Rešitve prvega kolokvija iz Matematike 1

7. december 2012

1. [25] Opiši in skiciraj množico točk v C, ki zadošča neenakostim

4 Im(z) + |4z − 4 − 3i| ≤ 5,

π
0 ≤ arg(z) ≤ .
4
Rešitev:
5 točk: Prvo neenačbo lahko s pomočjo z = x + iy pretvorimo v
p
4y + (4x − 4)2 + (4y − 3)2 ≤ 5.

10 točk: Zgornjo neenačbo preuredimo v

p
(4x − 4)2 + (4y − 3)2 ≤ 5 − 4y

in kvadriramo, da dobimo

(4x − 4)2 + (4y − 3)2 ≤ (5 − 4y)2 .

Pri tem koraku moramo načeloma izločiti možnost, da je 5 − 4y < 0

(ker takšne rešitve ne morejo biti del rešitve prvotne neenačbe), vendar
je iz končne rešitve razvidno, da takšnih rešitev ne dobimo.
Če člene kvadriramo in poenostavimo neenačbo, dobimo

y ≤ 2x − x2 .

Rešitev prve neenačbe je torej območje pod parabolo y = 2x − x2 , ki

ima ničli v x = 0 in x = 2 ter vrh v točki (1, 1).
5 točk: Drugi neenačbi ustrezajo števila, ki imajo polarni kot med 0 in π/4.
(5 točk se dobi se dobi za sliko).
5 točk: 5 točk se dobi še za končno sliko, torej za narisan presek območij, ki
rešita prvo in drugo neenačbo.
 2. [25] Naj bosta p1 in p2 premici v R3 , ki sta podani v kanonični obliki

p1 : x − 1 = −y = 1 − z,
1−z
p2 : x = −2, y − 1 = .
2
(a) [10] Izračunaj normalno enačbo ravnine π, ki vsebuje premico p1 in ne
seka premice p2 .
(b) [15] Poišči premico, ki seka premici p1 in p2 pravokotno.
Rešitev:

2 točki: Iz kanonične oblike obeh premic lahko dobimo vektorja, ki sta vzpo-
redna premicama p1 in p2

p~1 = (1, −1, −1)

p~2 = (0, 1, −2)

ter točki, ki ležita na premicah T1 (1, 0, 1) in T2 (−2, 1, 1).

5 točk: Ker sta premici mimobežni in nista vzporedni, je edina možnost, da
ravnina, ki vsebuje p1 , ne seka premice p2 , ta, da je ravnina vzpore-
dna p2 . Normala ravnine mora biti torej pravokotna na vektor p~2 in
očitno tudi na vektor p~1 . Ena možnost je, da za normalo vzamemo kar
vektorski produkt
~n = p~1 × p~2 = (3, 2, 1).
3 točke: Enačbo ravnine dobimo tako, da za krajevni vektor poljubne točke na
ravnini ~r zahtevamo
n · (~r − ~r0 ) = 0,
kjer je ~r0 krajevni vektor znane točke na ravnini, recimo T1 . V tem
primeru dobimo
3x + 2y + z = 4.
2 točki: Zapišemo lahko enačbi premic p1 in p2 v parametrični obliki

~r1 = (1 + t, −t, 1 − t)
~r2 = (−2, 1 + s, 1 − 2s)

8 točk: Označimo presečišči, kjer premica, ki seka premici p1 in p2 pravokotno,

z A in B. Vektor ~rA − ~rB mora biti pravoten na p~1 in p~2 . To lahko
zapišemo v obliki dveh zahtev

(~rA − ~rB ) · p~1 = 0

(~rA − ~rB ) · p~2 = 0
 S pomočjo parametričnega zapisa premic p~1 in p~2 lahko ti dve enačbi
zapišemo kot sistem dveh linearnih enačb

3t − s + 4 = 0
t − 5s − 1 = 0

z neznankama t in s.
5 točk: Dovolj je iz sistema izraziti t = −3/2, da dobimo točko B(−1/2, 3/2, 5/2).
Skupaj z vektorjem ~n iz (a) naloge (ali vektorja ~rA − ~rB ) lahko potem
zapišemo enačbo iskane premice (recimo) v parametrični obliki:

~r1 = (−1/2 + 3t, 3/2 + 2t, 5/2 + t)

 3. [25] Zaporedji (an ) in (bn ) sta podani z rekurzivnima predpisoma
3an + bn
an+1 = ,
4
an + 3bn
bn+1 =
4
in z začetnima vrednostima a0 = 0 ter b0 = 84.
(a) [15] Pokaži, da je zaporedje (an ) naraščajoče, zaporedje (bn ) padajoče
in da za vsak n ∈ N velja an ≤ bn ter an + bn = 84.
(b) [10] Pokaži, da sta obe zaporedji konvergentni in izračunaj njuni limiti.
Rešitev:
5 točk: Najprej dokažimo, da velja an + bn = 84. Najlažje gre z indukcijo:
Očitno je a0 + b0 = 84. Predpostavimo, da velja an + bn = 84. Potem
je tudi
3an + bn an + 3bn
an+1 + bn+1 = + = an + bn = 84.
4 4
5 točk: Da velja an ≤ bn lahko tudi hitro dokažemo z indukcijo:
Po definiciji je a0 ≤ b0 . Predpostavimo an ≤ bn . Potem velja
3an + bn an + 3bn
an+1 = ≤ = bn+1 .
4 4
Tu smo upoštevali 2an ≤ 2bn , kar velja zaradi indukcijske predpo-
stavke.
5 točk: Sedaj ni težko videti, da je an naraščajoč, bn pa padajoč. S pomočjo
neenakosti an ≤ bn lahko takoj zapišemo
3an + bn 3an + an
an+1 = ≥ = an
4 4
an + 3bn bn + 3bn
bn+1 = ≤ = bn .
4 4
5 točk: Sklepamo lahko, da imata zaporedji an in bn limiti, ker je an naraščajoč
in omejen navzgor, bn pa padajoč in omejen navzdol.
5 točk: Za limiti a = limn→∞ an in b = limn→∞ bn morata veljati enačbi
3a + b
a =
4
a + 3b
b =
4
Iz teh dveh enačb dobimo samo enakost a = b, ampak skupaj z a + b =
84 dobimo, da je odgovor 42, kar pa ljubitelji znanstvene fantastike že
vedo :)
 4. [25] Dana je funkcija
f (x) = (x − 1) ln (x − 1)2 .
Skiciraj graf funkcije f (določi definicijsko območje, obnašanje na robu
definicijskega območja, zalogo vrednosti, ničle, lokalne ekstreme, prevoje,
intervale naraščanja in padanja ter intervale konveksnosti in konkavnosti).
Rešitev:
2 točki: Definicijsko območje je Df = R − {1}, zaloga vrednosti je R.
3 točke: Rešimo enačbo
(x − 1) log(x − 1)2 = 0.
Ker možnost x = 1 odpade, ostane samo
log(x − 1)2 = 0,
ki da ničli x1 = 0 in x2 = 2.
3 točke: Odvod je
f 0 (x) = 2 + log(x − 1)2 .
2 točki: Rešimo neenačbo
f 0 (x) ≥ 0.
Odvod je enak 0 za x3 = 1 − 1/e in x4 = 1 + 1/e in opazimo, da
funkcija narašca za x < x3 ali x > x4 in pada sicer.
3 točke: Drugi odvod je
2
f 00 (x) = .
x−1
2 točki: Opazimo, da prevojov ni in da je funkcija konveksna za x > 1 in
konkavna sicer.
3 točke: Z L’Hopitalovim pravilom lahko izračunamo še limito na robu defini-
cijskega območja, torej x → 1. Dobimo
lim f (x) = 0.
x→1
Opazimo tudi, da sta leva in desna limita enaki. Očitno velja tudi
lim f (x) = ∞ in lim f (x) = −∞.
x→∞ x→−∞

Ker je funkcija zvezna povsod, ker je definirana, lahko od tod skle-

pamo, da je zaloga vrednosti R (če do tega nismo prišli na drugačen
način).
3 točke: Izračunamo lahko še naklon tangente, ko gre x → 1:
lim f 0 (x) = −∞.
x→1

4 točki: Do 4 točke se lahko dobi za narisano skico, ki upošteva zgornje izračune.