MARGARET MEAD-ODRAANJE NA SAMOI tudija odraslih v primitivni drubi

tudija je bila narejena 1925, ko je bila amerika druba e izrazito tradicionalna, vladali sorepresivni vzgojni obrazci, in predvsem trda vzgoja. V takratnem asu se je bila druba sicer tradicionalna vendar ne tako, da se ljudje ne bi spraevali kaj je otrotvo in kaj mladost, kakne so razlike med njima in kako medsebojno vplivajo.Zaenja se drugano gledanje na vzgojo, uveljavijo princip ko vzgojitelji in stari zanejo izhajati iz otrokovih potreb. Psiholoke teorije pravijo, da je od razlino starih otrok lahko priakovati razlino vedenje. Margaret Mead je izhajala iz dveh teorij. Konzervativni drubeni teoretiki trdijo, da razlinost mladih s katero se oddaljujejo od meril in idealov preteklosti napeljuje na to da je treba nekaj storiti. Mladi naj bi bili brez varovala-spotovanja tradicionalnih druinskih norm, brezn skupnih verskih vrednot. V odraanju naj bi izginil samo po sebi umeven vrednostni okvir. Drugi pravijo da je adolescenca razvojno obdobje,za katerega je znailno specifino obnaanje- idealizem mladih, upor proti avtoriteti, ustveni izpadi itd. V nasprotju s tem so antropologi zaeli spoznavati kako pomembno vlogo v ivljenju mladih igra druba v kateri odraa. Druba dejansko opredeli kaken bo ta mlad lovek v adolescenci. Po teh antropolokih raziskavah se je pokazalo, da naini obnaanja, ki se jih lovek naui, priui niso nekaj danega ampak so isti proizvod kulture v kateri je posameznik vzgajan. Te znailnosti najdemo bolj ali manj v vsaki drubi kot lastnosti njihovih prebivalcev. Niti rasi niti univerzalni loveski naravi ni mogoe pripisati odgovornosti za razline naine za katere obstajajo v razlinih drubah tudi najbolj osnovna razlina obutjaustva kot so npr. ljubezen, strah, jeza itd. Torej lahko trdimo da so to stvor drube. Margaret Mead je elela dokazati ali je to res preko tudije, ki je bila za takratne ase precej neortodoksna, saj se je namre kot prva namesto na preuevanje celotne drube osredotoila na vzgojo in vzgojne prijeme, ki naj bi vplivali na to kakne bodo deklice v puberteti. Dekleta se v obdobju adolescence ukvarjajo predvsem z druinsko situacijo katera vkljuuje medsebojne odnose, njihove odgovornosti, nain kako odraajo in prevzamejo vlogo odraslega z delom. Margaret Mead eli torej dokazati ali nepravilnosti, ki delajo nesrene pubertetnike v nai zahodni, moderni in razviti drubi izhajajo iz same narave adolescence, ali pride do tega v vsakem primeru ali so to proizvod kulture, in njenih specifinih vplivov oziroma razlinih vzgojnih prijemov, ki jih izvaja. Glavna znailnost drube na Samoi je da je ta zelo stabilna, se ne spreminja, nain in potek ivljenja je dan za dnevom enak in uteen. Otroci se rodijo in ivijo do enega leta pri materi, priblino nekje do takrat, ko jih nehajo dojiti. Nato pa postanejo skrb deklic starih 13, 14 let. Za matere po enem letu starosti tako otrok ne predstavlja ve primarne skrbi. Kot reeno deklice ki prevzamejo skrb zanj pa mu nudijo le osnovno oskrbo- hrana, pazijo da se jim kaj

ne zgodi, postavijo jim osnovne prepovedi, kaj smejo in kaj ne. Ta vzgoja ni zelo natanna niti zelo strukturirana. Odrasli kljub temu e vedno skrbijo zanje a primarna skrb ni ve njihova. Za druine na Samoi je za razliko od naih atomsko strukturiranih oblik znailno da so to velike druine, kjer lahko celo ve generacij ivi v eni in isti hii. Otrok tako ni nikoli izpostavljen vplivu samo enega ali dveh starev. V primeru da bi se tu otrok sprl z oetom bi lahko el iveti celo k oetovemu bratu v sosednjo koo,kar pa bi bilo v nai kulturi zelo teko e e nemogoe. Pri nas je otrok zaprt in predvsem omejen na okolje svoje druine. Pri starosti 7 let jih ta kultura loi po spolu v skupine. S puberteto ko pa postanejo fizino sposobni prevzemati delo odraslih jih kultura v to tudi usmeri, tako da deklicam ni treba ve skrbeti samo za najmlaje ampak tudi za druino v vseh ozirih. V obdobju pubertete se razvijejo prvi hormoni, zanejo se razlikovati kot seksualna bitja, med sabo zanejo kontaktirati v kulturi uveljavljenih in sprejetih normah.

FORMALNA RAZMERJA MED SPOLOMA Prva stvar, ki se jo naui vsaka deklica v odnosu do dekov je izogibanje in nasprotovanje.-A priori. Naui se drati tabuja da bi imela stike z brati ali drugimi deki. Velja tudi tabu incesta. V tej kulturi se vse deklice do 14 leta obnaajo do dekov kot doo sovranikov. To traja do 13,14 leta, ko se pribliajo puberteti, potem pa izstopijo iz the strogih skupin vezanih na spol. Ravnotako premehajo s sovranostjo, eprav v tem obdobju e niso prokupirani s spolnostjo. V tem obdobju so njihovi odnosi najmanj obemenjeni z emocijami. To je ravno obdobje ko zanejo vstopati v puberteto, otroci se sreujejo ob neformalnih prilonostih, plesih, zabavah Vendar v tem obdobju e ni spolnih kontaktov oz odnosov. Ta odnos pa se z 16, 17 leti spremeni. Niso ve v skupinah, druijo se na individualni ravni, deklice iz gubijo brezbrinost, v drubi dekov zanejo zardevati, deki postanejo molei, v zadregi, tudi oni postanejo srameljivi in zardevajoiVendar imajo mladi fantje vejo potrebo po mokih prijateljih, saj le najveji Don Juani si upajo sami dvoriti deklicam. Pogosto pa se dogaja da stareji moki, vdovec ali loenec postanejo dekliini ljubimci. Tu ni potrebe po posrednikih. Vendar so ti odnosi na robu priznanih odnosov v tej drubi med spoloma. Neizkuenost z ene ali druge strani zelo redko postane vzrok neuspeha pri ljubezenskem doivetju. Misel da se nek stareji moki poteguje za pozornost mladega dekleta jim vzbuja posmeh a oitek je namenjen predvsem starejim mokim. Razlika v letih se zdi komina ali pomilovanja vredna. e takemu dekletu v the letih stari prepovejo stik z starejim mokim ali e potem ta celo pobegne z njim, jo lahko doleti najhuja kazen da se mora poroiti z njim. Pri the odstopanjih je najhuji prekrek, e se moki ljubi z nekim dekletom, ki spada v iro druino njegovega gospodinjstva-tabu incesta. Pri taki kritvah lahko dekle doleti kazen, da mora zapustiti skupino in okolje v katerem je ivela in jo skupnost priznava. Poleg uradne zakonske zveze obstajajo e a)ljubezenske zveze med neporoenimi mladimi, sem tejemo tudi mlade ovdovele istih let b)preutvo Tri oblike odnosov med neporoenimi pa so

a)skrivno shajanje pod palmami b)objavljen pobeg c)sveano dvorjenje In ena oblika seksualnega prekrka, ki pa ni teje sankcioniran z strani drube- prikrito posilstvo (moe totolo), ko se moki prikrade v postejo spee deklice in jo posili. Temu se zatekajo mladenii, ki ne morejo na nikakren drug nain vzpodbuditi naklonjenosti nobenega dekleta. POSREDNIKI Soa-njihov zastopnik, poslanik v ljubezenskem dvorjenju igra glavno vlogo pri osvajanju. Pri formalnih oblikah dvorjenja mladeni potrebuje posla