TEMELJI KOMUNIKOLOGIJE 8. 10.

2009 Literatura: Primarna: Fiske John, Uvod v komunikacijske tudije : Splichal Slavko, Komunikoloka hrestomatija 2, 1999 Sekundarna: McQuail Denis, 2005, McQuail's mass communication theory, London, Sage : Littlejohn, Stephen, Foss, Karen, 2007. Theories of human communication, Belmont, Wadsworth slovenska beseda komunikologija ang. fr. communication, ita. Communizione, nem. Kommunikation latinizem antinega izvora Cicero; polni pomen dobi v renesansi v 14. Stol. Communication, communicase; posredovati, imeti nekaj skupnega, napraviti nekaj skupnega iz starolatinskega izraza communis skupno

Sinonimi oz. sopomenke izraza komunikacija sporoanje (komunikacijski sporoanjski) sporazumevanje obevanje (mediji-obila)

HAROLD LASSWELL enostavna formula osnovnih elemntov komuniciranje (gl. Hrestomatija 2, Struktura in funkcija sporoanja v drubi) Who say what over which channel to whom with what effect? KDO KAJ PRAVI PO KATEREM KANALU sporoila KOMU S KAKNIM UINKOM komunikator sporoilo kanal oz. medij prenosa recipient ali sprejemalec uinek sporoila na sprejemalca

Faze: a) razumevanje b) vplivanje na mnenje c) vplivanje ne delovanje BRADDOCK kasneje Lasswellovi formuli doda: V KAKNIH OKOLIINAH S KAKNIM NAMENOM KONTEKST NAMEN

CLAUDE SHANNON, WARRE WEAVER

Model matematine teorije komuniciranja (glej Hrestomatija 2, Fiske, Uvod v komu. tudije)

um je temeljni komunikacijski pojem; motnja.

Sporoevalec vit (source) Sprejemalec cilj (destination) Tehnina pretvorba SPOROILA v SIGNAL, prek ODDAJNIKA in PREJEMNIKA

SHANNON&WEAVER o v 40. Letih 20. Stol. je delal v amerikemu telekomu in se ukvarjal s telefonijo, s tehninim vpraanjem uinkovitega prenosa komunikacijskega signala o razvij je teorijo informacij, pri emer ga je zanimala predvsem kapaciteta kanala, da im bolj uinkovito prenese doloeno koliino informacij Tehnino komuniciranje postavi v okvir 3 ravni procesa: a) TEHNINI kako tono in uinkovito je mogoe prenaati komunikacijski signal 2

b) SEMANTINI kako natanno je mogoe prenaati pomen sporoila (tj. simbolna raven oz. tudi semiotina raven sporoanja, raven rabe znakov) c) PSIHOLOKI kaken psiholoki uinek ima sporoanje na sprejemalca

d) Razsenost je KONTEKST, druba; drubeni kontekst BISTVENO Shannon razvije teorijo informacij izkljuno na tehnini ravni in se ne ukvarja z drugima dvema ravnema UMI (noise) - motnja, ki ovira prenos sporoila od sporoevalca k sprejemalcu 3 vrste umov: a) tehnini um tehnine motnje, nastanejo zaradi tehninih okvar, kasneje dodajajo tudi fizioloki um - okvare v organizmu udeleencev, npr. naglunost b) semantini um (pomenski um) motnja na ravni prenosa pomena sporoila, predvsem zaradi pomankljivega obvladovanja uporabljenega jezika oz. koda (sistem znakov) c) psiholoki um motnja zaradi neujemanja izkustva udeleencev komunikacije; najbolj tipien je pri otrocih (otrok ne razume loitve starev) reitev=empatija otroku razloi tako, da se sputi na njegov nivo, saj se zaveda, da mu manjka izkustvo 15. 10. 2009 REDUDANCA nadmerje -zagotavlja, da je sporoilo preneseno kljub prisotnosti umov -ponavljanje sporoila oz. informacij sporoila -da dosee da je sporoilo razumljeno iste elemente sporoila vekrat ponovi -repeticija informacije, ponavljanje informacije Redudanca (nadmerje) mera presenega ponavljanja, predvidljivosti -izhaja iz strukture in konvencij sporoanja -sporoilo napravi bolj predvidljivo

Redudantnost jezikovnega sporoanja jezikovno sporoilo ima zaradi strukture jezika (narave besed in povedi) cca. 50 % redudanco. Slabalni vsakdanji pomen pretirano ponavljanje v sporoilu.

SHANNONOVA TEORIJA INFORMACIJ Shannonova teroija informacij, prvi objavljena 1948, predstavlja enega od temeljev raunalnikega programiranja in telekomunikacijskega procesiranje signalov. Informacije NE obravnava na semantini ravni, torej na ravni pomena sporoila, temve izkljuno na tehnini ravni, na ravni statistinih lastnosti vira (sporoevalec) in destinacije (sprejemalec). Koliina informacij v sporoilu se doloa v odnosu na vejo ali manjo predvidljivost selekcij vira.

Primer: Ko vremo kovanec imamo samo monosti cifro ali grb, zato je predvidljivost rezultata zelo visoka (pol-pol ali 1 proti 1 monosti); koliina informacij je minimalna, zgolj 1 bit. Ko vremo kocko imamo 6 monosoti, zato je predvidljivost bistveno manja (1 proti 5) kot pri kovancu, zato sporoilo, na katero stran je padla, nosi bistveno ve informacij kot v zgornjem primeru. Shannon obravnava informacijo v digitalni obliki Opredelil je formulo, po kateri je mera sporoene koliine matematino opredeljena kot binarni logaritem tevila alternativ izmed katerih je bila napravljena sporoena selekcija. Mera informacije (tj. koliina posredovanih informacij oz. kompleksnost informacije) je digitalno kodirana, kar pomeni, da sporoena selekcija prevede v tevilo selekcij med 1 ali 0, ki jih moramo napraviti, da pridemo do tistega, kar sporoamo.

Primer: Vremo kovanec - je sporoilo, kaj pade, selekcija zgolj izmed dveh alternativ, zato to sporoilo vsebuje minimalno informacijo 1 bita. Raunalniki procesirajo elektrine signale izkljuni v digitalni obliki, kar pomeni, da program (software) informacijo prevede v kod tevil ena in 4

ni, ki jih raunalnik (hardware) shrani v spomin kot mesto z elektrinim nabojem ali brez naboja.

KIBERNERIKA NORBERT WIENER (1894-1964) 1948 Cybernetics: Or the Control and Communication in the Animal and the Machine Kibernetika izhaja iz grke besede kyberneto pomeni krmar, nanaa se na krmiljenje Norbert: Znanost kontrole in komunikacije. Kibernetika tvori zaetek teorije sistemov oz. sistemske teorije in se ukvarja s krmiljenjem oz. vedenjem sistemov. Kljuni pojem v kibernetiki je informacija. Informacija - je meraa reda, urejenosti, predvidljivosti. -sporoa selekcijo iz monih alternativ, kar uvaja red in omogoa nadzor oz. krmiljenje Nasprotje informacije je ENTROPIJA mera nereda, nepredvidljivosti, neurejensti. -proces razpadanja -mera nakljunosti, nestrukturiranosti, nekonvencionalnosti

Entropija je nasprotje redudance (strukturiranosti, urejenosti, predvidljivost).

WILBUR SCHRAMM (ameriki komunikolog) (Hrestomatija 2, Kako deluje sporoanje)

 UKODER ENCODING proces kodiranja sporoila v kod (znake, jezik), to pomeni, da npr. svoje misli prevedemo v izgovorjene ali zapisane besede in povedi RAZKODER DECODING proces dekodiranja sporoila izkoda, to pomeni, da sliane in prebrane besede in povedi prevedemo nazaj v misli, ki tvorijo pomen sporoila pojem KODA ali KODE (sinonima m. in . sp.) sistem znakov, ki so nujni pogoj za vzpostavitev pomena sporoila zadostno obvladovanje koda s strani udeleencev komuniciranje je nujni pogoj uspene komunikacije, drugae pride do semantinega uma KOD je sistem znakov, ki tvori pomen sporoila ZNAK sestoji iz izraza in vsebine IZRAZ znaka je njegova fizino zazavna oblika (glasovna oblika izgovorjene besede, grafini zapis rk na papir zapisane besede, fizini prometni znak ali semafor) VSEBINA znaka je pomen znaka (slovarsko definiran pojem besede, pomen, ki ga prometni predpisi doloajo za doloen prometni znak ali kombinacija lui na semaforju) Izraz in vsebino znaka povezuje KONVENCIJA (pravilo) ali NAVADA (izkustvo) SEMIOTIKA- znanosti, ki prouuje naravo znakov, kodov in oznaevanja Kod je sistem znakov in pravilo, kako jih povezovati (npr. v jeziku je to besedie + slovnina pravila, kako tvoriti pravilno oblikovane povedi)

Vrste kodov (seznam ni izrpen, ne navaja vseh kodov) :jezik oz. govor :pisave in druge vrste zapisa (morzejeva, braillova pisava) :kodi neverbalnega komuniciranja :tehnini kodi (npr. raunalniki jezik) :znanstveni kodi (npr. jezik matematike, fizike, kemije itd.) :estetski kodi v umetnosti (npr. jezik poezije poetske figure in verzne oblike v poeziji, likovni jezik v slikarstvu, jezik gledalia, jezik filma, jezik anra itd.)

:kodi vedenja (npr. bonton, jezik verskih ritualov, dravnega protokola, mode itd.) :mitini in ideoloki kodi Komuniciranje kot proces kodiranja/dekodiranja s pomojo koda: sporoevalec prevede serijo misli oz. idej v serijo fizino zaznavnih znakov, ki tvorijo fizino sporoilo, ki se prenese do util sprejemalca, ki ga zaznajo, njegovi mogani pa znake sporoila prevedejo nazaj v serijo sporoenih idej.

22. 10. 2009 SCHRAMM kroni model komuniciranja med dvema udeleencema Kodiranju in dekodiranju konvencionalnega pomena se pridrui INTERPRETACIJA smisla sporoila, tj. kaj je elel sporoevalec posredovati, kaken je bil njegov sproilni namen (komunikacijska intenca) v dani situaciji sporoanja.

sporoilo ukoder interpret razkoder razkoder interpret ukoder sporoilo

o zadostno obvladovanje KODA s strani udeleencev komuniciranja je nujni pogoj uspene komunikacije, drugae pride do semantinega uma o pri sprejemanju sprejemalec enkrat dekodira, drugi interpretira 1. dekodira konvencionalni pomen znakov sporoila glede na pravila koda: npr. zazna, da je nekdo zavpil poar in razume besedo poar 2. interpretira smisel sporoila v dani situaciji: sedi v gledaliu in gleda gledaliko predstavo in interpretira, kaj v tej situaciji pomeni, ko nekdo zavpije poar odvisno je, ali je nekdo zavpil poar na odru ali nekdo med publiko 7

PROBLEM UJEMANJA IZKUSTVENIH POLJ (fields of experience) Izkustvena polja (tj. akumulirano ivljenjsko izkustvo, znanje, vednost) udeleencev se morajo v zadostni meri prekrivati oz. ujemati, da lahko sprejemalec ustrezno interpretira smisel sporoila v dani situaciji. Nezadostno ujemanje izkustvenih polj povzroi psiholoki um (npr. otroci, tujci). Za doseganje prekrivanja izkustvenih polj mora sporoevalec uporabiti EMPATIJO oz. empatino projekcijo, torej mora se viveti v psiho sprejemalca in prilagoditi sporoilo njegovemu izkustvenemu polju, tj. njegovi sposobnosti razumevanja.

FEEDBACK povratna informacija goal directed action k cilju usmerjeno delovanje na osnovi feedbacka preverja ali je bil cilj doseen v procesu komunikacije obstajajo povratne informacije, kako sprejemalec sprejema informacijo predvsem ali jo razume ali ne, pa tudi ali odobrava izreeno ali ne, sprejema ponudbo ali ne itd.; na osnovi povratne informacije, ki jo dobi od sprejemalca (ali irega obinstva) sporoevalec usmerja svoje komuniciranje Prej prikazani model je kroni model komuniciranja (npr. konverzacija, izmenjava pisem in sms-ov). V kronem modelu komuniciranja je neposredni feedback v samem odgovoru oz. odziva komunikacijskega partnerja. Posredni feedback pa so razni indici v vedenju sprejemalca ali obinstva (npr. neverbalno prikimavanje ali odkimavanje, gubanje ela itd., pri mnoninih medijih naklada asopisa, rating ...). 8

 na osnovi feedbacka sporoevalec izve, ali je sprejemalec razumel, sprejel, odobril njegovo komuniciranje e je feedback negativen, mora sporoevalec spremeniti nain komuniciranja feedback pa tudi obstaja neposredno na samega sporoevalca, na ravno samonanaanja (samoreference); pred feedbacka govorec usmejra svoje sporoanje govorec poslua sebe, svoj govor; preverja, ali je povedal tisto, kar je hotel, ali se je izrazil dovolj natanno itd. in se po potrebi korigira (na isti nain pisec bere svoje besedilo in e ni zadovoljen z zapisanim popravi ...)

ukoder interpret razkoder Feedforward v kibernetiki in kognitivni znanosti = procesiranje informacij na osnovi projekcije eljenega (ciljnega) stanja na dano situacijo Feedback povratna informacija o tekoem ali doseenem stanju v dani situaciji

sporoilo prejemnik

WILBRUM SCHRAMM Kako deluje sporoanje 2 vrsti redudance (nadmerja), ki viajo gotovost razumevanja

ZMOGLJIVOST PRENOSA, REDUDANCA IN GOTOVOST RAZUMEVANJA Vsak konkreten komunikacijski proces ima doloeno maksimalno zmogljivost obdelave informacij, ki je odvisna od najibkejega elemnta komunikacijskega procesa v dani situaciji (elementi vira).

TRIJE CILJI SPOROANJA Osnovni cilji komuniciranja oz. uinki komunikcije na sprejemalca so: 1. pravilno razumevanje s strani sprejemalca 2. vplivanje na stalia oz. mnenje sprejemalca 9

3. usmerjanje vedenja sprejemalca

v vejem delu sporoanja je sporoevalev cilj predvsem pravilno razumevanje (novinarsko sporoanje, obiajne medosebne in skupinske konverzacije kot izmenjava informacij, izmenjava mnenj ali koordiniranja delovanj pri katerih ne pride do spora) preprievalno komuniciranje primarni cilj je vplivanje na stalia in/ali usmerjanje vedenja sprejemalca na sporoanja (klasino govornitvo, pro et contra debate, oglaevanje, politino komuniciranje predvsem v asu predvolilne kampanje ...)

PREPRIEVALNO KOMUNICIRANJE IN UINKI 1) Sporoilo mora biti oblikovano in poslano tako, da pridobi pozornost predvidenega naslovnika.

Dostopnost sporoila, timing and placing potrebno je izbrati pravi trenutek (kadar ciljna skupina ni zavzeta z neim drugim, temve je sproena) in pravo mesto oz. kanal (treba je izbrati tisti medij, ki ga spremlja ciljna publika). Sporoilo mora imeti nek namig (clue), ki hipno pritegne pozornost cilje publike, npr. pri tv oglasih osebnosti, ki pritenge pozornost ciljne publike.

2) Sporoilo mora uporabiti tiste znake, ki izhajajo iz skupne izkunje (izkustvena polja) vira in naslovnika, da bi lahko pomen spravilo skozi.

Ni dovolj, da je sporoilo oblikovano v jeziku, ki ga ciljna publika razume, hkrati ga mora im bolj pribliati predstavi o svetu in nainu ivljenja cilje publike (njihovim izkustvom, vrednotam, staliem, interesom), saj bo le na ta nain pridobilo na privlanosti, zanimivosti, vabljivosti. Oglaevanje ni samo stvar govora, pomembne in potrebne so recimo fotografije ...

3) Sporoilo mora vzbuditi osebnostne potrebe pri naslovniku in mu ponuditi nekaj nainov zadovoljitve.

Osebnostne potrebe po ljubezni, svobodi, veselju, varnosti, pripradnosti, statusu, razumevanju (po istem perilu). 10

4) Sporoilo mora sugerirati tak nain zadovoljevanja evocirane potrebe, ki je v skladu s skupinsko situacijo, v kateri je ciljna publika znajde v asu, ko naj bi se odzvala v eljeno smer. (Muslimane ne prepriujemo v pitje alkohola in jim ne ponujamo svinjine ...)

29. 10. 2009 RAVNI KOMUNICIRANJA (Uvod v mnoino komuniciranje) o znotraj-osebno komuniciranje (intrapersonal communication); samorefleksija, samoreferenca, intrapersonalno komuniciranje medosebno komuniciranje interpersonalno komuniciranje (interpersonal communication);

-medosebno komuniciranje v odnosih in omrejih (in skupinah) -pogovor iz oi v oi, pogovor prek GMS (SMS), poilajanje emaila -komunikacija med ljudmi na medosebni ravni -v odnosih z ve ljudmi se tvorijo omreja o skupinsko komuniciranje (group communication) -omreja in skupine so pomembne v smislu, da so prisotne v mnoinih medijih -druina: bazina skupina (te iti pred direktnimi vplivi medijev, na drugi strani lahko prihaja do konfliktov ...)

organizacijsko komuniciranje (organisational communication) -interno komuniciranje v organizaciji (znotraj organizacij) -eksterno komuniciranje organizacije (org. komunicirajo navzven) oglaevanje

11

odnosi z javnosti

Organizatorju obstajajo, da lahko doseemo kolektivne cilje. lani organizacije so povezani, posamezniki imajo vloge, te vloge so usklajene. Organizacije imajo svoje slube za odnose z javnostmi.

o mnoino komuniciranje (mass communication) -mnoini mediji (stari in novi mediji)

Stari mass communication zanejo govoriti v 20. stol., nanaa se na mnoine medije. Novi 21. stol., nove tehnologije, povezane z internetom; mobilno komuniciranje; konvergenca razlinih medijev.

TRIJE MODELI GLEDE NA KOMUNIKACIJSKA RAZMERJA MED UDELEENCI eden z enim (one-to-one): medosebno komuniciranje v razmerju eden z enim mnogi z mnogimi (many-to-many): skupinsko ali mreno komuniciranje v razmerju mnogi z mnogimi (forum ...) eden z mnogimi (one-to-many): mnoino komuniciranje v razmerju eden z mnogimi

ENOSMERNO ALI DVOSMERNO KOMUNICIRANJE Enosmerno: sporoevalec sporoa, sprejemalec nima monosti odziva. Dvosmerno: sporoevalec sporoa, sprejemalec se (lahko) odzove.

SCHRAMMOV MODEL MNOINEGA KOMUNICIRANJA (stran 68, Hrestomatija)

12

glavni element MC je medijska organizacija kot institucionaliziran komunikator v tem primeru je komunikator kompleksna organizacija, ki se sestoji iz mree vlog, ki so programirane na opravljanje doloenih funkcij: novinarji, uredniki, fotografi, na TV pa e kamermani, tonski mojstri, scenografi itd. organizacija je tisto, kar povezuje posamezne vloge med seboj na programiran nain v tem smislu, da vsakdo ve, kaj mora delati in hkrati sodeluje z drugimi vlogami linearni tok medijskih sporoil od medija k mnoinem obinstvu mnoino obinstvo je povezano v omreja in skupine skupine lahko imajo svoje specifine dispozicije vrednote, preprianja, interes, ki so se razvili v komunikaciji znotraj skupine; dispozicije so filter, ki pri lanih skupine filtrira dojemanje medijskega sporoanja

(Zasidrani smo v skupine, nismo sami, izolirani povezani smo v skupino delimo mnenja, stalia ...) pomembno vlogo v skupinah igrajo mnenjski voditelji opinion leaders; mnenjski voditelji so najbolj informirani, imajo izrazita stalia in mnenja in z njimi vplivajo na druge lane skupine dvostopenjski tok komuniciranja (two step flow of communication); mono poenostavljeno medijska sporoila se naprej irijo do mnenjskih voditeljev, ki jih interpretirajo in potem irijo naprej v medosebni in skupinski komunikaciji infereni feedback povratna informacija, ki je zgolj posredna in temelji na sklepanju, obstajajo indikacije, na osnovi katerih je mogoe sklepati na odziv obinstva

OBINSTVO heterogenost vs. jomogenost Heterogenost medijskega obiinstva na sploni ravni je obinstvo medijev heterogeno (raznoliko) glede na demografske karakteristike: starost, spol, poklic, status, razred, interesne dejavnosti in interesne skupine

funkcionalna diferenciacija medijev specializacija medijev imamo splone informativne medije in specializirane informativne medije

13

Veer, Delo malo specializirana)

Jana, Ona, Polet

(Mladina

Mediji se specializirajo za doloena ciljna obinstva in za doloene specializirane teme kvalitetni vs. popularni mediji (tabloidi); Delo vc. Slovenske novice specializacija urednikega profila: razline tematske specializacije: enske, moki, mladi, avtomobilizem, raunalnitvo, port

Homogenizacija obinstva specializiranih medijev Homogenizacija (poenotenje) obinstva specializiranih medijev po doloenih kriterijih obinstvo kvalitetnih medijev ima vijo izobrazbo, enske revije berejo enske, avtomobilske moki ...

CHARLES WRIGHT funkcije mnoinega komuniciranja (Hrestomatija 2) funkcionalizem kot teorija in metoda druboslovne analize druboslovni funkcionalisti: Talcott Parsons, Robert Merton, Niklas Luhmann sistemska teorija drube funkcije so dejavnosti, ki ohranjajo sistem funkcija pomeni eno od vitalnih dejavnosti, ki ohranja delovanje sistema in njegovo stabilnost, bodisi na ravni drube kot celote bodisi na ravni njenih delov (podsistemov, organizacij) funkcionalistina analiza ...

FUNKCIJE so tiste dejavnosti, ki krepijo delovanje in stabilnost sistema. DISFUNKCIJE so dejavnosti, ki zavirajo delovanje in stabilnost sistema.

5. 11. 2009 MANIFESTNE FUNKCIJE + DISFUNKCIJE so namerne in zavestno ciljno usmerjene dejavnosti LATENTNE FUNKCIJE + DISFUNKCIJE so nenamerne in nezavedne stranske dejavnosti oz. stranski nenamerni uinki dejavnosti 14

MANIFESTNE in LATENTNE FUNKCIJE dejavnosti, ki namerno ali nenamerno krepijo delovanje sistema MANIFESTNE in LATENTNE DISFUNKCIJE dejavnosti, ki namerno ali nenamerno zavirajo delovanje sistema in ruijo stabilnost

WRIGHT funkcije komuniciranja (povzema Lasswella) 1) nadzorovanje okolja (surveillance) informativna aktivnost (news acitivity novice) zbiranje in distribucija informacij o dogodkih v drubenem okolju, npr. komunikacijsko nadzorovanje predvolilne kampanje 2) korelacija oz. postavljanje soodnostnostni, dogodkov in predpisovanje odzivov nanje uredniko delo, komentiranje in preprievanje 3) socializacija in prenos kulture prenos kulturnih vzorcev mladini in prilekom, utrditev vzorcev pri odraslih 4) razvedrilo zabavne vsebine, ki sproajo in zabavajo tj. interpretacija

FUNKCIJE NADZOROVANJA PREK MEDIJEV Opozarjanje na naravne nesree, napade, vojne, finanne krize, nemire. Prebivalstvo se lahko zaiti, ker so informacije splono dostopne, se krepi obutek EGALIZARIZMA. Za posameznike je opozarjanje za funkcionalno orientacijo in za osebno varnost. Instrumentalna funkcija novic: prispeva k institucionaliziranemu delovanju drube; uporabnost novic za gospodarstvo in druge institucionalne podsisteme. Instrumentalna funkcija je pomembna tudi za posameznike nastopa kot venamensko orodje za vsakdanje ivljenje od vremena do kino sporeda. Uvajanje moralnih vrednot/norm (moraliziranje); novinarsko poroanje ojaa drubeno kontrolo z javnim razkrivanjem deviantnega 15

vedenja in s tem sproi cenzuro. e se prebijejo informacije o korupciji iz zasebne sfere v javnost, potem so ljudje pripravljeni, da to korupcijo obsodijo in podpirajo javne standardne morale. Gre za detekcijo in kontrolo deviantnega vedenja in za krepitev javne morale. DISFUNKCIJE: Ogroanje stabilnosti z novicami, ki destabilizirajo drubo (v islamskih deelah npr. novice o islamskem terorizmu napeljujejo k pridruitvi). Podeljevanje statusa posameznikom in skupinam informiranje o osebah, skupinah ali drubenih vpraanjih zvia njihov presti in status v oeh javnosti z samim dejstvom, da jim je posveena medijska pozornost. To je pozitivno, e si nekdo ali neko drubeno vpraanje dejansko zaslui pozornost. Medijsko podeljevanje statusa posameznikom in skupinam potrjuje njihov pomen in daje legitimnost njihovemu delovanju; status medijskih zvezd, voditeljev ali javnih zastopnikov doloenih skupin ali problemov.

DISFUNKCIJE NADZOROVANJA PREKO MEDIJEV Disfunkcije na ravni drube: tok svetovnih informacij lahko ogrozi posamezno dravo, saj lahko informacije o boljih ivljenjskih pogojih drugje sproijo valove migracij; informacije o druganih ideologijah lahko vodijo k pritiskom za socialne spremembe (nemiri, revolucije). Informiranje o grozei nevarnosti brez mediacije lahko sproi mnoino paniko (Orson Wells, Invazija z Marsa). Disfunkcije na ravni posameznika: negativne informacije veajo strah in tesnobo, napeljujejo na umik v zasebnost, sproajo apatijo in narkotino disfunkcijo medijev (eksapizem v patoloki zasvojenost s televizijo ali pornografijo ali raunalnikimi igricami ...) pobeg iz realnosti narkotina disfunkcija

DOLOENE PODSKUPINE (npr. politina elita) Funkcije za elito 16 uporabnost: za oblast koristne informacije odkrivanje: znanje o razdiralnem in deviantnem vedenju upravljanje z javnim mnenjem, nadzorovanje, svarilo

legitimiziranje moi, podeljevanje statusaa institucijam in skupinam

Disfunkcije za elito sovrana propaganda razkrivanje kandalov: e necenzurirano informiranje ogrozi oblast politine elite s tem, da posreduje informacije, ki nasprotujejo javnim izjavam politikov

KULTURA pomo pri kulturnih stikih, rasti, dopustitev kulturne invazije v pozitivnem in negativnem smislu na eni strani lahko informiranje o tujih kulturah obogati domao kulturo, na drugi strani lahko pride do kulturnega imperializma

FUNKCIJE KOLERACIJE SOODNOSTNOSTI o KOLERACIJA soodnostnost interpretacijo dogodkov vkljuuje selekcijo, evalvacijo in

s selekcijo zmanja koliino medijskih informacij in s tem prepreuje zasienje z informacijami z interpretacijo (komentarji) omili negativne konsekvence informiranja (npr. preprei paniko) in dogodke ovrednoti v skladu z vrednostmim sistemom drube urednika dejavnost uokviri informacije v kategorije oz. anre (politine, poslovne, mednarodne, portne itd.) in oznai njihovo pomembnost s konvencijami kot so veji ali manji naslovi, postavitev v bolj ali manj pomemben del asopisa itd. urednika dejavnost vnese urejeno anrsko strukturo informacij znotraj svojega medija in s selekcijo vpleje hierarhijo relativne pomembnosti

KOLERACIJA torej vzpostavi red v nadzorovanju (informiranje) s tem, da opredeli relativno pomembnost informacij prednostno tematiziranje (agenda setting) in jih interpretira.

DISFUNKCIJA KORELIRANJA disfunkcija uredniko-komentatorskih aktivnosti

17

Ali komentatorji zavirajo konformizem ali obratno?

drubene

spremembe

in

podpirajo

komunikatorji, ki izraajo drubeno kritina ali nepopularna stalia, se izpostavljajo sankcijam (politinim, ekonomskim) ali potronikemu bojkotu zato se lahko nekateri asopisi ali noviranji kontroverznih tem, oz. se nagibajo h kontraverznim staliem do tiste mere, kolikor so stalia globoko zakoreninjena v mentalni strukturi obinstva e se komentatorji preve nagibajo k prevzemanjo interpretacij dogodkov s strani vlade, poslovneev itd., lahko to tudi zavira drubene spremembe

Disfunkcije koreliranja na ravni posameznikov: izguba sposobnosti za samostojno kritino miljenje delov obinstva lahko tudi nastopa kot disfunkcija, e se obinstvo navadi na medijsko prezentirane in komentirane informacije lahko preneha samostojno razmiljati. FUNKCIJE MEDIJSKEGA POSREDOVANJA KULTURE prenos kulture socializira posameznike in skupine v kulturno tradicijo druinske skupnosti socializacijske aktivnosti prek medijev lahko poveajo drubeno kohezijo tako, da ustvarijo irok temelj skupnih vrednot, norm in kolektivnih izkustev pomaga individumom, da se ljudje integrigajo v drubo; je posebno funkcionalno za emigrante in drubeno variabilne osebe mediji pomagajo odraslim, da se socializirajo v nov vrednostni sistem ali nove drubene norme DISFUNKCIJE MEDIJSKEGA POSREDOVANJA KULTURE medijsko kulturno posredovanje poenoti, standardizira in pogled na kulturo, kar pomeni, da izbrie avtorske, regionalne in etnine in subkulturne razlike kulturne industrije (v primerjavi posredovanje kulturne tradicije z epi in pravljicami) razlovei

nasilje v medijih in negativni stereotipi lahko sluijo kot negativni modeli vlog, e posebno mladostnikom in psihopatom vpraanje, koliko medijskega nasilja vpliva na nasilno vedenje obinstva, ostaja odprto

18

12. 11. 2009 FUNKCIJA RAZVEDRILA zabavne vsebine mnoinih medijev nudijo sprostitev in zabavo, ker je funkcionalno medijsko razvedrilo lahko posreduje kulturne vsebine mediji so napravili portne dogodke iroko dostopne

DISFUNKCIJE RAZVEDRILA medijski ekskapizem, ki odvraa ljudi od participacije v pomembnih osebnih in drubenih zadevah (narkotina disfunkcija) prevelika odvisnost od medijske zabave, nesposobnost posameznikov in skupin za druge vrste zabave populistina komercialna medijska kultura obiajno zniuje okus, vsaj v primerjavi z gledaliem, knjigami, operami itd. mediji so spremenili portnika v oglasni pano (lanek v Kom. hrestomatiji 2)

MELVIN DEFLEUR funkcionalistien model mnoinih medijev Melvin DeFleur Theories of Mass Communication, 1982 Denis McQuail Communication models, 1997 o Vpraanje je, kako mnoine medije in njihove funkcije vmestimo v iri drubeni kontekst? Kako so mnoini mediji povezani in kakno vlogo igrajo v odnosu do drugih drubenih podsistemov?

TALCOTT PARONS (izhajal iz klasine sociologije Maxa Webra): funkcionalistini sociolog opredeli drubo s 4 temeljnimi podsistemi: ekonomija dodelitev virov produkcija in distribucija dobrin politika doseganje ciljev doloi drubene cilje, zakonsko regulira, nadzira

19

 kultura ohranjanje vzorcev vedenja tradicija, vrednostni sistem, vzorci vedenja drubena skupnost integracija civilna druba, v kateri ivimo Gospodarstvo proizvaja in distribuira blago in storitve, v kapitalizmu je usmerjeno na dobiek in deluje na trgu, ki ga regulira ponudba in povpraevanje; gospodarstvo je funkcionalno izdiferencirano na razline podsisteme (npr. finanni sektor, teka industrija, lahka industrija itd.) Politika vlada drubi in jo usmerja, v demokraciji imamo zakonodajo, izvrno in sodno oblast, vladavina prvih dveh je odvisna od javnega mnenja, ki se pokae na periodinih volitvah; v demokraciji vlada usmerja drubo primerno prek zakonske regulacije. Pravna drava. Socialna skupnost civilna druba, v okviru katere ivimo; skupnost je socialno in funkcionalno in izdiferencialno razdeljena na socialne kategorije (predvsem na razrede in stanove, pa tudi geografsko, plemensko ...) Zgornja Weber/Parsonsova delitev je izjemno koristen analitien model, vendar naletimo na vmesna, prekrivajoa podroja, ki jih ni lahko definirati: Kam v zgornji 4-delni lenitvi drube vrstimo tretji sektor (neprofitne in/ali nevladne organizacije in/ali javne zavode)? e uporabimo funkcionalistien koncept podsistemov in podpodsistemov, lahko drubo opredelimo s tevilnimi funkcionalnimi podsistemi: podroje gospodarstva je mogoe razdeliti v vrsto gospodarskih podsistemov, npr. transportni, enegetski, prehrambeni ... V EU in SLO npr. olski sistem, znanstveni sistem in zdravstvo spadajo v okvir javnih zavodov (politika, s. skupnost), deloma v okvir gospodarstva, znanost in olstvo pa tudi v okvir kulture. Mediji, kolikor so v zasebni lasti, spadajo v podsistem gospodarstva, vendar so nekateri mediji imajo status javnega zavoda (RTVS, BBC), drugi, npr. lokalni, posebnega pomena so mono subvencionirani, hkrati tudi v kulturo, s. skupnost. MEDIJI IN DRUBENI PODSISTEMI: postavlja se vpraanje, kakno je razmerje med mediji, ekonomskim, politinim, kulturnim sistemom ter drubeno skupnostjo (civilno drubo oz. svetom vsakdanjega ivljenja ljudi)? UNIVERZALNA OPREDELITEV MEDIJEV: DeFleurov model pod oznako sistem mnoinih medijev vkljuuje vse vrste tedaj poznanih medijev, kamor lahko uvramo asopisni in revijalni tisk, radio, televizijo, film, glasbeno produkcijo, knjino zalonitvo itd. MEDIJSKE VSEBINE KOT POP KULTURA: DeFleur ne obravnava samo novinarskih vsebin medijev, nasprotno. DeFleur poudarja zabavne oz. 20

razvedrilne vsebine medijev, med katere spada mnoina kultura oz. popularna kultura. TEZA VSEBIN DOMINACIJE NIZKEGA OKUSA V KOMERCIALNO USMERJENEM MEDIJSKEM SISTEMU: DeFleurova kljuna teza je ta, da mnoini medijii v kapitalistinih demokracijah ohranjajo popularne vsebine za nizek okus (tabolidi, lahkotna pop kultura), ki so zabavne in razvedrilne narave, ljudje pa jih najraje troijo.

SESTAVNI DELI DEFLEUROVEGA KOMERCIALNEGA MODELA Komercialni mnoini mediji spadajo v gospodarski podsistem. produkcijski podsistem Ustvarjalci medijskih vsebin proizvajajo vsebine vseh vrst, pri emer opravljajo razline profesionalne vloge: novinarji, reiserji, snemalci, montaerji, producenti (organizatorji). Ustvarjalci so lahko najeti in del medijskih korporacij ali pa nastopajo kot neodvinsi producenti, ki iejo vlagatelje. Bistveno je razmerje med proizvajalci in lastniki oz. vlagatelji (financerji) medijskih vsebin, saj brez finannih sredstev produkcija ni mogoa. Drugo bistveno razmerje pa je med proizvajalci in distributerji, ki posredujejo ustvarjene medijske vsebine obinstva.

DISTRIBUTERJI Posredujejo vsebino obinstvu. Vloga distributerja pri razlinih tipih medijev variira. DeFleur v ZDA loi med nacionalnimi distributerji, ki organizirajo distribucijo na celem drubenem teritoriju in lokalnimi distributerji, ki so tisti, ki pripeljejo vsebino neposredno med obinstvo. V Sloveniji lahko loimo med internacionalnimi distributerji in lokalnimi slovenskimi (npr. film). Distributer posreduje obinstvu medijsko distributerju svojo pozornost in denar. vsebino, obinstvo pa

Obinstvo sicer usmeri svojo pozornost na medijske vsebine in ne na distributerje, vendar pa so distributerji tisti, ki s svojo ponudbo medijskih vsebin in s trenjem le-teh usmerijo pozornost obinstva na medijske vsebine.

21

Distributerji prodajajo medijskim organizacijam in oglaevalcem pozornost obinstva, ti pa dajo distributerjem medijske vsebine in oglase.

OBINSTVO: je hierarhino stratificirano na razrede in stanove, diferencirano glede na razline okuse in interesne skupine. Za DeFleura so najpomembneji variabilni okusi, potrebe in interesi razlinih socialnih kategorij. DeFleur loi med tremi vrstami okusov: visok, srednji in nizek; ter trdi, da nizek okus prevladuje (socioloka analiza okusov). Medijske vsebine, ki jih posredujejo distributerjii, pritegnejo pozornost obinstva. Ker so distributerji pritegnili pozornost obinstva, lahko med medijske vsebine vkljuijo oglasne vsebine, prek katerih gospodarstvo ponuja svoje izdelke. lani obinstva medijev so hkrati potroniki blaga in storitev, ki jih ponuja gospodarstvo. Gospodarske institucije oglaujejo svoje blago in storitve pred medijskega sistema, ter na ta nain vplivajo na odloitve potronika.

EKONOMIJA finanni podporniki (Financial backers) Ekonomija kot finanni in gospodarski podsistem. V odnosu do medijev medijski lastniki in vlagatelji v medije. Vpraanji: 1) nadzor lastnikov nad vsebino medijev in novinarska avtonomija, 2) koncentracija lastnitva, medijski monopol in politini vpliv. (Koncentracija lastnitva je problem, ker pelje v uniformnost medijskih vsebin, poenotenje medijskih vsebin.) (Najbolj znan medijski konglomerat na svetu, Rupert Mrfod; News International) ire: kot finanni podpornik medijev nastopa gospodarstvo, ki prej medijev oglauje svoje blago in storitve, oglaevanje pa financira delovanje komercialnih medijev. Vpraanje: koliko lahko oglaevalci vplivajo na vsebino medijev? Nekateri mediji se financirajo izkljuno prek oglaevanja, npr. komercialni radio in televizija (za razliko od tiska in kina).

23. 10. 2009 22

OGLAEVANJE, ODNOSI Z JAVNOSTMI IN MARKETING (trenje izdelkov, marketinko komuniciranje odkupiti oglaevalski prostor veje je obinstvo, draji je oglasni prostor) OGLAEVALSKE AGENCIJE Proizvajajo oglase, ki so bistveni za klasien komercialni model medijev. Danes agencije izvajajo tudi odnose z javnostmi oz. integralno marketinko komuniciranje, ki vkljuuje tudi raziskave. (Persil zakupuje televizijske spote, ni na radiu )

TRNO RAZISKOVANJE IN MERJENJE SPREMLJANOSTI MEDIJEV (RATING) Agencije za rating merijo branost, gledanost, posluanost razlinih medijskih vsebin, agencije za trno raziskovanje pa raziskujejo trg in preference potronikov oz. obinstva. Te podatke dostavljajo tistim, ki odloajo o programu medijev, tj. producentom, distributerjem, sponzorjem, oglaevalskim agencijam. Mediji producirajo programe, kjer skuajo dosei im veje obinstvo, da so njihovi prihodki im viji; tendenca komercialnega sistema proizvajati vsebine za nizek okus.

POLITINI PODSISTEM (Legislative bodies oz. zakonodajno telesa) Vlada, zakonodaja in dravne regulativne agencije sprejemajo zakone, ki predstavljajo normativno regulacijo medijev: zakoni tvorijo normativni okvir, ki se ga morajo medijske organizacije drati. Npr. sprejem zakona o RTVS, Zakona o medijih itd.

Vpraanja: temeljne pravice vkljuujejo svobodo govora, svobodo tiska, avtonomnost lastnikov pri razpolaganju s svojo lastnino, pravico do informiranosti, zasebnosti itd.

Nadziranje spotovanja zakonodaje administrativno uvajajo dravne regulativne institucije, ki izvajajo vladno in parlamentarno politiko na podroju medijev.

Regulativne institucije so npr. v Sloveniji Direktorat za medije na Ministrstvu za kulturo, Urad za varstvo konkurence, Svet za radiofizujo, Agencija za trg vrednostnih papirjev.

23

Najbolj gledana TV postaja ne sme imeti v lasti najbolj branega asopisa, da ne bi eno podjetje obvladovalo vsega. Ti ukrepi so razlini od drave do drave zloglasen primer je Italija, kjer ima Berlusconi v lasti veino asopisov, hkrati je predsednik vlade in ima vpliv na javne TV programe. Tako postavlja kljune ljudi na TV rezultat, kot pravijo kritiki: javno mnenje je zelo enotno, usmerjeno v podporo Berlusocniju. Koncentracija lastnitva medijev, nato se povee z politiko (kot v Italiji), je zelo problematina!

Zveza med publiko in legislativo (dravne institucije) in administracijo je v javnem mnenju in volilnih glasovih.

DeFleur politika iti obinstvo (civilno drubo), obinstvo podpira politiko in jo voli na volitvah.

ZUNANJI SOCIALNI IN DRUBENI POGOJI (Kultura in javno mnenje) DeFleur navaja ire drubene in kulturne pogoje: KULTURNI POGOJI: to so kulturna tradicija drubene skupnosti, vrednostni sistem (morala), navade, obiaji, tudi ideoloka dimenzija (ki jo zamoli pri opredelitvi politinega sistema).

Slovenci zaznamovani s katolicizmom in komunizmom te ideologije so tiste, ki vplivajo na to, kako spremljamo medijske vsebine. Teko je rei, kaj prevladuje. e vzamemo npr. muslimanske deele imajo nekatere tabu tebe.

DRUBENI POGOJI: predvsem javno mnenje kot prevladujoe mnenje, ki pa se odziva na drubene spremembe (kriza finannega sistema rui neoliberalizem).

Kramarjeva milijonska nagrada leta 2009 zelo razburi, ker je javno mnenje drugano, medtem ko leta 2004 ni bila tako ravzpita. TI ZUNANJI POGOJI kulturna tradicija in javno mnenje tvorijo ire drubeno soglasje KONSENZ, na katerem sloni druba kot celota in zagotavlja legitimnost sistema.

ZUNANJI POGOJ OHRANJANJA SISTEMA: Mediji morajo sovje vsebine prilagoditi temu iremu drubenemu konsenzu, drugae ne uspejo

24

pritegniti irega obinstva, ki je vpeto v ta temeljni vrednostni konsenz drube. e bi bile medijske vsebine v nasprotju s temeljnim konsenzom, bi jih obinstvo zavrnilo, mediji pa bi zato finanno propadli. Vpraanje konformizma oz. konzervativnosti in liberalnosti medijev.

NOTRANJI POGOJ OHRANJANJA SISTEMA: Mediji morajo svoje vsebine prilagoditi

10. 12. 2009 GATEKEEPERS VRATARSKA FUNKCIJA V drubi obstaja mnogo dogodkov, informacij, vendar ne pridejo vsi v javnost, ker novinarsko in uredniko delo (Wright korelacijska funkcija) nastopa kot filter oz. vratar (gatekeeper).

Kurt Lewin (avstrijski socialni psiholog), utemeljitelj koncepta vratarstva, pravi, da so vratarji posamezniki ali skupine ljudi, ki upravljajo potovanje informacij po komunikacijskih kanalih.

METAFORA: za primer je vzel spreminjanje prehranjevalnih navad neke populacije. Prikazal je, kako ivila potujejo do svoje prvotne oblike po razlinih kanalih do cilja (druinske mize).

David Manning White je prvi empirino raziskal Lewinov koncept; preueval je vedenje asopisnega urednika pri selekciji agencijskih novic. Vpraanje: zakaj urednik Mr. Gates doloene zgodbe objavi, druga pa ne. Odgovor: vratarjeva presoja je osebne narava in visoko subjektivna.

Raziskave W. Gieberja so pokazale nasprotno; pomembna je organizacija in njene rutine kot individualni vratarji, ki se odloajo subjektivno. asopisni urednik v osnovi pasiven, proces selekcije pa mehanien.

Bass dvostopenjski notranji tok informacij - razdeli proces v dve fazi oz. dve skupini vratarjev.

25

SKLEPNA MISEL O VRATARSTVU Bittner navaja 4 funkcije novinarjev in urednikov kot vratarjev: PRENOS medij sprejema in prenaa informacije SELEKCIJA zmanjuje in omejuje koliino informacij oblikuje besedilo tako, da izpusti dele, ki se mu zdijo nepomembni RAZIRITEV iri koliino informacij, tako da jih dopolni z dodatnimi dejstvi, pogledi ali stalii INTERPRETETACIJA interpretira informacije zgodbo prikae z novega vidika

POMEMBNO en medij lansira informacijo drugi medij tudi lansira mediji vplivajo drug na drugega!

KOMUNICIRANJE, KONSISTENCA IN KOORENTACIJA (sousmerjenost) Franz Heider (1958) soc. psiholog; teorija ravnoteja ljudje teijo k notranjemu ravnoteju (da nismo v protislovju sami s seboj) glede svojih spoznanj, preprianj in ustev oz. obutkov (cognitions, beliefs, feelings) ter vedenja in delovanja e pride do nekonsistence (neujemanja) med razlinimi spoznanji in verovanji, potem se ustvari DISONANCA notranja napetost, nelagodje, ki napeljuje k spremembi ravnoteje se kae navznoter (psiha, miljenje, preprianja, vedenje, delovanje) in navzven (v interakcijah in odnosih) kot KOORIENTACIJA Leon Festinger teorija kognitivne (spoznavne) disonance 1) Kognicije so lahko usklajene (konsistentne) ali disonantne (neusklajene, nekonsistentne) 2) Obstoj kognitivne disonance (spoznavne neusklajenosti ali neusklajenih preprianj) povzroa pritiske v smeri zmanjevanja disonance in izogibanja poveevanja disonance. 3) Iz disonance izhajajoi pritiski povzroajo spremembo miljenja, vedenja in delovanja, ter previdno izpostavljanje novim informacijam. (Fiske, Shematina ponazoritev minimalnega sistema ABX) A + B 2 akterja; sta v pozitivnem ali negativnem razmerju

26

Westley Mclean model medijskega poroanja v odnosu na novinarske vire C mnoini medij B obinstvo mnoinega medija A PR vloga x-i so vsi dogodki; x1, x2 PR privilegiran pristop (poslovne skrivnosti, zaupne informacije) x3, x4 informacije, do katerih imajo dostop

UINKI MEDIJEV (media effects) o o Kako mnoini mediji uinkujejo na obinstvo? V sporoilu na neko temo je vsebovano stalie sporoila do obravnavane teme, sprejemalec sporoila ima e vnaprej oblikovano dispozicijo, tj. stalie do te teme. Uinek medijev nastopi, e stalie, ki je vsebovano v sporoilu, vpliva na stalie sprejemalca idealno, e bi sprejemalec privzel stalie, vsebovano v sporoilu.

Zakaj raziskovati uinke medijev? interes politine propagande (e posebej v predvolilni kampanji) interes ekonomske propagande (ali imajo ogromna sredstva, ki se porabijo za oglaevanje, kaken uinek na potronika) interes znanosti interes javnosti (interes javnosti za zakonsko regulacijo medijev zaita otrok

PRVO OBDOBJE kona se e v 40. letih s prvimi raziskavami, ire gledano pa ele na zaetku 60., ko prevlada drug model ideja zelo monih uinkov medijev (obstajale so naivne predstave, kako komuniciranje deluje kot draljaj odziv (Pavlov pogojni refleks: slii zvonec in se mu pocedijo sline, ker ve, da zvonec naznanja hrano) atomizirani posamezniki so izolirani, mediji direktno vplivajo na njihovo vedenje; model prenosnega jermena ali injekcije - moni uinki Invazija z Marsa (Orson Walles); Vojna svetov radijska igra, ki je bila narejena tako, da sredi obiajnega radijskega programa sporoijo o vesoljskih ladjah in Marsovcih, ki napadejo zemljo, potem poroajo novinarji s terena o vsestranem unienju in mnoinih pobojih. Ljudje so radijsko dramo posluali in dojeli kot 27

novice o resninem svetu, na tisoe ljudi je zajela panika povean promet na cestah, telefonih itd. KULTURNA INDUSTRIJA kritina teorija Frankfurtske ole Adorno, Horkheimer, Dialektika razsvetljenstva (1944) mediji kot kulturna industrija; informacije in kultura so proizvedeni na nain mnoine potronje, kar povzroi moan uinek na obinstvo

DRUGO OBDOBJE od zaetka 40. do konca 70. let streznitev, empirine raziskave ideja minimalnih uinkov medijev empirine raziskave (Pan Lazarsfeld), nove raziskave se intenzivizirajo zaradi interesov vojne propagande v asu 2. svetovne vojne, e bolj pa po vojni (Carl Hovland) iskanje maginih kljuev preprievalnega komuniciranja: iskanje dejavnikov uspenega, preprievalnega komuniciranja: verodostojnost preprievanja strah vzbujajoi pozivi pomembnost skupinskih norm eksplicitno ali implicitno navajanje sklepov aktivna udeleba obinstva pozornost, razumevanje in sprejemanje

Z raziskavami so odkrili mnoge zakonitosti psihologije preprievanja, vendar niso nali maginih kljuev, ki bi avtomatsko zagotavljali moan vpliv.

Joseph Klapper Effects of Mass Communication razvije teorijo minimalnih uinkov medijev (na osnovi dotedanjih empirinih raziskav) Klapper: mnoino komuniciranje deluje prek spleta posredujoih dejavnikov in vplivov Posredujoi dejavniki: selektivni procesi (selektivno izpostavljanje, zaznavanje), ki izhajajo iz individualne dispozicije (e formiranega mnenja, stali) 28

 lanstvo v skupinah, ki imajo svojo skupinsko dispozicijo predvsem vrednote/norme mnenjsko vodstvo in dvostopenjski tok komuniciranja funkcioniranje komercialnega medijskega sistema (kot kasneje DeFleur da bi imeli im veje obinstvo, mediji ohranjajo prevladujoe dispozicije (preprianja, vrednote) obinstva konformizem medijskega sporoanja Klapperjeva teorija medijskih uinkov: medijsko poroanje je veinoma konformistino naravnano do e obstojeih individualnih in skupinskih dispozicij; mediji so veinoma omejeni na sporoila tistega, kar je e splono sprejeto. Medijsko obinstvo pa zaradi selekcije na osnovi individualnih in skupinskih preddispozicij sprejema predvsem tisto, s imer se strinja rezultat je ideja minimalnih uinkov medijev.

Najpogosteje okrepitev ali stalnost mnenj in stali Redkeje manja sprememba Najbolj redko spreobrnitev vnaprejnjega miljenja pod vplivom medijev KRITIKA majhne spremembe so dolgorono lahko velike, mediji lahko poroajo o novinarskih problemih

17. 12. 2009 TRETJE OBDOBJE bolj sofisticirane teorije monih uinkov Raziskave niso prinesle enotne integrirane teorije o uinkih medijev, temve se je razvilo ve razlinih teoretskih modelov. RABE IN ZADOVOLJITVE (uses and gratifications) Zakaj ljudje uporabljajo medije? (Informacije, razlage, izobraevanje, zabavo; Wrightovo funkcionalistino razlago; Mc Quail eskapizem, medijska druabnost, osebna identiteta itd.) Od medijev zaznane potrebe obinstva spodbudijo medijsko produkcijo raznovrstnih medijskih vsebin, katere razlini segmenti obinstva uporabljajo in so pri tem bolj ali manj zadovoljni s temi vsebinami. Potrebe obinstva predstavljajo razne trne nie, na katere se usmeri medijska produkcija, obinstvo ima motivacijo za uporabo tistih medijskih vsebin, ki jim nudijo najvejo stopnjo zadovoljstva. Ni problem uinek, temve raba in zadovoljstvo, pojasni tudi trivialne vsebine.

29

KRITIKA: model ne upoteva ideolokih razsenosti medijev.

ELISABETH NOELLE NEUMANN SPIRALA MOLKA posamino sporoilo ima veinoma ibak uinek; uinki pridobijo na moi ele z akumulacijo na dalji rok sodobne drube so zasiene z medijskimi kanali, uinki rezultirajo iz kombinacije razlinih izvorov, ne samo iz enega medija; zaradi dvostopenjskega toka komuniciranja se vplivi hitro irijo in je teko locirati primarne sprejemalce mediji ne vplivajo direktno na spremembe, temve ustvarjajo mnenjsko okolje, ki mono vpliva na posameznike Neumannova izhaja iz misli Alexisa de Tocqueville-a, avtorja znamenite knjige Demokracija v Ameriki ukvarjala se je z raziskovanjem javnega mnenja v Nemiji; prej, med 2. svetovno vojno pa je bila znana nacistina propagandistka ta model uinkov medijev izhaja iz konteksta formiranja javnega mnenja; Allport posameznikovo lastno mnenje je v veliki meri odvisno od mnenja mnoice posameznik ne eli ostati sam s svojim mnenjem, zato spremlja mnenjsko okolje, da vidi, katera mnenja prevladujejo in prilagaja svoja mnenja mnenjem drugih e posameznik vidi, da njegovo lastno mnenje izgublja na veljavi, je manj nagnjen k temu, da ga javno izraa in obratno, e njegovo mnenje pridobiva, je bolj nagnjen k izraanju njega AGENDA SETTING (prednostno tematiziranje) Malcolm McCombs in Donald Shaw 1972 in kasneje tevilni drugi avtorji Mediji morda res ne morajo doloati, kaj bodo ljudje mislili, lahko pa doloajo tisto, o em bodo mislili. empirine raziskave so vekrat pokazale, da so tiste teme, ki jim mediji namenijo ve pozornosti, zaznane s strani obinstva kot bolj pomembne podelitev pomembnosti objavljeni temi model vratarstva je pokazal, da mediji delajo zelo strogo selekcijo informacij in tem, ki jih objavljajo. Nadalje dobijo objavljene teme v mediju ve ali manj prostora in so objavljene na bolj ali manj pomembnih mestih.

30

medijske objave bistveno vplivajo na zaznavo javnosti, katere teme so najbolj pomembne javne teme agenda setting kae na procese pri oblikovanju javnega mnenja kae, da imajo mediji lahko velike uinke medijska objava podeli temam status pomembne javne teme, ki mono vpliva na obinstvo bolj kompleksna verzija modela v politologiji: politini agendi: teme v politinem komuniciranju v parlamentu in vlad medijski agendi: teme v medijskih objavah zaznavi obinstva: pomembne javne teme, kot ji zaznava obinstvo

TEORIJA JAVNOSTI Jurgen Habermas Strukturne spremembe javnosti o o o javnost je prostor javnega komuniciranja splona javnost: celotno ljudstvo, torej iroka splona javnost posebne javnosti: posebne skupine ljudi, ki jih povezuje skupni interes ali problem (npr. zdravnika javnost)

Zgodovina pojma javnosti antina Grija in Rim latinski publicus, izhaja iz populus javno je tisto, kar se nanaa na celotno ljudstvo, obestvo, nacijo javno je tisto, kar je splono; skupno ljudstvu, npr. javni interes res publica stvar ljudstva, danes republika kot vladavina ljudstva danes npr. javna uprava, javno strania, javni toilec, javni zavod

JAVNOST KOT VIDNO, ZASEBNOST KOT SKRITO publicus : privus javnost kot sfera vidnega, razvidnega; kot sfera vsem dostopnega

31

zasebnost kot sfera prikritega, nevidnega, nedostopnega, npr. doloene poslovne informacije skrivnosti, zasebnost je zaitena z ustavo zasebnost je tisto, kar je zaiteno, zaprto pred javnim pogledom, pravica do zasebnosti

JAVNI VS. ZASEBNI INTERES javni interes: skupni interes vseh dravljanov zasebni interes: interes posameznikov ali skupin kaj je ob nekem konkretnem vpraanju v javnem interesu, je stvar debate javni interes veinoma ni mogoe enoznano doloiti vnaprej

HABERMAS: strukturni razvoj javnosti skozi zgodovino; Grija: dve sferi polis (skupen vsem dravljanom, strogo loen od oikos; javna sfera, kraljestvo svobode in vene slave) in oikos (zasebna sfera, kraljestvo nujnosti in minljivosti, podroje hinega gospodarstva; pripada vsakemu posamezniku, ne v smislu lastnine, temve v smislu njegove pripadnosti nekemu hinemu gospodarju). javno ivljenje poteka na trgu (agora), javne diskusije, razsojanja o sodbah o vseh obih dejavnostih drube dogodki in stvari ele v javnosti, ko so predmet kolektivnega razmisleka, dobijo svoj pravi pomen zelo pomembna je retorika (veina javnega nastopanja), razvije se pojem demokracije in politike beseda postane politino orodje

SREDNJEVEKE FEVDALNE DRUBE javnost ne obstaja, niti v antinem niti v sodobnem smislu svobodni dravljani med seboj enaki; fevdalna struktura drube meani so bili v svobodnih mestih ujeti v statine stanovske strukture na vrhu hierarhine strukture je bil MONARH ni samo absolutni oblastnik, temve tudi lastnik vsega, kar se je na tem teritoriju dogajalo na dnu fevdalne hierarhine strukture je bil brezpravni plebs, ki je pripadal zemlji, katero je imelo v upravljanju plemstvo 32

 Habermas javno reprezentacijo reprezentativno javnost. 7. 1. 2010

javnosti

imenuje

srednjeveko

Jurgen Habermas, Strukturne spremembe javnosti, 1962, slovenski prevod 1989 nov pojem: javna sfera je analiza strukturnih sprememb drube v evropski zgodovini od Grkov do danes

Rimljani v asu republike privzeli Grke ideje, jih sistematizirali in naprej razvili; publicus vs. privatus, res-publica, ars rhetorica; rimsko pravo, Cicero kot pravnik, dravnik, retorik, filozof Enakost in svoboda temeljni princip javnega komuniciranja; bazino v naelu enaki in svobodni. Danes smo enaki in svobodni USTAVA (naeloma enaki, seveda smo e kje neenaki, a imamo ta status svobodnih in enakih). Sistem polis implicira izredno vzvienost besede nad vsemi drugimi instrumenti oblasti. Beseda je postala politino orodje, par excellence, klju za sleherno oblast v dravi, sredstvo za ukazovanje in gospodovanje nad drugimi.

SREDNJEVEKA REPREZENTATIVNA JAVNOST javnosti ni, je pa javna reprezentacija oblasti, ki jo Habermas imenuje reprezentativna javnost srednjeveka obeleja statusa oblasti: insignije (krona, ezlo, grbi, zastave, odlija itd.) poseben habitus (zunanji videz, statusu primerno sveano oblaenje, lasulje, pudranje) etiketa pri obnaanju (vzviena dra) retorika (formaliziran govor )

cerkev verska reprezentativna javnost; za vernike je reprezentacija boje prisotnosti na zemlji mona posvetna in stanovska oblast 33

 simbolna reprezentacija: mogona arhitektura in slikovite freske verski obredi potekajo v latinini razume jo le viji razred; navadni ljudje ne razumejo, kaj duhovnik govori

Moderna javnost kot rezultat socialne in politine revolucije v obdobju med 16. In 19. stol. je potekal proces oddvanjanja drube od drave, ki je ? v vzpostavljanju parlamentarne demokracije proces postopnega vzpostavljanja trga, formiranja meanstva in razvoja kulture razsvetljenstva postopno uvajanje liberalnega trga je povzroilo diferenciacijo, ki se na temeljni ravni kae kot proces loevanja civilne drube in drave produkcija in menjava se reita stanovskih in cehovskih spon in postaneta stvar zasebnikov, ki na trgu med seboj svobodno obujejo kot enak z enakim ekonomija postane postopoma kapitalistina ekonomija okrepi se meanski razred meani zanejo postavljati zahteve dravi ker so dejavnost meanov administrativni ukrepi (npr. davna politika) neposredno prizadevali, so se kot publikum dravljanov postavili v kritien odnos do monarhine oblasti in postavili zahtevo, da se oblast in njeni postopki legitimirajo pred javnim mnenjem

Merkantilizem (16.18. stol.) potreba po informacijah, trgovska mesta uvrsti izmenjava informacij. Custodes novellarum trgovci z informacijami: naroena privatna korespondencaza za trgovce (informacije o cenah, davkih, vojnah itd.) Informacijske slube na dvorih izkljuno za obveanje kralja in dvornih uradnikov arcana imperi je tajnost vladanja. Zanejo izdajati prve asopise, namenjene asopisi so pod kontrolo monarhije. iremu obinstvu.

34

1665 Denys de Sallo; Journal des Savunts 1682 Otto Mencken; Acta Eruditorum 1688 Thomasias; Monatsgesprache

17. stol. prve periodine publikacije; prvi zametki razsvetljenstva; niso pod vplivom monarhije; izobraenci kritino razpravljajo o postopkih oblasti 172617?5 Bolingbroke Craftsman; prvi opozicijski dnevnik v Angliji. Bolingbroke je s svojim asopisom prvi v moderni zgodovini zavestno ustvarjal javno mnenje, ki je bilo usmerjeno k doloenemu politinemu cilju.

Anglija, najdalja parlamentarna tradicija, nastal neodvisni politini urnalizem, ki se je v komentarjih boril proti postopkom vlade, javna opozicija vladi prvi normalni status. Odpori pri dravnih uradnikih poskusi cenzure, vendar 1655 zakon, ki zagotavlja neodvisnost tiska Licensing Act Nemija zaostaja v demokratizaciji, odredba cesarja Fridericha II. iz leta 1784 (privatna oseba ni opraviena javno razsojati, ni opraviena dajati kritinih sodb )

Javno mnenje = mnenje vseh, mnenje splone javnosti ideja javnega mnenja se razvije v Angliji in Franciji v 17. in 18. stoletju javno mnenje, ki je predvsem mnenje razsvetljene javnosti 18. in 19. stoletja, zane vplivati na dravno oz. na politiko, ki jo izvajajo dravne institucije zgodovinski prvi pomen: javno mnenje je javno izraeno veinsko mnenje o neki javni zadevi mnenje izoblikovano v javnih debatah v javnih institucijah veinsko mnenje objavljeno v asopisih dodatni pomen v 20. stoletju: javno mnenje je veinsko mnenje prebivalcev, ki ga pokae anketa na vzorcu

35

JM kae na sprejemanje ali zavraanje javnosti JM kae na stalie javnosti do doloene zadeve JM kae na ugled posameznika ali organizacije JM o neki zadevi je mogoe raziskovati in meriti

v Franciji mona cenzura, zato se je v Franciji razvila bolj kultura razsvetljenstva; zaetek izhajanja Enciklopedije toda v Franciji se ostra cenzura za kratek as prekine v asu francoske revolucije LINEARNI MODEL JAVNOSTI 18. in 19. stoletje (definicija) o ustava (pravna drava) s pravicami konstituira svobodo in enakost dravljanov drava kot (javna) oblast vseh dravljanov (civilna) druba sfera zasebne avtonomije javna sfera med dravo in drubo, v kateri poteka javna komunikacija v javni sferi se pojavi publikum, ki je nosilec javnega mnenja (kasneje to opustil) javna komunikacija je racionalna in posreduje interese civilne drube dravi v javnem razpravljanju se izkristalizira javni interes in javno mnenje zasebniki, zbrani v publikum, komunicirajo med seboj na nain javnega rezoniranja (razmiljanja, razglabljanja) javni diskurz je bil razumljen kot proces javne argumentacije, v katerem naj zmaga tisti, ki ima bolje argumente razsvetljenska ideja argumentacija kot najvija oblika razsojanja o javnih zadevah je v nasprotju s skrivno politiko monarhov. Argument avtoritete zamenja avtoriteta argumenta.

o o o o

o o

Kantov princip publicitete, na katerem temelji ideja liberalne javnosti, je princip kontrole javnosti nad izvajanjem oblasti. kot prvo zahtevo razsvetljenstva je opredelil zahtevo po najbolj pomembni svobodi svobodi javne uporabe svojega uma v vseh zadevah

36

 v duhu razsvetljenstva Kant naelo: Vsa dejanja, ki zadevajo pravice drugih lovekih bitij, so napana, e njihova maksima ni kompatibilna z njihovo javno predstavitvijo.

19. in 20. stoletje REFEVDALIZACIJA JAVNOSTI propad fevdalnega sistema, demokracija, reitev volilne pravice, vkljuitev najprej srednjega, potem delavskega razreda, konno tudi enske in druge manjine ker se v javnih diskusijah ni dalo ve dosei racionalnega soglasja, je vizija liberalne javnosti kot prekrivanja javnega mnenja in racionalnosti razpadla

37