Uslovi za odgleduvawe na zelen~ukot:

Prinosot na rastenijata zavisi od pogolem broj na faktori me|u koj

se najzna~ajni produktivnosta na rastenijata (morfolo{ki i fiziolo{ki )
osobini ,ekolo{ki i agrotehni~ki uslovi.

EKOLO[KI USLOVI
Ekolo{kite uslovi podrazbirat dve grupi na faktori i toa: zemji{ni
(edafski) i klimatski .Pove}eto uslovi se zaedni~ki za rastitelnoto
proizvodstvo.

 Po~veni uslovi

Po~vata e prirodna sredina za razvoj na zelen~ukot na otvoreno i

vo za{titen prostor.Razvojot i prinosot na zelen~ukot zavisi od pove}e
faktori kako i od po~venite faktori.Za razlika od proizvodstvoto na
otvoreno vo za{titen prostor e mo`no menuvawe na po~venite uslovi vo
zavisnost od kulturata koja se odgleduva.Pri izborot na zemji{te treba da
se pojde od barawata na rastenijata koj }e se odgleduvaat i nivnite
karakteristiki.Zelen~ukot mora da se odgleduva na odale~enost od 1 - 5
km od industriski fabriki i na odale~enost na 100 - 500 m od
soobrakajnici.Na toj na~in se smaluva zagaduvaweto.

 Nagib na terenot
Za odgleduvawe na zelen~ukot na otvoreno pole najbitno e toa da
se ramni tereni so mali odstapuvawa od 1 - 2 % maksimalno do 5%.Ova e
va`no pri gravitaciono navodnuvawe bidejki dova|a do erozija.Vo
zatvorenite prostori nagibot se regulira da ne dojde do pogolema koli~ina
na voda od potrebnata.

 Ekspozicija na terenot
Ekspozicijata e isto taka va`en faktor koj vlijae na ranostasnosta na
zelen~ukot vo zavisnost od polo`bata na terenot.

 Nivo na podzemni vodi

Za nivsko proizvodstvo na zelen~uk so obzir na plitkiot korenov

sistem (naj~esto se rasprostranuvat vo povr{inskiot sloj na po~vata od 30
- 50 sm).Na polesni po~veni tipovi zemji{ta (pesokliva) po~va poradi
slaboto kapilarno ka~uvawe nivoto na vodata mo`e da bide i povisoko a
na te{ki
tipovi zemji{ta nisko.Na zemji{tata so povisoko niivo na voda treba da se
izvr{at meliorativni merki a zelen~ukot treba da se odgleduva na
podignati lei.Pri proizvodstvo vo zatvoren prostor nivoto na podzemna
voda treba da bide pod 150 sm a pri povisoko nivo neophodno e da se
izvr{ i drena`a.

 Zaplevenost na po~vata

Zaplevenost na po~vata e faktor koj i pred upotrebata na

herbicidite mo`e da bide ograni~uva~ki za proizvodstvoto, za nekoj vrsti
domati ,piperki ,kromid i dr. Pri proizvodstvo direktno od seme.Prvo
treba da se uni{tat plevelite po mehani~ki pat a potoa so tretirawe na
herbicidi no so pretpazlivost bidejki vlijae na odgleduvaweto na
zelen~ukot.

 Tip na po~va

Zelen~ukot se odgleduva na razli~ni po~vi.Me|utoa koga se

postavuva barawe za intenzivno ,ekonomsko proizvodstvo zelen~ukot se
odgleduva na sredno lesni i sredno te{ki po~vi.Za odgleduvawe na
zelen~ukot zna~ajni se fizikite,hemiskite I biolo{kite osobini na po~vata.
Zna~aen e i mehani~kiot sostav za rast i oblik na korenot.Za
gradinarskite vidovi od posebno zna~ewe e odr`uvaweto na strukturata vo
faza na niknuvawe i vkorenuvawe na rasadot.
Nepovolnata struktura so pojava na pokorica go ote`nuva
poniknuvaweto.Pove}e gradinarski vrsti imaat sitno seme pri {to dova|a
do ne ednakvo poniknuvawe.Pri proizvodstvo od rasad povolnata
struktura ovozmo`uva brzo vkorenuvawe I uedna~en porast.Nekoj
rastenija baraat dlaboka i plodna po~va dodeka dru|i baraat po plitka
po~va.Razli~ni vidovi rastenija razli~ni po~veni tipovi.

 Reakcija na po~vata

Zelen~ukot najdobro uspeva na po~vi so neutralna ph 6,5-7,0 a

podobro podnesuva kisela od bazi~na reakcija.Pri kisela reakcija na
po~vata so (ph5,5-6,0) dobro uspeva kompir,
salatata,lubenicata ,renot.Pri slabo kisela do neutralna po~va so (ph 6,0-
7,0) uspeva tikvi~ka,gra{ok ,celer ,keq pup~ar
A pri slabo bazi~na reakcija na po~vata so (ph 7,0-7,5) uspevat
domat ,diwa grav,karfiol i dr.

 Koncentracija na po~veniot rastvor

Gradinarskite rastenija razli~no reagiraat na promena na

koncentracijata na po~veniot rastvor za {to treba da se obrne vnimanie.
Prema mo`nostite na uspevawe na po~vi so razli~a koncetracija na soli
se delat na tri grupi:

1.Slabo otporni rastenija kako {to se krastavicata, lukot, rotkvicata,

{e}ernata p~enka i dr se o{tetuvaat i zna~itelno se namaluva prinosot pri
koncentracija na soli od 0,1 - 0,4%.

2.Sredno otporni rastenija kako {to se salatata ,luk,i repa kaj niv
zna~itelno se namaluva prinosot pri koncentracija na soli do 0,6%.

3.Silno otporni rastenija kako {to se modriot patlixan, tikvi, lubenica i

blitva mo`at da podnesat koncentracija na soli do 1%.

 Klimatski uslovi

Osnovni klimatski faktori se - temperaturata,svetlinata, vetrovite i

sostavot na vozduhot vlijaat posredno ili neposredno vrz porastot i
razvojot na rastenijata pa od niv zavisi i mo`nosta za odgleduvawe na
rastenijata.

Vlijanie na temperaturata vrz zelen~ukot

Odvivaweto na site `ivotni procesi vo rastenijata e usloveno od

temperaturata.Za sekoe rastenie procesot na rastewe e najbrz pri
optimalna temperatura.Optimalnata temperatura za obrazuvawe na
generativnite organi e pogolema za 7°S Rastenijata vo faza na
vkorenuvawe baraat za 3-5°S poniska temperatura od optimalnata ,a
no}nite temperaturi treba da se povisoki za 4-8°S   poniski od
dnevnite.Vo odnos na potrebata prema temperaturata gradinarskite vidovi
mo`at da se smestat vo tri grupi:
1. Toploqubivi ili termofilni imaat golemi pobaruvawa
prema temperaturata vo tekot na celata vegetacija.Optimalna temperatura
za vegetativen porast e 25°S odnosno vo interval od 22-29°S.Ovie
rastenija dobro podnesuvat visoki temperaturi a nepovolno reagiraat na
niski temperaturi i dova|a do stagnirawe na porastot.Vo ova grupa spa|aat
piperka, modar patlixan,kompir, boranija, diwa,lubenica i dr.

2. Grupa na umereni potrebi sprema toplinata za optimalen razvoj na

vegetativnite delovi e potrebna temperature od 22°
odnosno so interval od 21-26°.Rastenijata od ovaa grupa ne podnesuvaat
visoki temperature a dobro podnesuvaat po niski temperaturi.Rastot
prestanuva na temperatura od 5° a mo`at i da izdr`at na temperature do -
8°S. Vo ovaa grupa spagaat gra{ok,korenest zelen~uk salati.

3. Grupa so mali potrebi otporni se prema niski temperature. Za

vegetativen razvitok potrebna e temperaturea od 17°S Podobro
podnesuvaat niski temperature otkolku visoki. Rastot go prekinuvaat na
temperature od 2°.Mo`at da podnesat od -10 do -15°S.Tuka spa|aat:luk
spana},blitva,{pargla i dr.

Vlijanie na svetlinata vrz zelen~ukot

Intenzitetot na son~evoto zra~ewe posebno svetlinata nejziniot

kvalitet i dol`inata na zra~eweto ja odreduvaat sortata na
zelen~uk.Poznato e deka del od son~evata energija proa|a niz atmosverata
i ostanuva del,za gradinarskite kulturi najgolemo zna~ewe imaat zracite
so branova dol`ina od 380-780 milimikrona.Zna~ewe imaat i
ultravioletovite zraci so dol`ina od 280-380 kako i infracrveni pogolemi
od 780 milimikroni.Ispituvawata poka`uvaat deka vo najpovolnite uslovi
okolu 80-90% od svetlinata apsorbiraat listovite,5-13% se reflektira a
okolu 5-8% listot propu{ta.
Del od svetlinata koj rastenijata ja koristele za odvivawe na
fiziolo{kite procesi e fotosinteti~ki aktivna radiacija i site agrotehni~ki
merki. Vo zavisnost od uslovite prema intenzitetot na svetlosnite
gradinarski vrsti se delat vo tri grupi:
1. heliofilni so golemi pobaruvawa prema svetlinata, toa se vrsti od
ju`no podnebje. Optimalnata fotosinteza kaj ovie kulturi protekuva
pri 30 000 luksa. Tuka spa|aat diwa, lubenica, kompir, piperka,
boranija i dr.
2. mezofilni so sredni pobaruvawa prema svetlinata, ovaa grupa
opfa}a vrsti so poteklo od regioni so kontinentalna klima. Tuka
 spa|aat gra{ok, {pargla, spana}, krastavica. Optimum za procesot
na fotosinteza se potrebni 20 000 luksa.
3. skiofilni so mali pobaruvawa prema svetlinata. Ovie vidovi se
razvivaat pri svetlina od 16 000 luksa. Koristeweto na son~evata
energija e zna~ajno za ostvaruvawe na visoki prinosi. Pri
zgolemuvawe na indeksot na lisnata povr{ina od 1 do 5 FAR. Pri
preminuvawe na svetlinata niz listovite se mkenuva i spektarniot
sostav. Gornite listovi usvojuvaat najve}e plavi i crveni zraci.
Dol`inata na denot vlijae na obrazuvawe na generativnite organi.
Po dol`inata na denot razlikuvame zelen~uk na kratok den (od 10
do 12 ~asovi) lubenica, diwa, krastavica, piperka. Zelen~uk na
dolg den ( preku 14 ~asa) zelka, luk, praz, rokvica i drugi. I
neutralni vrsti kako {to se nekoi sorti gra{ok, piperka koi ne
poka`uvaat barawa za dol`ina na denot no imaat barawa prema
svetlinata.

Vlianie na vodata vrz zelen~ukot

Pri nedostatok na vlaga doa|a do smaluvawe na prinosot i kvalitetot

na proizvodite. Visokata vla`nost nad optimalnoto isto taka negativno
vlijae. Vo odnosot na barawa prema vla`nosta na zemji{teto na
gradinarskite vrsti mo`e da se podelat vo ~etiri grupi.

1. vrsti koi intenzivno crpat voda od zemji{teto i intenzivno ja tro{at.

Ima dobro razvien korenov sistem i nadzemna masa (celer,
kompir).
2. vrsti koi intenzivno usvojuvaat voda da ja koristat ekonomi~no. toa
se vrsti koi imaat dobro razvien koren i listovi koi spre~uvaat
preterano isparuvawe ({pargla).
3. vrsti koi slabo usvojuvaat voda, no ja tro{at mnogu bidejki imaat
slabo razvien koren, a razviena lisna masa (zelka, salata)
4. vrsti koi slabo usvojuvaat voda i slabo ja tro{at bidejki imaat slabo
razvien koren i slabo razviena lisna masa (luk).
Od barawata na gradinarskite kulturi prema vodeniot re`im mo`e da se
vidi tranpiracioniot koeficient. Me|u vrstite so mal transpiracionen
koeficient (300-500) spa|aat korenesti vrsti (cveklo, gra{ok) so sreden
t.k. (500-700) lubenica, piperka i drugi.
Optimalna vla`nost na po~vata za proizvodstvo na zelen~uk zavisi od
mnogu faktori.

Vla`nost na vozduhot
 Vla`nosta na vozduhot e mnogu va`na za rastot i razvitokot na
rastenijata.Pa sprema potrebite na vlagata rastenijata gi delime vo ~etiri
grupi:
1. Gradinarski vidovi koj najdobro uspevaat pri relativna vlaga na
vozduhot od 90-95%(krastavicata)
2. Gradinarski vidovi koj najdobro uspevat pri vlaga od 80-90%.
3. Gradinarski vidovi koj uspevaat pri optimalna vlaga na vozduhot od
75-80%.
4. I vidovi koj uspevaat pri relativna vla`nost od 50-70%,vo ovaa grupa
spagat najgolem br na vidovi.Gradinarskite vidovi imaat golema potreba
od voda, zavisno od vidovite tie koli~ini se dvi`at od 400-800 mm voda.
[to zna~i deka so navodnuvawe treba da se obezbedat okolu 35-75% od
navodnuvaweto.Se primenuvaat najrazli~ni na~ini na navodnuvawe i toa:
povr{insko,so do`dewe,so prelivawe i dr.

Vlijanie na kvalitetot na vozduhot vrz zelen~ukot

Isto taka za razvoj na rastenijata e potreben i kislorodot i jaglerodot

dioksid.Kislorodot na otvoreno go ima i se nadoknaduva so fotosintezata
megutoa vo zatvoren prostor nedostasuva i treba redovno da se
provetruva.Opa|aweto na sodr`inata na SO2 do 0.01% go zaustavuva
procesot na foto sinteza,a (normalnata sodr`ina e 0.03%).A so
zgolemuvawe na koncentracijata do optimum kaj nekoj vidovi se
zgolemuva fotosintezata.Taka krastavicata uspeva pri koncenracija na
SO2 od 0.4-0.5%, piperkata i satatata pri konc. od 0.2-0.3%. Na povr{ina
od eden hektar vo tekot na denot zelen~ukot usvojuva 500-550 kg SO2
{to zna~i deka mu treba milion metri kubni vozduh.Vo blizina na
industriski objekti vozduhot se zagaduva so {tetni gasovi koj vo
pogolema ili pomala mera go spre~uvaat proizvodstvoto na zelen~uk.

Vlijanie na vetrovite vrz zelen~ukot

Slabite vetrovi vlijaat pozitivno so toa {to ja pomagaat

transpiracijata i dova|a do pobrzo oploduvawe.Silnite vetrovi vlijaat
negativno gi kr{at steblata, listovite i dr.
Ladnite vetrovi predizvikuvaat nagli promeni na temperaturata a
toplite {tetno deluvaat na rasteninjata. Poradi za{tita na posevite od
vetrovi dokolku nema se pravat ve{ta~ki vetroza{titni pojasi.

Vlijanie na nadmorskata viso~ina vrz zelen~ukot

 Zelen~ukot naj~esto se odgleduva vo ramni~arski predeli no mo`e
da se odgleduva i na viso~ina i do 600 m, a nekoj sorti kako {to se zelka,
kompir, grav i dr uspevaat do 800 m. Odgleduvaweto vo ridsko-
planinskite regioni ovozmo`uva podobro odgleduvawe na nekoj vrsti
zelen~uk i e za{titeno od vetrovi i mrazevi.

Ekonomski uslovi

Proizvodstvoto na zelen~uk predstavuva edna od naintenzivnite

granki vo rastitelnoto proizvodstvo.Ova intenzivno proizvodstvo bara
golemi investicii i golema rabotna sila.
Rabotna sila- vo prosek e potrebno 1.5-2 rabotnika na hektar a vo
uslovi na navodnuvawe 3-4.Pri proizvodstvo na otvoreno se primenuva
potpolna mehanizacija od obrabotka do berba.A za pomalo proizvodstvo
i za nekoj agrotehni~ki merki rabotna raka.
Reprodukcionen material-so obezbedenosta so reprodukcionen
material (seme,organski i mineralni gubriva i za{titni sredstva) se
opredeluva na~inot i vremeto na proizvodstvo, Samo semeto so visoki
biolo{ki vrednosti osiguruva kvalitetno i ednakvo
poniknuvawe.Upotrebata na mineralni i organski gubriva e vrzana za
specifi~ni vidovi.Zelen~ukot stvara golema organska masa.Pri
obezbeduvawe so mineralni gubriva mora da se pojde od toa deka
gradinarskite vrsti se kaliofilni(imaat pogolemi barawa za kalcium) i deka
vo gradinarstvoto se koristat gubriva za folijarno prihranuvawe.
Organskite gubriva vo gradinarstvoto se koristat dvostruko-sve`i kako
bioenergetski material za zagrevawe na za{titnio prostor(lea).Poradi
golemite potrebi za organsko gubrivo pred se gradinarstvoto e povrzano
so sto~arstvoto.Se smeta deka za eden hektar zelen~uk treba dve krupni
grla dobitok.Upotrebata na za{titni sredstva vo gradinarstvoto e
specifi~na poradi na~inot na proizvodstvo,smena na pove}e sorti vo tekot
na godinata ,kako i poradi toa {to zelen~ukot se koristi sve` vo ishranata

Oprema

Vo gradinarskoto proizvodstvo razlikuvame obi~na zemjodelska

oprema,zaedni~ka za celokupno rastitelno proizvodstvo i specifi~na vo
koja spagaat ,sealka sada~ka dr. Investiciite se neophodni za osnovawe na
gradinarskoto proizvodstvo.Toa se pred se vlo`uvawa vo sistemot za
navodnuvawe kako i objekti (magacin,rabotilnica i dr).
Brojot i goleminata na objektite zavisi od intenzitetot na proizvodstvoto.
 Plasman na zelen~ukot

Zelen~ukot naj~esto sodr`i i pove}e od 90% voda.Takvi proizvodi

te{ko podnesuvaat transport i brzo se rasipuvaat,ne podnesuvat dolgo
~uvawe.Za transport na zelen~ukot se koristat asvaltni pati{ta a za
podolg pat se koristi `elezni~ki soobrakaj.Plasmanot zavisi od pravilen
izbor na sortite.Nepravilniot izbor mo`e da dovede do
neuspeh.Zelen~ukot za sve`a potro{uva~ka mora da ima oblik,boja vkus
koj gi bara potro{uva~ot.Plasmanot predstavuva zna~aen ekonomski
faktorvo proizvodstvoto .