PRVOTNA -Aboridžini -ozek obseg melodike -magična -kamni (tolkala)

LJUDSTVA -Indijanci -preprost ritem (izjeme) vloga -neandertalska piščal (pihala)

-Eskimi -prevladuje enoglasje a -povezovanje -lovski lok (strunsko glasbilo)
tudi večglasje z duhovnim
-pojejo in plešejo vsi, ni svetom
poklicnih glasbenikov
-kratki brezkončno
ponavljajoči se motivi

KITAJSKA -2. tis.pr.Kr. -napevi izhajajo iz -kozmogonija -kin (podobne citram)

-ob Rumeni tradicije -razlaga (brenkalo)
reki -pentatonika, nima odnose med
poltonov naravo,
-objektivna glasba človekom,
-pi-pa (neke vrste lutnja,
-poudarek na melodiji, ni vesoljem in
postavljena pokonci)
harmonskega mišljenja glasbo ter jih
(brenkalo)
-dvodelni metrum na podlagi
-veliki ansambli in števil uvršča
solistične pesmi v sistem

-šeng (sestavljen je iz večih

piščali, ki izvajajo klastre)

(pihalo)

JAPONSKA -2.tis.pr.Kr. -Japonci so prevzeli -koto (različica kina, podobno

-otoki na Kitajsko glasbeno
Daljnem kulturo, jo skrbno
vzhodu negovali, tako, da so se citram) (brenkala)
nekatere poteze stare -biva (različica pi-pe, neke
klasične kitajske glasbe
bolj ohranile na
Japonskem
-prilagodili so vrste lutnja)
inštrumente (brenkalo)
-HEMITONSKA -​PLEKTRUM
PENTATONIKA -šo (različica šenga) (ustne
(pentatonika s poltoni)
piščali) (pihalo)

MEZOPO- -4. tis. pr -glasbeniki imajo -z glasbo so -lira, harfa (strunska glasbila)
TAMIJA Kr.-63 po pomembno vlogo (so slavili -idiofoni
Kr. svečeniki) vladarje in -mali ročni boben, veliki
-porečje -posvetna in religiozna bogove tempeljski boben, tamburin
Evfrata in glasba (membranofoni)
Tigrisa -pri sumercih le kultna, -flavte dveh dolžin, koščene
kasneje tudi dvorna piščal, posodaste piščali,
-7 tonski sistem, med 3, dvojne oboe, rogovi, trobente
in 6,7 tonom je polton (aerofoni)
EGIPT -5.tis.pr.Kr. STARA DRŽAVA -glasba je
-poplavna -razvila se je dvorna in zelo cenjena
ravnica reke tempeljska glasba -namenjena
Nil -bila je pomemben del čaščenju
vsakdana bogov
-ansambelska le redko -opevanju
solistična kraljev -sistrum
-ima velik vpliv -flavte
-hieronom -lokaste harfe
-dvoglasje

SREDNJA DRŽAVA
-pomen glasbe upade
-razvije se notacija
-dodajanje in
prevzemanje glasbil -dvojni klarineti

NOVA DRŽAVA
-nova država se okrepi
in postane velesila
-glasba postane vesela
in pisana -nov tip harfe
-novi inštrumenti -lira
prevladujejo strunska -dvoopnasti valjasti boben
glasbila
-pevec solist
POZNO OBDOBJE
-zatoni, ko se združi z
grško in rimsko
-pojavi se plesna in
zabavna glasba
-ramenska harfa
-kotna harfa
-lutnja
-dvojna oboa
-trobenta
-kovinski boben
JUDOVSKA -tempeljska glasba -strunska glasbila
GLASBA -vokalno-inštrumentalna -hazozra
-Leviti-poklicni -šofar
glasbeniki
-bolj vesela kot kasnejša
-psalmi

-responzorialno petje
(solist in zbor si
odpevata)
-recitiranje odlomkov
stare zaveze

-preprost ritem
-ekstatičo klicanje Boga
-recitativno petje
-inštrumenti v povezavi
s petjem
-melodije so iz
posameznih
nespremenjenih členov
ARABSKA -Sirij, PREDISLAMSKO -boben
GLASBA Libanon, OBDOBJE -flavta
Irak, Alžirija, -vokalna glasba -lira
Egipt, -mikrointervali -​rebab
Savdska -melizmatika
Arabija -boben, flavta, lira
-6.st. -recitiranje epskih stihov
ob spremljavi ​rebaba
ISLAMIZACIJA
-upade pomen glasbe
-vpliv glasbe na verska
čustva
-klici mujezinov
-recitiranje korana Perzijska kultura…
-družinske slovesnosti -citre, harfe, flavte, oboe, oud
ARABSKA GLASBA -obogatitev inštrumentov
-mikrointervali -razvoj inštrumentalne glasbe
-linearnost (poudarek na
melodiji)
-ornamentala
melizmatika
-svobodno nizanje
ritmičnih enot
-melodični vzorci
(​makami​) (13
temeljnih-improvizacija)
INDIJA -idiofoni
-(strunska glasbila)
-vina

-sarod in sitar

-tambura
-pakhawaj (membranofoni)

-tabla

-bin (aerofoni)

-električna tampura
-harmonij
-
VEČGLASJE
KOZMOGONIJ
HEIRONOM