GLASBENE ŠOLE – ZAKONODAJA

cilji in naloge vzgoje in izobraževanja v glasbeni šoli

- odkrivanje in razvijanje glasbene in plesne nadarjenosti
- sooblikovanje osebnosti in načrtno izboljševanje gl. izobraženosti prebivalstva
- doseganje znanja in pridobivanje izkušenj za začetek delovanja v ljubiteljskih instrumentalnih ansamblih, orkestrih, pevskih zborov ter
plesnih skupinah
- pridobivanje znanja za nadaljnje glasbeno in plesno izobraževanje
- umetniško doživljanje in izražanje
- osebnostni razvoj učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja
- vzgajanje za strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanju z drugimi
- vzgajanje za multikulturno družbo, ohranjanje lastne kulturne in naravne dediščine

ve, kdo se v glasbeni šoli lahko izobražuje (udeleženci)

V glasbeni šoli se lahko izobražujejo predšolski otroci, učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študentje višjih in visokih šol ter odrasli (v
nadaljevanju: učenci) pod pogoji, določenimi z vzgojno-izobraževalnimi programi osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja.

pozna vzgojno-izobraževalne programe v osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju ter trajanje le – teh,
program predšolske glasbene vzgoje (1 leto), program glasbene pripravnice (1 leto), program plesne pripravnice (3 leta), glasbeni program (4, 6 oz.
8 let), plesni program (4 oz. 6 let)

pojasni, kaj vsebuje obvezni del glasbenega in plesnega programa,

Glasbeni in plesni izobraževalni program vsebujeta obvezne predmete, določila o korepeticijah in nastopih učencev, za zelo nadarjene učence pa še
dodatni pouk za seznanjanje z obsežnejšim in zahtevnejšim programom oziroma dodatne priprave na državna in mednarodna tekmovanja.

našteje, katere skupine instrumentov ali predmetov se poučujejo v osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju,
1. orkestrski instrumenti in petje
godala: violina, viola, violončelo, kontrabas, pihala: flavta, oboa, klarinet, saksofon, fagot, trobila: rog, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila,
tolkala, petje;
2. drugi instrumenti:
instrumenti s tipkami: klavir, orgle in harmonika, brenkala: kitara, harfa, kljunasta flavta;
3. ples: balet, sodobni ples;
4. komorno-ansambelska igra;
5. orkester: godalni, pihalni, harmonikarski, simfonični;
6. nauk o glasbi in solfeggio;
7. predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica;
8. ljudska glasbila: citre, tamburice, diatonična harmonika.

ve, katere obvezne predmete mora izvajati javna glasbene šola,

Javna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj petih orkestrskih instrumentov – obvezno iz godal, pihal, trobil, klavirja, nauka o glasbi oziroma
solfeggia, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra.

našteje obvezne predmete zasebne glasbene šole,

Zasebna glasbena šola mora izvajati pouk najmanj treh orkestrskih instrumentov iz prve do tretje alinee prve točke 7. člena tega zakona (godala,
pihala, trobila) skupaj za najmanj 2 oddelka individualnega pouka. Določila prejšnjega odstavka ne veljajo za zasebno glasbeno šolo, ki se ustanovi
za plesni program. Program zasebne glasbene šole mora pri predmetih oziroma instrumentih iz prvega odstavka tega člena zagotavljati učencem
vsaj enakovreden standard znanja, kot ga zagotavlja program javne glasbene šole.

opredeli razširjeni program in druge dejavnosti glasbene šole

Glasbena šola lahko poleg instrumentov ali predmetov iz 7. člena tega zakona (godala, pihala, trobila) v okviru razširjenega programa izvaja pouk
predmetov oziroma instrumentov, če jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Glasbena šola lahko organizira in
izvaja tudi druge dejavnosti na področju glasbe in plesa, ki jih določi z letnim delovnim načrtom.

ve, kaj se določa s predmetnikom in učnim načrtom

S predmetnikom se določijo obvezni predmeti za nižjo in višjo stopnjo glasbene šole, tedensko oziroma letno število ur pouka oziroma dodatnega
pouka ter način izvajanja pouka. Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov, cilji in standardi znanja.

zna pojasniti, kako se deli izobraževanje v glasbenih šolah (stopnje) in vzgojno-izobraževalna obdobja,
Izobraževanje v glasbenih šolah se deli na predšolsko, pripravljalno, nižjo in višjo stopnjo. Nižja stopnja glasbene šole se, če tako določa glasbeni
program, deli na prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja 2 leti, in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja 4 leta.

pozna tedensko obveznost učencev na posameznih stopnjah,

Tedenska obveznost učencev na predšolski in pripravljalni stopnji je lahko največ 2 šolski uri oziroma 3 šolske ure pri plesu. Na nižji stopnji
glasbene šole je lahko tedenska obveznost učencev največ 8 šolskih ur v glasbenem oziroma plesnem programu, če glasbeni program določa dve

2
vzgojno-izobraževalni obdobji, pa v prvem največ 4 šolske ure, v drugem pa največ 8 šolskih ur. Na višji stopnji glasbene šole je lahko tedenska
obveznost učencev največ 9 šolskih ur oziroma največ 13 šolskih ur pri plesu. V skladu z izobraževalnim programom traja ura individualnega
pouka 20, 30 oziroma 45 minut, ura skupinskega pouka pa 45 oziroma 60 minut.

pojasni pojme: razred, oddelek, učna skupina,

Glasbena šola izvaja vzgojno-izobraževalno delo po razredih, oddelkih in učnih skupinah. Razred je vzgojno-izobraževalna celota, ki v skladu s
predmetnikom in učnim načrtom obsega učno snov enega šolskega leta. Oddelek individualnega pouka sestavljajo učenci posameznega
instrumenta oziroma skupine instrumentov ali petja. Učenci plesa ter nauka o glasbi in solfeggia so v posameznem razredu razporejeni v oddelke
skupinskega pouka. Učne skupine sestavljajo učenci enega ali več instrumentov in petja pri komorno-ansambelski igri. Standarde in normative za
oblikovanje oddelkov in učnih skupin določi minister, pristojen za šolstvo.

razloži individualni in skupinski pouk,

Pouk instrumetov in petja poteka individualno, pouk drugih predmetov pa skupinsko

pojasni izvajanje pouka (kolikokrat na teden poteka pouk instrumentov, petja, plesa in drugih predmetov),
Pouk instrumentov in petja poteka dvakrat tedensko, pouk plesa do trikrat tedensko, pouk drugih predmetov pa enkrat tedensko.

GLASBA
Individualni pouk petja in instrumenta se izvaja dvakrat tedensko, vendar ne v zaporednih dneh. Izjemoma lahko ravnatelj šole dovoli, da se
občasno ali vse šolsko leto individualni pouk izvaja le enkrat tedensko, če so za to utemeljeni razlogi (npr. večja oddaljenost učenca od šole, slabe
prometne povezave, prilagajanje šolskih obveznosti in drugo).

Pouk predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice se izvaja enkrat tedensko.

Pouk nauka o glasbi se izvaja na nižji stopnji glasbene šole enkrat tedensko po 1,33 šolske ure (60 minut) ali 2 šolski uri (90 minut) oziroma
dvakrat tedensko po 1 šolsko uro (45 minut). Pouk solfeggia se izvaja na višji stopnji glasbene šole enkrat tedensko po 1,33 šolske ure (60 minut)
ali 2 šolski uri (90 minut) oziroma dvakrat tedensko po 1 šolsko uro (45 minut). Trajanje učne ure je odvisno od števila učencev v skupini.
Podrobnejša določila o trajanju učne ure in številu učencev v skupini vsebujejo predmetniki ter normativi in standardi v glasbenih šolah.

3
Pouk komorne igre se praviloma izvaja enkrat tedensko po 1 šolsko uro (45 minut). Vsakoletna zasedba komornih skupin z imeni učencev, ki so
dolžni obiskovati pouk komorne igre, se določi z letnim delovnim načrtom. Podrobnejša določila o komorni igri vsebujejo predmetniki, normativi
in standardi v glasbenih šolah ter učni načrt za komorno igro. Preglednica – Orkester in komorna igra je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

Pouk šolskega godalnega, pihalnega in simfoničnega orkestra se izvaja enkrat oziroma dvakrat tedensko. Pouk ostalih šolskih orkestrov
(harmonikarski, drugi godalni in drugi pihalni) se praviloma izvaja enkrat tedensko. Vsakoletna zasedba orkestra z imeni učencev, ki so dolžni
obiskovati pouk orkestra, in časovni načrt vaj, se določita z letnim delovnim načrtom. Podrobnejša določila o šolskih orkestrih vsebujejo
predmetniki za orkestrske instrumente, normativi in standardi v glasbenih šolah in učni načrt za orkester. Orkester in komorna igra je kot priloga
sestavni del tega pravilnika.

Pri individualnem pouku petja in instrumentov: violine, viole, violončela, kontrabasa, flavte, oboe, klarineta, fagota, saksofona, kljunaste flavte,
roga, trobente, pozavne, tube in drugih koničnih trobil ter tolkal sodeluje tudi korepetitor.

Korepeticije se izvajajo predvsem med pripravami na nastope, tekmovanja in letne izpite ter na nastopih, tekmovanjih in pri izpitih. Pri
individualnem pouku godal, pihal, trobil, tolkal in petja na nižji stopnji glasbene šole, lahko občasno kot korepetitorji sodelujejo tudi učenci
sedmega in osmega razreda klavirja, harfe in kitare. Podrobnejša določila o korepeticijah vsebujejo predmetniki ter normativi in standardi v
glasbenih šolah.

PLES
Pouk plesne pripravnice se izvaja dvakrat tedensko po 1 šolsko uro, vendar ne v dveh zaporednih dneh. Izjemoma lahko ravnatelj šole dovoli, da se
občasno ali vse šolsko leto pouk izvaja enkrat tedensko (npr. večja oddaljenost učencev od šole, slabe prometne povezave, prilagajanje obveznosti
učencem in drugo).

Pouk baleta in sodobnega plesa se v prvem in drugem razredu izvaja dvakrat tedensko, od tretjega razreda naprej pa od dva- do petkrat tedensko.
Podrobnejša določila o trajanju učne ure in številu učencev v skupini vsebuje predmetnik ter normativi in standardi v glasbenih šolah.

Pouk nauka o glasbi se izvaja enkrat tedensko po 1,33 šolske ure (60 minut) ali 2 šolski uri (90 minut). Trajanje učne ure je odvisno od števila
učencev v skupini. Podrobnejša določila o trajanju učne ure in številu učencev v skupini vsebuje predmetnik ter normativi in standardi v glasbenih
šolah.

Pri pouku baletnih skupin z obsežnejšim in zahtevnejšim programom ter pouku baleta in sodobnega plesa na višji stopnji sodeluje tudi korepetitor.
Pri posameznih urah pouka sodobnega plesa oziroma baleta lahko kot korepetitorji sodelujejo tudi učenci višjih razredov tolkal, pihal, kitare,

4
klavirja in harfe. Podrobnejša določila o korepeticijah pri baletu in sodobnem plesu vsebujejo predmetnik ter normativi in standardi v glasbenih
šolah.

navede, kako poteka dodatni pouk v glasbenih šolah in pojasni merila za dodatni pouk ter kdo odloča o uvedbi dodatnega pouka.
Za zelo nadarjene in uspešne učence se lahko od drugega razreda dalje organizira dodatni pouk kot dodatna individualna oziroma skupinska ura
pouka. O uvedbi dodatnega pouka za posameznega učenca oziroma skupino odloča učiteljski zbor šole na predlog učitelja oziroma izpitne komisije
in po posvetovanju z učencem in njegovimi starši. Podrobnejša navodila za izvajanje pouka, izjeme in merila za dodatni pouk, določi minister.

O uvedbi pouka v skupini z dodatnim poukom in prehajanju učencev iz ene skupine v drugo odloča učiteljski zbor šole na predlog učitelja oziroma
izpitne komisije. O uvedbi dodatnega pouka iz druge alinee prejšnjega člena odloča ravnatelj šole po pridobitvi poprejšnjega soglasja ministrstva za
šolstvo, znanost in šport. O vključitvi učenca v skupino z dodatnim poukom oziroma z zahtevnejšim in obsežnejšim programom se mora učitelj
oziroma ravnatelj posvetovati z učencem in njegovimi starši in si pridobiti njihovo soglasje.

Dodatni pouk se lahko odobri:

– za učence petja in instrumentov od drugega razreda naprej, ki so svojo nadarjenost dokazali z najmanj 90% možnih točk na zadnjem državnem
tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v solističnih disciplinah, –
izjemoma tudi za učence petja in instrumentov od drugega razreda naprej, ki svoje nesporne glasbene nadarjenosti niso dokazali na državnem
tekmovanju, pač pa na drug primerljiv način.
Status učenca z dodatnim poukom morajo učenci potrjevati z udeležbo in uspehi na prihodnjih državnih tekmovanjih kot solisti ali člani komornih
skupin, v letih, ko ni tekmovanj, pa z odličnim letnim uspehom in zelo uspešnimi javnimi nastopi.

pozna sestavine letnega delovnega načrta glasbene šole.

Izobraževalno delo v glasbeni šoli se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti:
– obseg in razporeditev pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela,
– razporeditev učencev po predmetih, oddelkih individualnega in skupinskega pouka,
– zasedbe komornih skupin in šolskih orkestrov,
– razpored nastopov in tekmovanj,
– načrt vpisa,
– roke za opravljanje izpitov,

5
– strokovno izobraževanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev,
– sodelovanje s starši,
– sodelovanje z osnovnimi in drugimi šolami ter vrtci,
– sodelovanje z drugimi glasbenimi šolami in kulturno-umetniškimi organizacijami ter
– druge naloge.

zna pojasniti namen publikacije,

S tem pravilnikom se določajo obvezni deli publikacije, s katero glasbena šola (v nadaljnjem besedilu: šola) predstavi značilnosti izobraževalnih
programov, organizacijo dela šole ter predpise, ki urejajo pravice in dolžnosti učencev. Poleg obveznih delov ima publikacija lahko tudi dodatni
del, v katerem učencem in staršem predstavi še druge značilnosti in posebnosti šole. Vsebino dodatnega dela publikacije in njen naslov določi
ravnatelj s soglasjem sveta šole.

Ko šola prvič pripravi publikacijo, jo mora razdeliti vsem učencem šole. V vsakem naslednjem šolskem letu šola najkasneje do konca septembra
izda prenovljeno publikacijo oziroma dodatek k prejšnji z informacijami in spremembami v tem šolskem letu.

ve, kdo določi obvezne dele publikacije in katere vsebine mora le - ta obvezno vsebovati,
1. podatke o šoli:
– ime in sedež šole,
– podatke o ustanovitelju-jih,
– opredelitev šolskega okoliša, določenega z aktom o ustanovitvi, v okviru katerega šola prevzema odgovornost za učence,
– organizacijsko shemo šole,
– prikaz organov upravljanja in strokovnih organov šole;

2. predstavitev programa:
– pregled učnih predmetov, ki jih šola izvaja, ter prikaz števila ur teh predmetov po obveznem predmetniku,
– druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela ter prikaz števila ur teh predmetov,
– načine preverjanja znanja ob koncu vzgojno-izobraževalnih obdobij,
– število učencev v posameznem šolskem letu;

6
3. prikaz organizacije dela šole:
– šolski koledar za šolsko leto,
– predstavitev strokovnih delavcev šole z navedbo predmetov, ki jih poučujejo,
– delovanje šolske knjižnice ter možnosti za izposojo strokovne literature in glasbil,
– program sodelovanja s starši,
– nastopanje učencev,
– sodelovanje z osnovnimi, drugimi glasbenimi šolami, vrtci ter kulturno-umetniškimi organizacijami,
– vpis v šolo in izpitni roki,
– aktivnosti in ukrepe šole za zagotavljanje varnosti učencev,
– seznanitev s predpisi o pravicah in dolžnostih učencev v glasbeni šoli;

4. predstavitev pravil hišnega reda, ki veljajo za učence šole.

Glasbena šola mora učencem in staršem v posebni publikaciji predstaviti pravice in dolžnosti učencev, značilnosti izobraževalnega programa in
organizacijo dela šole. Obvezne dele publikacije določi minister.

pojasni dodatni del publikacije ter kdo določi njeno vsebino,

Poleg obveznih delov ima publikacija lahko tudi dodatni del, v katerem učencem in staršem predstavi še druge značilnosti in posebnosti šole.
Vsebino dodatnega dela publikacije in njen naslov določi ravnatelj s soglasjem sveta šole.

pozna vsebino publikacije zasebne glasbene šole.

Zasebne glasbene šole v publikaciji poleg vsebin, določenih v prejšnjem členu tega pravilnika, predstavijo tudi pedagoška načela, če se njihov
vzgojno-izobraževalni program razlikuje od javnoveljavnega, ter podrobnejšo organizacijo dela na šoli.

pojasni vpis v glasbeno šolo in izvedbo razpisa za vpis,

Učenci se vpisujejo v glasbeno šolo na podlagi razpisa za vpis. Glasbena šola objavi razpis za vpis do konca meseca maja za naslednje šolsko leto.
V razpisu glasbena šola navede izobraževalni program, instrumente oziroma predmete, za katere bo izvajala pouk, predvideno število učencev in
druge pogoje za vpis.

7
Vpis v program predšolske glasbene vzgoje in v program glasbene pripravnice se opravi brez sprejemnega preizkusa. Vpis v prvi razred petja in
instrumenta se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Priporočljiva starost za vpis učenca je določena s predmetnikom. Odstopanje
od spodnje starosti je izjemoma mogoče le za eno leto, in sicer v primeru, ko komisija na sprejemnem preizkusu ugotovi, da ima učenec ustrezno
razvite elementarne glasbene sposobnosti in fizične dispozicije, ki so pogoj za vpis v 1. razred. Izjemoma je mogoče odstopanje tudi od zgornje
starosti. O vpisu učencev, ki odstopajo od priporočljive starosti, odloča ravnatelj šole. Predsednika in dva člana komisije za sprejemni preizkus ter
naloge komisije določi ravnatelj šole. Sprejemni preizkus je sestavni del vzgojno-izobraževalnega dela. Učenec se vpisuje za vsako šolsko leto
posebej.

ve, kako se določi število vpisnih mest in kateri dokument določa vpisne pogoje,
Glasbena šola uskladi število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi, pri čemer daje prednost vpisu bolj nadarjenih učencev ter
učenju orkestrskih instrumentov in petja. Za širitev dejavnosti si mora glasbena šola pridobiti poprejšnje soglasje ministra.

opredeli, kako poteka sprejemni preizkus.

Vpis v glasbene šole se opravi na podlagi opravljenega sprejemnega preizkusa. Sprejemni preizkus se opravlja v glasbeni šoli v rednem roku od 20.
do 30. maja in v naknadnem roku od 20. do 25. avgusta. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena je vpis v program predšolske glasbene
vzgoje in v program glasbene in plesne pripravnice mogoč brez sprejemnega preizkusa. Sprejemni preizkus opravljajo učenci pred vpisom.
Vsebino sprejemnega preizkusa in druge podrobnosti določa izobraževalni program. Komisijo za sprejemni preizkus in njene naloge določi
ravnatelj šole.

ve, kdo in do kdaj mora izdati podrobnejša navodila o razporeditvi pouka in počitnic v tekočem šolskem letu,
Minister.

pozna roke za vpis v glasbeno šolo (razpis za vpis, sprejemni preizkus, roki za vpis).
Glasbena šola vpisuje otroke oziroma učence na podlagi razpisa za vpis, ki ga objavi od 3. do 15. maja za naslednje šolsko leto. Sprejemni preizkus
se opravlja v glasbeni šoli v rednem roku od 20. do 30. maja in v naknadnem roku od 20. do 25. avgusta. Glasbena šola vpisuje učence v 1. razred
od 1. do 10. junija, v 2. in višje razrede pa od 20. do 24. junija za naslednje šolsko leto. Glasbena šola lahko vpisuje učence iz prejšnjega odstavka
tudi naknadno, in sicer od 26. do 31. avgusta.

navede pričetek in konec šolskega leta.

Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta.

pozna organizacijo pouka v šolskem letu (ocenjevalna obdobja),

8
Pouk v šolskem letu je organiziran v dveh ocenjevalnih obdobjih. Prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra do 31. januarja, drugo pa od 1.
februarja do 24. junija.

obrazloži trajanje pouka (število tednov in dni, urnik, trajanje ure individualnega in skupinskega pouka, odmori).
Pouk traja pet dni v tednu, razen če minister, pristojen za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister), zaradi nadomeščanja dneva pouka v
podrobnejših navodilih o šolskem koledarju ne določi drugače. Pouk v šolskem letu traja največ 38 tednov po pet dni v tednu, vendar ne manj kot
skupno 189 dni. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko pouk v posameznem tednu traja šest dni, če je tako določeno v letnem
delovnem načrtu šole. Tedenski razpored ur pouka po predmetniku in tedenski razpored drugega vzgojno-izobraževalnega dela se določita z
urnikom. V skladu z izobraževalnim programom traja ura individualnega pouka 20, 30 oziroma 45 minut, ura skupinskega pouka pa 45 oziroma 60
minut. Če skupinski pouk traja strnjeno tri oziroma štiri ure dnevno, imajo po drugi uri pouka učenci 10 do 15 minutni odmor.

navede pouka proste dneve in vrste ter trajanje počitnic.

Pouka prosti dnevi so:
– z zakonom določeni državni prazniki in drugi dela prosti dnevi,
– šolske počitnice in nedelje,
– sobote, razen če ni z letnim delovnim načrtom šole oziroma navodili ministra zaradi nadomeščanja dneva pouka drugače določeno.
Za učence je pouka prost dan tudi dan šole, ko šola za učence organizira različne dejavnosti in aktivnosti, opredeljene v letnem delovnem načrtu.
Glasbena šola lahko v letnem delovnem načrtu določi, da se dva dneva pouka v šolskem letu izvedeta v drugem terminu, kot ju za pouk določa
šolski koledar, ne more pa ju izvesti na dan, ko pouk že poteka. Dneva ne smeta biti določena v istem tednu, razmik med njima pa mora biti
najmanj teden dni.

Učenci glasbenih šol imajo: jesenske, novoletne, zimske, prvomajske in poletne počitnice: Jesenske počitnice trajajo praviloma en teden v času
praznikov (31. oktobra, 1. novembra). Ti prazniki so sestavni del počitnic. Novoletne počitnice trajajo od 25. decembra do izteka novoletnih
praznikov. Zimske počitnice trajajo en teden in so razporejene v dve časovni obdobji izmenično po območjih statističnih regij. Prvo obdobje se
začne tretji ponedeljek v februarju, drugo obdobje pa naslednji ponedeljek. Učenci glasbenih šol z območja Gorenjske, Goriške, Notranjsko-kraške,
Obalno-kraške, Osrednjeslovenske in Zasavske statistične regije ter občin Jugovzhodne Slovenije: Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje,
Osilnica in Kostel imajo zimske počitnice v prvem obdobju v tistem šolskem letu, ki se začne z liho letnico, kadar se šolsko leto začne s sodo
letnico, pa v drugem obdobju. Učenci glasbenih šol z območja Jugovzhodne Slovenije (razen občin iz petega odstavka tega člena), Koroške,
Podravske, Pomurske, Savinjske in Spodnjeposavske statistične regije imajo zimske počitnice v prvem obdobju v tistem šolskem letu, ki se začne s
sodo letnico, kadar se šolsko leto začne z liho letnico, pa v drugem obdobju. Prvomajske počitnice se začnejo 27. aprila in trajajo do izteka
prvomajskih praznikov. Poletne počitnice trajajo od konca pouka do 31. avgusta.

9
pojasni, kdaj strokovni delavci izrabijo letni dopust,
Strokovni delavci izrabijo letni dopust med jesenskimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami, večino dopusta pa med poletnimi
počitnicami. V teh obdobjih se lahko vključujejo tudi v programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v skladu z letnim delovnim načrtom
šole.

ve, kdaj se lahko strokovni delavci vključujejo v programe strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja,
Za vsakega strokovnega delavca šola z letnim delovnim načrtom načrtuje med jesenskimi ali zimskimi počitnicami najmanj dva dni, med poletnimi
počitnicami pa najmanj tri dni nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev se lahko
načrtuje namesto med jesenskimi ali zimskimi počitnicami tudi na proste sobote.

pojasni, s katerim dokumentom šola načrtuje strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev.

Letni delovni načrt.

pozna roke za opravljanje letnih in popravnih izpitov,

Letne izpite učenci opravljajo v junijskem roku od 11. do 20. junija; v jesenskem roku od 20. do 31. avgusta in od 10. do 15. septembra ter v
zimskem roku od 20. do 30. januarja. Učenci zaključnega razreda osnovne šole in zaključnega razreda srednje šole lahko v glasbeni šoli opravljajo
letni izpit tudi v majskem roku od 15. do 20. maja. Popravne izpite učenci opravljajo od 20. do 30. junija ali od 20. do 30. avgusta. Popravni izpit
učenec lahko opravlja le enkrat v posameznem šolskem letu in le enkrat v istem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V teh rokih lahko opravljajo
izpite tudi učenci, ki niso vpisani v glasbene šole. Izjemoma lahko ravnatelj določi tudi dodatne izpitne roke.

V glasbeni šoli so letni in popravni izpiti. Predsednika in dva člana izpitne komisije določi ravnatelj šole. Letni izpit opravljajo učenci petja in
instrumentov ter solfeggia, in sicer praviloma ob koncu pouka od prvega razreda naprej. Učenci klavirja, harmonike, violine, violončela, harfe,
kitare in kljunaste flavte opravljajo izpit šele ob koncu pouka od drugega razreda naprej. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec pri
izpitu ob zaključku nižje stopnje pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih sestavin igre ali petja in si pridobiti pozitivno mnenje
izpitne komisije in učiteljskega zbora. Popravni izpit opravljajo učenci iz nauka o glasbi od drugega razreda naprej in iz solfeggia. Popravni izpit
lahko opravlja učenec le enkrat v posameznem šolskem letu oziroma le enkrat v istem vzgojno-izobraževalnem obdobju ali isti stopnji. Če učenec
popravnega izpita ne opravi, ponavlja razred nauka o glasbi oziroma solfeggia. Pri instrumentu in petju učenec ne opravlja popravnega izpita.

V javni glasbeni šoli lahko opravljajo izpit iz instrumenta, petja, nauka o glasbi in solfeggia tudi učenci, ki niso vpisani v glasbeno šolo. Za
pridobitev spričevala morajo opraviti izpite iz vseh predmetov posameznega razreda. Učenec se mora prijaviti k izpitu najmanj 14 dni pred izpitnim
rokom, odjaviti pa vsaj 3 dni pred opravljanjem izpita. V prijavnici mora biti navedena izpitna snov in druga predelana snov, ki je določena z

10
učnim načrtom. Izpitna komisija lahko določi, da učenec na izpitu izvaja tudi del snovi, ki sicer ni prijavljena kot izpitna snov, je pa v prijavnici k
izpitu navedena kot druga predelana snov, določena z učnim načrtom. Pred opravljanjem izpita mora učenec poravnati stroške izpita, ki jih določi
svet šole.

ve, kdaj se učencem razdelijo pisna obvestila o učnem uspehu (ob koncu posameznih ocenjevalnih obdobij),
Pisna obvestila o učnem uspehu učencev ob koncu posameznih ocenjevalnih obdobij se učencem razdelijo zadnji dan pouka v posameznem
ocenjevalnem obdobju. V obvestila in spričevala se vpiše datum zadnjega dne pouka v ocenjevalnem obdobju oziroma šolskem letu oziroma dan,
ko je učenec opravil popravni ali letni izpit.

ve, kdaj se učencem razdelijo letna spričevala in spričevala o končani glasbeni šoli.
Spričevala se učencem razdelijo zadnji dan pouka oziroma najkasneje tri dni po končanem pouku. V obvestila in spričevala se vpiše datum
zadnjega dne pouka v ocenjevalnem obdobju oziroma šolskem letu oziroma dan, ko je učenec opravil popravni ali letni izpit.

razloži, kaj mora šola zagotavljati učencem v času izobraževanja,

Šola zagotavlja učencem:
– obiskovanje pouka in drugih oblik organiziranega izobraževalnega dela,
– razvijanje njihovih sposobnosti,
– pridobivanje kakovostnega in sodobnega znanja,
– upoštevanje individualnih in razvojnih posebnosti,
– prilagoditev dela za zelo nadarjene učence, ki se pripravljajo na državno oziroma mednarodno tekmovanje v znanju,
– dodatni pouk za zelo nadarjene učence za seznanjanje z obsežnejšim in zahtevnejšim programom,
– spoštovanje osebnosti,
– varnost in zaščito pred vsemi oblikami nasilja v šoli, –
izobraževanje v duhu strpnosti in spoštovanja različnosti ljudi, –
pravico do zdravega, varnega in vzpodbudnega delovnega okolja,
– pomoč, kadar jo potrebujejo,
– varovanje osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

pozna dolžnosti učencev v času izobraževanja,

– redno in pravočasno obiskovanje pouka in drugih oblik organiziranega izobraževalnega dela,
– nastopanje na šolskih in drugih nastopih, določenih z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom, šolskim koledarjem in drugimi
predpisi,
– vnaprejšnje obveščanje šole o drugih javnih zunajšolskih nastopih in pridobitev soglasja šole,

11
– spoštovanje drugih in vedenje v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami,
– prispevanje k ugledu šole,
– varovanje ter ohranjanje premoženja šole, lastnine učencev in delavcev šole,
– upoštevanje pravil šolskega in hišnega reda.

(Učenec je dolžan nastopati na nastopih, ki jih organizira šola v skladu z izobraževalnim programom. Na glasbena tekmovanja lahko šola prijavi
učenca le v soglasju s starši. Če učenec nastopa tudi na drugih javnih nastopih zunaj šole oziroma se udeleži tekmovanja, na katerega ga ni prijavila
šola, je dolžan o tem obvestiti glasbeno šolo.)

ve, kako šola seznani učence in njihove starše s pravili o pravicah in dolžnostih učencev med izobraževanjem,
Šola praviloma ob začetku šolskega leta seznani učence in njihove starše s pravili o pravicah in dolžnostih učencev med izobraževanjem. Polnoletni
učenci lahko sami in v celoti urejajo zadeve iz tega pravilnika. Šola sodeluje s starši na roditeljskih sestankih, lahko pa se z njimi dogovori tudi za
druge oblike sodelovanja. Učitelji sodelujejo s starši na govorilnih urah, po internih nastopih ter med navzočnostjo pri individualnem pouku
njihovih otrok. Razpored govorilnih ur in nastopov šola objavi v prostoru, ki je dostopno učencem in staršem.

pozna, kako zadeve iz tega pravilnika urejajo polnoletni učenci,

Polnoletni učenci lahko sami in v celoti urejajo zadeve iz tega pravilnika.

pojasni, kako šola sodeluje s starši.

Šola sodeluje s starši na roditeljskih sestankih, lahko pa se z njimi dogovori tudi za druge oblike sodelovanja. Učitelji sodelujejo s starši na
govorilnih urah, po internih nastopih ter med navzočnostjo pri individualnem pouku njihovih otrok. Razpored govorilnih ur in nastopov šola objavi
v prostoru, ki je dostopno učencem in staršem.

Starši so lahko v dogovoru z učiteljem navzoči pri individualnem pouku svojih otrok. Starši spremljajo razvoj in napredovanje svojih otrok na
razrednih in javnih šolskih nastopih ter drugih oblikah javne predstavitve dela glasbene šole. Starši ne morejo biti navzoči pri opravljanju letnih in
popravnih izpitov svojih otrok.

pozna pravila v zvezi z obiskovanjem pouka in opravičevanjem odsotnosti,

Učenec mora prisostvovati organiziranemu izobraževalnemu delu v skladu z izobraževalnim programom in letnim delovnim načrtom šole. Če
učenec ne more priti k pouku v prvih petih dneh po začetku šolskega leta, mora sporočiti zadržanost. Če tega ne stori, šola obvesti starše in jih
pozove, da v treh dneh obvestijo šolo o vzroku odsotnosti, sicer učencu preneha status učenca glasbene šole. Učenčevo odsotnost od organiziranih

12
oblik izobraževalnega dela morajo starši ustrezno opravičiti. Učenčevo odsotnost učitelj vpisuje v predpisano šolsko dokumentacijo. Starši morajo
šoli najkasneje v treh dneh po učenčevem izostanku sporočiti vzrok izostanka, razen v primeru, določenem v 11. členu tega pravilnika. Če starši
niso obvestili o odsotnosti v roku iz prejšnjega odstavka, jih šola po petih šolskih dneh pozove, da sporočijo vzrok izostanka. Starši morajo
najkasneje v petih šolskih dneh po prihodu učenca v šolo pisno opravičiti njegovo odsotnost. Kadar učenec manjka zaradi bolezni več kot sedem
šolskih dni oziroma več kot tri zaporedne ure individualnega pouka, lahko šola zahteva potrdilo osebnega zdravnika. Če šola v roku iz tretjega
odstavka prejšnjega člena ne prejme opravičila, je odsotnost neopravičena. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko šola upošteva opravičilo,
ki ga učenec iz upravičenih razlogov predloži po izteku roka. O upravičenosti razloga odloči ravnatelj. Ob dvomu v verodostojnost opravičila, šola
o tem obvesti starše, pooblaščeno osebo oziroma zdravstveno službo, ki je opravičilo izdala. Če ugotovi, da je opravičilo neresnično, odsotnosti ne
opraviči. Odsotnost učenca pri posamezni uri organiziranega izobraževalnega dela dovoli učitelj posameznega predmeta. Na podlagi obrazložene
pisne vloge kulturne oziroma druge organizacije ali druge šole, ki jo obiskuje učenec, lahko ravnatelj dovoli odsotnost od organiziranega
izobraževalnega dela največ deset šolskih dni oziroma štiri ure individualnega pouka. Za odsotnost iz prejšnjega odstavka je treba praviloma
zaprositi najmanj tri dni pred odsotnostjo. Šola izjemoma dovoli odsotnost od pouka zadnja dva tedna pred koncem pouka oziroma na dan
izpitnega ocenjevanja znanja.Učenec lahko izostane od organiziranega izobraževalnega dela, ne da bi starši navedli vzrok izostanka, če izostanek
šoli vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko traja največ do pet šolskih dni, in sicer strnjeno ali po delih. Te pravice učenec ne more izrabiti zadnja
dva tedna pred koncem pouka ali izpitnega ocenjevanja znanja.

ve, kako je z izposojo instrumentov in pripomočkov za pouk ter kdo določi pogoje in obveznosti za izposojevalca,
Če ima šola na voljo instrumente in pripomočke za pouk, namenjene izposoji, jih lahko posoja učencem. Pogoje za izposojo ter izposojevalčeve
obveznosti določi svet šole.

Šola lahko izposoja učencem posamezne prenosljive šolske instrumente. Šola izposoja učencem instruktivna notna gradiva in druge zapise glasbe,
ki jih ima v šolski notni knjižnici. Višino prispevka in pogoje za izposojo instrumenta in notnega gradiva določi svet šole

pojasni, kako skrbi šola za varnost učencev,

Šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom:
– oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z normativi in standardi za glasbene šole,
– skrbi, da so objekti, učila, oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti.

ve, kaj se ureja s hišnim redom in kdo ga določi.

13
Ravnatelj določi hišni red, s katerim se uredi predvsem:
– varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo,
– hranjenje garderobe in
– način obveščanja učencev.

ve, za katere aktivnosti učenca se podeljujejo pohvale, nagrade in priznanja ter kdo določi merila in postopek za podeljevanja le – teh.
Učenec lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, nagrado ali drugo priznanje. Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad ali
drugih priznanj določi šola.

Učenca, ki se odlikuje s svojim znanjem, uspehi ali drugim delom, glasbena šola lahko pohvali oziroma nagradi. O pohvalah in nagradah odloči
ravnatelj šole na predlog učiteljskega zbora.

ve, zaradi česa se učencem izrekajo vzgojni ukrepi,

Za neizpolnjevanje obveznosti, kršitve dolžnosti in pravil, določenih s tem pravilnikom, se učencem izrekajo vzgojni ukrepi.

navede vrste vzgojnih ukrepov in za katere kršitve se izrekajo posamezni vzgojni ukrepi,
Vzgojni ukrepi so:
– opomin učitelja posameznega predmeta,
– opomin ravnatelja,
– izključitev iz šole, ki jo izreče učiteljski zbor,

Za lažjo kršitev ali neizpolnjevanje dolžnosti in pravil se učencem izreka opomin učitelja posameznega predmeta (v nadaljevanju: opomin učitelja).
Za težje kršitve in za ponavljajoče lažje kršitve se izreka opomin ravnatelja. Za najtežje kršitve in za ponavljajoče težje kršitve se učenec izključi iz
šole.

navede vrste kršitev (lažje, težje, najtežje),

14
Lažje kršitve so:
– večkratno zamujanje pouka,
– neopravičena odsotnost od organiziranih oblik izobraževalnega dela,
– motenje pouka ali drugih oblik izobraževalnega dela,
– dejanja, ki škodujejo ugledu šole,
– neodgovorno izpolnjevanje šolskih obveznosti,
– neprimeren odnos do sošolcev,
– neprimeren odnos do delavcev šole,
– neprimerno vedenje v šoli,
– malomaren odnos do šolskega premoženja in
– kršitve hišnega reda.

Težje kršitve so:

– ponavljajoče lažje kršitve ali njihovo stopnjevanje,
– tatvine,
– prihod v šolo pod vplivom alkohola ali drog,
– posedovanje oziroma uživanje alkohola ali drog ter alkoholiziranost v šoli,
– namerno poškodovanje šolskega premoženja in premoženja sošolcev ali delavcev šole,
– ponarejanje opravičil ali podpisov staršev,
– prinašanje predmetov in sredstev, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženje šole.

Najtežje kršitve so:

– ponavljajoče težje kršitve ali njihovo stopnjevanje,
– psihično, fizično in spolno nasilje,
– nasilno izražanje nestrpnosti do različnosti ljudi,
– neopravičeno izostajanje od pouka več kot 15 ur v posameznem šolskem letu,
– prodajanje drog ali napeljevanje k uživanju drog, zlasti kadar je zaradi teh kršitev ogroženo življenje ljudi,
– ponarejanje in uničevanje šolskih evidenc, javnih listin ali drugih uradnih dokumentov,
– grožnje s sredstvi, ki lahko ogrozijo varnost ljudi in premoženja in
– večje tatvine ali vlomi.

15
pozna postopek izrekanja vzgojnih ukrepov (predlog, postopek izrekanja, zagovor učenca, izbira vzgojnega ukrepa, stopnjevanje vzgojnih
ukrepov, način odločanja, izbris vzgojnega ukrepa, zadržanje izreka vzgojnega ukrepa, izključitev zaradi neplačevanja prispevkov za materialne
stroške),
Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko da delavec šole ali starši. Postopek izrekanja vzgojnih ukrepov vodi za lažje kršitve
učitelj, za težje in najtežje kršitve pa ravnatelj. Učitelj in ravnatelj vodita pisno dokumentacijo o postopku izrekanja vzgojnega ukrepa (pogovori z
učencem in s starši, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem, pristojnim institucijam in podobno). O uvedbi in poteku postopka zoper učenca se
vodi pisna dokumentacija. Če ravnatelj v izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ter po posvetovanju z učiteljem ali oddelčnim učiteljskim
zborom oceni, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se ravnanje učenca ne obravnava kot kršitev.Vzgojni ukrep je
sestavljen iz izreka, obrazložitve in pravnega pouka in se izreče pisno. Z njim šola seznani starše. Obvestilo o izrečenem vzgojnem ukrepu se vloži
v matični list.Učenec ima pred izrekom ukrepa za težje ali najtežje kršitve pravico do zagovora. Učenca praviloma zagovarjajo starši, lahko pa se
zagovarja sam oziroma mu pri tem pomaga strokovni delavec šole, ki si ga izbere. Če okoliščine kažejo, da bo učencu izrečen opomin ravnatelja ali
izključitev, učitelj oziroma ravnatelj, takoj ko izve za kršitev, obvesti starše in jih pisno pozove na pogovor. Učitelj oziroma ravnatelj se z učencem
lahko pogovori brez navzočnosti staršev, če niso dosegljivi ali če pogovor izrecno odklonijo, o čemer se naredi uradni zaznamek. Če pogovor skliče
ravnatelj, pri tem sodeluje strokovni delavec, ki si ga izbere učenec. Če si učenec učitelja ne izbere sam, pri pogovoru sodeluje učitelj, ki ga izbere
ravnatelj.Pri izbiri vzgojnega ukrepa je treba upoštevati učenčevo osebnostno zrelost, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je
bilo storjeno, postopnost in možne posledice ukrepa ter druge okoliščine, pomembne za izrek ukrepa. Pred izrekom opomina ravnatelja ali
izključitvijo šola obvesti starše oziroma polnoletnega učenca, da lahko najkasneje v treh dneh po prejemu obvestila sporočijo pisno mnenje. Pisno
mnenje da tudi predlagatelj postopka zaradi strojene kršitve in učitelj, ki je bil navzoč pri pogovoru z učencem.Vzgojni ukrepi se praviloma
stopnjujejo. Učenec ne more biti izključen iz šole, če mu poprej ni bil izrečen opomin ravnatelja, razen ob najtežjih kršitvah. Če ob izključitvi ni
izrečena prepoved obiskovanja pouka, ga učenec lahko obiskuje do dokončnosti sklepa o izključitvi.Učiteljski zbor sprejema odločitve o vzgojnih
ukrepih z večino glasov vseh članov. Člani učiteljskega zbora glasujejo o izključitvi s tajnim glasovanjem.Vzgojni ukrepi, ki niso izbrisani, veljajo
do konca šolskega leta. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka oziroma po izbrisu, se obvestilo o izrečenem vzgojnem ukrepu uniči. Ravnatelj
lahko zaradi kršitve postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek kateregakoli vzgojnega ukrepa.Če se pri izreku ukrepa ugotovi pomota
ali napaka, ga je šola dolžna spremeniti ali izbrisati in o tem obvestiti predlagatelja, učenca in starše in s tem seznaniti tudi druge, ki so zanj
vedeli.Učenec je lahko izključen iz šole tudi, če ne plačuje prispevka, ki ga za poravnavanje materialnih stroškov določi svet šole. V tem primeru o
izključitvi učenca odloča ravnatelj. Starši morajo ob vpisu učenca v glasbeno šolo podpisati izjavo, v kateri s podpisom potrdijo, da so seznanjeni z
obveznostjo plačevanja prispevkov in možnimi posledicami neplačevanja.

ve, kako je vzgojni ukrep sestavljen in kako se izreče.

Vzgojni ukrep je sestavljen iz izreka, obrazložitve in pravnega pouka in se izreče pisno. Z njim šola seznani starše. Obvestilo o izrečenem
vzgojnem ukrepu se vloži v matični list.

16
pozna postopek pri ugovoru učenca ali njegovih staršev oziroma skrbnikov zoper izrečene posamezne vrste vzgojnih ukrepov.
Zoper izrečene vzgojne ukrepe lahko učenec vloži pisni ugovor pri ravnatelju šole v treh dneh po prejemu obvestila o izreku vzgojnega ukrepa. O
ugovoru zoper opomin učitelja odloča ravnatelj. Odločitev ravnatelja je dokončna. O ugovoru zoper opomin ravnatelja odloči najmanj tričlanska
komisija, ki jo imenuje ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu ugovora. Med člani komisije mora biti eden, ki ni zaposlen v šoli. Komisija
preveri ustreznost ukrepa najkasneje v sedmih dneh po imenovanju. Odločitev komisije o ugovoru je dokončna. O ugovoru zoper izključitev iz šole
odloči svet šole oziroma zavoda najkasneje v 30 dneh po prejemu ugovora. Ugovor zoper izključitev iz šole ne zadrži izključitve. Odločitev sveta
šole o ugovoru je dokončna. Če učenec ali njegovi starši ne vložijo ugovora, postane odločitev ustreznega organa dokončna po izteku roka za
ugovor.

našteje vrste dokumentacije v glasbeni šoli,

ve, kaj obsega splošna dokumentacija v glasbeni šoli,

razloži, kdo vodi dokumentacijo o poteku vzgojno-izobraževalnega dela in kaj le - ta zajema,

navede, katero vrsto dokumentacije morajo voditi strokovni delavci v glasbeni šoli,

zna pojasniti, kaj obsega dokumentacija o delu organov v glasbeni šoli,

našteje šolske javne listine o učnem uspehu, ki jih glasbena šola izda učencu,

zna našteti še drugo dokumentacijo, ki jo glasbena šola izda po Pravilniku o šolski dokumentaciji v glasbenih šolah.

navede roke za hranjenje dokumentacije (našteje katero vrsto dokumentacije mora šola trajno hraniti, katero najmanj 5 let in katero do konca
šolskega leta).

17
Zap. Naziv dokumenta Vsebina dokumenta Obrazec Čas hranjenja
št. predpiše
minister

1. Knjige in splošni dokumenti

1.1. matična knjiga Podatki o učencih (ime in priimek, EMŠO, datum rojstva) ter podatki o njihovem da trajno
šolanju od vpisa do dokončanja izobraževanja oziroma do izpisa oziroma do
prešolanja učenca na drugo glasbeno šolo.

1.2. matična knjiga učencev, ki niso Podatki o učencih (ime in priimek, spol, datum, kraj in država rojstva), datum izpita da trajno
vpisani v glasbeno šolo in podpis predsednika izpitne komisije ter številka in datum izdaje spričevala.

1.3. šolska kronika Pomembnejši dogodki šole po kronološkem vrstnem redu. ne trajno

1.4. letni delovni načrt Obseg in razporeditev pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela, ne trajno
razporeditev učencev po predmetih, oddelkih individualnega in skupinskega
pouka, zasedbe komornih skupin in šolskih orkestrov, razporeditev nastopov in
tekmovanj, načrt vpisa, roki za opravljanje izpitov, strokovno izobraževanje in
spopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev, sodelovanje s starši,
sodelovanje z osnovnimi in drugimi šolami ter vrtci, sodelovanje z drugimi
glasbenimi šolami in kulturno-umetniškimi organizacijami ter druge naloge.

18
1.5. letno organizacijsko poročilo Splošni podatki o glasbeni šoli ter podatki o obsegu in vsebini vzgojno- da trajno
izobraževalnega in drugega dela v posameznem šolskem letu.

1.6. evidenca izdanih javnih listin Evidenčna številka javne listine, naziv javne listine, podatki o učencu, ki mu je ne trajno
izdana listina (ime in priimek učenca, številka matičnega lista), predmeti in razred,
datum izdaje, učitelj.

19
2. Dokumentacija o delu organov glasbene šole
2.1. zapisnik o sejah sveta šole Kraj, datum in čas seje, naziv organa, prisotni, dnevni red, navedba razprave in ne trajno
sklepov.

2.2. zapisnik o sejah sveta staršev Kraj, datum in čas seje, naziv organa, prisotni, dnevni red, navedba razprave in ne 5 let
sklepov.

2.3. zapisniki o sejah strokovnih Kraj, datum in čas seje, naziv organa, prisotni, dnevni red, navedba razprave in ne trajno
organov: sklepov.
– učiteljskega zbora
– oddelčnih učiteljskih zborov

– strokovnih aktivov 5 let

3. Dokumentacija o delu strokovnih delavcev

3.1. letna priprava na pouk Letna razporeditev ciljev, standardov ter vsebine vzgojno-izobraževalnega in ne do konca
drugega strokovnega dela učiteljev individualnega pouka za vsakega učenca šolskega leta
posebej, učiteljev komorne igre in dirigentov orkestrov.

3.2. sprotna urna oziroma tedenska Metodična in vsebinska priprava na vzgojno-izobraževalno delo pri pouku nauka o ne do konca
priprava na pouk glasbi, solfeggia, predšolske glasbene vzgoje, glasbene in plesne pripravnice ter šolskega leta
sodobnega plesa in baleta.

3.3. mesečna priprava na pouk Metodična in vsebinska priprava na vzgojno-izobraževalno delo pri pouku ne do konca
predmetov, ki se izvajajo individualno. šolskega leta

4. Dokumentacijo o poteku pouka in drugega vzgojno-izobraževalnega dela

4.1. dnevnik individualnega pouka Podatki o posameznem učencu (pregled vpisa, pregled ocen in drugi podatki ob da 5 let
koncu šolskega leta), pregled uspeha in izostankov ob koncu šolskega leta, ime in
priimek, datum, kraj in država rojstva, naslov prebivališča, telefonska številka in
naslov za nujna sporočila, številka matičnega lista, podatki o šoli, ki jo učenec
obiskuje poleg glasbene šole, podatki o ostalih predmetih – razred in učni uspeh,

20
 datum izpita, podatki o izostankih od pouka, podatki o sodelovanju na nastopih in
tekmovanjih, evidenca pouka, podatki o sodelovanju s starši, analiza pedagoškega
dela, podatki o hospitacijah, urnik pouka.

21
4.2. dnevnik skupinskega pouka
nauk o glasbi - orkester
Podatki o učencih v skupini (ime in priimek, razred in oddelek, evidenca prisotnosti da 5 let
pri pouku), številčne ocene učenca ter podatki o dnevnem poteku vzgojno-
izobraževalnega dela, podatki o ostalih predmetih – razred in učni uspeh, datum
izpita, podatki o izostankih od pouka, podatki o sodelovanju na nastopih in
tekmovanjih, evidenca pouka, podatki o sodelovanju s starši, analiza pedagoškega
dela, podatki o hospitacijah, urnik pouka.

4.3. dnevnik skupinskega pouka Podatki o učencih v skupini (ime in priimek, razred in oddelek, evidenca prisotnosti da 5 let
ples - balet pri pouku), številčne ocene učenca ter podatki o dnevnem poteku vzgojno-
izobraževalnega dela, podatki o ostalih predmetih – razred in učni uspeh, datum
izpita, podatki o izostankih od pouka, podatki o sodelovanju na nastopih in
tekmovanjih, evidenca pouka, podatki o sodelovanju s starši, analiza pedagoškega
dela, podatki o hospitacijah, urnik pouka.

4.4. dnevnik skupinskega pouka
predšolska glasbena vzgoja,
pripravnica glasbena, plesna
Podatki o učencih v skupini (ime in priimek, razred in oddelek, evidenca prisotnosti da 5 let
pri pouku), številčne ocene učenca ter podatki o dnevnem poteku vzgojno-
izobraževalnega dela, podatki o ostalih predmetih – razred in učni uspeh, datum
izpita, podatki o izostankih od pouka, podatki o sodelovanju na nastopih in
tekmovanjih, evidenca pouka, podatki o sodelovanju s starši, analiza pedagoškega
dela, podatki o hospitacijah, urnik pouka.

4.5. glasbena beležka Podatki o učencu, poteku pouka, urniku, nastopih, izposoji šolskih not in da /
instrumenta, o uspehu učenca med šolskim letom, ter prostor za medsebojna
obvestila staršev in učiteljev.

5. Dokumentacija o učencih

5.1. prijavnica za vpis v glasbeno šolo Ime in priimek učenca, spol, datum, kraj in država rojstva, prebivališče in da 2 leti
državljanstvo, program in predmet izobraževanja, zapisnik komisije o sprejemnem
preizkusu učenca za vpis v prvi razred oziroma ugotavljanje otrokove
pripravljenosti za vpis v program predšolske glasbene vzgoje oziroma glasbene ali
plesne pripravnice ter mnenje komisije o preizkusu in sprejemu učenca.

5.2. vpisni list Ime in priimek učenca, spol, EMŠO, datum, kraj in država rojstva, prebivališče in da 2 leti
državljanstvo, program, predmete in razred izobraževanja, zdravstvene
posebnosti, katerih poznavanje je nujno za delo z učencem, ime šole, ki jo učenec
obiskuje poleg glasbene šole, razred in oddelek oziroma letnik, v katerega je
vpisan. Vpisni list vsebuje tudi podatke o starših mladoletnih otrok, in sicer ime in

22
priimek, naslov prebivališča, telefonsko številko in naslov osebe, ki ji je mogoče
posredovati nujna sporočila ter izjavo o rednem poravnavanju prispevka za del
materialnih stroškov, ki jih določi svet šole.

23
5.3. matični list Ime in priimek učenca, spol, EMŠO, datum, kraj in država rojstva, prebivališče, da trajno (razen
podatki o napredovanju učenca v naslednji razred oziroma višjo stopnjo glasbene prilog o vzgojnih
šole, podatki o učnem uspehu, pohvale, nagrade, priznanja in pomembnejši ukrepih, ki se ob
uspehi učenca, podatki o napredovanju in dokončanju izobraževanja. Priloga koncu šolskega
matičnega lista so tudi v posameznem šolskem letu izrečeni vzgojni ukrepi. Matični leta izločijo in
list vodi učitelj, in sicer za vsakega učenca za ves čas izobraževanja v glasbeni uničijo)
šoli.

5.4. prijavnica k izpitu Podatki o učencu (ime in priimek, leto rojstva), ime izpitnega predmeta in razred, da trajno
vrsta izpita, podatki o snovi, predelani med letom in o programu za izpit, datum
prijave na izpit ter podpis učenca in učitelja.

5.5. zapisnik izpitov in ocene pri drugih Podatki o učencu (ime in priimek, spol, datum rojstva), ime predmeta in razred, da trajno
predmetih vrsta in datum izpita oziroma datum ocenjevalne konference za ostale predmete,
podatki o izpitni snovi in oceni, prostor za pripombe ter podpis članov izpitne
komisije oziroma učitelja predmeta.

6. Javne listine in potrdila

6.1. spričevalo Podatki o učencu (ime in priimek, datum, kraj in država rojstva), predmet, razred, da /
letna ocena pri posameznem predmetu, šolsko leto, številka matičnega lista,
evidenčna številka in datum izdaje dokumenta.

6.2. spričevalo o končanem programu Podatki o učencu (ime in priimek, datum, kraj in država rojstva), podatki o da /
končanju programa z navedbo razreda pri plesni pripravnici, šolsko leto, številka
matičnega lista, evidenčna številka in datum izdaje dokumenta.

6.3. spričevalo o končani nižji oziroma Podatki o učencu (ime in priimek, datum, kraj in država rojstva), podatki o končani da /
višji stopnji glasbene šole stopnji glasbene šole (nižja oziroma višja stopnja), o končanem programu in
predmetu, šolsko leto, številka matičnega lista, evidenčna številka in datum izdaje
dokumenta.

6.4. izpis iz evidence Podatki o učencu (ime in priimek, datum, kraj in država rojstva), podatki iz izvirne da /
javne listine in klavzula, da je to nadomestna javna listina in enakovredna
izvirniku, ter podatki o izvirni javni listini (naziv, ime in sedež izdajatelja, kraj in
datum izdaje ter evidenčna številka), evidenčna številka nadomestne listine.

6.5. obvestilo o letnih ocenah Podatki o učencu (ime in priimek, datum, kraj in država rojstva), predmet, razred, da /
letna ocena pri posameznem predmetu, šolsko leto, številka matičnega lista,
evidenčna številka in datum izdaje dokumenta.

24
6.6. potrdilo o vpisu Podatki o učencu (ime in priimek, datum, kraj in država rojstva), šolsko leto, da /
program, predmet in razred, namen izdaje potrdila, evidenčna številka, kraj in
datum izdaje.

25
 7. Druga dokumentacija

7.1. obvestilo o vzgojnem ukrepu Podatki o učencu (ime in priimek, datum rojstva), program, predmet in razred, da do konca
šolsko leto, vrsta vzgojnega ukrepa, obrazložitev, kraj in datum izdaje. šolskega leta

7.2. izpisnica iz glasbene šole Podatki o učencu (ime in priimek, EMŠO, datum, kraj in država rojstva), program, da do konca
predmet in razred, šolsko leto ter obrazložitev z navedbo datuma pisne vloge šolskega leta
staršev ter izjavo, da je učenec poravnal vse obveznosti, ki izhajajo iz statusa
učenca glasbene šole, evidenčna številka. Dokument se izda le v primeru, da se
učenec želi med šolskim letom prešolati na drugo glasbeno šolo.

7.3. soglasje staršev o: Podatki o učencu (ime in priimek, datum rojstva), program, predmet in razred, ne 1 leto po
– hitrejšem napredovanju učenca, šolsko leto, podatki o starših (ime in priimek, prebivališče), soglasje, kraj in datum, zaključku šolanja
– uvedbi dodatnega pouka, podpis staršev. učenca
– prijavi učenca na glasbeno
oziroma baletno tekmovanje

7.4. reverz za izposojo šolskega Podatki o učencu (ime in priimek, datum rojstva), program, predmet in razred, ne eno leto po vrnitvi
instrumenta oziroma pripomočka za šolsko leto, podatki o starših (ime in priimek, prebivališče), model, in serijska instrumenta
pouk številka instrumenta oziroma pripomočka za pouk, izjava o skrbnem ravnanju z oziroma
isposojenim instrumentom oziroma pripomočkom, kraj in datum prevzema, podpis pripomočka za
staršev, podpis delavca, ki je instrument oddal. pouk

7.5. druga obvestila staršem Vsebina obvestila, kraj in datum. ne /

7.6. zapisniki roditeljskih sestankov Kraj, datum in čas sestanka, prisotni, dnevni red, navedba razprave in sklepov. ne 5 let

ve, kako se dokumentacija vodi,

Dokumentacija iz tega pravilnika se vodi na predpisanih obrazcih. Minister, pristojen za šolstvo, predpiše naslednje obrazce: spričevala,
matično knjigo, letno organizacijsko poročilo, dnevnik za individualni pouk, dnevnik za skupinski pouk, prijavnico za vpis v gl. šolo,
prijavnico k izpitu, zapisnik izpitov, vpisni list, matični list, gl. beležko, potrdilo o vpisu, izpisnico, obvestilo o vzgojnem ukrepu).
Obliko drugih obrazcev oziroma dokumentacije iz tega pravilnika glasbene šole določijo same. Glasbene šole morajo voditi dokumentacijo
tako, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov v skladu s predpisi.
Glasbena šola vodi evidenco izdanih javnih listin. Glasbena šola, ki vodi evidence oziroma dokumentacijo v elektronskem mediju v enotni
podatkovni bazi, si mora z ustrezno programsko opremo zagotoviti dejansko ločitev uporabe in varovanja podatkov glede na njihovo naravo in
pravico do razpolaganja z njimi. Glasbena šola mora evidence oziroma dokumentacijo, ki jih vodi v elektronski obliki, hraniti tudi v rezervnih
26
kopijah, tako v elektronskem mediju kot tudi v izpisu na papir.Nadomestno spričevalo (dvojnik) sme glasbena šola izdati le, če tisti, ki ga
zahteva, dokaže, da je bilo spričevalo preklicano v Uradnem listu Republike Slovenije. Na nadomestno spričevalo je treba desno zgoraj vpisati
»DVOJNIK«.

Glasbena šola izdaja naslednje javne listine: spričevalo, spričevalo o končani nižji oziroma višji stopnji glasbene šole, spričevalo o končanem
programu (predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica) in obvestilo o letnih ocenah.
(1) Vsaka javna listina, ki jo izda glasbena šola, mora vsebovati ime in sedež šole, evidenčno številko, kraj in datum izdaje, ime in priimek
podpisnika ter njegov podpis in pečat šole.

(2) Javno listino v imenu šole podpiše uradna oseba, ki ima pooblastilo za zastopanje v pravnem prometu, vpisano v sodni register, v skladu z
zakonom in ustanovitvenim aktom šole (praviloma ravnatelj oziroma direktor ali pomočnik ravnatelja ali druga pooblaščena oseba), sopodpiše
pa jo strokovni delavec oziroma druga pooblaščena oseba, če je v obrazcu listine to predvideno.
1) Glasbena šola javno listino izda v izvirniku le enkrat.

(2) Na zahtevo posameznika glasbena šola izda nadomestno javno listino.

(3) Glasbena šola izda naslednje nadomestne javne listine: spričevalo, spričevalo o končani nižji oziroma višji stopnji glasbene šole, spričevalo
o končanem programu (predšolska glasbena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica) in obvestilo o letnih ocenah.

(4) Glasbena šola izda nadomestno javno listino iz prejšnjega odstavka na obrazcu izpis iz evidence.
(5) Izdajatelj nadomestne javne listine navede ime šole oziroma pravnega naslednika, ki razpolaga z uradno evidenco. Izpis iz evidence podpiše
pooblaščena oseba izdajatelja in potrdi pristnost listine s pečatom izdajatelja.

Učencu, ki mu je bila po ugovoru ocena izboljšana, glasbena šola izda novo spričevalo, v katerem se navedejo ocene iz vseh
predmetov.Učencu, ki ima pravico opravljati popravni izpit, oziroma učencu, ki iz opravičenih razlogov ni uspešno opravil vseh obveznosti v
skladu s programom, glasbena šola ob koncu pouka izda obvestilo o letnih ocenah. Po uspešno opravljenem popravnem izpitu v rokih, ki jih
določa šolski koledar, oziroma po uspešno opravljenih obveznostih v skladu s programom, glasbena šola učencu izda spričevalo z ocenami iz
vseh predmetov.

(1) Glasbena šola izda učencu za uveljavljanje pravic po drugih predpisih na njegovo zahtevo potrdilo o vpisu.
(2) Na zahtevo učenca, organov državne uprave ter nosilcev javnih pooblastil glasbena šola izda potrdilo o vpisu zaradi uveljavljanja pravic v
skladu z drugimi predpisi.

27
Vsi dokumenti, ki jih vodi oziroma izdaja glasbena šola, morajo vsebovati ime in sedež šole, ime in priimek podpisnika ter njegov podpis.
Dokumentacija, ki sodi med knjige in splošne dokumente ter vsi izhodni dokumenti morajo vsebovati tudi pečat šole. Vsi dokumenti, ki jih
izdaja glasbena šola, morajo vsebovati tudi evidenčno številko in datum.

Če se naknadno ugotovi, da so podatki v dokumentu nepopolni, netočni ali neažurni, glasbena šola podatke ustrezno dopolni oziroma popravi.
Glasbena šola podatke popravi tako, da v dokumentu prečrta neustrezen podatek, zapiše pravilen podatek in popravek opremi s pečatom,
podpisom odgovorne osebe in datumom popravka ter obrazložitev zapiše v opombe. Prečrtan neustrezen podatek mora ostati viden.
Če se učenec prešola na drugo glasbeno šolo, pošlje glasbena šola matični list šoli, na katero se učenec prešola. Navedena dokumentacija se
drugi šoli posreduje na podlagi njenega pisnega zaprosila.

1) Za dokumente, ki imajo s tem pravilnikom čas hranjenja določen v letih, začne čas teči od 1. januarja naslednjega leta.
2) Ne glede na roke hranjenja, določene v prilogi, mora glasbena šola po navodilih pristojnega arhiva odbrati gradivo iz šolske dokumentacije,
ki je arhivskega pomena.

(3) Dokumentacijo, ki jo glasbena šola trajno hrani, in dokumentacijo, ki jo hrani kot arhivsko gradivo do izročitve pristojnemu arhivu, mora
glasbena šola arhivirati in varovati po predpisih o arhivskem gradivu in varstvu osebnih podatkov.
(4) Glasbena šola lahko v soglasju z ustanoviteljem zagotovi in organizira arhiviranje in shranjevanje dokumentacije zunaj svojih prostorov ali
pa v skupnih prostorih za več šol na določenem območju.

(1) Glasbena šola mora uničiti dokumentacijo z osebnimi podatki po preteku predpisanega roka hranjenja, tako da ni več mogoče ugotoviti
njene vsebine.

(2) Za brisanje podatkov iz elektronsko vodenih zbirk podatkov se uporabi metoda brisanja podatkov, ki onemogoča delno ali celotno
restavracijo brisanih podatkov.

(3) Dokumentacija v obliki izpisa na papir se uniči na način, ki onemogoča branje uničenih podatkov. Fizično uničenje dokumentacije se izvede
komisijsko, o čemer se sestavi zapisnik o načinu uničenja, času in kraju ter predmetu uničenja ter navzočih članih komisije, ki je to izvedla.
(4) Glasbena šola na način, določen v tem členu, uniči tudi neveljavno, neuporabno oziroma poškodovano dokumentacijo.
Vsi dokumenti, ki jih vodi oziroma izdaja glasbena šola, morajo vsebovati ime in sedež šole, ime in priimek podpisnika ter njegov podpis.
Dokumentacija, ki sodi med knjige in splošne dokumente ter vsi izhodni dokumenti morajo vsebovati tudi pečat šole. Vsi dokumenti, ki jih
izdaja glasbena šola, morajo vsebovati tudi evidenčno številko in datum.

28
zna pojasniti preverjanje in ocenjevanje znanja,
S preverjanjem znanja se ugotavlja razumevanje posredovane učne vsebine in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje pred, med in
ob koncu posredovanja novih učnih vsebin. S preverjanjem znanja pred posredovanjem novih učnih vsebin se ugotavlja predznanje.
S preverjanjem znanja med posredovanjem novih učnih vsebin se ugotavlja razumevanje učnih vsebin ter analizirajo in odpravljajo vzroki,
zaradi katerih učenec učne vsebine slabo razume ali jih ne razume. S preverjanjem znanja ob koncu posredovanja novih učnih vsebin se
ugotavlja razumevanje celotne posredovane učne vsebine.
Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje doseženega znanja. Na predšolski stopnji in v pripravnici se znanje učencev ne ocenjuje.
Ocenjevanje znanja določene učne snovi se med šolskim letom opravlja potem, ko je bila učna snov posredovana, utrjena in je bilo preverjeno,
da so jo učenci razumeli in osvojili.

Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem pravilnikom ni drugače določeno. Pri letnih in
popravnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja.

pozna načine ocenjevanja v glasbenih šolah,

Ustno in pisno ocenjevanje, izpiti.

našteje načela za preverjanje in ocenjevanje znanja,

Znanje se preverja in ocenjuje tako, da učitelj:
– upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize, sinteze in interpretacije, obvladovanje praktičnih veščin ter
ustvarjalno uporabo znanja,
– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na učne vsebine,
– omogoča učencu kritično samopreverjanje in samoocenjevanje,
– spoštuje osebnostno integriteto učencev in njihovo različnost ter
– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji

opiše postopke za ocenjevanje znanja in javnost ocenjevanja,

29
Znanje se ocenjuje pri individualnem in skupinskem pouku, nastopih in izpitih. Pri pouku nauka o glasbi in solfeggia se ocenjujejo učenčevi
ustni odgovori, pisni izdelki in projektno delo. Pri pouku in nastopih se ocenjuje znanje učencev iz instrumenta, petja, plesa, komorne igre in
orkestra. Pri izpitih se ocenjuje znanje učencev iz instrumenta, petja, plesa in solfeggia.

pojasni pravico do vpogleda,

Učitelji med šolskim letom pri urah individualnega pouka, na govorilnih urah in roditeljskih sestankih ter pri drugih oblikah sodelovanja starše
oziroma zakonite zastopnike učenca (v nadaljnjem besedilu: starši) seznanijo z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico do vpogleda v pisne
in druge učenčeve izdelke in v njegove ocene v šolski dokumentaciji. Starši imajo pravico do vpogleda le v izdelke ali ocene svojega otroka.

ve, kako poteka ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih,

Učenčevo znanje se ocenjuje sproti in skozi vse ocenjevalno obdobje. Učitelj na začetku vsakega ocenjevalnega obdobja napove roke za pisanje
pisnih izdelkov, ki se ocenjujejo. Pri nauku o glasbi in solfeggiu se znanje oceni najmanj dvakrat v ocenjevalnem obdobju, pri čemer ne smejo
biti vse ocene pridobljene na podlagi pisnih izdelkov. Pri instrumentu in petju se znanje oceni najmanj dvakrat v ocenjevalnem obdobju, pri
plesu, komorni igri in orkestru pa vsaj enkrat. Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov in dejavnosti učenčevo znanje oceniti takoj in
učenca obenem seznaniti z oceno ter jo najkasneje v enem tednu vpisati v ustrezno dokumentacijo. Pisne izdelke mora učitelj oceniti, seznaniti
učence z ocenami in ocene vpisati v ustrezno dokumentacijo v enem tednu po tem, ko učenci izdelke oddajo. Štirinajst dni pred ocenjevalno
konferenco učenci ne pišejo pisnih izdelkov. Če je učenec pri nauku o glasbi oziroma solfeggiu v ocenjevalnem obdobju pri prvem ocenjevanju
ocenjen z oceno nezadostno, ga mora učitelj v istem ocenjevalnem obdobju oceniti najmanj še enkrat. Učencu, ki pri nauku o glasbi oziroma
solfeggiu v ocenjevalnem obdobju ni ocenjen ali je ocenjen z oceno nezadostno, učitelj v dogovoru z njim določi rok za ocenjevanje.

pojasni ocenjevanje pisnih izdelkov,

Če je pri nauku o glasbi in solfeggiu več kot ena tretjina pisnih izdelkov ocenjena negativno, se negativne ocene ne upoštevajo. Ocenjevanje se
ponovi za učence, ki so bili pri prvem ocenjevanju ocenjeni negativno, pa tudi za učence, ki želijo biti ponovno ocenjeni. Upošteva se boljša
ocena. V primeru iz prejšnjega odstavka mora učitelj ugotoviti vzroke za neuspeh učencev in o tem obvestiti ravnatelja. Vzroke za neuspeh
mora analizirati skupaj z učenci oddelka.

ve, kako se znanje učencev ocenjuje po vzgojno-izobraževalnih obdobjih,

Na predšolski stopnji in v pripravnici se spremlja razvoj glasbenih oziroma plesnih sposobnosti učenca glede na cilje, ki so določeni z vzgojno-
izobraževalnim programom.

30
pozna ocene,
Znanje učencev v glasbeni šoli se ocenjuje s številčnimi ocenami. S številčnimi ocenami se oceni znanje učencev na lestvici od 1 do 5.
Številčne ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5). S temi ocenami se ocenjujejo instrument, petje, ples,
nauk o glasbi, solfeggio, komorna igra in orkester. Ocena nezadostno (1) je negativna ocena, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je
ocenjen učenec, ki ne doseže minimalnih standardov znanja, določenih v učnih načrtih.

ve, kdaj se znanje učencev ocenjuje pri izpitu,

Ocene iz prvega ocenjevalnega obdobja in javnega šolskega nastopa so sestavni del izpitne ocene. Učenec, ki se uvrsti na državno tekmovanje
ali doseže viden uspeh na drugem po zahtevnosti enakovrednem tekmovanju, je lahko oproščen opravljanja letnega izpita, oceno pa na predlog
učitelja določi učiteljski zbor. Učenec, ki je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz nauka o glasbi oziroma solfeggia, do konca
šolskega leta opravlja popravni izpit.

našteje vrste izpitov (letni izpiti, popravni izpiti),

V glasbeni šoli so letni in popravni izpiti. Učenec opravlja letne in popravne izpite v glasbeni šoli, v kateri je vpisan. Izpit iz instrumenta in
petja traja največ 30 minut. Izpit iz plesa se opravlja v skupini in traja najmanj eno šolsko uro. Ocene iz prvega ocenjevalnega obdobja in
javnega šolskega nastopa so sestavni del izpitne ocene. Učenec, ki se uvrsti na državno tekmovanje ali doseže viden uspeh na drugem po
zahtevnosti enakovrednem tekmovanju, je lahko oproščen opravljanja letnega izpita, oceno pa na predlog učitelja določi učiteljski zbor.
Učenec, ki je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz nauka o glasbi oziroma solfeggia, do konca šolskega leta opravlja popravni
izpit. Popravni izpit učenec lahko opravlja le enkrat v posameznem šolskem letu oziroma le enkrat v istem obdobju ali isti stopnji. Če učenec
popravnega izpita ne opravi, ponavlja razred nauka o glasbi oziroma solfeggia. Učenec lahko ponavlja razred nauka o glasbi oziroma solfeggia
le enkrat v posamezni stopnji izobraževanja v glasbeni šoli.

pove sestavo izpitne komisije, pojasni ustni in pisni izpit, izpitne roke in prijavo k izpitu,
Izpitna komisija ima predsednika in dva člana. Komisijo imenuje ravnatelj izmed učiteljev glasbene šole. Ustni in pisni izpit se opravlja iz
solfeggia. Učenci, ki niso vpisani v glasbeno šolo, opravljajo ustni in pisni izpit iz nauka o glasbi in solfeggia. Teme in vprašanja za posamezni
izpit morajo biti v skladu z učnim načrtom predmeta za razred, v katerem učenec opravlja izpit. Pisni izpit traja eno šolsko uro, ustni pa 15
minut. Učenec opravlja letne in popravne izpite v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar za glasbene šole oziroma z letnim
delovnim načrtom šole. Učenec opravlja letne izpite praviloma ob koncu pouka v šolskem letu. Ravnatelj lahko dovoli učencu opravljati letne
izpite tudi v drugih rokih, če učenec hitreje napreduje oziroma podaljšuje izobraževanje. Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh
predmetov oziroma iz enega, če ima pisni in ustni del.Učenec oziroma učitelj mora oddati prijavnico k izpitu najkasneje sedem dni pred

31
izpitnim rokom, odjava pa se lahko odda najkasneje tri dni pred izpitnim rokom. Razpored izpitov mora biti objavljen najmanj dva dni pred
izpitnim rokom.

razloži postopek pri ugovoru zoper oceno pri posameznem predmetu,

Če učenec oziroma starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko najkasneje v 3 dneh po prejemu
spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. Ravnatelj po prejemu obrazloženega ugovora preveri, ali je bil ugovor vložen pravočasno.
Nepravočasen ugovor ravnatelj s sklepom zavrže.Če je ugovor pravočasen, mora ravnatelj najkasneje v treh dneh po prejemu imenovati
tričlansko komisijo. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen na šoli. Komisija iz prvega odstavka tega člena najkasneje v
treh dneh po imenovanju na podlagi dokumentacije o ocenjevanju preveri ustreznost ocene. Če to ni mogoče, lahko učenčevo znanje ponovno
oceni pri izpitu. Če se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca o tem takoj obvesti in mu hkrati sporoči datum
opravljanja izpita. Ne glede na to, ali je komisija odločila na podlagi pregleda dokumentacije ali na podlagi ponovnega ocenjevanja znanja
učenca, mora o odločitvi glede ustreznosti ocene starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po prejemu ugovora. Ocena komisije je
dokončna.

pozna možnost opravljanja izpitov učencev, ki niso vpisani v izobraževalni program.

V skladu z določili tega pravilnika lahko v javni glasbeni šoli opravljajo izpit tudi učenci, ki niso vpisani v glasbeno šolo. V primeru iz
prejšnjega odstavka učenci lahko opravljajo letni izpit iz instrumenta, petja, plesa ter nauka o glasbi oziroma solfeggia.

pojasni, kako šola starše obvešča med šolskim letom in ob koncu pouka v šolskem letu.
Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o učnem uspehu učenca. V predšolski glasbeni vzgoji, glasbeni in plesni
pripravnici šola starše med šolskim letom ustno obvešča o razvoju glasbenih oziroma plesnih sposobnosti učenca. Na nižji in višji stopnji ob
koncu prvega ocenjevalnega obdobja šola starše pisno obvesti s številčnimi ocenami. Učenci ob koncu pouka v šolskem letu dobijo spričevala z
letnimi ocenami za posamezne predmete. Na nižji in višji stopnji šola ob koncu pouka izda spričevala s številčnimi ocenami. Če je učenčevo
znanje iz predmeta ob koncu pouka ocenjeno z oceno nezadostno, učenec ne prejme spričevala, obvestilo o uspehu pa se vpiše v obrazec
Glasbena beležka. Učencu, ki konča izobraževanje na nižji stopnji, šola izda spričevalo o končani nižji stopnji glasbene šole. Učencu, ki konča
izobraževanje na višji stopnji, šola izda spričevalo o končani višji stopnji glasbene šole. Ob koncu pouka v predšolski glasbeni vzgoji in
glasbeni pripravnici šola izda učencem spričevala o končanem programu, učencem v plesni pripravnici pa spričevala o končanem programu z
navedbo razreda.

ve, kdaj učenci lahko napredujejo v naslednji razred:

32
 a) učenci nižje in višje stopnje plesnega programa,
Učenci nižje in višje stopnje plesnega programa napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni. Učenec, ki je
uspešno opravil izpit in je pozitivno ocenjen iz drugih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše v naslednji razred.
b) učenci v prvem obdobju glasbenega programa in učenci v drugem obdobju nižje glasbene šole ter učenci na višji stopnji
glasbene šole.
Učenci v prvem obdobju glasbenega programa napredujejo iz prvega v drugi razred ne glede na dosežene ocene pri posameznem predmetu.
Učenci v drugem obdobju nižje stopnje glasbene šole oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, in učenci na višji stopnji napredujejo
v naslednji razred pri posameznem predmetu glasbenega in plesnega programa, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni.

ve, kdaj se učenčevo izobraževanje lahko podaljša za eno leto ter kako lahko napredujejo zelo nadarjeni učenci,
Če učenčevega znanja ob koncu šolskega leta zaradi daljše opravičene odsotnosti, bolezni, preselitve ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ni
mogoče oceniti in njegovo znanje ne zadošča glede na predpisani učni načrt, lahko učenec v drugem obdobju nižje stopnje glasbene šole
oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, ter učenec na višji stopnji glasbene šole izobraževanje podaljša za eno leto. V primeru iz
prejšnjega odstavka je učenec ob koncu pouka neocenjen iz enega ali več predmetov. Za eno leto se lahko izobraževanje na nižji stopnji
glasbene šole podaljša tudi, če je učenec pri instrumentu, petju ali plesu ob koncu šolskega leta ocenjen z oceno nezadostno. V primeru iz
prvega in tretjega odstavka tega člena, lahko učenec opravlja izpit v roku, ki mu ga določi ravnatelj. Zelo nadarjeni učenci, ki so nadpovprečno
uspešni, lahko na predlog učitelja ali izpitne komisije hitreje napredujejo. O tem odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.

razloži hitrejše napredovanje,

Zelo nadarjeni učenci, ki so nadpovprečno uspešni, lahko na predlog učitelja ali izpitne komisije hitreje napredujejo. O tem odloča učiteljski
zbor v soglasju s starši. Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo glasbene šole.

pojasni, kdaj učenec konča izobraževanje,

Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo glasbene šole.

pojasni, kdaj je možno podaljšanje izobraževanja in kdaj je lahko učenec neocenjen,

Če učenčevega znanja ob koncu šolskega leta zaradi daljše opravičene odsotnosti, bolezni, preselitve ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ni
mogoče oceniti in njegovo znanje ne zadošča glede na predpisani učni načrt, lahko učenec v drugem obdobju nižje stopnje glasbene šole
oziroma na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, ter učenec na višji stopnji glasbene šole izobraževanje podaljša za eno leto. V primeru iz
prejšnjega odstavka je učenec ob koncu pouka neocenjen iz enega ali več predmetov. Za eno leto se lahko izobraževanje na nižji stopnji
glasbene šole podaljša tudi, če je učenec pri instrumentu, petju ali plesu ob koncu šolskega leta ocenjen z oceno nezadostno. V primeru iz
prvega in tretjega odstavka tega člena, lahko učenec opravlja izpit v roku, ki mu ga določi ravnatelj.

33
razloži vpis v naslednji razred oziroma stopnjo,
Učenci, ki so vpisani v glasbeno oziroma plesno pripravnico, lahko v naslednjem šolskem letu nadaljujejo izobraževanje v glasbenem oziroma
plesnem programu, če uspešno opravijo sprejemni preizkus in izpolnjujejo druge pogoje, ki so določeni v izobraževalnem programu in učnih
načrtih. Sprejemni preizkus učenec opravlja pred komisijo, ki ima predsednika in dva člana. Komisijo imenuje ravnatelj izmed učiteljev
glasbene šole. Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje glasbene šole, se lahko vpiše na višjo stopnjo glasbene šole, če je
mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o njegovi nadarjenosti pozitivno.

zna razložiti, kdaj učenec opravlja popravni izpit, kolikokrat ga sme opravljati in iz katerih predmetov se popravni izpit ne opravlja.
Učenec, ki je ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz nauka o glasbi oziroma solfeggia, do konca šolskega leta opravlja popravni
izpit. Popravni izpit učenec lahko opravlja le enkrat v posameznem šolskem letu oziroma le enkrat v istem obdobju ali isti stopnji. Če učenec
popravnega izpita ne opravi, ponavlja razred nauka o glasbi oziroma solfeggia. Učenec lahko ponavlja razred nauka o glasbi oziroma solfeggia
le enkrat v posamezni stopnji izobraževanja v glasbeni šoli.

pojasni, v skladu s katerim predpisom se opravlja nadzor nad zakonitostjo dela glasbene šole in nad izvajanjem programa osnovnega
glasbenega in plesnega izobraževanja.
Zakon o šolski inšpekciji.

navede, katere zbirke osebnih podatkov vodi glasbena šola in katere osebne podatke zbirke vsebujejo,
Ta pravilnik se uporablja za zbirki osebnih podatkov, ki jih v skladu z 42. členom zakona o glasbenih šolah vodi glasbena šola. Osebni podatki
se vodijo v dokumentaciji, ki je določena s predpisi, ki urejajo šolsko dokumentacijo za glasbene šole. Ta pravilnik se uporablja tudi za osebne
podatke, ki se v glasbenih šolah vodijo v dokumentaciji, ki se nanaša na izvajanje programa glasbenega in plesnega izobraževanja in je urejena
v drugih predpisih s področja vzgoje in izobraževanja (izrekanje pohval in vzgojnih ukrepov, opravičevanje odsotnosti učencev, vzporedno
izobraževanje, uvedba dodatnega pouka, hitrejše napredovanje učencev, glasbena in plesna tekmovanja).Za uresničevanje tega pravilnika je
odgovoren ravnatelj šole. Strokovni delavci šole in drugi zaposleni so odgovorni za uresničevanje pravilnika v okviru pooblastil in nalog, ki jih
za njihovo delovno mesto določa akt o sistemizaciji delovnih mest in letni delovni načrt.

pojasni namen in uporabo zbirk podatkov,

Zbirka podatkov o učencih, vpisanih v glasbeno šolo, se oblikuje in vzpostavi z vpisom otroka v glasbeno šolo. Podlaga za vpis v glasbeno šolo
je prijavnica za vpis v glasbeno šolo, ki vsebuje naslednje osebne podatke: ime in priimek učenca, spol, datum, kraj in državo rojstva,
prebivališče in državljanstvo, program in predmet izobraževanja. Sestavni del prijavnice je zapisnik komisije o sprejemnem preizkusu učenca

34
za vpis v prvi razred oziroma o ugotavljanju otrokove pripravljenosti za vpis v program predšolske glasbene vzgoje oziroma glasbene ali plesne
pripravnice ter mnenje komisije o preizkusu in sprejemu učenca. Ta dokumentacija se hrani v skladu z določili pravilnika o šolski
dokumentaciji v glasbenih šolah. Prijavnico za vpis izpolnijo starši oziroma polnoletni učenci.Ko otrok z vpisom v glasbeno šolo pridobi status
učenca, šola z vpisnim listom pridobi naslednje podatke o učencu: spol, datum, kraj in država rojstva, državljanstvo in zdravstvene posebnosti,
katerih poznavanje je nujno za delo z učencem, naslov, telefon in občina prebivališča, ime in naslov druge šole, ki jo bo učenec obiskoval,
razred oziroma letnik šole ter podatke o organizaciji pouka v tej šoli. V vpisni list so ob vpisu v šolo vpisani še podatki o starših: ime in priimek
očeta ali matere oziroma skrbnika, naslov prebivališča in telefonska številka osebe, ki ji je mogoče posredovati nujna sporočila. Vse navedene
podatke učitelji oziroma pooblaščeni delavci vpišejo v drugo predpisano dokumentacijo. Vpisni list izpolnijo starši oziroma polnoletni
učenci.Osebne podatke o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah glasbena šola zbira v skladu z 2. točko prvega odstavka
42. člena zakona o glasbenih šolah. Ti podatki so: podatki o učencih in njihovih starših, če gre za mladoletne učence in podatki o napredovanju
učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah. Vsi podatki o napredovanju, izdanih spričevalih in drugih listinah se vpisujejo v predpisano
dokumentacijo, ki jo ureja pravilnik o šolski dokumentaciji v glasbenih šolah. Podatke glede na vsebino vpisujejo pooblaščeni delavci šole. O
izdanih spričevalih in drugih javnih listinah šola oblikuje ustrezno evidenco. Evidenca se lahko vodi tudi v elektronski obliki.

opredeli shranjevanje zbirk podatkov (roki).

Podatke o napredovanju učenca vpisuje učitelj v matični list, matično knjigo in drugo predpisano dokumentacijo. Za varnost prenosa dnevnika
v glasbeni šoli so odgovorni učitelji. Podrobnejši način ravnanja z dnevnikom določi ravnatelj v notranjem aktu šole. Matični listi in matične
knjige so shranjeni v prostorih, določenih v notranjem aktu šole. Mesto, kjer se nahaja dokumentacija z osebnimi podatki, mora biti vedno
zaklenjeno. Ključ od zavarovanih omar imajo samo pooblaščeni delavci, ki jih z notranjim aktom določi ravnatelj. Dokumentacija se hrani v
zaklenjenih omarah tako, da so dokumenti zavarovani pred zunanjim uničenjem. V notranjem aktu se določi tudi prostor, kjer se hranijo
zapisniki o izpitih.

pozna smer strokovne izobrazbe za učitelje, korepetitorje in knjižničarje v glasbenih šolah

1. Učitelj
1.1 Klavir
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz orgel in je pred tem končal klavir v smeri petje, instrument po srednješolskem programu
glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modul petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije,

35
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike in je pred tem končal klavir v smeri petje, instrument po
srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije.

1.2 Orgle
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz orgel.
– kdor je končal univerzitetni študijski program cerkvene glasbe

1.3 Harmonika
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz harmonike.
– kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali kateregakoli instrumenta in je pred tem končal harmoniko v smeri
petje, instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje, instrument glasbene smeri umetniške
gimnazije.
– kdor je končal harmoniko v smeri petje, instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje,
instrument glasbene smeri umetniške gimnazije.

1.4 Violina
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz violine.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz viole.

1.5 Viola
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz viole.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz violine.

1.6 Violončelo
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz violončela.

1.7 Kontrabas
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz kontrabasa.

1.8 Harfa
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz harfe.

36
1.9 Kitara
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz kitare.

1.10 Kljunasta flavta (Blokflavta)

– kdor je končal univerzitetni študijski program iz: kljunaste flavte (blokflavte), flavte, klarineta, oboe, fagota ali saksofona.
– kdor je končal katerikoli univerzitetni glasbeni študijski program in je pred tem končal flavto, klarinet, oboo, fagot ali saksofon v smeri petje,
instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške
gimnazije.

1.11 Flavta
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz flavte.

1.12 Klarinet
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz klarineta.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz saksofona in je pred tem končal klarinet v smeri petje, instrument po srednješolskem
programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije.

1.13 Oboa
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz oboe.

1.14 Fagot
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz fagota.

1.15 Saksofon
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz saksofona.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz klarineta in je pred tem končal saksofon v smeri petje, instrument po srednješolskem
programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije.

37
1.16 Rog
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz roga.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz trobente ali tube.

1.17 Trobenta
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz trobente.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz roga ali tube.

1.18 Pozavna
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz pozavne.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz tube in je pred tem končal pozavno v smeri petje, instrument po srednješolskem programu
glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije.

1.19 Tuba in druga trobila

– kdor je končal univerzitetni študijski program iz tube.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz trobente, roga ali pozavne

1.20 Tolkala
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz tolkal.

1.21 Petje
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz petja.

1.22 Nauk o glasbi

– kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije, glasbene teorije, dirigiranja ali cerkvene glasbe
– kdor je končal univerzitetni študijski program muzikologije in je pred tem končal glasbeno splošno smer po srednješolskem programu glasba
oziroma A-glasbeni stavek glasbene gimnazije ali modul glasbeni stavek glasbene smeri umetniške gimnazije.

1.23 Predšolska glasbena vzgoja

– kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije, glasbene teorije, dirigiranja ali cerkvene glasbe

38
– kdor je končal univerzitetni študijski program muzikologije in je pred tem končal glasbeno splošno smer po srednješolskem programu glasba
oziroma A-glasbeni stavek glasbene gimnazije ali modul glasbeni stavek glasbene smeri umetniške gimnazije.«.

1.24 Pripravnica oziroma Glasbena pripravnica

– kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike.
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije, glasbene teorije, dirigiranja ali cerkvene glasbe
– kdor je končal univerzitetni študijski program muzikologije in je pred tem končal glasbeno splošno smer po srednješolskem programu glasba
oziroma A-glasbeni stavek glasbene gimnazije ali modul glasbeni stavek glasbene smeri umetniške gimnazije.

1.25 Komorna igra

– kdor je končal univerzitetni študijski program iz petja ali kateregakoli instrumenta,

1.26 Orkester
a) Godalni orkester glasbene šole lahko vodi,
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz violine, viole, violončela ali kontrabasa,
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja.
b) Pihalni orkester glasbene šole lahko vodi,
- kdor je končal univerzitetni študijski program iz flavte, klarineta, oboe, fagota, saksofona, roga, trobente, pozavne, tube ali tolkal,
- kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije
c) Simfonični orkester glasbene šole lahko vodi,
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz kateregakoli instrumenta,
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja.
č) Harmonikarski orkester glasbene šole lahko vodi,
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz harmonike ali dirigiranja,
– kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali kateregakoli instrumenta in je pred tem končal harmoniko v smeri
petje, instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje, instrument glasbene smeri umetniške
gimnazije.
– kdor je končal harmoniko v smeri petje, instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v modulu petje,
instrument glasbene smeri umetniške gimnazije.
d) Tamburaški orkester glasbene šole lahko vodi:
– kdor je končal univerzitetni študijski program dirigiranja,
– kdor je končal univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, petja, kompozicije in glasbene teorije, cerkvene glasbe ali glasbene

39
pedagogike in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja tamburic,
– kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal srednješolski program glasba oziroma glasbena ali umetniška
gimnazija in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja tamburic
e) Jazzovski orkester glasbene šole lahko vodi,
- kdor je končal univerzitetni študijski program iz kateregakoli instrumenta,
- kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja ali kompozicije in glasbene teorije.
f) Kitarski orkester glasbene šole lahko vodi,
- kdor je končal univerzitetni študijski program iz kitare,
- kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja.
g) Orffov orkester glasbene šole lahko vodi,
- kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike,
- kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali cerkvene glasbe,
- kdor je končal univerzitetni študijski program muzikologije in je pred tem končal glasbeno splošno smer po srednješolskem programu glasba
oziroma A - glasbeni stavek glasbene gimnazije ali modul glasbeni stavek glasbene smeri umetniške gimnazije

1.27 Balet
- kdor je končal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program baleta,
- kdor je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet,
- kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal srednješolski program ples oziroma D - balet glasbene
gimnazije ali modul balet plesne smeri umetniške gimnazije,
- kdor je končal srednješolski program ples oziroma D - balet glasbene gimnazije ali modul balet plesne smeri umetniške gimnazije.

1.28 Sodobni ples

- kdor je končal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program plesa ali baleta,
- kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal srednješolski program ples oziroma D - balet glasbene
gimnazije ali modul sodobni ples oziroma modul balet plesne smeri umetniške gimnazije,
- kdor je končal višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja balet,
- kdor je končal srednješolski program ples oziroma D - balet glasbene gimnazije ali modul sodobni ples oziroma modul balet plesne smeri
umetniške gimnazije

1.29 Stilni plesi: ta točka se črta iz pravilnika

40
1.30 Plesna pripravnica
- kdor je končal univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program plesa ali baleta,
- kdor je končal višješolski študijski program balet,
- kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal srednješolski program ples oziroma D - balet glasbene
gimnazije ali modul balet oziroma modul sodobni ples plesne smeri umetniške gimnazije,
- kdor je končal srednješolski program ples oziroma D - balet glasbene gimnazije ali modul balet oziroma modul sodobni ples plesne smeri
umetniške gimnazije

1.31 Solfeggio
– kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali cerkvene glasbe
– kdor je končal univerzitetni študijski program kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja,
– kdor je končal univerzitetni študijski program muzikologije ali cerkvene glasbe in je pred tem končal glasbeno splošno smer po
srednješolskem programu glasba oziroma A-glasbeni stavek glasbene gimnazije ali modul glasbeni stavek glasbene smeri umetniške
gimnazije.«

1. 32 Učitelj diatonične harmonike je lahko:

– kdor je končal univerzitetni študijski program diatonične harmonike.
– kdor je končal univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, petja, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, cerkvene glasbe ali
glasbene pedagogike in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja diatonične harmonike,
– kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal srednješolski program glasba oziroma glasbena ali umetniška
gimnazija in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja diatonične harmonike,
– kdor izpolnjuje pogoje za učitelja harmonike v skladu s točko 1.3 tega pravilnika.

1.33 Citre
– kdor je končal univerzitetni študijski program iz citer.
– kdor je končal univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, petja, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, cerkvene glasbe ali
glasbene pedagogike in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja citer,
– kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal srednješolski program glasba oziroma glasbena ali umetniška
gimnazija in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja citer.

1.34 Tamburice
– kdor je končal univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, petja, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, cerkvene glasbe ali

41
glasbene pedagogike in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja tamburic,
– kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal srednješolski program glasba oziroma glasbena ali umetniška
gimnazija in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja tamburic

1.35 Pevski zbor

- kdor je končal univerzitetni študijski program zborovskega dirigiranja,
- kdor je končal univerzitetni študijski program glasbene pedagogike ali cerkvene glasbe,
- kdor je končal univerzitetni študijski program dirigiranja, kompozicije in glasbene teorije, petja ali kateregakoli instrumenta

2. Korepetitor

2.1 Korepetitor petja in instrumenta

– kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja.
– kdor je končal univerzitetni študijski program orgel, kompozicije, glasbene teorije, dirigiranja, glasbene pedagogike, cerkvene glasbe ali
muzikologije in je pred tem končal klavir v smeri petje, instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v
modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije,

2.2 Korepetitor baleta in sodobnega plesa

– kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja.
– kdor je končal univerzitetni študijski program orgel, kompozicije, glasbene teorije, dirigiranja, glasbene pedagogike, cerkvene glasbe ali
muzikologije in je pred tem končal klavir v smeri petje, instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene gimnazije ali v
modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije,
- velja le za sodobni ples: kdor je končal univerzitetni študijski program tolkal, kompozicije, glasbene teorije, dirigiranja, glasbene pedagogike,
cerkvene glasbe ali muzikologije in je pred tem končal tolkala v smeri petje, instrument po srednješolskem programu glasba oziroma glasbene
gimnazije ali v modulu petje, instrument v glasbeni smeri umetniške gimnazije

3. Knjižničar
– kdor je končal enopredmetni ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz bibliotekarstva,
– kdor izpolnjuje pogoje za učitelja v glasbeni šoli in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.

42
pozna določbe normativov in standardov, ki so podlaga za sistemizacijo delovnih mest in za oblikovanje oddelkov in skupin.
Tedenska učna obveznost, izražena v urah po 45 minut, je:
- 22 ur za učitelje,
– 22 ur za korepetitorje pri instrumentih in petju,
– 25 ur za korepetitorje pri baletu in sodobnem plesu,
– 22 ur za korepetitorje pri baletu v skupinah z obsežnejšim in zahtevnejšim programom.

Za opravljanje nalog mentorja pripravniku se delavcem prizna 4 ure na teden za delo s pripravnikom.

Osnova za določitev učne obveznosti ravnatelja so oddelki glasbene šole. Ravnatelj, ravnatelj, ki opravlja funkcijo direktorja in ravnatelj
organizacijske enote v šoli z več kot 20 oddelki v okviru delovne obveznosti nima učne obveznosti. Ravnatelj, ravnatelj, ki opravlja funkcijo
direktorja in ravnatelj organizacijske enote v šoli z 20 oddelki in manj ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma
obveznost vodenja knjižnice. Med učno obveznost, ki jo ravnatelj opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-
izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest učiteljev po tem pravilniku. Tedenska učna obveznost oziroma obveznost
vodenja knjižnice za ravnatelja iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z naslednjimi merili:

-----------------------------+----------------+---------------+
|Število oddelkov | Učna obveznost | Vodenje |
| | | knjižnice |
+-----------------------------+----------------+---------------+
|do 10 oddelkov | 6 | 12 |
+-----------------------------+----------------+---------------+
|11 do 13 oddelkov | 5 | 10 |
+-----------------------------+----------------+---------------+
|14 do 16 oddelkov | 4 | 8 |
+-----------------------------+----------------+---------------+
|17 do 19 oddelkov | 3 | 6 |
+-----------------------------+----------------+---------------+
|20 oddelkov | 2 | 4 |
+-----------------------------+----------------+---------------+

Poleg predpisane učne obveznosti ima lahko ravnatelj tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost. Ure pouka, ki jih opravi ravnatelj
nad predpisano učno obveznostjo, se določijo v pogodbi o zaposlitvi.

43
Ravnatelj lahko imenuje pomočnika ravnatelja v glasbeni šoli z 21 oddelki. Drugega pomočnika ravnatelja lahko ravnatelj imenuje pri 42
oddelkih, tretjega pa pri 63 oddelkih. Na eno delovno mesto pomočnika ravnatelja ravnatelj ne more imenovati več oseb. Pomočnik ravnatelja
ima v okviru delovne obveznosti določeno učno obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice. Med učno obveznost, ki jo pomočnik
ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih
mest učiteljev po tem pravilniku. Tedenska učna obveznost oziroma obveznost vodenja knjižnice pomočnika ravnatelja se določi v skladu z
naslednjimi merili:

+--------------------------------------+-----------+-----------+
| Število oddelkov | Učna |Ure vodenja|
| | obveznost | knjižnice |
+-----------+------------+-------------+-----------+ |
|1. pomočnik| 2. pomočnik| 3. pomočnik | Ure pouka | |
| ravnatelja| ravnatelja | ravnatelja | | |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+
| 21 – 23 | 42 – 44 | 63 – 65 | 12 | 24 |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+
| 24 – 26 | 45 – 47 | 66 – 68 | 11 | 22 |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+
| 27 – 29 | 48 – 50 | 69 – 71 | 10 | 20 |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+
| 30 – 32 | 51 – 53 | 72 – 74 | 9 | 18 |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+
| 33 – 35 | 54 – 56 | 75 – 77 | 8 | 16 |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+
| 36 – 38 | 57 – 59 | 78 – 80 | 7 | 14 |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+
| 39 – 41 | 60 – 62 | 81 in več | 6 | 12 |
+-----------+------------+-------------+-----------+-----------+

Če ima glasbena šola dva ali več pomočnikov ravnatelja, lahko ravnatelj skupno število ur učne obveznosti oziroma obveznosti vodenja
knjižnice med pomočnike razporedi tudi drugače kot določajo merila, vendar posameznemu ne manj, kot je določeno za 41 oddelkov. Poleg
predpisane učne obveznosti ima lahko pomočnik ravnatelja tedensko še največ za 5 ur povečano učno obveznost.

V glasbeni šoli, ki ima najmanj 3.500 notnih enot, se sistemizira delovno mesto knjižničarja v skladu z naslednjimi merili:

+------------------------------+-------------------------------+

44
| število oddelkov | delež delovnega mesta |
+------------------------------+-------------------------------+
| do 16 | 0,10 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 17 – 27 | 0,20 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 28 – 38 | 0,50 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 39 – 49 | 0,75 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 50 in več | 1,00 |

V glasbeni šoli se za opravljanje računovodskih del sistemizira delovno mesto računovodje VI v skladu z naslednjimi merili:

+------------------------------+-------------------------------+
| število oddelkov | delež delovnega mesta |
+------------------------------+-------------------------------+
| do 7 | 0,25 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 8 – 13 | 0,50 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 14 – 19 | 0,75 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 20 – 31 | 1,00 |
+------------------------------+-------------------------------+

Računovodja VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja). Izraz »prejšnja« iz predhodnega odstavka je
uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št.
46/06).

V glasbeni šoli se za opravljanje administrativnih del sistemizira delovno mesto poslovnega sekretarja VI po naslednjih merilih:

+------------------------------+-------------------------------+
| število oddelkov | delež delovnega mesta |
+------------------------------+-------------------------------+
| do 7 | 0,25 |
+------------------------------+-------------------------------+

45
| 8 – 13 | 0,50 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 14 – 19 | 0,75 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 20 – 31 | 1,00 |
+------------------------------+-------------------------------+

Poslovni sekretar VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja). Izraz »prejšnja« iz predhodnega odstavka
je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št.
46/06).

V glasbeni šoli z 32 oddelki in več se za opravljanje računovodsko administrativnih del poleg ostalih delovnih mest v skladu s tem pravilnikom
lahko sistemizirajo dodatna delovna mesta knjigovodje V oziroma administratorja V v skladu z naslednjimi merili:

+------------------------------+-------------------------------+
| Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
+------------------------------+-------------------------------+
| 32 – 43 | 0,50 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 44 – 55 | 1,00 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 56 – 67 | 1,50 |
+------------------------------+-------------------------------+
| 68 in več | 2,00 |
+------------------------------+-------------------------------+

Delavec iz prvega odstavka tega člena mora imeti srednjo strokovno izobrazbo.

V glasbeni šoli se za opravljanje tehničnih in vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika IV v skladu z naslednjimi merili:

+-------------------------------------+------------------------+
| Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
+------------------+------------------+ |
| od | do | |
+------------------+------------------+------------------------+
| | 7 | 0,25 |

46
+------------------+------------------+------------------------+
| 8 | 13 | 0,50 |
+------------------+------------------+------------------------+
| 14 | 19 | 0,75 |
+------------------+------------------+------------------------+
| 20 | 31 | 1,00 |
+------------------+------------------+------------------------+
| 32 | 45 | 1,50 |
+------------------+------------------+------------------------+
| 46 in več | | 2,00 |
+------------------+------------------+------------------------+

Hišnik IV mora imeti srednjo poklicno izobrazbo.

V glasbeni šoli se na 900m2 notranje talne čistilne neto površine sistemizira eno delovno mesto čistilke II, v šoli z večjo oziroma manjšo
površino pa v ustreznem deležu. Čistilka II mora imeti končano osnovno šolo.

Število oddelkov individualnega in skupinskega pouka, ki je merilo za sistemizacijo delovnih mest v skladu s tem pravilnikom, razen
delovnega mesta učitelja nauka o glasbi, ter določitev učne obveznosti ravnateljev in pomočnikov ravnatelja, se določi na naslednji način:
– skupno število učencev individualnega pouka se deli s številom 16. Če je na ta način izračunano število decimalno število, se pet in več
desetin zaokroži navzgor do celega števila,
– skupno število ur skupinskega pouka se deli s 26. Če je na ta način izračunano število decimalno število, se pet in več desetin zaokroži
navzgor do celega števila.

Skupine v glasbenih šolah pri skupinskem pouku se oblikujejo glede na vključenost učencev v posamezne razrede in sicer na naslednji način:
1. Predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica:
Skupina predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice lahko šteje od 12 do 15 učencev. Skupina predšolske glasbene vzgoje se izjemoma
oblikuje, če je v program predšolske glasbene vzgoje vpisanih najmanj 8 učencev in je le-ta edina skupina na šoli. Če je v skupini predšolske
glasbene vzgoje manj kot 8 učencev, pouk poteka v kombinirani skupini glasbene pripravnice in predšolske glasbene vzgoje. Kombinirana
skupina šteje od 12 do 15 učencev.

2. Nauk o glasbi za program glasba:

Skupina nauka o glasbi lahko šteje od 12 do 15 učencev s poukom 1,33 pedagoške ure tedensko oziroma od 16 do 20 učencev s poukom 2

47
pedagoški uri tedensko. Skupina nauka o glasbi, v katero so vključeni še dodatno največ 3 učenci, se lahko izjemoma oblikuje v primeru, da je
le-ta edina na šoli.

3. Plesna pripravnica:
Skupina plesne pripravnice lahko šteje od 12 do 15 učencev. Skupina plesne pripravnice se lahko izjemoma oblikuje, če je v posamezni razred
plesne pripravnice vključenih najmanj 8 otrok in je le-ta edina na šoli.

4. 4.Balet in sodobni ples:

Skupina baleta oziroma sodobnega plesa posameznega razreda do vključno 3. razreda lahko šteje od 12 do 15 učencev. Skupina baleta oziroma
sodobnega plesa posameznega razreda do vključno 3. razreda se lahko izjemoma oblikuje, če je vanjo vključenih najmanj 8 učencev in je le-ta
edina na šoli. Kombinirana skupina baleta oziroma sodobnega plesa učencev dveh različnih razredov se od 2. razreda dalje oblikuje iz učencev
dveh zaporednih razredov. Skupina baleta oziroma sodobnega plesa od 4. razreda dalje lahko šteje od 8 do 15 učencev. V glasbenih šolah, kjer
je velikost plesne dvorane najmanj 75m2 in omogoča sočasno vadbo plesa več kot 15 učencem, lahko v skupino plesne pripravnice, sodobnega
plesa oziroma baleta vključijo dodatno še največ 3 učence.

5. Nauk o glasbi za programa balet in sodobni ples:

Skupina nauka o glasbi lahko šteje od 8 do 15 učencev s poukom 1,33 pedagoške ure tedensko oziroma od 16 do 20 učencev s poukom 2
pedagoški uri tedensko. Skupina nauka o glasbi za programa balet in sodobni ples se lahko izjemoma oblikuje, če je vanjo vključenih manj kot
8 učencev in je le-ta edina na šoli. Pouk take skupine traja 1 pedagoško uro tedensko.

6. Komorna igra:
Skupina komorne igre lahko šteje od 2 do 9 učencev.

7. Orkester:
– godalni orkester vključuje najmanj 15 učencev,
– pihalni orkester vključuje najmanj 20 učencev,
– harmonikarski orkester vključuje najmanj 12 učencev,
– simfonični orkester vključuje najmanj 20 učencev godal in ostalih instrumentov po partituri,
– tamburaški orkester vključuje najmanj 12 učencev,
– drugi godalni vključuje najmanj 13 učencev,
– drugi pihalni vključuje najmanj 20 učencev.
Navedena merila veljajo za učence, za katere je orkester določen s predmetnikom. Število šolskih orkestrov se določi na podlagi števila

48
oddelkov individualnega pouka, števila učencev, za katere je orkester določen s predmetnikom in na podlagi oblikovanja skupin učencev pri
orkestru iz 7. točke 13. člena tega pravilnika. Šola lahko oblikuje število orkestrov v skladu z naslednjimi merili:

+--------------------------------+----------------------------+
| Število oddelkov: | Število orkestrov: |
+--------------------------------+----------------------------+
| do 10 | 1 |
+--------------------------------+----------------------------+
| od 11 do 15 | 2 |
+--------------------------------+----------------------------+
| od 16 do 20 | 3 |
+--------------------------------+----------------------------+
| od 21 do 30 | 4 |
+--------------------------------+----------------------------+
| od 31 do 45 | 5 |
+--------------------------------+----------------------------+
| 64 in več | 6 |

Normativ za spremstvo učencev pri drugih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela izven šolskega prostora je 1 spremljevalec na 15 učencev.

49