D-r KIMO ^AVDAR Za ,,Pravnik,,

University American College MART 2011

Skopje Specijalen prilog
e-mail: mla@mla.org.mk
www.mla.org.mk

ME\UNARODNOTO PRIVATNO PRAVO (SUDIRI NA ZAKONITE) VO VRSKA

SO UREDUVAWE NA LI^NOPRAVNITE ODNOSI VO BRAKOT I
SEMEJSTVOTO

Voved

Vo sovremeni uslovi na me|unarodna komunikacija i preseluvawe na lu|ato, ne se

retki brakovite sklu~eni me|u dr`avjani na razli~ni dr`avi, pa i me|u lica so isto
dr`avjanstvo koi postojano `iveat na teritorijata na tu|a dr`ava, taka {to kako neophodno
se postavuva pra{aweto za merodavnoto pravo koe }e se primeni na odnosite na takvite
bra~ni drugari, pa bilo tie da se odnesuvaat na nivnite li~nopravni, bilo na nivnite
imotnopravni odnosi. Ovde, vo ovoj trud }e stane zbor za merodavnoto pravo vo vrska so
ureduvaweto na li~nopravnite odnosi na bra~nite drugari (uslovi za sklu~uvawe na brak,
forma na brakot, neva`nost na brakot, razvod na brakot, i drugite li~nopravni odnosi me|
u niv), i za odnosite vo semjestvotoso me|unaroden element, dodeka za merodavnooto
pravo za ureduvawe na imotnopravnite odnosi na bra~nite drugari stana zbor vo drug
trud na avtorot. 1
Zakonot za me|unarodnoto privatno pravo (natamu: ZMPP) (objaven vo ,,Sl. vesnik na
RM,, br. 87/2007, i br. 156/2010) sodr`i normi za takanare~eniot ,,sudir na zakonite,,, pod {to se
podrazbira konkurencija na zakonite od pove}e zemji koi mo`at da bidat primeneti na opredelena
fakti~ka sostojba, bidej}i se so nea povrzani. Ovoj sudir se razre{uva so kolizionite normi t.e. so
normite za sudirite na zakonite. Pokraj toa vo ZMPP sodr`ani se i pravila za t.n. ,,sudir na
jurisdikciite,,, kako i pravila na postapkata za egzekvatura (priznavawe) na stranskite odluki,
odnosno i pravila za nekoi drugi gra|anski me|unarodnopravni odnosi. 2
Karakteristika na ZMPP e tokmu toa {to toj sodr`i normi so koi se reguliraat
privatnopravnite odnosi so stranski element. Terminot ,,privatnopravni odnosi,,, se koristi od
prakti~ni pri~ini, bidej}i ne postoi poadekvaten zaedni~ki termin za ozna~uvawe na pravnite
odnosi vo gra|anskoto, semejnoto, trudovoto i stopanskoto pravo. Iako toa ne e izre~no
naglaseno vo ~len 1 od Zakonot, sepak poa|aj}i od odredbata od stav (1) na ovoj ~len deka
ZMPP sodr`i pravila za opredeluvawe na merodavnoto pravo za li~nite (statusnite), semejnite,
1
V. D-r Kimo ^avdar: ,,Sudiri na zakonite (me|unarodno privatno pravo) vo vrska so imotnite odnosi na
bra~nite drugari,, - statija objavena vo spisanieto ,,Pravnik,, Skopje br. 205 za maj 2009 godina, kako
Specijalen prilog.
2
Teoretskite razgleduvawa vo ovoj trud, glavno se potpiraat na u~ebni~kata literatura za pravnite fakulteti
vo RM i vo nekoi republiki koi nastanaa od biv{ata SFRJ, i toa u~ebnicite od: D-r Trajan Bendevski ,,Me|
unarodno privatno pravo,, Skopje 2005 godina - natamu: Bendevski; D-r Tibor Varadi, D-r Bernadet
Borda{, D-r Ga{o Kne`evi}: ,,Me|unarodno privatno pravo,, Novi Sad , 2001 godina (natamu: Varadi); D-r
Milan Pak: ,,Me|unarodno privatno pravo,, Beograd 2000 godina - natamu: M. Pak. Koristeni se i odredeni
komentari i toa: od D-r Mihajlo Dika, D-r Ga{o Kne`evi}, D-r Sr|an Stojanovi}: ,,Komentar Zakona o me|
unarodnom privatnom i procesnom pravu,, Beograd 1991 godina - natamu: Dika, i od D-r Kiril ^avdar i M-
r Kimo ^avdar: ,,Zakon za me|unarodno privatno pravo,, so objasnuvawa i komentari, Skopje 2008 godina -
natamu; ^avdar.
rabotnite, imotnite i drugi materijalnopravni odnosi so me|unaroden element, o~igledno e deka
ovoj Zakon gi regulira privatnopravnite odnosi so stranski element. Sepak, toj ne gi opfa}a
normite za pravnata polo`ba na strancite, kako i za pravata na doma{nite subjekti za zasnovawe
na privatnopravni odnosi so stranski element.
Poimot ,,gra|anskopravni odnosi so me|unaroden element,, ozna~uva deka nekoi od
elementite na pravniot odnos imaat vrska so dva ili pove}e pravni poredoci. Vo upotreba e i
terminot ,,gra|anskopravni odnosi so stranski element,, , pa i ,,gra|anski me|unarodnopravni
odnosi,,. Po svojata su{tina ovie odnosi se privatni, bidej}i vo niv i javnopravnite subjekti ne
u~estvuvaat vrz osnova na svoite javnopravni ovlastuvawa, tuku isto, kako i sekoj privatnopraven
subjekt, zaradi postignuvawe na celi opredeleni spored gra|anskopravniot metod na ureduvawe
na odnosite. Imeno, nepodeleno e misleweto vo gra|anskopravnata nauka deka gra|
anskopravniot metod na ureduvawe na odnosite go ozna~uvaat ~etiri principi: a) ednakvost na
strankite; b) slobodna inicijativa; v) prenoslivost na pravata i g) imotna sankcija za
nepo~ituvawe na obvrskite sprema drugite lica. Site ovie ~etiri principi, vo svojata celina go
pretstavuvaat imotnopravniot medot. Toa e t.n. kumulacija na karakteristikite, bidej}i ako fali i
edna od niv, vo toj slu~aj ne se raboti za gra|anskopraven, imotnopraven odnos.
Vo teorijata na me|unarodnoto privatno pravo (natamu: MPP), op{to e prifaten stavot
deka stranskiot element vo privatnopravnite odnosi se pojavuva vo: a) vo subjektot; b) vo
objektot i v) vo pravata i obvrskite. Vo materijalnopravniot odnos, stranskiot element mo`e da
bide vrzan za u~esnicite, predmetot i pravnite okolnosti relevantni za nastanokot, promenata ili
prestanokot na pravniot odnos. Vo gra|anskata postapka, pak, stranskiot element isto taka se
povrzuva za u~esnicite vo postapkata (strankite ili sudot) ili za dokaznite sredstva (svedoci,
ispravi isl.).
Stranskiot element mo`e vo odreden materijalnopraven odnos da se pojavi vrz osnova na
edna, dve ili pove}e okolnosti, no treba da se istakne deka za negovo postoewe dovolno e i koga
odredena okolnost e samo delumno povrzana so stranstvo. Pojavata na stranskiot element e onaa
to~ka vo koja doa|a do promena vo kvalitetot na eden gra|anskopraven odnos - kade istiot se
pretvara vo me|unarodnoprivatnopraven odnos, poto~no vo odnos koj treba da se regulira so
normite na MPP, odnosno da bide primeneta norma na MPP.
Me|utoa, dosta golem broj pravni odnosi se povrzani samo so eden praven poredok, a
sepak tie pojmovno se opredeluvaat kako gra|anskopravni odnosi so me|unaroden element.
Imeno, toa se odnosite vo koi barem edniot od negovite subjekti e lice bez dr`avjanstvo (apatrid).
Toa se lica koi nemaat dr`avjanstvo ili pak nivnoto dr`avjanstvo ne mo`e da se utvrdi, pa
merodavnoto pravo se opredeluva spored `iveali{teto na takvi lica, ili pak ako takvo nemaat,
merodavnoto pravo se opredeluva spored nivnoto prestojuvali{te, pa ako i toa ne mo`e da se
utvrdi, merodavno e pravoto na RM (~l. 12 od ZMPP).
Gra|anskopravniot odnos so stranski element dobiva pravna za{tita, odnosno sankcija,
koga }e bide meritorno presuden (re{en) od doma{en sud ili od drug nadle`en organ na
doma{nata dr`ava, ili otkako presudata, odnosno re{enieto na nadle`en sud (drug organ) na
stranskata dr`ava }e bidat priznati od doma{en sud ili izvr{eno spored doma{niot zakon.
I pri re{avaweto na sudirot na zakonite i na sudirot na jurisdikciite, kako kriterium se
koristat isti elementi so koi se opredeluva intenzitetot na povrzanosta na konkretniot gra|
anskopraven odnos so doma{nata ili so opredelenata stranska dr`ava: dr`avjanstvoto i domicilot
na subjektite na odnosot, mestoto (dr`avata) vo koja se nao|a stvarta, dr`avata vo koja e izvr{eno
protivpravnoto dejstvie, dr`avata vo koja e sklu~en dogovorot, odnosno vo koja treba da se izvr{i
dogovorenata obvrska itn.
Za regulirawe na gra|ansko-pravnite odnosi so stranski element mo`e da bide merodavno
pravoto na edna od dr`avite so koj e vo vrska konkretniot odnos ili pak, kumulativno pravoto na
nekoja od dr`avite so koja e povrzan konkretniot gra|ansko-praven odnos. Odnosot na pra{aweto
za toa ~ie pravo }e bide merodavno, organot nadle`en za regulirawe na odnosot go nao|a vo
sopstvenoto koliziono pravo (lex fori) 3
Kolizionoto pravo e sostaveno od kolizioni normi koi{to se sodr`at: vo zakonite na
dr`avata, vo me|unarodnite dogovori, vo sudskata praktika, a i vo me|unarodnite obi~ai.
Kolizionata norma e normata koja opredeluva pravoto na koja od dr`avite so koi e vo vrska
konkretniot privatnopraven odnos so stranski element, }e bide merodavno za negovo regulirawe.
Kolizionite normi se formulirani kako imperativni pravila. Toa zna~i deka sudovite se
dol`ni da gi primenuvaat kolizionite normi po slu`bena dol`nost, a dol`ni se da go primenat i
stranskoto pravo, ako to~kata na vrzuvawe upatuva na toa pravo. 4
Kolizionite ormi se sostojat od dva osnovni elementi: a) vo niv e imenuvana pravnata
kategorija (za koja postojat i nazivi: ,,praven odnos,,, ,,gra|anskopraven
odnos,,, ,,privatnopraven odnos,,, ,,fakti~ka polo`ba,,, ,,pravno pra{awe,, idr.) pod koja se
podveduva konkretnoto pravno pra{awe, taka {to se sozdava preduslov za dejstvo na taa norma i
b) od to~ka na vrzuvawe (,,point da ratachment,,, ,,nadovrzuva~ki okolnosti,,, ,,,to~ki na
zakop~uvawe,, - Anknupfunkspunkte), - ili presudna okolnost, vrz osnova na koja se opredeluva
merodavnoto pravo,t.e. neposredno se opredeluva pravoto na koja dr`ava treba da se primeni
kako merodavno, no samata koliziona norma samo posredno go regulira konkretniot slu~aj. So
opredeluvaweto za izvesna to~ka na vrzuvawe, se ovozmo`uva konkretniot slu~aj da bide re{en
spored materijalnoto pravo na odredena dr`ava i na toj na~in da nastapi konkretnata pravna
posledica (sankcija). Toa se glavno: dr`avjanstvoto, `iveali{teto, mestoto na naogawe na stvarta,
mestoto na sklu~uvawe na dogovorot itn. 5 Vo teorijata, nekoi smetaat deka kolizionata norma
sodr`i i tret element, a toa e merodavnoto pravo koe se opredeluva spored kolizionata norma
(V. M. Pak, na str. 313 - 329).

1.- Kolizioni normi vo ZMPP spored koi se utvrduva merodavnoto

pravo za ureduvawe na li~nite odnosi na bra~nite drugari
Pravnite posledici koi proizleguvaat od sklu~uvaweto na brakot se odnesuvaat na li~nata
i imotnopravnata sfera na bra~nite drugari. Dokolku se raboti za imotnopravni posledici, tie
mo`at da se odnesuvaat na vnatre{nite odnosi me|u bra~nite drugari, no isto taka i na odnosite na
bra~nite drugari so treti lica, koi{to mo`e da se ozna~at kako nadvore{ni odnosi. Me|utoa, i
li~nite odnosi vo brakot 6 i kaj semejstvoto, neretko mo`at da se reflektiraat i na odnosite na
treti lica, kako na primer pravoto na nadomest na nematerijalna {teta vo slu~aj na smrt na edniot
bra~en drugar kako posledica od zlodelo na treto lice i sl..
Vo ZMPP li~nite i zakonskite imotni odnosi na bra~nite drugari se uredeni so edni i isti
zakonski odredbi, sodr`ani vo ~len 42, 7so koj e propi{ano slednoto:
,,(1) Za li~nite i zakonskite imotni odnosi na bra~nite drugari merodavno e pravoto na
dr`avata ~ii dr`avjani se tie.
(2) Ako bra~nite drugari se dr`avjani na razli~ni dr`avi merodavno e pravoto na dr`avata
vo koja imaat `iveali{te.
(3) Ako bra~nite drugari nemaat nitu zaedni~ko dr`avjanstvo nitu `iveali{te vo ista
dr`ava, merodavno e pravoto na dr`avata vo koja imale posledno zaedni~ko `iveali{te.
(4) Ako merodavnoto pravo ne mo`e da se opredeli spored stavovite (1), (2) i (3) na ovoj
~len, merodavno e pravoto na Republika Makedonija,,.

3
V. Bendevski, str. 245.
4
V. Varadi, str. 94 - 97.
5
V. Bendevski, str.194, 195, v. Varadi, str. 85.
6
Za ova, v. podrobno kaj Varadi na str.295-296.
7
Za ova, v. podrobno kaj Varadi na str.295-296.
 Vo materijalnoto, gra|anskoto pravo na RM, pak, za razlika od ova, po pravilo, li~nite
odnosi me|u bra~nite drugari sega se uredeni posebno od imotnite odnosi na bra~nite drugari.
Imeno, prvite se uredeni so Zakonot za semejstvoto (natamu: ZS), a drugite so Zakonot za
sopstvenost i drugi stvarni prava (natamu: ZSDSP) ili so Zakonot za obligacionite odnosi
(natamu: ZOO). Toa e i celesoobrazno, imaj}i predvid deka kolizionite normi vo vrska so li~nite
odnosi na bra~nite drugari treba da bidat poinakvi, otkolku onie so koi se ureduvaat nivnite
imotni odnosi, osobeno koga se raboti za nivnite dogovorni imotni odnosi, {to be{e predmet na
razgleduvawe vo poseben trud na avtorot. 8
Elaboriraweto na li~nite odnosi me|u bra~nite drugari, ovde, }e bide posebno storeno od
aspekt na tie odnosi: a) me|u bra~nite drugari od koi edniot e dr`avjanin na RM a drugiot
stranec, a b) me|u bra~nite drugari - stranci so isto dr`avjanstvo i v) me|u bra~nite drugari -
stranci so razli~no dr`avjanstvo.
ZMPP ne sodr`i posebni odredbi za li~nite odnosi me|u bra~ni drugari od koi edniot e
stranec a drugiot dr`avjanin na RM. Poradi toa, se smeta deka na nivnite li~ni odnosi se
odnesuvaat odredbite od ~len 42 stav (2) - (4) od ZMPP, spored koi, ako bra~nite drugari se
dr`avjani na razli~ni dr`avi, merodavno e pravoto na dr`avata vo koja imaat `iveali{te, a ako
takvo nemaat, merodavno e pravoto na dr`avata vo koja imale posledno zaedni~ko `iveali{te, a
ako ni takvo nemale, merodavno e pravoto na Republika Makedonija.
Spored toa, ako bra~nite drugari imaat `iveali{te vo Republika Makedonija, toga{ na
pra{awata za li~nite odnosi, koi se odnesuvaat na semejnoto ime, me|usebnoto po~ituvawe,
zaedni~koto `iveewe, slobodata pri izbor na profesija i gri`ata za semejstvoto, }e se primenuvaat
odredbite od Zakonot za semejstvoto (v. ~l. 3, 31 -33 od ZS).
Dokolku pak bra~nite drugari, od koi edniot e dr`avjanin na Republika Makedonija a
drugiot stranec, `iveat vo stranstvo, toga{ za nivnite li~ni odnosi, soglasno ~len. 42 stav (1)
od ZMPP, merodavno }e bide pravoto na dr`avata ~ij dr`avjani se tie, t.e. pravoto na RM i
pravoto od dr`avata ~ij dr`avjanin e stranecot. Me|utoa, dokolku takvite bra~ni drugari imaa
zaedni~ko `iveali{te vo ista dr`ava, merodavno za nivnite li~ni odnosi }e bide dr`avata vo koja
imaat `iveali{te, a ako pove}e takvo nemaat, toga{ }e bide merodavno pravoto vo koja imale
posledno zaedni~ko `iveali{te.
So odredbata od ~len 12-a stav 1 od dopolnuvawata na ZMPP vo 2010 godina, se
voveduva i poimot ,,voobi~aeno prestojuvali{te,,. Imeno, spored taa odredba, za primenata na
ZMPP pod voobi~aeno prestojuvali{te na fizi~ko lice se smeta mestoto vo koe liceto ima
vospostaveno traen centar na `ivotnite aktivnosti, pri {to ne e neophodno da bide ispolenata
kakva bilo formalnost povrzna so prijavuvawe ili dobivawe na dozvola za prestoj od nadle`nite
dr`avni organi. Pri opredeluvaweto na toa mesto posebno treba da se zemat predvid okolnostite
od li~en ili profesionalen kakrakter koi proizelguvaat od trajnite vrski so liceto so toa mesto ili od
namerata da sozdade takvi vrski. ]e se smeta dea fizi~koto lice ima voobi~aeno prestojuvali{te vo
odredena dr`ava, dokolku na nejzina teritorija neprekinato prestojuva podolgo od {est meseci.
Spored ~len 42 od ZMPP, pak, mo`e da se smeta deka ne e uredeno pra{aweto za
merodavnoto pravo koe }e se primeni za razre{uvawe na li~nite odnosi na bra~nite drugari, koga
sekoj od niv ima `iveali{te vo razli~na dr`ava. Vo takov slu~aj ni edno od pravata {to doa|at vo
predvid da bidat merodavni, ne mo`e da pretendira deka ima prioritet za negovata primena. Vo
takov slu~aj sepak sudot }e mora da bara nekoja druga to~ka na vrzuvawe, osven dr`avjanstvoto,
spored koja postoi nekoja su{testvena potesna vrska so nekoe merodavno pravo (v. ~l. 3 od
ZMPP).
Vo taa smisla, odredbata sodr`ana vo ~l. 48 al. 2 od ZMPP na [vajcarija koja se
primenuva vo slu~ai koga bra~nite drugari imaat zedni~ko dr`avjanstvo, otstapuva edinstveno
spored zaedni~koto nivno `iveali{te . Vo Germanskiot ZMPP, primenata na najtesnosvrzanoto

8
Objaven vo ,,Pravnik,, br. 205.
pravo so pravnite odnosi, e prifateno vo ~l. 14 al. 1 t.3, a supsidierno - pri nedostig na zaedni~ko
dr`avjanstvo - i zaedni~ko `iveali{te na bra~nite drugari. Vo Francuskoto pravo toa pra{awe se
prosuduva na ramni{teto na imotnite odnosi me|u bra~nite drugari, no mo`e da bide preneseno i
vo materijata na li~nite odnosi, preku lokalizirawe na interesite na bra~nite drugari. So ogled na
toa {to se raboti za odredba koja zavisi od voljata na sekoj od bra~nite drugari, vo takov slu~aj,
dokolku dojde do spor me|u bra~nite drugari, }e se po~ituva izborot {to edniot od niv }e go izvr{i
vo odnos na svoeto semejno ime. Vo taa smisla nema pre~ka, takviot izbor da se zasnova i na
primenata na tu|o pravo, so koe se ureduva semejnoto ime na bra~nite drugari.
Za li~nite odnosi na bra~ni drugari - stranci koi se dr`avjani na druga dr`ava, t.e.
so isto dr`avjanstvo, ~ie `iveali{te e na teritorijata na RM, merodavno e pravoto na dr`avata ~ii
dr`avjani se tie (v. ~l. 42 st.1 od ZMPP). Se pretpostavuva deka poradi nematerijalniot karakter
na tie odnosi, tie se povrzani najtesno so pravoto na dr`avata ~ii dr`avjani se. Me|utoa, spored
~len 5 od ZMPP, pravoto na stranskata dr`ava nema da se primeni dokolku posledicite od
negovata primena bi bile sprotivni na javniot poredok na Republika Makedonija.
Za li~nite odnosi na bra~ni drugari - stranci koi se dr`avjani na razlii~ni dr`avi, a
koi imaat `iveali{te vo RM, merodavno }e bide pravoto na RM (v. ~l. 42 st. 2 od ZMPP). Imeno
pri nedostig na zaedni~ko dr`avjanstvo, se smeta deka najtesna vrska za regulirawe na odnosite
me|u takvite bra~ni drugari e nivnoto zaedni~ko `iveali{te.
Po odnos na problemot na izdr`uvaweto me|u bra~nite drugari koe pretstavuva li~no
materijalno pravo se ima predvid deka vo ZMPP toa ne se spomenuva nitu vo slu~aite koga se
raboti za primena na materijalnoto pravo, nitu vo slu~aite koga se raboti za priznavawe na
stranski sudski odluki. No, treba da se ima predvid deka re`imot na izdr`uvaweto e ureden so
odredbite od ~len 42 od ZMPP, vo koj se opfateni li~nite i zakonskite imotni odnosi na bra~nite
drugari. Spored toa, nezavisno od kvalifikacijata dali izdr`uvaweto megu bra~nite drugari e li~en
odnos me|u niv ili pak zakonski imoten odnos, bidej}i toa se ureduva isklu~ivo so zakon, na
razre{uvaweto na sporovite vo vrska so izdr`uvaweto, bilo da se raboti za izdr`uvawe vo tekot na
brakot ili vo slu~aj na prestanok na brakot, }e se primenuvaat odredbite od ~len. 42 od ZMPP,
soglasno so ona {to e ponapred izlo`eno. Vo ramkite na toa ureduvawe, dol`nosta za me|usebno
izdr`uvawe na bra~nite drugari, treba da se prosuduva od aspekt na to~kata za vrzuvawe
spored koja se opredeluva merodavnoto pravo {to treba da se primeni vo slu~aite koga stanuva
zbor za odnosi: a) me|u bra~nite drugari od koi edniot e dr`avjanin na RM a drugiot stranec, a b)
me|u bra~nite drugari - stranci so isto dr`avjanstvo i v) me|u bra~nite drugari - stranci so razli~no
dr`avjanstvo.
Kvalifikacijata na izdr`uvaweto me|u bra~nite drugari ne e izvr{ena nitu vo Zakonot za
semejstvoto, no so ogled na toa {to pra{aweto za izdr`uvawe me|u bra~nite drugari i natamu e
regulirano so Zakonot za semejstvoto, mo`e da se smeta deka se raboti za li~en odnos so
materijalen karakter.
Vo vrska so me|unarodna nadle`nost na sudovite vo RM po odnos na pra{aweto za
izdr`uvaweto me|u bra~nite drugari so odredbata od ~len 79 stav (2) od ZMPP e propi{ano deka
nadle`nost na sudot na Republika Makedonija vo sporovite za zakonsko izdr`uvawe me|u bra~ni
drugari i me|u porane{i bra~ni drugari postoi i ako bra~nite drugari imale svoe posledno
zaedni~ko `iveali{te vo Republika Makedonija, a tu`itelot vo momentot na podnesuvaweto na
tu`bata i natamu ima `iveali{te vo Republika Makedonija.

2.- Kolizioni normi vo ZMPP spored koi se utvrduva merodavnoto

pravo so koe se reguliraat uslovite za sklu~uvawe na brak
1.-Uslovi za sklu~uvawe brak spored odredbite od ZMPP
 Promenite vo op{testveno-politi~kiot sistem vo Republika Makedonija povrzani so
preminuvaweto kon pazarno stopanstvo i izgradbata na nov, demokratski politi~ki sistem,
po~nuvaj}i od Ustavnite izmeni pri krajot na 1989 godina, a posebno so Ustavot na Republika
Makedonija od 1991 godina, go stavija vo preden plan i statusot na ~ovekot, pri {to posebno se
istaknuvaat negovite bra~ni i semejni odnosi. Pri toa, stotici iljadi gra|ani, po potraga za podobar
`ivot ja napu{tija dr`avata i vo stranstvo sklu~uvaat brakovi i sozdavaat semejstva, steknuvaj}i i
posebni imoti. Pokraj toa, vo Republika Makedonija se nastanuvaat mnogubrojni stranski
dr`avjani vo vrska so obavuvaweto na odredeni stopanski, politi~ki, sportski i drugi aktivnosti,
pri {to se doseluvaat so svoite bra~ni drugari i semejstva ili sklu~uvaat brakovi so na{i dr`avjani i
zasnovaat semejstva vo na{ata zemja .
Vo taa smisla, od aspekt na me|unarodnoto privatno pravo, se postavuvaat pra{awa
koi{to se odnesuvaat na uslovite za sklu~uvawe na brak, za stapuvawe vo brak na dr`avjanin na
RM vo stranstvo, za uslovite za stapuvawe vo brak na dr`avjanite na drugi dr`avi vo Republika
Makedonija, za bra~nite pre~ki: zabrana na poligamija, odnosno poliandrija, zabrana za
stapuvawe vo brak me|u rodnini, nesposobnost za rasuduvawe, maloletnost i drugi bra~ni pre~ki.
Kolizionite normi vo odnos na materijalnite uslovi za sklu~uvawe na brak se izgradeni
vrz kumulativnata primena na nacionalniot zakon na bra~nite drugari. Spored doktrinaata na
MPP, taa kumulacija mo`e da bide obi~na i distributivna. Kaj obi~nata kumulacija, uslovite za
sklu~uvawe na brak treba da gi ispolnuvaat i dvete lica koi stapuvaat vo brak spored pravata i na
dvete dr`avi ~ii dr`avjani se tie. Distributivnata kumulacija, pak, zna~i deka sekoj od bra~nite
drugari treba da gi ispolni samo uslovite koi se propi{ani vo pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e
toj, pa }e se dozvoli sklu~uvawe na brakot bez ogled na toa dali gi ispolnuva i uslovite za
sklu~uvawe na brak spored pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e liceto so koe treba da stapi vo
brak. Spored ~l. 38 od ZMPP. kaj nas e propi{ana distributivna kumulacija, bidej}i uslovite za
sekoe lice koe stapuva vo brak se opredeluvaat od pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e toa lice, no
pri toa se zemaat predvid pre~kite od stav (2) od toj ~len. Imeno, so odredbite od ~len 38 od
ZMPP e propi{ano slednoto:
,,(1) Vo pogled na uslovite za sklu~uvawe na brak, za sekoe lice merodavno e pravoto na
dr`avata ~ij dr`avjanin e toa lice vo vremeto na stapuvaweto vo brak.
(2) I koga postojat uslovi za sklu~uvawe na brak spored pravoto na dr`avata ~ij
dr`avjanin e liceto koe saka da sklu~i brak pred nadle`niot organ na Republika Makedonija,
nema da se dozvoli sklu~uvawe na brak ako vo pogled na toa lice, spored pravoto na Republika
Makedonija postojat pre~ki {to se odnesuvaat na postoeweto na porane{en brak, rodninstvo i
nesposobnost za rasuduvawe,,.
Toj na~in na opredeluvawe na to~kata na vrzuvawe poka`uva odredeni nedostatoci,
poradi koi se omeknuva preku institutot na vozvra}awe i upatuvawe (renvoi) . Nezavisno od toj
institut, bi trebalo brakot da se smeta za polnova`en i toga{ koga e udovoleno na barawata na
pravoto na dr`avata kade {to liceto ima `iveali{te. Spored toa bi bilo celesoobrazno
alternativnoto prifa}awe na dr`avjanstvoto ili na `iveali{teto kako to~ka na vrzuvawe za
utvrduvawe na uslovite za sklu~uvawe na brakot.
So propi{uvaweto, vo ~l. 38 st. (1) od ZMPP deka vo pogled na uslovite za sklu~uvawe
na brak, za sekoe lice merodavno e pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e toa lice vo vremeto vo
stapuvaweto vo brak, vsu{nost, se prifa}a kumulativna primena na pravata na dr`avata ~ii
dr`avajni se licata koi sakaat da stapat vo brak. Vo ovoj slu~aj se raboti za distributivna a ne za
obi~na kumulacija na merodavnoto pravo.
Natamu, razlikuvaweto kaj ovie uslovi, osobeno kaj bra~nite pre~ki, se vr{i spored toa
dali se tie ednostrani ili dvostrani. Ednostrani se onie koi se odnesuvaat samo na ednto od licata
oi sakaat da stapat vo brak, kako na primer vozrasta, a dvostrani se onie koi gi zasegnuvaat i
dvete lica, kako na primer srodstvoto9.

9
Za ova popodrobno vidi kaj Varadi na str. 273 - 276, i kaj Dika na str. 112 - 115.
 Vo sekoja dr`ava, pokraj pozitivnite uslovi {to treba da gi ispolnat licata koi sakaat da
sklu~at brak, postojat i negativni pretpostavki, koi vo izvesni slu~ai se otstranlivi, t.e. relativni , i
drugi pre~ki koi se neostranlivi t.e. apsolutni. Tie pre~ki, zavisno od razvitokot na op{testvoto i
pod vlijanie na socijalnite i ekonomski faktori, pretrpuvaat promeni , no vo sekoj slu~aj ne postoi
praven sistem vo koj takvite negativni pretpostavki za sklu~uvawe na brak bi bile celosno
eliminirani.
Vo doma{noto semejno pravo se propi{uvaat odredeni uslovi za sklu~uvawe na brak
koi{to treba da gi ispolnuvaat licata koi sakaat da sklu~at brak. Pokraj toa, se propi{uvaat i
odredeni negativni pretpostavki, takanare~eni pre~ki, koi dokolku postojat, licata ne mo`at da
stapat vo brak. Spored ~l. 15 od Zakonot za semejstvoto na RM, brak mo`at da sklu~at dve lica
od razli~en pol so slobodno izjavena volja pred nadle`en organ, na na~in opredelen so toj zakon.
Bra~nite pre~ki, spored Zakonot za semejstvoto se delat na: a) onie koi doveduvaat do
apsolutna, odnosno do relativna ni{tovnost na brakot; b) otstranlivi i neotstranlivi; v) trajni i
vremeni; g) relativni i apsolutni.
a)Pre~ki koi spored ZS doveduvaat do apsolutna ni{tovnost na brakot se: maloletstvo
pod 16-godi{na vozrast (~l. 16); bra~nost (~l. 17); manifestna forma na du{evno zaboluvawe i
nesposobnost za rasuduvawe kako i zaostanatost vo mentalniot (psifi~ki) razvoj (~l. 18 st. 1 i 2);
srodstvo, krvno i po svatovstvo (~l, 20, 21).
Pre~ki koi spored ZS doveduvaat do relativna ni{tovnost na brakot se: maloletstvo nad
16-godi{na vozrast (~l.16); umerenite pre~ki vo psifi~kiot razvoj i te{koto nasledno zaboluvawe
vo familijata (~l. 18 st.3) i nedostatocite na voljata (~l. 19).
b)Otstranlivi pre~ki spored ZS se: maloletstvo nad 16-godi{na vozrast (~l. 16 st.2);
srodstvoto po svatovstvo (~l. 21) i nepotpolnoto posvojuvawe. Neotstranlivi pre~ki se site
ostanati pre~ki.
v) Trajna pre~ka e srodstvoto a site ostanati pre~ki se vremeni.
g) Relativni pre~ki, bidej}i deluvaat samo na opredeleni lica, se srodstvoto - krvno i po
svatovstvo; a apsolutni pre~ki, bidej}i deluvaat vrz site lica, se site ostanati.
Razli~nosta na ovie negativni pretpostavki , koi mo`at da bidat so razli~ni nazivi ( napr.
kaj nas sega se vikaat bra~ni pre~ki, a porano postoea bra~ni pre~ki i zabrani), uslovuva da se
predvidat i kolizioni normi so koi se opredeluva pravoto koe treba da se primeni, a spored koe se
utvrduva dali edno lice, posebno se misli na lica koi ne se dr`avjani na odnosnata dr`ava, gi
ispolnuva uslovite za sklu~uvawe na brak.
Vo sovremenata zakonodavna praktika, glavno, se zabele`uvaat dva priodi pri
re{avaweto na toa pra{awe.
Prviot od tie priodi se sveduva na primenata na klasi~niot kolizionen metod, so toa {to se
prifa}aat osnovnite kolizioni principi vo materijata na li~niot status na licata i negovata primena
vo vrska so uslovijata za sklu~uvawe na brak. Uslovijata za sekoe od licata koi stapuvaat vo brak
oddelno se utvrduvaat spored kolizionata norma na dr`avata vo koja se sklu~uva brakot po odnos
na materijata za pravnata i delovnata sposobnost - lex patriae i lex domicili.
Vtoriot priod se sostoi vo toa {to se ispituva dali sekoe od licata koi stapuvaat vo brak, gi
ispolnuvaat uslovite za sklu~uvawe na brak spored pravoto na organot pred koj se sklu~uva
brakot - lex magistratus. Vo takov slu~aj, po pravilo, kako po odnos na formata za sklu~uvawe na
brak, taka i za materijalnite uslovi za stapuvawe na brak, merodavno e pravoto na mestoto na
sklu~uvawe na brakot.10 Isklu~ok od toa se brakovite koi se sklu~uvaat pred konzulatot na tu|ata
dr`ava, vo doma{nata dr`ava, vo koj slu~aj, po odnos na uslovijata za sklu~uvawe na brak {to
treba da gi ispolnuvaat licata koi stapuvaat vo brak, se primenuva, spored kolizionite normi od
pravoto na dr`avata na koja i pripa|a toj konzulat, pravoto na taa dr`ava.
Vo slu~ajot od ~len 38 od ZMPP, onaka kako {to e redaktirana odredbata od stav (1) od
toj ~len, se raboti za dvostrana (celosna) koliziona norma. Imeno, zavisno od priodot pri

10
Za ova v. Varadi, str. 271-272, koj dava {irok prikaz za toa vo koi zemji e primenet ovoj sistem.
opredeluvaweto na merodavnoto pravo so koe treba da se regulira privatnopravniot odnos so me|
unaroden element, kolizionite normi mo`at da se podelat na: 1. ednostrani ili necelosni i 2.
dvostrani ili celosni 11
Ednostrani (necelosni) se kolizionite normi koi upatuvaat na merodavnost na doma{noto
pravo, t.e. na pravoto na dr`avata pred ~ij{to sud e postaveno pra{aweto za regulirawe na gra|
ansko-pravniot odnos so stranski element.
Dvostrani (celosni) kolizioni normi se onie koi sodr`at op{ti na~ela, so ~ija{to
pomo{ mo`e da se opredeli, so pravoto na koja od dr`avite so koi e vo vrska gra|ansko-pravniot
odnos, }e bide reguliran toj praven odnos.
Kako {to e navedeno, odredbata od stav(1) od ~len 38 od ZMPP e dvostrana (potpolna)
koliziona norma bidej}i dr`avjanstvoto na sekoe od licata koi stapuvaat vo brak, e prifateno kako
to~ka na vrzuvawe za opredeluvawe na merodavnoto pravo spored koe }e se utvrdat uslovite za
sklu~uvawe na brak na sekoe od toa lice12. Pri toa , mo`e da postoi obi~na kumulacija pod koj
poim se sfa}a slu~ajot koga i mom~eto i nevestata mora da gi ispolnuvaat uslovite propi{ani i vo
ednoto i vo drugoto merodavno pravo spored nivnite dr`avjanstava, ili distributivna kumulacija -
koga se bara sekoj od niv da gi ispolnuva uslovite za sklu~uvawe na brak samo spored pravot na
svoeto dr`avjanstvo.
Spored ovaa dvostrana koliziona norma, vo slu~aj i koga dr`avjanin na RM sklu~uva
brak vo stranstvo, dokolku kolizionata norma na stranskata dr`ava upatuva na dr`avjanstvoto kako
to~ka na vrzuvawe, za opredeluvawe dali na{iot dr`avjanin gi ispolnuva uslovite za stapuvawe vo
brak, stranskiot organ }e treba da go primeni na{eto pravo, zna~i, po odnos na toa pra{awe
stranskiot organ }e mora da go primeni na{eto pravo kako vo slu~aj i koga dvete lica koi
stapuvaat vo brak se dr`avjani na RM, taka i vo slu~aj koga samo edno od tie lica e dr`avjanin na
RM bez ogled na toa dali tie imaat `iveali{te vo odnosnata tu|a dr`ava.
Me|utoa, dokolku kolizionata norma na stranskiot organ pred koj se sklu~uva brakot ne
upatuva na ispituvawe na uslovite za sklu~uvawe na brak, na dr`avjanstvoto na licata {to
stapuvaat vo brak, tuku upatuva na `iveali{teto na tie lica, toga{, ako dr`avjaninot na RM ima
`iveali{te na taa tu|a dr`ava, toj organ nema da ispituva kakvi se uslovite za sklu~uvawe na brak
spored pravoto na RM. Kako primer mo`e da se navede kanadskata dr`avi~ka Kvebek , vo koja
uslovite za sklu~uvawe na brak se ispituvaat spored `iveali{teto na licata {to stapuvaat vo brak.
Vo [vajcarija pak, materijalnite uslovi za stapuvawe vo brak se utvrduvaat spored {vajcarskoto
pravo, taka {to i vo takov slu~aj nema da se primeni dr`avjanstvoto kako to~ka na vrzuvawe za
ispituvawe na uslovite za sklu~uvawe na brak na licata koi stapuvaat vo brak. Sli~en sistem na
kolizionite normi, kako vo [vajacarija (lex fori), e prifaten i vo dobar broj na zemji.
Dokolku se raboti za sklu~uvawe na brak vo stranstvo na dr`avjanin na RM, koj ima i tu|
o dr`avjanstvo, no ne na dr`avata pred ~ij organ se sklu~uva brakot, a vo pravoto na dr`avata pred
koja se sklu~uva brakot, postoi koliziona norma kako onaa od ~len 11 od ZMPP, toga{ kako
to~ka na vrzuvawe }e se zeme dr`avjanstvoto na onaa dr`ava vo koja toa lice ima `iveali{te.
Mo`no e dr`avjanin na RM koj ima i tu|o dr`avjanstvo da sklu~uva brak vo stranstvo i toa
pred organite na dr`avata ~ie dr`avjanstvo go nema, no drugoto dr`avjanstvo mu e isto so liceto
koe stapuva vo brak. Mo`no e lice koe ima dve tu|i dr`avjanstva, a ne na RM, pred organ na RM
da sklu~uva brak so lice koe ima edno od dr`avjanstvata na prvoto lice. Vo takov slu~aj upatno
bi bilo kako to~ka na vrzuvawe da se prifati ona dr`avjanstvo koe{to im e zaedni~ko i na dvete
lica, osobeno ako tie imaat `iveali{te vo taa dr`ava, t.e. da se prifati pravoto na efektivnoto
dr`avjanstvo.
Spored odredbata od stav (2) od ~len 38 od ZMPP, i koga postojat uslovi za sklu~uvawe
na brak spored pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e liceto koe saka da sklu~i brak pred nadle`niot

V. Bendevski, str. 200 - 202.

11

Za prednostite i slabostite, odnosno na razli~nite varijanti vo koi mo`e da se pojvaat ovie vidovi kolizioni
12

normi /obi~na i distributivna kumulacija/, {irok prikaz se dava kaj Varadi - na str.273-277.
organ na RM, nema da se dozvoli sklu~uvawe na brak ako vo pogled na toa lice, spored pravoto
na RM, postojat pre~ki {to se odnesuvaat na postoeweto na porane{en brak, rodninstvo i
nesposobnost za rasuduvawe.
Od ovaa odredba proizleguva deka pravoto na RM ima prednost pred pravoto na dr`avata
~ij dr`avjanin e liceto koe stapuva vo brak po odnos na postoeweto na pre~ki {to se odnesuvaat
na postoeweto na porane{en brak, rodninstvo i nesposobnost za rasuduvawe .
Pre~kite za sklu~uvawe na brak, koi se taksativno navedeni vo ~len 38 stav (2) od ZMPP,
treba da se smetaat za elementi od javniot poredok na RM (v. ~l. 5), iako se posebno istaknati vo
taa odredba (prohibitiven oblik na kolizionata norma, bidejki ne se dozvoluvz sklu~uvawe na
brak, so povikuvawe na neja, iako spored merodavnoto pravo - personalniot statut na licata koi
stapuvat vo brak, bi bilo dozvoleno sklu~uvawe na brakot ako spored personalniot statu na tie lica
ne postoi takva pre~ka).
Me|utoa, ne mo`e da se smeta deka samo ovie pre~ki pretstavuvaat pra{awa na javniot
poredok pri sklu~uvawe na brak pred organ na RM.. Sekako, poradi sprotivnost so javniot
poredok poredok na RM, ne bi bile prifateni i odredeni pre~ki priznati vo pravoto na dr`avata ~ij
dr`avjanin e liceto koe sklu~uva brak pred na{ organ, kako na primer onie pre~ki {to se
zasnovaat na religijata ili pak na nekakvi rasni razliki (permisiven olik na kolizionata norma,
bidej}i se dozvoluva sklu~uvawe na brak, no ovoj pat so povikuvawe na javniot poredok na RM,
vrz osnova na ~len 5 od ZMPP, imaj}i predvid deka primenata na pravoto na stranskata dr`ava bi
dovelo do posledici koi se sprotivni na javniot poredok na RM, kako {to se ravnopravnost bez
razlika na polot, rasata i tn.)
Dokolku nacionalniot zakon na liceto koe stapuva vo brak e postrog od pravoto na RM
vo pogled na pre~kite za sklu~uvawe na brak, }e se primeni nacionalniot zakon na toa lice (so
rezerva tie pre~ki da ne se protivni na javniot poredok na RM).
Nesposobnosta za rasuduvawe predvidena kako pre~ka za sklu~uvawe na brak i od
stranec, spored ~len 38 stav (2) od ZMPP }e se ceni spored na{eto pravo, t.e. spored odredbite
od ~len 18 od Zakonot za semejstvoto. Imeno, spored odredbite od stavovite (1) i (2) od toj ~len
se raboti za pote{ki du{evni zaboluvawa, odnosno pote{ko zaostanuvawe vo mentalniot
(psihi~kiot) razvoj, koi se apsolutni bra~ni pre~ki, a spored odredbata od stav (3) od toj ~len, se
raboti za umereni ili lesni pre~ki vo psihi~kiot razvoj kako i za te{ki nasledni zaboluvawa vo
familijata koi se otstranlivi pre~ki za sklu~uvawe na brak. So ogled na toa {to odreden stepen na
nesposobnost mo`e da se otstrani kako bra~na pre~ka so dobivawe na odredeni mislewa od
stru~ni organi, se postavuva pra{awe dali tie mislewa stranecot treba da gi dobie od organite na
svojata dr`ava ili od organite vo RM . Treba da se prifati deka vo taa smisla se primenuva
odredbata od stav (3) od ~len 18 od ZS, imaj}i predvid deka toa lice koe saka da sklu~i brak pred
organ na RM, i taka e prisutno na teritorijata na RM, pa nema pre~ki da se izlo`i na ispituvawa
pred instituciite navedeni vo spomnatata odredba.
Dokolku pak se raboti za maloletno lice koe e delovno nesposobno spored pravoto na
RM, a e delovno sposobno spored pravoto na dr`avata, ~ij {to dr`avjanin e toa lice, organot nema
da se obzirne na takvata delovna nesposobnost na toa lice. Ako za takvo lice, spored pravoto na
dr`avata ~ie{to dr`avjanstvo ima, potrebna e soglasnost na drugo lice, napr. na roditel ili staratel,
ako takvoto lice ne dostavi dakva soglasnost, organot na RM so re{enie }e go odbie
sklu~uvaweto na brakot od strana na toa lice (~l. 24 od ZS).
Obratno, na liceto koe ima 19 godini a e dr`avjanin na dr`ava spored ~ie{to pravo edno
lice ne mo`e da stapi vo brak pred da napolni 21 godina, saka da sklu~i brak pred organ na RM,
organot na RM nema da mu dozvoli sklu~uvawe na brak, ako mu e potrebna soglasnost od
odredeno lice, a toa lice ne prilo`i takva soglasnost. Imeno, iako spored odredbata od stav (2) od
~len 15 od ZMPP, fizi~koto lice koe bi bilo delovno nesposobno spored pravoto na dr`avata ~ij
dr`avjanin e, delovno e sposobno ako ima delovna sposobnost spored pravoto na mestoto kade
{to nastanala obvrskata, taa odredba spored stav (4) od istiot ~len ne se primenuva na semejniote
i naslednite odnosi.
 Izlo`enoto ponapred u{te pove}e va`i ako lice koe napolnilo 16 godini a ne napolnilo 18
godini ( spored ~len 16 od ZS takvoto lice treba da ima dozvola od nadle`niot sud vo RM da stapi
vo brak) saka da sklu~i brak pred organ vo RM. Vo takov slu~aj, takvoto lice }e mora da dostavi
soodvetna dozvola ili uverenie od nadle`niot organ na dr`avata ~ie dr`avjanstvo go ima deka
takvata bra~na pre~ka ne postoi spored pravoto na taa dr`ava, ili e premavnata spored propisite na
taa dr`ava.
Po odnos na bra~nata pre~ka - postoewe na porane{en brak na strancite koi sakaat da
sklu~at brak pred na{ organ, se postavuva pra{aweto dali e dovolno da se prilo`i uverenie od
stranski organ deka prethodniot brak na liceto prestanal, ili pak e potrebno da se dobie priznanie
od na{ sud na presudata so koja brakot na stranecot e razveden vo stranstvo. Poa|ajki od odredbite
od ~len 100 od ZMPP, bi trebalo takvata stranska sudska odluka so koja e razveden brakot na
stranec vo stranstvo, za da prizveduva pravno dejstvo vo RM, da ja priznae sud na RM.
Vo stranskata pravna doktrina, zabranata na mnogubra~nost (poligamija), e elaborirana
od pove}e aspekti, imaj}i predvid deka vo zapadniot svet mnogu`enstvoto (poliginija) i
mnoguma`stvoto (poliandrija) e zabraneto, i deka postoeweto na porane{en brak prestavuva
bra~na pre~ka. Ovaa bra~na pre~ka ima dvostrano zna~ewe, bidej}i go zasegnuva i drugoto lice
koe stapuva vo brak, iako toa ne e svrzano so drug brak, poradi samiot karakter na bra~nata
vrska.
Ovoj problem pora|a dve osnovni kategorii na pri~ini.
Prvata kategorija na pri~ini gi opfa}a slu~aite vo koi liceto koe bilo vo porane{en brak
svesno ili nesvesno stapuva vo nov brak u{te pred da mu prestane prethodniot brak. Toa lice
mo`e da smeta deka porane{niot brak mu prestanal, a vsu{nost toj e seu{te polnova`en. Mo`no e
toa lice da bide svesno deka prethodniot brak seu{te postoi, no sepak sklu~uva drug brak,
smetaj}i so toa deka drugoto lice voop{to nema da se razbere deka ve}e e vo postoe~ki brak,
osobeno ako postoe~kiot brak e sklu~en vo stranstvo. Zna~i, ovde se postavuva ona pra{awe za
priznavawe na prestanokot na porane{niot brak, koe ne{to treba da se doka`e so priznavawe, od
strana na na{ sud, na stranskata presuda so koja porane{niot brak prestanal.
Vtorata kategorija na pri~ini e povrazana so razli~nostite vo religioznata pripadnost na
licata {to stapuvaat vo brak. Ovde e prisuten taka nare~eniot ,,konflikt na civilizacii,,. Tipi~en
primer za toa e kulturata na Islamot koj dozvoluva mnogubra~nost, za razlika od kulturata na
zapadniot svet vo koj nema otstapuvawe od ednobra~nosta.
Spored odredbata od ~len 38 st. (2) od ZMPP, edniot od problemite koj se postavuva e
dali e mo`no vo RM da sklu~i brak lice koe ve}e ima postoe~ki brak, a spored pravoto na dr`avata
~ij dr`avjanin e, mnogubra~nosta e dozvolena.
Drugiot problem se odnesuva na pravnoto dejstvo na poligamen brak na takvo lice, vo
Republika Makedonija.
Po odnos na prviot problem, nema somnenie deka organot na RM pred koj takvo lice
saka da sklu~i brak, nema da dozvoli sklu~uvawe na brak, koe ne{to pretstavuva pra{awe na
javniot poredok na RM, a postoi i izre~na odredba vo ~len 38 stav (2) od ZMPP. Me|utoa, mo`no
e takvi lica da sklu~at brak vo konzulatot na takvata dr`ava, koj se nao|a vo Republika
Makedonija. Se postavuva pra{aweto dali takviot brak }e bide priznaen od organite na RM,
bidej}i e sklu~en na na{a teritorija iako e sklu~en pred ovlasteno konzularno prestavni{tvo na
odnosnata dr`ava. Imeno, spored konzularnite konvencii, konzularnite prestavni{tva se ovlasteni
da gi ostvaruvaat svoite funkcii, dokolku ne protivre~at na zakonodavstvoto na doma{nata
dr`ava. Sklu~uvaweto na poligamen brak vo RM protivre~i na zakonodavstvoto i na javniot
poredok na RM. Vo vrska so ova se iznesuva deka vo 1988 godina francuski sud, sepak, ja
priznal validnosta na takov brak sklu~en vo Al`irsko konzularno prestavni{tvo vo Francija, iako i
spored francuskoto pravo ne e dozvolena poligamija.
Drugiot problem vo vrska so poligamniot brak se odnesuva na priznavaweto na pravnite
posledici {to toj gi pora|a od gledna to~ka na pravoto na RM. Poligamniot brak mo`e da bide
sklu~en na teritorijata na edna tu|a dr`ava, me|u lica so razli~no ili isto dr`avjanstvo. Naprimer,
gra|anin na edna dr`ava so muslimansko pravo, sklu~i brak so dr`avjanka na RM, a potoa
sklu~uva brak so svoja sonarodni~ka, vo dr`avata ~ij dr`avjanin e toj. I prviot i vtoriot brak, od
aspekt na taa dr`ava e polnova`en. Ne postoi pre~ka, od aspekt na pravoto na RM, i dvata brakovi
da proizveduvaat pravno dejstvo i na teritorijata na RM, dokolku dojde do situacija na{ite organi
da treba da se proiznesat za takvata polniova`nost. Toa mo`e da se slu~i, naprimer vo slu~aj na
smrt na toa lice koe ima pravo na sopstvenost na nedvi`nosti vo RM, pa na{iot sud treba da go
raspravi pravoto na nasledstvo na dvete soprugi, ili pak i dvete soprugi mo`at da postavat barawe
pred na{ sud za nadomest na nematerijalna {teta dokolku nivniot soprug nastradal vo soobra}ajna
nezgoda na teritorijata na RM. Sekako, na{iot sud }e mora da go priznae takviot poligamen brak
bidej}i e sklu~en nadvor od sferata na na{iot suverenitet. Imeno, i spored odredbata od ~len 40
od ZMPP, za neva`nost na brakot merodavno e koe i da bilo pravo spored koe brakot e sklu~en
vo smisla na ~len 38 od ZMPP, a spored stav(1) od ~len 38, polnova`nosta na brakot se ceni
spored pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e toa lice vo vremeto na stapuvaweto na brakot.
Vo pravnata doktrina se iznesuva deka bi bilo vo soglasnost so javniot poredok na RM da
ne se priznae polnova`nosta na vakviot vtor brak na takvo lice. Me|utoa, prakti~niot rezultat od
edna takva pozicija, bi bil somnitelen od gledna to~ka na socijalna sprovedlivost. Odrekuvaweto
na bra~nite prava na vtorata sopruga mo`e da ja li{i od mo`nosta da ostvaruva za sebe razli~ni
prava, kako onie ve}e spomnati ili pak da bara izdr{ka za sebe ili prava po osnov na socijalnoto
osiguruvawe na svojot soprug. Se uka`uva vo ovaa smisla na odluka na Kasacioniot sud vo
Francija od 08.03.1990 godina, spored koja vtorata sopruga na al`irski gra|anin koj `iveel vo
Francija, se zdobila so isti prava od socijalnoto osiguruvawe na Francija, kako i prvata sopruga na
toa lice.
Tokmu poradi toa, i pokraj izvesni kolebawa vo sudskata praktika na zapadniot svet,
modernite tendencii vo taa oblast se vo korist na smeknatoto dejstvo na javniot poredok. Pravnite
posledici od sklu~uvaweto na poligamen brak vo stranstvo, se po~ituvaat, dokolku tie odat vo
korist na vtorata ili tretata i natamo{na sopruga, i se smeta deka ne protivre~at grubo na
nacionalniot javen predok.
Po odnos na sklu~uvaweto na brak me|u rodnini, treba da se ima predvid deka
rodninstvoto e dvostrana pre~ka za stapuvawe vo brak taka{to, dokolku takva pre~ka postoi kaj
licata koi treba da stapat vo brak, bez ogled dali dvete lica se stranci ili toa e samo edniot od niv,
organot nema da go dozvoli sklu~uvaweto na takviot brak. Spored Zakonot za semejstvoto, ne
mo`at me|u sebe da sklu~at brak krvni rodnini vo prava linija (dedo, baba, majka, tatko i vnuci),
kako ni rodeni bra}a i sestri, brat i sestra po tatko, odnosno po majka, striko i dete od brat, vujko i
dete od sestra, tetka i dete od brat, tetka i dete od sestra, nitu prvi bratu~edi, kako i lica ~ie
srodstvo {to e napred spomnato, e zasnovano so posvojuvawe (~l. 20 od ZS). Spored ~l. 21 od
ZS, ne mo`at me|u sebe da sklu~at brak: svekor i snaa, zet i te{ta, o~uv i pa{terka, ma}ea i
pasinok, bez ogled na toa dali brakot, poradi ~ie sklu~uvawe tie do{le vo takvo srodstvo,
prestanal (rodninstvo po svatovstvo). Od opravdani pri~ini nadle`niot sud mo`e vo vonparni~na
postapka da dozvoli vakvi rodnini me|u sebe da sklu~at brak. I vonbra~noto srodstvo, spored ~l.
22 od ZS, pretstavuva pre~ka za sklu~uvawe na brak kako i bra~noto.
Se postavuva pra{awe dali pre~kata rodninstvo, koja nadle`niot organ na RM }e ja ima
predvid i nema da dozvoli sklu~uvawe brak vo pogled na toa lice, se odnesuva samo na krvnoto
rodninstvo ili na rodninstvoto po svatovstvo. Nema somnenie, deka nadle`niot organ na RM nema
da dozvoli sklu~uvawe na brak me|u lica koi se krvni rodnini spored ~len 20 od Zakonot za
semejstvoto, pa duri i vo slu~aj koga rodninstvoto e zasnovano so posvojuvawe. Ova, bez ogled
na toa dali rodninstvoto vospostaveno so posvojuvawe spored pravoto na dr`avata ~ij dr`avjani se
licata {to sakaat da stapat vo brak, ne prestavuva bra~na pre~ka.
Me|utoa, bra~nata pre~ka - rodninstvo po svatovstvo e relativna bra~na pre~ka, bidej}i
spored ~len 21 od ZS na onie rodnini po svatovstvo opfateni so odredbite od toj ~len, nadle`niot
sud mo`e, od opravdani pri~ini, da im dozvoli me|u sebe da sklu~at brak. Ako se raboti za
sklu~uvawe na brak , od koi ednoto lice e dr`avjanin na RM, nesomneno e deka toa lice mora da
ima dozvola od nadle`niot sud za sklu~uvawe na brak vo takov slu~aj. Dokolku pak se raboti za
sklu~uvawe na brak me|u dr`avjani na dr`avi ~ie pravo ne ja poznava takvata pre~ka, ne bi
trebalo da se smeta deka pod poimot ,,rodninstvo,,, od ~len 38 st. (2) od ZMPP se opfateni i
rodninite za koi so ~len 21 stav (1) od ZS, e propi{ano deka ne mo`at da sklu~at me|u sebe brak
(rodnini po svatovstvo). Ova, so ogled na toa {to taa bra~na pre~ka e relativna i spored pravoto
na RM (mo`e da se otstrani so dozvola od strana na nadle`en sud), a pravoto na dr`avata ~ij
dr`avjani se takvite stranci taa bra~na pre~ka ne ja poznava , pa spored toa tie nema ni od kogo da
baraat dozvola da sklu~at takov brak me|u sebe. Ne bi mo`elo da se smeta deka so
neprimenuvaweto na vakvata bra~na pre~ka }e se predizvikaat posledici koi bi bile sprotivni na
javniot poredok na RM
Za stapuvaweto vo brak kumulativno se zemaat predvid pre~kite za sklu~uvawe na brak
koi postojat vo pravoto na dr`avite ~ii dr`avjani se licata {to sakaat da stapat vo brak. Isklu~ok od
toa pravilo se dopu{ta samo koga pre~kata od pravoto na stranskata dr`ava mu protivre~i na
javniot poredok na RM, vo koj slu~aj taa pre~ka nema da bide zemena predvid kako pre~ka za
sklu~uvawe na brakot, iako samo teoretski se postavuva toa pra{awe, kako napr. pre~kite
povrzani so razli~na rasna, etni~ka ili religiozna pripadnost na licata koi sakaat da stapat vo brak.
Ako pre~kite od pravoto na dr`avata ~ii dr`avjani se licata {to sakaat da stapat vo brak se
vo pogolem obem ili poinakvi otkolku pravoto na RM, tie pre~ki }e bidat zemeni predvid
dokolku posledicite od nivnata primena bi bile sprotivni na javniot poredok na RM.
Pra{awe e, kako stranec, koj saka da sklu~i brak vo RM, }e doka`e deka ne postojat
pre~ki za sklu~uvawe na brakot, bidej}i, nitu vo Zakonot za semejstvoto nitu vo ZMPP nema
odredbi za toa. Ova u{te pove}e {to prijavata za sklu~uvawe na brak, spored odredbite od ~len
23 od ZS se podnesuva do organot na upravata nadle`en za vodeweto na mati~nite knigi na
ven~anite, a re{enie za toa da se odbie sklu~uvaweto na brakot ako se utvrdi deka spored zakonot
ne e dozvoleno negovo sklu~uvawe, donesuva mati~arot. So ogled na toa {to se raboti za lice koe
po svojata polo`ba i status ne mo`e da bide educirano i za poznavawe na pravoto na licata -
stranci koi sakaat da sklu~at brak, nu`no bilo da ima barem edna upatna odredba vo zakonite
kako da se postapuva so takvi slu~ai. Navistina, vo ~len 23 stav (3) od ZS e propi{ano deka kon
prijavata za sklu~uvawe na brak, idnite bra~ni drugari prilo`uvaat izvod od mati~nata kniga na
rodenite, potvrda deka posetile predbra~no i bra~no sovetovali{te vo centarot za socijalna rabota
koga prv pat sklu~uvaat brak i drugi ispravi koga e toa potrebno (re{enie so koe e dozvoleno
sklu~uvawe na brak, dokaz deka prethodniot brak prestanal, polnomo{no i sli~no), no o~igledno
e deka ovaa odredba e formulirana za da se odnesuva na dr`avjani na RM. Nema nitu zbor za toa
od kakov kvalitet treba da bidat uverenijata ili drugi ispravi koi stranecot treba da gi prilo`i za da
mo`e mati~arot da proveri, soglasno ~len 24 od ZS, dali postojat zakonski pre~ki za sklu~uvawe
na brakot, nitu pak za na~inot vrz osnova na koj mati~arot }e proveri dali takvoto uverenie ili
isprava e izdadena od strana na ovlasten organ na stranskata dr`ava za izdavawe na takvi
uverenija ili ispravi. Me|utoa, nesporno e deka tie uverenija i ispravi treba da bidat vo forma na
javni ispravi, koi podle`at na legalizacija. Treba da se imaa predvid i odredbite od Ha{kata
Konvencija za apatridite i begalcite, vo vrska so toa organot na koja dr`ava e nadle`en da im
izdade soodvetni uverenija.
Posebno se postavuva problem za uverenijata izdadeni od strana na organ na stranska
dr`ava vo koja e dozvoleno mnogu`enstvoto (poliginija). Se postavuva pra{awe dali e dovolno
takvo uverenie vo koe stoi deka za stranecot nema bra~ni pre~ki da stapi vo brak poradi postoewe
na drug brak. I vo slu~aj takvoto uverenie da e izdadeno od strana na nadle`en organ na stranskata
dr`ava, sepak, neophodno e vo takvoto uverenie da bide sodr`ano deka toa lice ne e vo brak, pa
duri toga{ }e mo`e da se proceni deka ne postoi bra~na pre~ka za postoewe na porane{en brak.
Dokolku stranecot koj saka da sklu~i brak pred organ na RM prethodno bil vo brak koj e
razveden, poni{ten ili oglasen za nepostoe~ki so odluka na stranski sud, se postavuva pra{awe
dali e dovolno toj da dostavi uverenie od stranski organ deka takviot brak prestanal na eden od
gornite na~ini. Vo doktrinata preovladuva stojali{teto deka takvoto uverenie ne bi bilo dovolno
za da se smeta deka ne postoi bra~nata pre~ka postoewe na porane{en brak, tuku e nu`no
presudata na stranskiot sud za prestanok na prethodniot brak na toa lice, da bide priznata od
strana na sudot na RM spored odredbite od ~lenovit 99 - 115 od ZMPP. Zna~i, stranecot vo
takov slu~aj }e treba da prilo`i, kon prijavata za sklu~uvawe na brak, i re{enie na sud nasud na
RM za priznavawe na takvata presuda, a ne samo uverenie deka negoviot prethoden brak
prestanal.
Ovde, nakratko se uka`uva na pra{aweto vo vrska so vozvra}aweto i upatuvaweto
(renvoi) po odnos na materijalnite pretpostavki za sklu~uvawe na brakot, za toa deka }e se
primeni pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e stranecot koj saka da sklu~i brak vo RM, dokolku
kolizionata norma na taa dr`ava vozvra}a ili upatuva na primenata na pravoto na dr`avata vo koja
nejziniot dr`avjanin ima `iveali{te.Taka, ako kanadski dr`avjanin koj ima `iveali{te vo RM
sklu~uva brak so dr`avjanka na RM vo RM, a kanadskoto pravo upatuva na primena na pravoto
na dr`avata vo koja liceto ima `iveali{te, vo toj slu~aj za materijalnite pretpostavki za sklu~uvawe
na brakot, i za dvete lica }e bide primeneto pravoto na RM (v. ~l. 6 st.(2) od ZMPP).

2.-Uslovi za sklu~uvawe brak spored dogovorite za pravna pomo{

sklu~eni me|u RM i drugi dr`avi

Izlo`uvawata vo vrska so kolizionite normi sodr`ani vo ZMPP za formata zasklu~uvawe

na brak , koi se ponapred navedeni vo ovoj trud, ne se odnesuvaat na kolizionite normi sodr`ani
vo dogovorite za pravna pomo{, koi{to so oddelni dr`avi gi sklu~ila RM. Vo niv, glavno, se
sodr`ani dvostrani kolizioni normi so koi se upatuva na primena na pravoto na dr`avata ~ii
dr`avjani se licata {to sakaat da sklu~at brak. Spored odredbite na tie me|unarodni dogovori se
razlikuvaat slu~aite koga dvajca dr`avjani na ednata dr`ava - dogovorni~ka sklu~uvaat brak na
teritorijata na drugata dr`ava-dogovorni~ka ili koga dr`avjanin na ednata dr`ava- dogovorni~ka
sklu~uva brak na teritorijata na drugata dr`ava-dogovorni~ka so dr`avjanin na taa dr`ava.
Zna~i, mo`e da se konstatira deka vo ovie me|unarodni dogovori za pravna pomo{ koi{to
RM gi sklu~ila so drugi dr`avi, e prifaten lex patriae vo kolizionite normi vo vrska so uslovite za
sklu~uvawe na brak na dr`avjanin na dr`avite-dogovorni~ki. Imeno, se po{lo od toa deka pri
samoto sklu~uvawe na dogovorot za pravna pomo{ dr`avite-potpisni~ki bile svesni deka postojat
razli~nosti vo materijalnite uslovi za stapuvawe vo brak na licata koi{to go sklu~uvaat brakot.
Isto taka, bidej}i se poznati problemite koi nastanuvaat vo vrska so tolkuvaweto na kolizionite
normi, tie se taka jasno formulirani samoto nivno tolkuvawe stanuva bespredmetno. Poradi toa,
koga se postapuva spored tie dogovori nema potreba, vo vrska so materijalnite uslovi za
stapuvawe vo brak , da se baraat nekoi dopolnitelni to~ki na vrzuvawe, kako {to e `iveali{teto, ili
efektivnoto dr`avjanstvo i sli~no.

2.- Kolizioni normi vo ZMPP spored koi se utvrduva merodavnoto

pravo so koe se regulira formata na brakot
Pra{aweto za formata na brakot vo me|unarodnoto privatno pravo sodr`i vo sebe dve
neraskinlivo povrzani potpra{awa i toa: ona za nadle`niot organ , pred koj mo`e da se sklu~i brak
i ona za redot (na~inot, procedurata) po koj se izvr{uva samoto sklu~uvawe na brakot.
Vnatre{nata vrska me|u tie dve podpra{awa e usloveno od karakterot, kvalifikacijata na brakot
kako praven institut vo razli~nite pravni sistemi. Redot po koj se sklu~uva brakot vo
sovremenoto pravo se odeluva od pra{aweto za uslovijata za stapuvawe vo brak i se pojavuva
kako samostojno pra{awe za formata.
Nesomneno e deka sklu~uvaweto na brakot se vr{i vo sve~ana forma (ad solemnitatem),
{to zna~i deka formata e od su{testveno zna~ewe za validnosta na brakot. Vo sovremenoto pravo
na preden plan se istaknuva su{tinata na brakot kako praven akt i pra{aweto za pravoto {to trebe
da se primeni se transformira na ramni{teto na pravoto so koe se reguliraat pravnite akti. Vo me|
unarodnoto privatno pravo toj rezultat mo`e da se postigne preku razli~ni sredstva kako na primer
preku: kvalifikuvawe na gra|anskiot i religiozniot brak, kako problem na formata na aktot i
sootvetno na toa - podveduvawe pod praviloto lokus regit actum; razgleduvawe na pra{aweto za
formata na brakot kako pra{awe na isklu~itelna nadle`nost na soodvetnite nacionalni organi pred
koi se izvr{uva toj akt (lex loci celebrationis, lex magistratus); kvalifikuvawe na normite po
odnos na gra|anskiot brak kako normi od javniot poredok ili normi od neposredna primena. Vo
pravnata teorija za toa pra{awe postojat brojni elaboracii 13.
Kako praven akt, i pokraj svojata specifi~nost, sklu~uvaweto na brakot gi ima op{tite
karakteristiki na pravno delo (strani, izjava na voljite, pravni posledici). Vo soglasnost so op{tata
teorija za pravnite dela, kolizionata norma go razgrani~uva pra{aweto po odnos na materijalnite
uslovi za polnova`nost na brakot od onie za formata. Toa razgrani~uvawe ja prosleduva
vnatre{nopravnata kvalifikacija na odelnite uslovi. Istovremeno, kolizionata norma go istaknuva
specifi~niot karakter na brakot kako praven akt preku zadol`itelnosta na za{titeniot li~en i
op{testven interes preku normite na ZMPP.
Nadle`nosta na organot pred koj se sklu~uva brakot e od re{ava~ko zna~ewe za
polnova`nosta na brakot i za procedurata spored koja se sklu~uva brakot, spored pravoto na
dr`avata na ~ija teritorija se sklu~uva brakot.
Spored odredbata od ~len 39 od ZMPP, za formata na brakot merodavno e pravoto na
mestoto kade {to brakot se sklu~uva.
Spored ovaa odredba, za sklu~uvawe na brakovi na teritorijata na RM nesporno e deka
brak se sklu~uva pred organ na RM i spored procedurata propi{ana so Zakonot za semejstvoto
(isklu~ok e brak koj se sklu~uva pred ovlasteno konzularno ili diplomatsko prestavni{tvo na
stranska dr`ava vo RM, za {to stanuva zbor podolu).
Pred nadle`en organ na RM brak mo`at da sklu~at i stranci, no procedurata isklu~ivo e
onaa {to e propi{ana so Zakonot za semejstvoto. Ne e propi{ano dali treba da postoi nekakva
vrska na strancite koi sakaat da sklu~at brak vo RM, so odredeni okolnosti poradi koi tie sakaat
da go sklu~at toj brak tokmu tuka ili pak e mo`no i lica {to tranzitno preminuvaat preku na{ata
dr`ava, da mo`at da sklu~at brak pred na{iot organ. Se raboti ,zna~i, za takanare~enite ,,turisti~k
brakovi,,. Naprimer vo [vajcarija e dozvoleno sklu~uvawe na brak me|u stranci koi nemaat
`iveali{te vo [vajcarija samo so specijalno odobrenie na organot za nadzor na gra|anskite sostojbi
vo kantonot pred ~ie nadle`no lice e izjavena `elbata za sklu~uvawe na brak.
Vo na{eto pravo ne se propi{ani pretpostavki vo koi slu~ai lica koi ne se dr`avjani na RM
i nemaat `iveali{te ili prestojuvali{te vo RM , da mo`at da sklu~at brak pred na{ organ. Spored
toa, nema ni pre~ki za mo`nosta za sklu~uvawe na takanare~eni ,,turisti~ki brakovi,, pred
na{ organ.
Sklu~uvaweto na brak pred na{iot organ se vr{i po procedura propi{ana so Zakonot za
semejstvoto, bez ogled dali brakot se sklu~uva me|u stranec i dr`avjanin na RM ili samo me|u
stranci. Za da bide brakot polnova`en, sklu~uvaweto se vr{i pred nadle`niot dr`aven organ,
dodeka brakot sklu~en samo po verski obredi nema pravno dejstvo.
Pri podnesuvaweto na prijavata za sklu~uvawe na brak, stranecot treba da gi dostavi onie
uverenija i potvrdi, od koi proizleguva deka ne postojat bra~ni pre~ki, imaj}i predvid deka
pra{awe se odnesuva kako na formata, taka i na ispolnuvaweto na materijalnite uslovi koi{to
edno lice treba da gi ispolni za da mo`e da sklu~i brak.
Sklu~uvaweto na brak preku polnomo{nik samo na edno od licata koi stapuvaat vo brak,
spored na{eto pravo e dozvoleno. Imeno, so ~len 28 od Zakonot za semejstvoto e propi{ano
deka, vo posebno opravdani slu~ai, organot nadle`en za vodewe na mati~nite knigi na ven~anite
mo`e so re{enie da dozvoli brakot da se sklu~i so prisustvo samo na eden od bra~nite drugari i
polnomo{nik na drugiot bra~en drugar. Polnomo{noto, koe se izdava vo forma na javna isprava,

13
Popodrobno v. kaj Varadi na str. 278-279.
sodr`i li~ni podatoci za davatelot na polnomo{noto, za polnomo{nikot i za liceto so koe davatelot
na polnomo{noto saka da sklu~i brak. Pri ceremonijata za sklu~uvawe na brak se ~ita i
polnomo{noto. Spored toa, iako pravoto na dr`avata ~ij dr`avjanin e stranecot koj sklu~uva brak
pred organ na RM, ne dozvoluva sklu~uvawe na brak preku polnomo{nik, sepak organot na RM
}e dozvoli sklu~uvawe na takviot brak, koj spored pravoto na RM e polnova`en.
Brakot sklu~en me|u dr`avjani na RM vo stranstvo pred organ koj e ovlasten za
sklu~uvawe na brakovi, spored propisite na odnosnata dr`ava vo koja se sklu~uva brakot, e
polnova`en, so ogled na odredbata od ~len 39 od ZMPP deka za formata na brakot merodavno e
pravoto na mestoto kade {to brakot se sklu~uva. Ovde se primenuva praviloto locus regit formam
actus.
Vakviot brak e polnova`en bez ogled na toa dali se raboti za sklu~uvawe na brakot vo
verska forma ili pred organ na dr`avata, bidej}i su{testveno e dali taa forma na sklu~uvawe na
brak e propi{ana spored pravoto na odnosnata dr`ava, duri i vo slu~aj koga licata {to stapuvaat vo
brak mo`at da izbiraat dali }e sklu~at gra|anski brak ili brak spored verski obredi. Ova e vo
soglasnost so praviloto lex loci celebrationis, koe e prifateno vo odredbata od ~len 39 od ZMPP.
Odredbata od ~len 39 od ZMPP deka za formata na brakot merodavno e pravoto na
mestoto kade {to brakot se sklu~uva e rezultat na `ivotnite potrebi na idnite bra~ni drugari koi
`iveat vo stranstvo, pa duri i koga samo edniot od niv `ivee vo stranstvo. Pod pretpostavka deka
tie lica i vo idnina }e `iveat vo dr`avata vo koja go sklu~ile brakot, o~igledna e nivnata
zainteresiranost, pa i zainteresiranosta na taa dr`ava da se sklu~i brak koj }e bide, barem po
formata spored koja se sklu~uva, pravno validen spored pravilot locus regit formam actus.
Pra{aweto na sklu~uvawe na brak vo stranstvo spored religiozni obredi, dokolku takvata
forma za sklu~uvawe na brak e predvidena vo pravoto na odnosnata stranska dr`ava, ne ja
doveduva vo pra{awe polnova`nosta na takviot brak i spored pravoto na RM, duri i vo slu~ai
koga religioznata forma e fakultativna, paralelno so formata spored koja se sklu~uva gra|anski
brak. Se naveduva kako primer, posle reformite vo gr~koto semejno pravo so zakon paragraf
1250 od 3/7 april 1982 godina, deka na mestoto na zadol`itelniot religiozen brak bila vovedena
fakultativno i gra|anskata forma. Isto taka postojat i drugi dr`avi vo koi brakot sklu~en spored
crkovni obredi i gra|anskiot brak pararelno egzistiraat kako polnova`ni brakovi.
Spored toa, poa|ajki od odredbata od ~len 39 od ZMPP, bez ogled na toa dali dr`avjani na
RM sklu~ile brak vo priznata religiozna forma ili gra|anski brak, toj brak }e bide polnova`en i
spored pravoto na RM nevpu{taj}i se vo motivate na bra~nite drugari poradi koi sklu~ile brak
vo ednata ili drugata forma.
Po odnos na mo`nosta za sklu~uvawe na brak pred ovlasteno konzularno ili
diplomatsko pretstavni{tvo na Republika Makedonija vo stranstvo, so odredbite od ~len 117 do
ZMPP epropi{ano slednoto:
,,(1) Dr`avjanite na Republika Makedonija mo`at vo stranstvo da sklu~at brak pred
ovlasteno konzularno pretstavni{tvo ili pred diplomatsko pretstavni{tvo na Republika Makedonija
{to vr{i konzularno-pravni raboti, ako na toa ne se protivi dr`avata vo koja se nao|a
pretstavni{tvoto na Republika Makedonija ili ako toa e predvideno so me|unaroden dogovor.
(2) Ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za nadvore{ni
raboti }e gi opredeli pretstavni{tvata na Republika Makedonija pred koi mo`at da se sklu~uvaat
brakovi vo stranstvo me|u dr`avjani na Republika Makedonija”.
Nadle`nosta na ovie organi za sklu~uvawe na brak e formulirano na op{t na~in i ne zavisi
od toa dali Republika Makedonija ima sklu~eno me|unaroden dogovor - konzularna konvencija
so odnosnata dr`ava za takvi ovlastuvawa na ovie organi, tuku e dovolno odnosnata dr`ava da ne
se protivi na toa ne{to. Sklu~uvaweto na me|unaroden dogovor vo taa smisla bi pridonelo kon toa
takvite brakovi da se priznavaat i vo dr`avata vo koja se nao|a konzularnoto, odnosno
diplomatskoto pretstavni{tvo na RM pred koe e sklu~en brakot. 14
Dokolku dr`avata vo koja se nao|a konzularnoto, odnosno diplomatskoto prestavni{tvo na
RM se protivi pred nego da mo`e da se sklu~uvaat brakovi na dr`avjanin na RM, takvoto
protivewe bi bilo pre~ka za sklu~uvawe na brak pred tie prestavni{tva.
So ogled na ovaa odredba, se postavuva pra{awe dali taa ovozmo`uva sklu~uvawe na
brak pred ovlasteno konzularno prestavni{tvo ili pred diplomatsko prestavni{tvo {to vr{i
konzularno-pravni raboti na RM vo stranstvo, samo me|u dr`avjani na RM, ili i vo slu~aj koga
edno od licata {to sakaat da stapat vo brak e dr`avjanin na RM, a drugoto dr`avjanin na nekoja
stranska dr`ava.
Dokolku se sklu~uva brak me|u dr`avjanin na Republika Makedonija pred konzularnoto,
odnosno diplomatskoto prestavni{tvo vo stranstvo na RM, procedurata na sklu~uvaweto na
brakot vo se se odviva spored odredbite od Zakonot za semejstvoto so koi e regulirana formata na
sklu~uvaweto na brakot.
Se postavuva pra{aweto dokolku na edno od licata {to stapuvaat vo brak mu e potrebno
odobrenie za koe e nadle`en da go dade odreden osnoven sud vo RM, dali takvo odobrenie mo`e
da dade ovlasteno lice vo konzularnoto odnosno diplomatskoto prestavni{tvo. Imeno, so ~len 16
od Zakonot za semejstvoto e propi{ano deka ne mo`e da sklu~i brak lice koe ne napolnilo 18
godini od `ivotot. Nadle`niot sud mo`e, vo vonparni~na postapka, da dozvoli sklu~uvawe na brak
na lice koe napolnilo 16 godini od `ivotot ako utvrdi deka toa dostignalo telesna id u{evna zrelost
potrebna za vr{ewe na pravata idol`nostite {to nastanuvaat vo brakot, a po prethodno pribaveno
mislewe od zdravstvena ustanova i uka`ana stru~na pomo{ vo centarot za socijalna rabota. 15
Od postoe~kite propisi ne proizleguva takvo ovlastuvawe na slu`beno lice vo konzulatot,
pa dokolku liceto ne prezentira takvo odobrenie izdadeno od nadle`en sud na RM, ne bi trebalo da
mu se ovozmo`i da sklu~i brak pred konzularnoto, odnosno diplomatskoto prestavni{vo na RM
vo stranstvo.
Nepostoeweto na ovlastuvawe na ovlastenoto konzularno, odnosno diplomatsko
prestavni{tvo na RM vo stranstvo da izdava takva dozvola za stapuvawe vo brak na maloletno
lice koe napolnilo 16 godini, ja ote`nuva polo`bata na takvite lica koi `iveat vo stranstvo i postojat
te{kotii da se javat pred sud na RM za da dobijat takva dozvola. Mo`no e da postojat i fakti~ki
pre~ki maloletna dr`avjanka na RM , koja `ivee vo stranstvo, i koja, poradi naprednata bremenost
da ne smee da se izlo`i na rizicite od patuvaweto, ili pak postojat drugi fakti~ki pre~ki za da se
ostvari doa|aweto na maloletnoto lice vo RM.
Sklu~uvaweto na brak od strana na maloletno lice koe napolnilo 16 godini, ne samo {to
ima posledici vo vrska so odnosite me|u bra~nite drugari, tuku ima posledici i vo vrska so
bra~nosta i utvrduvaweto na tatkovstvoto na deteto koe, eventualno. treba da se rodi, no i vo
vrska so steknuvaweto na delovna sposobnost od strana na maloletnoto lice koe sklu~ilo brak.
Imeno, spored ~len 50 od Zakonot za semejstvoto bra~niot drugar na majkata se smeta za tatko
na deteto rodeno za vreme na traeweto na brakot ili vo rok od 300 dena po prestanokot na brakot.

14
So ~l. 5 od Vienskata Konvencija za konzularni odnosi e propi{ano slednoto: ,,Konzularnite funkcii se
sostojat vo : (...), to~ka m) vr{ewe na site drugi funkcii koi{to dr`avata na imenuvaweto gi doveruva na
konzulatot, a koi{to zakonite i propisite na dr`avata na priemot ne gi zabranuvaat, ili na koi dr`avata na
priemot ne se protivi, ili koi se spomnati vo me|unarodnite spogodbi koi{to se vo sila me|u dr`avata na
imenuvaweto i dr`avata na priemot,,.
15
Postapkata za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak na maloletno lice koe napolnilo 16 godini, e
regulirana so odredbite od ~l. 93 do ~l. 105 od Zakonot za vonparni~na postapka (ZVP). Samata postapka
se poveduva po predlog na maloletnoto lice a za davawe dozvola za sklu~uvawe na brak e nadle`en sudot
na ~ie {to podra~je toa lice ima `iveali{te, odnosno prestojuvali{te. Natamo{nata vonparni~na postapka
pred sudot e regulirana so drugite odredbi od ZVP.
Pokraj toa, so ~len 93 stav 2 od Zakonot za semejstvoto e propi{ano deka so stapuvaweto vo brak
maloletnoto lice se zdobiva so delovna sposobnost.
Navedenite posledici, a i drugi koi se odnesuvaat na intimnata sfera na idnite bra~ni
drugari, pa i na nivnite odnosi so javnosta, uka`uvaat nesomneno na potrebata, vo isklu~itelni
slu~ai, maloletnoto lice da mo`e da pobara dozvola za sklu~uvawe na brak i od strana na
ovlastenoto konzularno, odnosno diplomatsko prestavni{tvo na RM vo zemjata vo koja `ivee, ili
vo najbliskata zemja ako takvo nema vo zemjata vo koja `ivee. Postapkata za davawe na takva
dozvola bi se odvivala vo se spored odredbite od Zakonot za vonparni~nata postapka spored koi
postapuva i osnovniot sud koga od nego se bara izdavaweto na takva dozvola. Problemot so
vtorostepenoto postapuvawe, t.e. ako odnosnoto konzularno, odnosno diplomatskoto
prestavni{tvo na RM donese re{enie so koe }e odbie da dade takva dozvola, mo`e da bide
razre{en so propi{uvawe posebni odredbi za toa koj organ }e odlu~uva po `albata na maloletnoto
lice. Ne e isklu~eno da se propi{e deka po takvata `alba mo`e da odlu~uva i odreden apelacionen
sud vo RM, bidej}i komunikaciite mo`at da se odvivaat sosema brzo, a ne se isklu~eni ni
komunikaciite po elektronski pat.
Po odnos na svedocite pri sklu~uvawe na brakot, nema pre~ka toa da bidat i stranski
dr`avjani, koi gi ispolnuvaat uslovite da bidat toa spored odredite od Zakonot za semejstvoto.
Po odnos na pra{aweto za toa dali pred konzularnoto, odnosno diplomatskoto
prestavni{tvo na RM vo stranstvo mo`e da bide sklu~en brak me|u dr`avjanin na RM i stranski
dr`avjanina, bi mo`elo da se zazeme stav deka toa e mo`no . Imeno, so odredbata od ~len 117 stav
1 od ZMPP e propi{ano deka dr`avjanite na RM mo`at vo stranstvo da sklu~at brak pred
ovlasteno konzularno, odnosno diplomatsko prestavni{tvo. Dokolku se sakalo taa odredba da se
odnesuva samo vo slu~aj koga i dvete lica {to sakaat da stapat vo brak treba da bidat dr`avjani na
RM, vo odredbata bi stoelo ,,dr`avjanite na Republika Makedonija me|u sebe mo`at vo stranstvo
da sklu~at brak........,,.
Me|utoa, ova ne mo`e da se odnesuva na slu~aj koga drugoto lice koe saka da sklu~i brak
pred toa prestavni{tvo, e dr`avjanin na odnosnata dr`ava. Toa bi se protivelo na suverinitetot na
taa dr`ava, bidej}i nitu edna dr`ava ne mo`e da dozvoli nejzini gra|ani na nejzina teritorija da
sklu~uvaat brak pred stranski organ, kakov {to e konzularnoto, odnosno dipolmatskoto
prestavni{tvo na RM vo taa dr`ava.
Vo Zakonot na me|unarodnoto privatno pravo ne se sodr`ani odredbi za mo`nosta na
sklu~uvawe na brak me|u stranski dr`avjani pred konzularno, odnosno diplomatsko
prestavni{tvo na stranska dr`ava vo Republika Makedonija.
Dopu{tenosta na takvoto sklu~uvawe na brak ne doa|a vo pra{awe dokolku mo`nosta za
toa e uredena so me|unaroden dogovor, po pravilo, so konzularna konvencija sklu~ena so dr`avata
~ie takvo prestavni{tvo se nao|a vo Republika Makedonija.
Vo postoe~kite propisi nema odredbi spored koi sklu~uvaweto na brak pred takvi
prestavni{tva ne bi bilo dopu{teno, dokolku dr`avata ~ie e odnosnoto prestavni{tvo dozvoluva
nejzinite gra|ani da sklu~uvaat brak na takov na~in.
Prakti~noto zna~ewe na sklu~uvaweto na brak pred stransko konzularno, odnosno
diplomatsko pretstavni{tvo koe se nao|a vo RM, proizleguva od tamu {to vo RM prestojuvaat
nekoga{ i podolgotrajno mnogubrojni stranci, za koi, vo odredeni slu~ai, postojat pre~ki da
otpatuvaat vo dr`avata ~ii dr`avjani se, za tamu da sklu~at brak, a postojat odredeni motivi kaj niv
, spored koi ne sakaat da sklu~at brak pred organ na RM. Za pravoto na RM ne prestavuva interes
toa {to takov brak }e se sklu~i pred stransko konzularno, odnosno diplomatsko prestavni{tvo,
ako toa go dozvoluva stranskata dr`ava na koja i pripa|a toa prestavni{tvo, bidej}i polnova`nosta
na takviot brak se procenuva spored pravoto na taa dr`ava, i, glavno, od strana na nejzinite organi.
Po odnos na formata na sklu~uvaweto na vakvi brakovi konzularnoto, odnosno
diplomatskoto prestavni{tvo pred koja se sklu~uva brakot, }e ja primeni onaa forma koja e
propi{ana spored pravoto na dr`avata na koja i pripa|a. Vo takov slu~aj e dozvoleno otstapuvawe
od praviloto locus regit actum, poa|ajki od suverenitetot na odnosnata dr`ava. Teoretski, ovoj
isklu~ok mo`e da bide zasnovan na me|unarodna presretlivost ili poradi celesoobraznost vo vrska
so reguliraweto na brakovite so me|unaroden element. Ova, bidej}i stranskiot organ go primenuva
sekoga{ pravoto na dr`avata na koja pripa|a (lex magistratus).
Samo nepostoeweto na reprocitet mo`e da bide pre~ka vo Republika Makedonija da ne
bide priznat takviot brak, t.e. ako i stranskata dr`ava ne dozvoluva sklu~uvawe na brak na
dr`avjani na RM pred konzularnoto, odnosno diplomatskoto prestavni{tvo na RM vo taa zemja.
Vo sekoj slu~aj, od odredbata od ~len 39 od ZMPP proizleguva deka ne bi mo`el da
sklu~i brak dr`avjanin na RM pred stransko konzularno, odnosno diplomatsko prestavni{tvo koe
se nao|a vo RM, bidej}i toj brak ne bi bil sklu~en spored pravoto na mestoto kade {to brakot se
sklu~uva, tuku spored tu|o pravo, koe ne va`i na teritorijata na RM. Vpro~em, toa bi bilo
sprotivno i na javniot poredok na Republika Makedonija, bidej}i od suverenitetot na dr`avata
proizleguva deka nejzinite gra|ani na nejzinata teritorija se dol`ni da postapuvaat samo spored
propisite od nejzinoto pravo.
Se postavuva pra{awe dali brakot sklu~en pred stransko konzularno, odnosno
diplomatsko pretstavni{tvo locirano vo RM, so koj se naru{uva pre~kata za sklu~uvawe na brak
poradi postoewe na porane{en brak, }e bide priznat i spored pravoto na RM. Poa|aj}i od
odredbite za javniot poredok na RM, bidej}i sepak takviot brak e sklu~en na teritorijata na RM, a
spored pravoto na RM, nitu edno lice ne mo`e da sklu~i brak se dodeka ne mu prestane porano
sklu~eniot brak (v. ~l. 17 od ZS), postojat pretpostavki takviot brak da ne proizveduva pravni
posledici na teritorijata na RM. Pra{aweto za celesoobraznosta na takviot stav izleguva nadvor od
pravnoto elaborirawe na ovoj problem.
(ZABELE[KA: Vo naredniot broj na ,,Pravnik,, , so ogled na nedostig na prostor vo
ovoj broj, }e bide objaveno prodol`uvaweto na ovoj trud, vo koj }e bidat elaborirani
pra{awata koi proizleguvaat od ZMPP vo vrska so: neva`nosta na brakot, razvodot na
brakot, li~nite odnosi na bra~nite drugari vo slu~aj na neva`nost ili prestanok na brakot,
odnosite me|u roditelite i decata, priznavaweto i utvrduvaweto ili osporuvaweto na
tatkovstvo, odnosno maj~instvo, obvrska za izdr`uvawe me|u rodnini, pozakonuvaweto,
kako i za posvojuvaweto)