UNIVERZITET SV.

"KIRIL I METODIJ"-SKOPJE
FILOZOFSKI FAKULTET
INSTITUT ZA SOCIOLOGIJA

SEMINARSKA RABOTA PO PREDMETOT:

SOCIJALNA PSIHOLOGIJA

TEMA:
SOCIJALNA PERCEPCIJA

Mentor: Izrabotil:
Prof. D-r Mihajlo Popovski Daniela Apostolova
br.indeks 19905

SKOPJE, 2006
 Sodr`ina

VOVED.......................................................................................................................2

Osnovni procesi na percepcijata...................................................2

Percepcija i pripi{uvawe svojstvo..............................................3

Stimulativna selekcija....................................................................5

Percepiraj}i lu|e: formiraj}i impresii za drugite...............6

Proces na pripi{uvawe sredstva...................................................7

Fizi~ki raspolo`enija (sostojbi)...............................................10

Zaklu~oci za karakteristikite....................................................10

Samo-ostvaruva~ko iska`uvawe...................................................12

ZAKLU^OK...........................................................................................................13

Koristena literatura.......................................................................14

1
 VOVED

Percepcija- zbir na procesi vo koj li~nosta stanuva svesna za informaciite {to se

slu~uva vo okolinata- e u{te eden va`en del od odnesuvaweto na rabotnoto mesto. Ako
sekoj percepira se na ist na~in, svetot }e bide mnogu poednostaven( i mnogu pomalku
vozbudliv!).Sekako, samo edna sporedba e vistinita: - lu|eto go percepiraat edni isti ne{ta
na mnogu razli~ni na~ini. U{tepove}e, lu|eto ~esto pretpostavuvat deka realnosta e
objektivna, deka nie site gi percepirame istite ne{ta na ist na~in. Da ja ispitame ovaa
idea, mo`eme da pra{ame studenti na Univerzitetot vo Florida i Dr`avniot Univerzitet vo
Florida da go opi{eme posledniot fudbalski natprevar pome|u nivnite u~ili{ta.
Najverojatno }e slu{neme dve sprotistaveni prikazni. Razlikite }e proizlezat najmnogu
poradi percepcijata fanovite ”vidoa” ist natprevar no, raska`aa na strogi sprotivni na~ini.

Osnovni procesi na percepcijata

Selektivna percepcija- Selektivna percepcija e proces na isfrlawe na videnite

informacii so koi nie ne se slo`uvame,{to se sprotistavuvaat na na{ite veruvawa. na
primer, da pretpostavime deka upravitelot na firma e isklu~itelno zadovolen od odreden
rabotnik. Upravitelot ima mnogu pozitiven stav za rabotnikot i misli deka vrvno si ja
izvr{uva rabotata. eden den upravitelot zabele`al deka rabotnikot izgleda zafrkava.
Selektivnata percepcija mo`e da predizvika da upravitelot vedna{ veruva na toa {to go
videl. Sli~no, da pretpostavime deka upravitelot formiral mnogu negativna slika za
odreden rabotnik. toj misli deka rabotnikot e o~aen vr{itel na rabotata i nikoga{ ne vr{i
dobra rabota. Koga se slu~uva da se vidi izvr{uvawe na rabotata na visoko nivo od strana
na rabotnikot, toga{ mo`e vedna{ da se zaboravi. Vo edna misla, selektivnata percepcija e
dobitna bidej}i ni dozvoluva da gi zanemarime malite delovi od informaciite. sekako,
dobitokot se javuva samo ako osnovnata percepcija e jasna. Ako selektivnata percepcija
pri~inuva da gi zanemarime va`nite informacii, kako i da e, mo`e da bide osobeno
ograni~uva~ka.

2
 Stereotip- Stereotip e kategorizirawe ili etiketirawe na lu|eto na osnova na edna
osobina, odredeni formi na stereotip mo`at da bidat korisni i efikasni. Po pretpostavka
deka upravitelot veruva deka odredeni ve{tini se va`ni za odredena rabota i deka glavnite
odliki na govorot se presudni da se poseduva dobri ve{tini na komunikacija. Kako
rezultat, koga i da gi intervjuira kandidatite za rabota, toj odr`uva isklu~itelno blisko
vlijanie na glavnite odliki na govorot. Vo prodol`enie tie ve{tini na komunikacija
navistina go predviduvaat izvr{uvaweto na rabotata i toa zgolemuvawe na govornata
komunikacija navistina gi podobruva tie ve{tini, ovaa forma na stereotip mo`e da bide
dobitna. Voobi~aenite osobini spored koi lu|eto ~esto pravat stereotipi se rasata i polot.
Sekako stereotipite od ovie vidovi se neva`ni i mo`at da bidat {tetni. Na primer, da
pretpostavime deka upravitelot za ~ovekovi resursi sozdava stereotip deka `enite mo`at
da izveduvaat samo odredeni zada~i i deka ma`ite najdobro odgovaraat za drugi zada~i.
ponatamu ova se reflektira vrz praksata na vrabotuvawe na upravitelot, toj ili taa, prvo ja
~ini organizacijata gubewe na vreden talent za dvete grupi zada~i, vtoro- prekr{uvawe na
dr`avniot zakon, treto- neeti~ko odnesuvawe.

Percepcija i pripi{uvawe svojstvo

Teorijata za pripi{uvawe svojstva gi nadminuva na{ite sva}awa za toa kako

percepcijata se reflektira vrz odnesuvaweto vo organizacijata.
Teorija za pripi{uvawe svojstva predlaga da go nadminuvame odnesuvaweto i potoa da
gi pripi{eme svojstvata kon nego. Toa e, da se obideme, da objasnime zo{to lu|eto se
odnesuvaat taka. Procesot na pripi{uvawe svojstva e osnovan vrz percepciite vo
realnosta. I ovie percepcii mo`at {iroko da variraat pome|u li~nostite. Na primer, kako {to
e objasneto vo „Rabotite na etikata”, lu|eto }e pripi{at razli~no zna~ewe na programite za
volonteri sponzorirani od kompanii osnovani na nivnite pripi{uvawa na motivi. Delot 4.4
ja ilustrira osnovnata ramka na teorijata za pripi{uvawe svojstvo. Da se zapo~ne
procesot, go nabquduvame odnesuvaweto, ili na{eto ili ne~ie drugo. Potoa, go
ocenuvame odnesuvaweto vo termini na stepeni na konsenzus, postojani i razli~ni.
Konsenzus e veli~ina vo koja istata li~nost se odnesuva na ist na~in vo razli~ni situacii.
Formirawe vpe~atoci ili svojstva spored pri~inite na odnesuvaweto osnovani vrz razli~ni

3
kompozicii na konsenzus, postojanost i razli~itost. Mo`eme da veruvame deka
odnesuvaweto e predizvikano vnatre{no(od vnatre{ni sili vo li~nosta) ili od nadvor( od
sili od okolinata na li`nosta). Na primer, pretpostavi deka nabquduva{ eden od tvoite
podredeni kako neureden ja popre~uva rabotata na drugite, voglavno pravi gluposti od
sebe. Ako mo`e{ da gi razbere{ pri~inite za ova odnesuvawe, mo`ebi bi mo`el da go
promeni{.Ako vraboteniot e edinstveniot koj e anga`iran vo voznemiruva~koto
odnesuvawe (nizok konsenzus), ako se odnesuva vaka nekolku pati sekoja nedela (visoka
sodr`ajnost) i ako si go videl da se odnesuva taka vo drugi uslovi (niska razli~itost)
logi~en zaklu~ok }e bide deka vnatre{nite faktori go predizvikuvaat negovoto
odnesuvawe.
Po pretpostavka, kako i da e, deka ti nabquduva{ razli~en slu~aj: Sekoj vo rabotnata soba
na li~nosta e neureden ( visok konsenzus), i iako odreden rabotnik ~esto e neureden na
rabota (visoka postojanost), nikoga{ ne ste go videle da se odnesuva vaka vo drugi uslovi
(visoka razli~itost) Ovoj slu~aj poka`uva deka ne{to vo situacijata go predizvikuva ova
odnesuvawe- toa e, deka pri~inite za ova odnesuvawe se nadvore{ni.

Stimulativna selekcija

Primerot na dostapna stimulacija kon koja se stremime ne e slu~aen. Osobinite na

stimulativnite odliki se vo interakcija so karakteristikite na onoj koj percepira da go
determinira fokusot na vnimanie.

Osobini na stimulacija. Vo tolpa lu|e so prose~na viso~ina, nie mnogu polesno

zabele`uvame eden visok ~ovek; vo dnevna soba ispolneta so lu|e koi nosat beli ve~erni
palta, nie vedna{ se upatuvame kon onoj koj e vo plav xemper, na pe~atena strana, edniot
zbor so golemi bukvi ili zakoseni mnogu brzo }e bide dofaten od na{eto oko. Vreva koja
e vnimatelno snimena e istotaka zabele`liva ako e modelirana, dodadeno ritam ili
promeni vo ja~inata na zvukot. Nakratko, razli~itosta na stimulativniot intenzitet na
predmet vo relacija so drugi predmeti ima tendencija da go potkrepi primerot na odbrana
stimulacija. Simulaciite {to se sli~ni edni na drugi imaat tendencija da se soo~at so

4
osnovata ( minatoto), dodeka nekoi nesli~ni simulacii }e zastanat kako “ figuri “ nasproti
“ osnovata “.

Dvi`ewe, osobeno nasproti nepodvi`na osnova, koja sekoga{ privlekuva vnimanie.

Mnogu odamna, izrabotuva~ite svatile deka voza~ite ~itko }e zabele`at znak so neonki
vrz koj povremeno svetlo na podeseni sijali~ki sozdava iluzija na dvi`ewe ( kako {to
brojni sopstvenici na du}ani ja kopirale ovaa praksa, rezultira~kata grdost odvede mnogu
zaednici da ja zabranat ovaa forma na reklamirawe). Magioni~arite voobi~aeno gi
zadr`uvaat racete vo zanesni dvi`ewa, da se odvoi publikata od bilo kakov zaklu~ok {to
mo`e da go otkrie trikot.

Novitet vo poleto na stimulacijata isto privlekuva vnimanie na onoj koj percepira.

Reklamatorite postojano baraat nevoobi~aeni i neo~ekuvani sliki da go upravuvaat
vnimanieto na vpivlivoto oko na TV gleda~ot ili ~itatelot na vesnik.

Osobini na onoj koj percepira. Vo nekoe prodol`uvawe, nasledno ili psiholo{kite razliki
vodat do karakteristi~ni tendencii do po~itko percepirawe na odredena stimulacija.
Levorakite instruktori, na primer, imaat tendencija pove}e da se fokusiraat na delot od
u~ilnicata na nivna leva strana; lu|eto variraat na vidovite na zvuci na onie na koi se
najosetlivi.
Gladna li~nost koja vleguva vo hotelska sala za obrok }e ima tendencija da gi ignorira
poubavite mesta so dekoracija ili lusterite, gledaj}i i baraj}i ja samo hranata {to mu e
dostapna. Kolku e posilna potrebata tolku e pogolema tendencijata da se ignorira
neva`nata stimulacija.

Motivacijata ima dvoen efekt na percepcijata: vidot i motiv vlijae vlijae na pravecot na
perceptivniot fokus.Silata na intenzitetot na motivot vlijae na zdivot na perceptivnoto
rastojanie-kolku posilen e motivot, pove}e ograni~en stanuva perceptivniot fokus.
Ironi~no, intenzivnata motivacija mo`e da implicira izvedba ako izvedbata bara osetlivost
da se smirat stimulaciite. Silnite motivacioni izjavi o~igledno aktiviraat kategori~ni
sistemi koi se najrelevantni za rabota so tie motivi i istovremeno prikrivawe na onie

5
kodirani {emi irelevantni za motivot. Kolku pogladen stanuva{, tolku pomalku
perceptiven si za rabotite koi ne se povrzani so hrana.

Percepiraj}i lu|e: formiraj}i impresii za drugite

Nekoj mo`e da ka`e deka nie navistina „ne gi percepirame“ drugite voop{to. Nie
samo go percepirame nivnoto odnesuvawe i nivnite najo~igledni fizi~ki karakteristiki.
Seu{te na{iot vistinski interes za drugite gi opfa}a nivnite gri`i, motivi ,mo`nisti i drug
zbir na svojstva. Ako nie sakame da go smestime nekogo vo termini na idna vrska- kako
prijatel, klient, vraboten ili partner-nie jasno treba da odime nad itnata dostapna
informacija i da vneseme ne{to okolu dispoziciite na taa li~nost.
Proces na pripi{uvawe sredstva

Vo sostavuvaweto na vpe~atokot od nekogo, na{eto prvo barawe e da vpi{eme

nekoja pri~ina za momentalnoto odnesuvawe na li~nosta. Nie morame da odime nad
samoto odnesuvawe da go napravime ona {to se odnesuva za potcrtanite osobini.
Karkteristi~nite imiwa se na{a va`na konstrukcija od percepiraweto lu|e. Kako {to Braun
(1965) ja ozna~uva, polesno e da se potseti{ na nekolku kakrakteristi~ni imiwa otkolku
na slo`enite ilijadnici odnesuvawa koi vsu{nost gi nabquduvame. Tokmu zatoa na{ata
informacija vo procesot {to gi zasega drugite lu|e brzo ozna~uva nabquduvawe na
odnesuvawe na karakteristi~nite imiwa.
[ansite se ako misli{ na nekoj koj go znae{ mnogu dobro, misli{ na taa li~nost re~isi
celosno vo termini na osobini (topol, dru{tven, re{itelen), otkolku specifi~ni postapki.
Da zeeme drug primer, ovoj od rabotnoto mesto: ti nadgleduva{ nekogo mnogu blisku,
vklu~uva{ osoben trud da nadgleduva{ kolku mnogu raboti, i istotaka istotaka si siguren
deka taa znae deka ti dr`i{ bliska proverka na nejze. Kako {to ja nadgleduva{ nejzinata
rabota taa se zadr`uva na zada~ata, ne gre{ej}i ni{to. Kakov prikaz mo`e da nacrta{ za
nejzinata rabotosposobost? Taa raboti vredno, no toa mo`e da se objasni so toa {to taa
znae deka ti ja nabquduva{. Zatoa nemo`e{ da pretpstavi{ so doverba deka rabotlivasta e
edna od nejzinite postojani svojstva. Vsu{nost edna studija od Strikland (1958) poka`uva
deka blisko nadgleduvawe nad pretpostaveniot vrz pot~inetiot go ima to~no ovoj efekt,

6
imeno nedostatokot na doverba deka pot~inetiot }e raboti istotaka vredno ako ne e blisku
nabquduvan.
Nie mo`eme so doverba da gi ozna~ime vnatre{nite pri~ini za odnesuvaweto na odredena
li~nost samo pri odredeni uslovi: koga nitu edni nadvore{ni sili ne vlijaat vrz
odnesuvaweto; koga odnesuvaweto na li~nosta vsu{nost odi nasproti pravecot na bilo
kakvi takvi situacioni sili; ili koga dve ili pove}e od dve nadvore{ni sili }e predizvikaat
ednakvo silni i te{ki , no sprotivni efekti na odnesuvawe so {to ramnote`ata e ograni~ena
od vnatre{ni dispozicii. Ako poznat ne pozdravi ostro, so navredliv streme` nie mo`eme
mnogu dobro da svatime deka negovoto odnesuvawe reflektira laden i negri`en odnos,
ottuka se dodeka silite vo momentot ne go dobijat sprotivnoto vlijanie. Od druga strana
ako se razminuva{ so ovaa li~nost na ulica i toj zastane da ti pomogne so krevawe na
padnatoto par~e za tebe, ti }e po~uvstvuva{ deka negovoto odnesuvawe poteknuva od
negovata qubezna priroda, ottuka nema drugi preovladlivi sili vo situacijata koi baraat da
li~nosta vaka se odnesuva.

Kriterium za pripi{uvawe odnesuvawe

Kelli (1967,1971) razvil model koj predviduva kako nie koristime pove}estrano
nabquduvawe na odnesuvaweto na li~nosta, od vreme na vreme i vo razli~ni situacii, da
se sozdadadat odliki za dispoziciite na li~nosta. Vo modelot na Kelli, ja pripi{uvame
pri~inata ili za li~nost, entitet( koj mo`e da bide ili predmet ili druga li~nost kon koja se
odnesuva odnesuvaweto), ili kontekst. Na{iot zaklu~ok se odnesuva na ovie faktori koi
predizvikuvaat odnesuvawe nasproti odreden identitet vo odreden kontekst. Koga
konsenzusot e visok, nie pomalku sakame da go pripi{eme odnesuvaweto na
vnatre{ni(t.e. dispozitivni) pri~ini.Sodr`ajnosta e stepen do koj li~nosta se odnesuva vo
ovoj stil nasproti poodelen entitet.Koga sodr`ajnosta i razli~itosta se obete visoki, nie
pove}e sakame da go vidime entitetot, otkolku li~nosta, kako(nadvora{nata) pri~ina za
odnesuvaweto. Koga razli~itosta e mala (t.e. li~nosta se odnesuva na toj na~in nasproti
mnogu drugi predmeti ili lu|e),nie zaklu~uvame deka vnatre{na karakteristika e vsu{nost
pri~inata za toa.
Akterot nasproti nabquduva~ot: Odvojuvawe na perspektiva

7
Ima eden va`en isklu~ok na praviloto deka premnogu pripi{uvame uslovenost od
vnatre{nite faktori. Toj isklu~ok zafa}a kako nie go percepirame na{eto sopstveno
odnesuvawe nie voglavno se vrednuvame za na{ite sopstveni postapki vo termini vo
zavisnost od situacijata. Ovoj efekt na akter-nabquduva~(Xons i Nizbet, 1971) e
dokumentiran vo brojni studii. Gi gledame drugite kako se odnesuvaat zatoa {to toa e
na~inot kakvi se tie. Se gledame sebesi kako selektivni vo zavisnost od odgovara~kite
osobini vo stil diktiran od situacijata, znaeme deka imame osobini,no ne gi gledame tie
karakteristiki kako da go kontroliraat na{eto odnesuvawe. Najdobroto odnesuvawe za
ovaa razlika vo pripi{uvaweto na osobini na sebesi nasproti drugite e razlikata vo
vizuelnata perspektiva. Go gledame tu|oto odnesuvawe, no ne go nabquduvame svoeto.
Iako gi gledame rabotite i lu|eto okolu nas i nie odgovarame na niv. ^uvstvuvame deka
pravime {to pravime bidej}i situacijata bara soodveten odgovor, ili ne prisiluva nas da
taka odgovorime. Ova odvojuvawe na perspektivata na akterot nasproti nabquduva~ot
sodr`i koreni za mnogu zagrean argument pome|u rakovoditelot i pod~inetiot ili pome|u
sorabotnicite. Podredenite go iscrtuvaat odnesuvaweto kon postojanosta na resursite,
specijalnostite na klientite, zavisnosta od sorabotnicite, pritisokot na vremeto ili zada~ata
vo okolinata. Rakovoditelite, razgovorno(pregovara~ki) go interpretiraat odnesuvaweto
na pot~inetite ili izvedbata kako produkt na karakterot na li~nostite, stil i kompetentnost.
Za istoto za koe zboruvame, podredenite pove}e sakaat da go percepiraat odnesuvaweto
na rakovoditelot {to se dol`i na temperamentot na rakovoditelot ili menaxerskata
sposobnost, dodeka rakovoditelite ~uvstvuvaat deka nivnoto odnesuvawe e diktirano od
pritisoci na organizacijata, visoki direktivi od rakovodstvoto i ograni~uvawa na rabotnite
grupi.

Fizi~ki raspolo`enija (sostojbi)

Na{ite zaklu~oci za karakteristikite na drugite proizleguvaat ne samo od nabquduvawata

na odnesuvaweto no istotaka i od nabquduvawata na nivnite fizi~ki karakteristiki. Takvi

8
zaklu~oci ~esto se osnovaat na preovladuva~ki stereotip so somnitelna va`nost-kako
zabele{kite deka crvenokosite lu|e se prevrtlivi, sinookite se donekade ladni i nastrani,
visokite lu|e imaat pove}e samodoverba, popolnetite lu|e se plitki negri`ni za sebe.
Fizi~kite raspolo`enija (sostojbi) {to prika`uvaat pol ili pripadnost kon etni~ka grupa
mo`e istotaka da sugeriraat stereotipni karakteristiki. No, najprodornoto vlijanie vrz
fizi~kite sostojbi okolu zaklu~ocite za karakteristikite e osnovnata percepcija za fizi~kata
privle~nost na nekoj drug.

Zaklu~oci za karakteristikite

Dotamu do kade {to diskutiravme kako onie {to percepiraat vpi{uvaat karakteristika na
percepiraniot drugi na osnova na zaklu~oci sozdadeni ili od odnesuvaweto na
nabquduvanite fizi~ki osobini ili vpe~atokot pri pozdravuvawe. Na{ite procesi na
zaklu~uvawe retko ostanuvaat, kako i da e, so edinstvena karakteristika. Sekoj od nas se
stremi da misli na kup karakteristiki ili karakteristiki {to odat zaedno. Kako {to Bruner,
[apiro i Taguiri (1958) opi{ale, lu|eto imaat implicitni teorii za li~nosta(karakterot) okolu
vrkite pome|u edna karakteristika i druga. Na primer, vie mo`e da veruvate deka lu|eto koi
se dare`livi se voobi~aeno istotaka i ~esni i sre}ni; deka nekoj koj e mnogu ureden isto
taka ima da bide i to~en i efikasen. Nekoi implicitni teorii za li~nosta izgleda deka se
{iroko rasprostraneti; drugi se pove}e osobeni.
Efektot na takvite teorii e deka, vistinito ili ne, nie koristime dokaz za edna karakteristika
da poka`eme postoewe na drugi. Mnogu pova`no, nie ~esto ne gi razbirame takvite vtoro-
stepeni zaklu~oci ( prvo-stepeni zaklu~oci se onie vcrtani od nabquduvano odnesuvawe
ili fizi~ki svojstva) vsu{nost bile stvoreni bez direktno nabquduvana osnova. So drugi
zborovi ako nabquduva{ deka Valter go odr`uva biroto i rabotata mnogu uredno i ~isto,
va{iot vpe~atok mo`e vedna{ da se dvi`i od “ toj e uredna li~nost “ do “ toj e efikasen i
to~en “. Dali ti ne razbira{ deka nema{ dokaz za negovata efikasnost i to~nost.
Teorijata za impliciten karakter ni ovozmo`uva da zememe malku informacii za nekoj na
dolg rok. O~igledno ova pottiknuva interakcija so drugite i praveweto na sudovi na koi
takvata interakcija po~iva. Drugata strana na pari~kata e {to kolku pove}e odime nad
informacijata {to ni e dadena nam , tolku pogolema e verojatnosta za gre{ka. No {to ?

9
Dali nie nesmeeme da gi povtorime na{ite impresii od drugite vo svetlo na nova
informacija?.

Prv vpe~atok. Ko{nicata za ekspirimentalni dokazi rasprava za prvi~niot efekt za na{iot

vpe~atok vo drugite. Vpe~atoci formirani od po~etni sudiri so nekoj koj vr{i
neproporcionalno vlijanie na na~inot na koj nie prodol`uvame da gi percepirame.
Eksperimenti (kako Lu{ins, 1957) so ovoj fenomen poka`uvaat deka, koga subjektot
prima kontradiktorni informacii za li~nost, poranite informacii dominiraat da zaokru`at
vpe~atok {to go pravat. Na primer, ako prv se izlo`i{ na ne~ii sugestii od minliva priroda
i poodelni nabquduvawa toa poka`uva odvoen kvalitet, }e misli{ pove}e na li~nosta kako
ekstrovertna. Kako {to Braun (1965) komentira, ” prvite impresii izgleda kako da se
kriti~ni kako {to voobi~aeno velat deka bile u~ili{tata za sekretarki ”.

Samo-ostvaruva~ko iska`uvawe

Na{ata percepcija vrz predmet ne vlijae vrz samiot predmet. No na{iot vpe~atok od lu|
eto mo`e, najmalku indirektno, da vlijae na nivnoto odnesuvawe.
U{tepove}e, po~etnite pogre{ni vpe~atoci od strana na onoj {to percepira mo`at da go
vodat nego da formira odnesuvawe na celnata li~nost vo stil koj }e izgleda deka }e go
oceni originalniot vpe~atok.
Psiholozite Robert Rozental i Lenore Jakobsen (1968) odbrale osnovno u~ili{te vo
sosedstvo od poniska klasa i im dale na site deca neverbalen (neusen) test za
inteligencija. Tie im objasnile na nastavnicite deka testot mo`e da gi poka`e ”
intelektualnite cvetovi ” ili deca ~ija inteligencija }e poka`e nenadejna operacija na
razvoj. Rozental i Jakobsen po slu~en izbor odbrale 20 procenti od grupata deca vo
sekoja prostorija i im gi dale imiwata na u~enicite na nastavnicite. Na nastavnicite im
bilo ka`ano deka ovie deca }e stanat ”intelektualni cvetovi ”. Vsu{nost, nemale realna

10
osnova , od testo ili podrugo, za da se o~ekuva bilo kakov pogolem intelektualen razvoj
vo ovie deca , {tom bile odbrani po slu~aen izbor: bilo kakva razlika pome|u ovie deca i
drugite ostanuva samo vo vpe~atocite na nastavnicite. Osum meseci podocna.
istra`uva~ite gi povtorno testiraat u~enicite. Onie za koi u~enicite mislele deka }e ”
cvetaat ” poka`ale pogolem rast vo koeficientot na intelegencija od 4 poeni, dodeka
drugite kontrolirani deca , vo prosek, ne go zgolemile koeficientot na intelegencija.

Zaklu~ok

Vo percepiraweto na svetot okolu nas , ne polagame smetka za site potencijalni

stimulacii. Na{ite setilni organi se fokusiraat selektivno,Ograni~eni vo del od
karakteristikite na stimulacionite predmeti i vo odreden del od na{ite osobini kako {to e
sostojbata na motivacija. Nie aktivno koristime sistemi na kategorii da ja pretvorime i
poednostavime setilnata stimulacija. Koristej}i vakvi kategori~ni {emi nie sostavame
zaklu~oci i predeviduvawa {to go vodat odnesuvaweto.
Percepcijata e proces vo koj nie koristime nabquduvawa na odnesuvawata i fizi~kite
vnatre{ni osobini. Nie rabotime niz procesot na zaklu~uvawe i sozdavawe vnatre{ni ili
nadvopre{ni pri~ini za odnesuvaweto. Tipi~no, nie se stremime da ja procenime li~nosta
(kako sprotivno na situacijata) kako uslovena sila. Gi potcrtuvame fizi~kite osobini-kako
{to se li~nata privle~nost ili pripadnosta na etni~ka grupa-koristime faktori za
zapoznavawe ili stereotipi vo formirawe na vpe~atok za odredeni karakteristiki.
Ponatamu, na{ite koncepcii na kako karakteristikite odat zaedno kako paketi (implicitni
teorii za karakterot) ne nosat da zaklu~ime nekoi karakteristiki od dokaz koj {to opfa}a i
drugi karakteristiki na{iot vpe~atok od lu|eto ne kako onie za predmeti, mo`e indirektno
da go oblikuva nivnoto odnesuvawe niz namerata vo koja nie postapuvame spored na{ite

11
vpe~atoci. Ovoj efekt formira osnova za samo ostvaruva~ko iska`uvawe, vo koe
originalno gre{nite vpe~atoci vodat kon odgovor-kontra odgovor na delovite koi se ~ini
go potvrduvaat originalniot vpe~atok. Dinamikata za celata koncepcija ima direktni
zaklu~oci za utvrduvawe na upravuvanata izvedba, posebna ako taa izvedba ne e
zadovoluva~ka. Istotaka efektot na faktorite na zapoznavawe i sebe ostvaruva~koto
iska`uvawe kombinira da se opfati va`nosta na intervjuto za rabota.

Koristena literatura

D-r Verica, Stamenkova-Trajkova. Mentalna higiena. NIP

"Studentski Zbor" Skopje, 2001.

D-r Nikola, Rot. Socijalna interakcija. Avtorizirana skripta, Dru{tvo

na psiholozi SR Srbija, Belgrad, 1978.

Podatoci od internet ( google-prebaruva~).

12