filma Srečno, Kekec. Učenci sledijo odlomku ter
Zavrtim jim odlomek filma spremljajo glasbo, ki je ob
Ogled odlomka iz filma brez zvoka, ob tem pa tem predvajana.
Srečno, Kekec in poslušanje predvajam sodobno klasično
odlomka sodobne glasbe: glasbo Vita Žuraja (1’).
Vito Žuraj: Space echoes (1’)
“Ali je ta glasba sodila
zraven? Ste lahko spremljali Učenci komentirajo videni
dogajanje?” odlomek, predvajana glasba
se jim zdi ob filmu čudna in
Pogovor o glasbeni opremi. Učence še enkrat naprosim, vsi se strinjajo, da glasba ni
da si ogledajo odlomek, sodila k filmu.
tokrat z dodanim originalnim
zvokom iz filma (1’).
Ogled odlomka iz filma: Ogledajo si odlomek filma
Srečno, Kekec (1’) “Zakaj je ta glasba bolj brez vsiljene glasbene
sodila zraven?” opreme.
Odgovarjajo na vprašanja.
(“Seveda je bolj sodila
zraven, ker je Kekec lahko
bil bolj vesel”, “Ker je bila
glasba tako vedra kot film”,
Učencem razdelim delovne ipd.)
liste in jih prosim, da se na
njih podpišejo.
Vzpodbudim jih, naj napišejo Učenci prejmejo delovne
naslov delovnega lista in liste, se na njih podpišejo ter
preberejo trditve o glasbi. preberejo trditve o glasbi.
Reševanje delovnih listov
“Poznate kakšen primer

navedenih trditev? Poznate
kakšen primer glasbe iz
televizijskih ali radijskih Učenci odgovarjajo na
oddaj?” vprašanja in razmišljajo o
tem, katere glasbe iz
Učencem dam poslušalsko televizijskih ali radijskih
nalogo: oddaj se spomnijo.
“Da bomo lahko rešili
naslednji del lista, pozorno
prisluhnite in poskusite
uganiti, kako se pesmi
imenujejo. Prisluhnite, če
katero od pesmi že poznate.
Pri reševanju si pomagajte
tudi s sličicami na listu.”
Učencem predvajam
odlomke: Učenci sledijo zastavljeni
Poslušanje odlomkov: nalogi ter pozorno poslušajo
Marijan Vodopivec: Kekčeva Kekčeve pesmi Marjana odlomke iz filmov Kekec ter
pesem iz filma Srečno, Kozine (26’’), Mojčine Srečno, Kekec.
Kekec! (26’’) pesmi Marjana Kozine (42’’)
Marjan Kozina: Mojčina ter Kekčeve pesmi Marijana
pesem iz filma Kekec (42’’) Vodopivca (24’’).
Marjan Kozina: Kekčeva
pesem iz filma Kekec (24’’)
“Da ne bomo le pisali in

govorili, pa vstanite in sledite
mojim pastirskim vzkilkom.
Kako se na planinah
pogovarjajo?”
Zapojem zlog “Kekec” in Učenci vstanejo in sledijo

Upevanje ob modulatorjih učence naprosim, da ga upevalnim vajam.
ponovijo in pokažejo,
prevedejo v “naše” tone.
Učence upevam po Učenci poslušajo odpete

modulatorjih (gl. prilogo zloge, jih ponovijo ter tone
6.1.2.1.). nakažejo z gibi.
“Pozorno prisluhnite
naslednji melodiji, ki vam jo
bom še enkrat predvajala,
kajti to melodijo bomo
kasneje zapeli po
solmizacijskih zlogih.”
Poslušanje: Učencem predvajam Mojčino

Marjan Kozina: Mojčina pesem (1’59’’).
pesem (1’59’’)
“Poglejmo zapis na listih in
pojmo s solmizacijskimi
zlogi, ki so označeni.” Učenci prisluhnejo melodiji
pesmi.
Učence vzpodbujam, da
počasi zapojemo Mojčino
Petje Mojčine pesmi s pesem s solmizacijskimi
solmizacijskimi zlogi. zlogi.
“Kot ste opazili, sta tona LA Učenci si pozorno ogledajo

in SI prisotna tudi nižje od zapis na listih ter pesem s
tona DO. Pa dopolnimo solmizacijskimi zlogi
lestvico! Ali ima kdo kakšno zapojejo.
vprašanje?”
Nova tematsko informativna Z učenci se pogovorim o Učenci rešujejo delovni list.

znanja: morebitnih vprašanjih in o Če imajo vprašanja, jih
spodnji LA in SI. lestvici, ki jo dopolnjujemo. zastavijo in se o snovi
pogovorijo z učiteljem.
Reševanje in izpolnjevanje “Še enkrat poglejmo Mojčino
učnih listov. pesem! Kako dolgo traja
zadnja nota? Kaj pa je tista
pika na koncu – ste jo že kdaj
videli?”
Učence vzpodbudim, da
skupaj ugotovijo, kako dolgo Učenci opazijo zadnjo noto s
je trajanje polovinka s piko. piko v vsaki vrsti,
odgovarjajo na vprašanja in
Nova tematsko informativna rešujejo delovni list.
znanja: “Obrnimo list. Ali poznate
polovinka s piko. pesmico na svojih listih?
Najprej poglejmo, ali ima
tudi ta pesem spodnji LA in
SI? Je prisotna še kakšna
Analiza Kekčeve pesmi druga novost?” .
Marijana Vodopivca
“Ponavljajte za mano.”
Odgovarjajo na vprašanja ter
Učence naučim Kekčevo opazijo polovinko s piko.
pesem Marijana Vodopivca s
pomočjo kombinirane
metode dela z notnim
zapisom. Učenci se s pomočjo
Učenje Kekčeve pesmi kombinirane metode dela z
Marijana Vodopivca s Ko jo znajo, podprem notnim zapisom naučijo

pomočjo kombinirane estetsko izvedbo s Kekčevo pesem Marijana
metode dela z notnim spremljavo na klavirju. Vodopivca
zapisom.
Če je čas, z učenci še enkrat

obnovimo novo snov ter si
zapojemo vse tri pesmi iz
filmov o Kekcu (tretjo pesem
na delovnem listu navadno
učenci poznajo, zato je Učenci sodelujejo,
prisotna le kot dodatek). odgovarjajo na vprašanja in
obnovijo snov.
Ob koncu ure se poslovim in
jim zaželim lep dan.
Ob koncu ure se poslovio in

Zaključek: se pripravijo na nasledjo uro.
obnova tematsko-
informativnih znanj
6.2. Priloga k učni uri: učni list
Ime in priimek: _____________________
GLASBA V _________, ___________,
_________ IN ________________.
Glasba je zvesta spremljevalka različnih drugih umetnosti in medijev:

• izraža in poglablja vsebino filmov,
• včasih dopolnjuje gledališke igre,
• spremlja, napoveduje, dopolnjuje oddaje na radiu in televiziji.
1.) DOPOLNI IME PESMI IN NASLOV FILMA!

Marijan Vodopivec:
________________ iz filma: _________________.
Marjan Kozina:
________________ iz filma ____________________.
________________ iz filma: ___________________ .
PRISLUHNIMO IN ZAPOJMO!
Mojca- Maja Triler

(gled. Studenec)
DO 8
LA SI
IMENA TONSKIH VIŠIN SE PONAVLJAJO. DOPOLNI:

DO 8/1
Kekčeva pesem iz filma Srečno, Kekec!
ZA MOJO PESEMSKO ZBIRKO!
Kaj mi
poje Kekčeva pesem iz filma Kekec
ptičica...
6.3. Priloga k učni uri: spremljava h Kekčevi pesmi Marijana Vodopivca

in modulatorji
Modulatorji:
7. Zaključek
Naj torej povzamem spoznanja svojega dela. Kakšen je bil prispevek Marijana Vodopivca
za slovenski glasbeni prostor in kaj je ustvaril?
V arhivu sem našla vse njegove uspešnice, ki jih ni bilo malo, iz intervjujev pa lahko z
lahkoto povzamemo, da skladateljev prispevek k razvoju slovenske glasbene scene ni bil
le njegov obsežen opus.
Marijan Vodopivec je bil najzaslužnejši za nastanek in razvoj orkestra RTV, iskal je
glasbene talente po vsej takratni Jugoslaviji, rad je imel svoje delo in – da je izpolnil
poslanstvo svoje glasbe – je dostikrat delal tudi zastonj.
S tem diplomskih delom pa je njegova glasba dostopnejša. Vsak, ki ga določeno gradivo

Marijana Vodopivca zanima, lahko na osnovi zbranih podatkov veliko hitreje pride do
želenega posnetka v arhivu RTV Slovenije. Ravno tako pričujoče delo vsebuje tudi nekaj
dragocenega še ne izdanega notnega gradiva, ki ga hrani RTV, ter nekaj uporabnih
pedagoških zamisli.
Kar se tiče skladateljevega otroškega in mladinskega opusa – spoznala sem, da skladatelj

nikoli ni pisal skladb kot po »tekočem traku«. Prav vsaka skladba izžareva trud in željo,
da to ni le še ena nova otroška pesmica, ampak je z njo hotel prispevati nekaj več. Prav
zato so vse pesmi – po mojem mnenju – tako otroci kot tudi odrasli z veseljem vzeli za
svoje. In hkrati – iz skladb sije nekakšna preprostost. Kot pri razigranem Kekcu; in pri
Hudi mravljici; in celo pri norčavem Tantandruju.
Kot sem že na začetku priznala – nisem se veliko srečevala z njegovim imenom. Upam
pa, da bo moje diplomsko delo vsaj malo pripomoglo k temu, da se bodo k skladatelju
ozirale in se k njemu z občudovanjem obračale bodoče generacije; da bo njegovo delo
morda večkrat tema obravnave, tako na srednji, kot tudi na višji stopnji glasbene
izobrazbe.
In da bodo njegova dela v očeh javnosti končno dobila skupni imenovalec:
Marijan Vodopivec.
8. Viri in literatura
Enciklopedija Slovenije 14, U-We (2000), Mladinska knjiga Ljubljana

Habe; T. (2006): Naj doni do neba, slovenske ljudske in zimzelenčki za
otroške zbore s klavirskimi spremljavami, Javni sklad RS za kulturne
dejavnosti, Ljubljana
Jenčič, B.: PETDESET let Prešernovih nagrad: 1947-1996, Gorenjski tisk
Kranj, 1996
Michels, U. (2002): Glasbeni atlas, DZS
Mihelčič, P. (2000): Teorija glasbe, DZS
Mihelčič, P. (2002): Teorija glasbe, učbenik, DZS
Oblak, B. (2002): Moja glasba 4. Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 3.
razredu osemletne in 4. razredu devetletne osnovne šole, Založba Izolit
Oblak, B. (2002): Moja glasba 4, Priročnik za učitelje, Založba Izolit
Osredkar, Janez (1998): Glasbeni stavek harmonija 1, Zavod republike
Slovenije za šolstvo
Peric, A (2000): Veselo do glasbe: glasbena teorija: nauk o glasbi za 3. razred:
delovni zvezek, Studio Ro, Založništvo Humar
Pesek, Albinca (2002): Glasba 4 za četrti razred 9-letne osnovne šole, Založba
Mladinska knjiga
Slovenski biografski leksikon, (1980): Ljubljana, SAZU
Stefanija L., Verbuč D.(2003): Učbenik za pouk glasbe: 4. razred devetletne
osnovne šole Tra-ra-ra, vsak naj glasbo spozna, DZS
Arhiv Radia Slovenija, Ljubljana

Veronika Brvar, Ljubljana
Sergej Dolenc, Ljubljana
Samo Hubad, Vodice
Saša Jocič, Ljubljana
Marko Munih, Ljubljana
Jasna Nemec – Novak, Ljubljana
Marijana Vilhelm, Ljubljana
Peter Vodopivec, Ljubljana
Franc Žerjav, Kranjska Gora
Oblak, B. (2002): Moja glaba 4, zvočni posnetki št. 49, 50, 51 in 52.
Žuraj, V. (2001): Portret skladatelja - Vito Žuraj (CD)
http://www.mk.gov.si/si/strokovne_komisije_sveti_in_sklad/presernov_skl
ad (28. 3. 2008)
9. Priloga: notni zapis otroških pesmi
Notno gradivo je večinoma vzeto iz arhiva RTV, nekaj pesmic s spremljavami p sem
našla tudi v Habetovi zbirki otroških pesmi Naj doni do neba (JSKD, 2006). Nekatere so
zgolj otroški glas, kjer pa se je le dalo, pa sem poiskala tudi klavirske spremljave. Žal pa
je edina pesem, ki je niso imeli v tako arhivu kot tudi drugje, kjer sem iskala, pesem
Snežek.
Vse ostale navajam – za lažjo preglednost - v podobnem vrstnem redu, kot so na posnetku
in v analizah.
1.) Strojepiska
2.) Dva majcena šopka
3.) Kekčeva pesem
4.) Bratovščina Sinjega galeba
5.) Tujček maček
6.) Pomlad
7.) Huda mravljica
8.) Vesela otroška
9.) Vesela pionirska
10.) Strašni lovec Bum-bum
11.) Čarodejne orglice
2. Bistri potok, hitri veter,

bele zvezde vrh gora
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta!
9.1. Posnetki nekaterih najbolj znanih otroških, mladinskih pesmi ter

glasbeni pravljici
CD – vrstni red pesmi:
1. Strojepiska
2. Dva majcena šopka
3. Kekčeva pesem
4. Bratovščina Sinjega galeba
5. Tujček maček
6. Pomlad
7. Snežec
8. Huda mravljica
9. Vesela otroška
10.Vesela pionirska
11.Strašni lovec Bum-bum
12.Čarodejne orglice

Otroške Pesmi

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Otroške Pesmi

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Univerza v Ljubljani

Vače, maj, 2008 Jana Kolenc

Marijan Vodopivec (zasebni arhiv skladateljeve hčere Marijane Vilhelm).

3. O skladatelju in njegovem delu, kot so ga videli muzikologi, glasbeniki in

Da bi skladateljevo življenje in delo primerno strnila v celoto, k svojemu diplomskemu delu

3.1. Marijana Vilhelm o svojem očetu

Kako bi opredelili skladateljev način dela na RTV v povezavi z okoljem ? Je bil

Vodil je tudi zbor v Podkornu, v Kranjski Gori.

Kako pa je sploh prišel v Kranjsko Goro?

Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977.

Kaj pa Huda mravljica? Kaj veste o nastanku te pesmi?

Kaj pa njegovi ostali odmevni projekti? Katerih se spomnite?

Slišala sem, da je bil zaslužen tudi za nastanek današnjega RTV orkestra?

Slišala sem, da si je naredil odlitek roke?

In kako bi ga opisali kot človeka?

Kako pa bi ga opisali kot skladatelja? Njegov način dela?

In orkesterska dela, je vse parte pisal sam?

Kako pa bi ga opisali in orisali kot očeta?

Najlepša hvala za Vaše odgovore, oz. pogovor z Vami.

3.2. Sergej Dolenc o prijatelju Marijanu Vodopivcu

Muzikolog, Sergej Dolenc, je privolil v intervju in jedrnato opisal svoje prijateljstvo s

Na kratko – kaj veste o skladatelju Marijanu Vodopivcu? Kako bi opisali njegovo

Po čem se je razlikoval od ostalih glasbenikov, ki so delovali na Radiu? Njegove

Pred njim ni bilo orkestra?

Poleg organizacije orkestra, kje in kako je še takrat deloval?

odlično, za orkester, glasbeno imenitno. Uglasbil je pesmi potepuškega pesnika Vilona. To je

Ali kaj veste o tem, kako je ta pesem nastala?

Kako pa je bilo z njegovim študijem?

Kdaj je bila ta nesreča?

S kom pa se je družil Marijan Vodopivec?

Kaj pa njegovo zadnje življenjsko odbobje?

Kaj pa njegov način dela?

Za zaključek pa še oris: kako bi označili Marijana Vodopivca kot človeka?

Pa ste rekli, da ni bil zadržan?

Najlepša hvala za pogovor.

Sergej Dolenc, fotografija je nasatala ob pričujočem intervjuju v Ljubljani, 2. 10. 2007

3.3. Samo Hubad o skladatelju Marijanu Vodopivcu

Kdaj ste se prvič srečali z Marijanom Vodopivcem?

Imate kakšen spomin, anekdoto iz obdobja Vašega sodelovanja s skladateljem?

Umrl je v Ljubljani, 4. februarja, leta 1977.

Kako pa bi označili skladatelja Marijana Vodopivca kot človeka?

Kaj pa na primer njegov skladateljski slog?

Ali imaste še kakšno zaključno misel, komentar?

Najlepša hvala za Vaš pogovor.

3.4. Franc Žerjav o zborovodji Marijanu Vodopivcu

Vodopivčevo glasbeno delo je bilo raznovrstno in pretežno ustvarjeno za RTV: pripravil je

1.) GLASBA ZA CELOVEČERNE FILME

2.) GLASBA ZA KRATKE FILME

4.) SCENSKE GLASBE ZA DRAMSKE UPRIZORITVE

5.) GLASBA ZA TV SERIJE

6.) GLASBA ZA TV DRAME

8.) GLASBA ZA GLASBENE PRAVLJICE

9.) ORKESTRALNE SKLADBE

10.) OTROŠKE PESMI

4.1. Skladateljeva otroška in mladinska dela

4.1.1. Iz arhiva Radia Slovenija

4.1.1.1. Mladinski zbori v ahivu Radia Slovenija

1.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, OPZ Kurirček/dir.

5.) Marijan Vodopivec: DVA MAJCENA ŠOPKA, Otroški zbor RTV

17.) Marijan Vodopivec/Tone Pavček: VESELA PIONIRSKA, Zbor glasbene šole

29.) Marijan Vodopivec: NOVOLETNA VOŠČILNICA, Otroški zbor RTVL in

44.) Marijan Vodopivec: BOLHINA SVATBA, Mladinski zbor RTVL in ORL/dirigira

59.) Marijan Vodopivec: Pesem iz filma BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA,

GLASBA V _, ___,

iz filma: _.