Matematika 6 Mak

J OVO STEFANOVSKI
NAUM CELAKOSKI
DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE
Skopje, 2011
Drag u~eniku!
Ti si ve}e vo {esto oddelenie i si navlezen vo tajnite na matematikata.

So matematikata se sre}ava{ sekojdnevno: na u~ili{te, doma, pa duri i vo tvoite
igri.
So ovaa kniga }e nau~i{ novi interesni sodrìni od broevite. ]e stekne{ novi soz-
nanija od geometrijata. Vo temata Merewe }e gi izu~i{ mernite edinici za pove}e
veli~ini i operaciite so niv.
Knigava e podelena na ~etiri tematski celini. Tematskite celini zapo~nuvaat so
nivnata sodrìna, a nastavnite edinici vo niv se numerirani.
Vo nastavnite edinici ima oznaki vo boja i preku niv se ispi{ani poraki, aktivnos-
ti, obvrski i drugi sugestii, i toa:
Nastavnite edinici zapo~nuvaat so ne{to {to ti e pozna-

Potseti se! to. Treba da se potseti{ i da gi re{i{ dadenite barawa. Toa
}e ti koristi pri izu~uvaweto na novoto vo lekcijata.
A
, B
...
So ovie oznaki nastavnata edinica e podelena na delovi
(porcii) koi se odnesuvaat na novi poimi.
1. So vakvite oznaki se ozna~eni aktivnostite, pra{awata i

zada~ite {to }e gi re{ava{ samostojno ili so pomo{ na tvo-
2. jot nastavnik. Vo ovoj del go u~i{ novoto vo lekcijata, zatoa
treba da bide{ vnimatelen i aktiven za podobro da go nau~i{
3. ... i razbere{. Najbitnoto e oboeno so òlta boja.
Najbitnoto od lekcijata e izdvoeno vo vid na pra{awa,

Treba da znae{ zada~i ili tvrdewa. Toa treba da go pameti{ i da go
koristi{ vo zada~i i prakti~ni primeri.
Ovoj del sodrì pra{awa i zada~i so koi moè{ da se

Proveri se? proveri{ dali pogolemiot del od izu~enoto go razbira{ za da
moè{ da go primenuva{ i da go koristi{ vo sekojdnevniot
ìvot.
Treba redovno i samostojno da gi re{ava{ ovie zada~i.
Zada~i So toa podobro }e go razbere{ izu~enoto, a toa }e ti bide
od golema polza.
Potrudi se da gi re{ava{ zada~ite i problemite vo ovoj

Problemi del. So toa }e znae{ pove}e i }e bide{ pobogat so idei.
Koga }e naide{ na te{kotii pri izu~uvaweto na matematikata ne otkaùvaj se,

obidi se povtorno, a upornosta }e ti donese rezultat i zadovolstvo.
]e n¢ raduva ako so ovaa kniga ja zasaka{ matematikata pove}e i postigne{ odli~en
uspeh.
Od avtorite
3
TEMA 1. PRIRODNI BROEVI
1. Mnoèstvo. Na~ini 15. Zavisnost na proizvodot i

na zapi{uvawe 4 koli~nikot od promenata na
2. Broj na mnoèstvo. komponentite 40
Kone~ni mnoèstva 7 16. Broen izraz. Ravenki 43
3. Ekvivalentni mnoèstva. 17. Aritmeti~ka sredina 47
Ednakvi mnoèstva. 18. Delivost na prirodni broevi.
Podmnoèstvo 9 Delivost na zbir i razlika 48
4. Presek, unija i razlika na 19. Priznaci za delivost so
mnoèstva 12 2 i so 5 51
5. Podreden par. Dekartov 20. Priznaci za delivost so
proizvod 15 3 i so 9 53
6. Niza od prirodnite broevi 17 21. Priznak za delivost so 4 55
7. Dekaden broen sistem 20 22. Prosti i sloèni broevi.
8. îtawe i zaokruùvawe na Pretstavuvawe sloèn broj
prirodni broevi 23 kako proizvod od prosti
9. Instrumenti za pribirawe mnoìteli 57
podatoci 26 23. Zaedni~ki delitel.
10. Sobirawe 27 Najgolem zaedni~ki delitel 60
11. Odzemawe 29 24. Zaedni~ki sodràtel.
12. Zavisnost na zbirot i Najmal zaedni~ki sodràtel 63
razlikata od promenata na 25. Slikoven dijagram.
komponentite 31 Stolbest dijagram 66
13. Mnoèwe 34 26. U~e{e za prirodni broevi.
14. Delewe 37 Proveri go svoeto znaewe 68
4 1 MNO@ESTVO. NAÎNI NA ZAPI[UVAWE
Potseti se!
A V
a
g
b
v
Na crteòt se pretstaveni mnoès-

A 1 Neka so D e ozna~eno mnoèstvoto
tvoto A i mnoèstvoto V so Venovi od site denovi vo sedmicata.
dijagrami. Zapi{i gi site elementi na mno-
Elementite na mnoèstvoto A se èstvoto D.
cvetovi.
Dali mesecot april e element na
[to se elementite na mnoèstvoto V? mnoèstvoto D?
Kolku elementi ima mnoèstvoto D?
2 Iskaì usno edno mnoèstvo A i zapi{i gi negovite elementi.
Iskaì dva objekta {to ne se elementi na tvoeto mnoèstvo A.
Da zapomnam! Edno mnoèstvo e opredeleno ako se znae koi se

site negovi elementi.
B 3 Na crteòt e pretstaveno mnoèstvoto S so Venov dijagram.
Koi broevi se elementi na mnoèstvoto S?

1 7 2
Mnoèstvoto S moè da se zapi{e na tabelaren na~in
6 S
(so redewe na elementite), taka {to }e se zapi{at me|u 3
zagradi site negovi elementi, odvoeni so zapirki, t.e. 4 5
C = {1, 2, 3, 4, 5, 6, 7}.
4 Elementi na edno mnoèstvo R se broevite: 10, 6, 2, 8 i 4.

Zapi{i go mnoèstvoto P so Venov dijagram.
Zapi{i go mnoèstvoto R na tabelaren na~in, taka {to broevite }e gi podredi{
po~nuvaj}i od najmaliot.
Zapi{i go mnoèstvoto R na tabelaren na~in, taka {to broevite }e gi podredi{
po~nuvaj}i od najgolemiot.
Pri zapi{uvaweto na mnoèstvo na tabelaren na~in,
redosledot na elementite ne e biten.
5
5 Zapi{i go mnoèstvoto Y od site samoglaski vo makedonskata azbuka.
Zapi{i go na tabelaren na~in mnoèstvoto A od bukvi {to se upotrebeni vo

zborot masa.
Da zapomnam! Mnoèstvoto {m, a, s, a}
pravilno se zapi{uva {m, a, s}. Istite
elementi vo mnoèstvoto se zapi{uvaat
samo edna{.
6 Semejstvoto Acevski go so~inuvaat: tatkoto Petar, majkata

Biljana, sinot Dragan i }erkata Ana.
Neka so A e ozna~eno mnoèstvoto od site ~lenovi na semej-
stvoto Acevski.
Zapi{i go mnoèstvoto A na tabelaren na~in.
Ako bukvata x se upotrebi kako zamena za imiwata na ~leno-
vite od semejstvoto Acevski, mnoèstvoto A moè da se zapi{e:
A={x | x e ~len na semejstvoto Acevski}.
Vaka zapi{ano mnoèstvoto A velime deka e pretstaveno na opisen na~in.
7 Mnoèstvoto S={x | x e cifra od brojot 2638} zapi{i go:

so Venov dijagram; na tabelaren na~in.
8 Na crteòt e dadeno mnoèstvoto R so Venov dijagram.

Zapi{i go mnoèstvoto R na tabelaren na~in.
So koj od slednite zapisi mnoèstvoto R e pretstaveno na opisen na~in?
a) {x | x >19}. 11 13 R
b) {x | x e neparen broj od vtorata desetka}. 15
v) {x | x e priroden broj od vtorata desetka}. 17 19
V 9 Razgledaj go mnoèstvoto M zapi{ano so Venoviot dijagram.

Elementi na mnoèstvoto M se bukvite od zborot klupa.
Velime: Zapi{uvame: k l
M
„Bukvata k e element na mnoèstvoto M k∈M a

u p
ili k mu pripa|a na M“
„Bukvata a e element na mnoèstvoto M a∈M
ili a mu pripa|a na M“
„Bukvata e ne e element na mnoèstvoto M e∉M
ili e ne mu pripa|a na M“
So koristewe na znacite ∈ ili ∉ zapi{i to~ni tvrdewa za bukvite i, s, l,
6 u, p i mnoèstvoto M.
a V
10 Na crteòt e pretstavena edna otse~ka a i to~kite: A, B, C, S

K
N, L, K i S. S
Zapi{i to~ni tvrdewa za to~kite ozna~eni na crteòt i

L N
za otse~kata a so koristewe na znacite ∈ ili ∉.
11 Nacrtaj prava p i ozna~i to~ki R, P, S i L takvi {to:
R ∉ p; P ∈ p; S ∈ p i L ∉ p; A
Treba da znae{
Proveri se!
Da navede{ primeri na
mnoèstva; Koga edno mnoèstvo e opredeleno?
da pretstavi{ dadeno mno- Zapi{i go mnoèstvoto K ~ii elementi se broe-
èstvo so Venov dijagram, vite: 1, 3, 5, 7 i 9:
na opisen i na tabelaren
na~in; so Venov dijagram; na tabelaren na~in;
pravilno da gi koristi{ na opisen na~in.
znacite ∈ i ∉. Koj broj od prvata desetka e element, a koj ne e
element na mnoèstvoto K? Zapi{i go toa so koris-
tewe na znacite ∈ ili ∉.
Zada~i
1. Na crteòt se dadeni mnoèstvata Zapi{i go mnoèstvoto A na tabelaren

A i V. na~in, a mnoèstvoto V na opisen na~in.
A So koristewe na znacite ∈ ili ∉

V zapi{i koja od bukvite: e, u, b, k e ele-
u ment na mnoèstvoto V.
e
k b
p 2. Nacrtaj edna otse~ka i ozna~i ja so a.
a
Ozna~i to~ki M, N, C, D i Y taka {to:
M ∈ a, N ∉ a, C ∈ a, D ∈ a i S ∉ a.
Koi bukvi se elementi na mnoès-

tvoto A? So Venov dijagram zapi{i mnoèstva
3
Od bukvite {to se elementi na mno A i V takvi {to:
èstvoto V sostavi zbor (ime na 1 ∈ A, 2 ∈ A, 2 ∈ B, 3 ∈ A, 4 ∈ A, 4 ∈ B,
drvo). 5 ∈ A, 6 ∈ A, 6 ∈ B, 7 ∈ B, 8 ∈ A, 8 ∈ B
i 9 ∈ B.
2 BROJ NA MNO@ESTVO. KONE^NI MNO@ESTVA 7
Potseti se!
A 1 Razgledaj gi mnoèstvata A, V i S
i odgovori na pra{awata.
Mnoèstvoto A e dadeno so Venov
dijagram. A = {a, b, c};
A B = {x | x e den vo sedmica};
a c
C = {x | x e priroden broj pomal od 100}.
d
b
Od koi elementi e sostaveno sekoe
od mnoèstvata?
Od koi elementi e sostaveno mno- Kolku elementi ima sekoe od mno-
èstvoto A?
èstvata A, V i S?
Izbroj gi elementite na A.
Kolku elementi ima mnoèstvoto A? Voo~iv! Mnoèstvoto A ima 3
elementi, V ima 7 elementi i
mnoèstvoto S ima 99 ele-
Zapomni! menti.
Brojot na elementite na dadeno mnoèstvo A se vika broj na A i se ozna~uva so δA.
2 Kolku elementi ima mnoèstvoto devoj~iwa

vo tvojata paralelka?
Kolku vkupno u~enici ima mnoèstvoto
mom~iwa vo tvojata paralelka?
Kolkav e brojot na site u~enici vo tvojata
paralelka?
Voo~i i zapomni!
Na sekoe od ovie mnoèstva mu go odredi brojot na negovite elementi.
Site ovie mnoèstva se kone~ni mnoèstva.
B 3 Najvisokata planina vo Republika Makedonija e

Korab. Vrvot na Korab e visok 2 764 metri.
Kolku elementi ima mnoèstvoto planini vo
Republika Makedonija {to se povisoki od 3 000
metri?
4 Odredi go brojot na mnoèstvata A, V i S.

V
A = {juni, juli, januari} Maj
C = {x | x e mesec vo godinata ~ie ime zapo~nuva
so bukvata l}.
Voo~uva{ deka mnoèstvoto planini od zada~ata 3 i mnoèstvoto S od
8 zada~ata 4 nemaat nitu eden element.
Mnoèstvoto {to nema nitu eden element se vika prazno mnoèstvo i se
ozna~uva so znakot ∅. I praznoto mnoèstvo se smeta za kone~no mnoèstvo.
M = {x | x e planina vo R. Makedonija povisoka od 3 000 metri} = ∅.
δ∅ = 0.
5 Navedi eden primer za prazno mnoèstvo.
Treba da znae{ Proveri se!
[to e broj na mnoèstvo; Zapi{i primer za:
da navede{ primeri za kone~no mnoèstvo S takvo {to δS = 3;

kone~no i za prazno
mnoèstvo. mnoèstvo Y takvo {to δY = 0.
Zada~i
1. Odredi go brojot na elementite na 2. Odredi go brojot na elementite na sekoe

mnoèstvoto: od mnoèstvata A i V {to se dadeni so
L = {2, 4, 6, 8, 10} Venovi dijagrami.
S = {x | x e u~enik vo V oddelenie
povisok od 5 metri} A 2 5 V
1 3
K=∅ 4 6 7
Tvoi drugari koi bile na godi{en
odmor na planetata Mars.
3. Odredi go brojot na elementite na sekoe
od mnoèstvata A = {2, 3, 4, ..., 99} i
B = {x | x e priroden broj i 8 ≤ x < 25}.
Problem
Dali e kone~no mnoèstvoto:
ìteli na Prilep;
yvezdi na neboto;
zrnca ìto vo edna vre}a;
broevi {to moè da se zapi{at so
cifrata 1?
3 EKVIVALENTNI MNO@ESTVA.
EDNAKVI MNO@ESTVA. PODMNO@ESTVO
9
Potseti se!
A 1 Odredi go brojot na elementite na
mnoèstvata Y i T.
Odredi go brojot na elementite
na mnoèstvoto: Y
A = {2, 4, 6, 8, 10}
B = {1, 3, 5, 7, 9}
T
C = {10, 20, 30, 40, 50}.
[to zabeleùva{?
Koj od znacite <, = ili > treba da se zapi{e

vo kruk~eto na zapisot δT δY?
2 Zapi{i go mnoèstvoto A = {x | x e bukva od zborot DEBAR} i mnoèstvoto

B = {x | x e neparen broj od prvata desetka} na tabelaren na~in.
Odredi gi δA i δV, a potoa sporedi gi.
Zapi{i mnoèstvo S {to ima broj na elementi ednakov na δA, odnosno δV.
Mnoèstvata {to imaat ednakov broj elementi se

I[,
vikaat istobrojni ili ekvivalentni mnoèstva. [TO SE BUN
AT A SE
MNO@ESTV
VA LE N TN I!
Ako mnoèstvata A i V se ekvivalentni, EKVI
zapi{uvame: A ~ V.
3 Odredi go brojot na sekoe od mnoèstvata:

B = {1, 2, 3, 4, 5}, C = {a, e, i, o, u}, D = {100},
E = {M, A, J}, F = {Δ} i G = {M, A, T, E, I, K}.
Zapi{i gi ekvivalentnite mnoèstva so znakot “~”
Zapi{i mnoèstvo {to }e bide ekvivalentno so
mnoèstvoto G.
B 4 Zapi{i go tabelarno mnoèstvoto A ~ii elementi se bukvite na zborot

me~ka i mnoèstvoto V ~ii elementi se bukvite na zborot kam~e.
Voo~i!
Mnoèstvata A i V imaat ist broj elementi: δA = δV.

Isto taka, mnoèstvoto A e sostaveno od istite elementi, kako i mnoèstvoto V.
Dve mnoèstva A i V se ednakvi ako se sostaveni od isti elementi.
10 Zapi{uvame: A = V
5 Dali se ednakvi mnoèstvata

A = {1, 3, 5, 7} i B = {1, 2, 5, 7}?
Za dve mnoèstva A i V {to ne se

ednakvi, pi{uvame: A ≠ V. no: {s, t, o, l} = {l, o, s, t}
6 Koi od slednive mnoèstva se ednakvi me|u sebe: A = {x | x > 5 i x < 10},

B = {8, 7, 6, 9}, C = {5, 6, 7, 8, 9, 10}, D = {6, 7, 8, 9}?
V 7 Razgledaj go crteòt! Elementi na mnoèstvoto

M
M se rozi, a na mnoèstvoto S se crveni rozi. S
Dali sekoj element na mnoèstvoto S e ele-
ment na mnoèstvoto M?
Za mnoèstvoto S velime deka e podmnoèstvo na mnoèstvoto M, ako sekoj ele-

ment na mnoèstvoto S e element na mnoèstvoto M. Zapi{uvame: S ⊆ M.
Ako mnoèstvoto S e podmnoèstvo na mnoèstvoto M i M ima elementi {to ne mu

pripa|aat na mnoèstvoto S, toga{ S se vika vistinsko podmnoèstvo na M.
Zapi{uvame S ⊂ M.
8 Mnoèstvoto Y e dadeno so Venov dijagram. Y

Dali mnoèstvoto R e podmnoèstvo na mno- 1
3
èstvoto Y? Obrazloì go svojot odgovor! 2 5
Dali mnoèstvoto K e vistinsko podmnoè- K
stvo na mnoèstvoto Y? Obrazloì! R 4 6 7
Koe od slednite tvrdewa e to~no:
P ⊂ S; S ⊆ S i S ⊂ S?
Voo~i!
Sekoe mnoèstvo e podmnoèstvo samo na sebe. A ⊆ A.

Primer: {a, b, c} ⊆ {a, b, c}, zatoa {to sekoj element od prvoto mnoèstvo e element
na vtoroto mnoèstvo.
Praznoto mnoèstvo e podmnoèstvo na sekoe mnoèstvo. ∅ ⊆ A.

Treba da znae{ Proveri se! 11
Da navede{ primeri za ednakvi, odnosno Dadeno e mnoèstvoto P = {5, 10, 15, 20}.
ekvivalentni mnoèstva;
Zapi{i mnoèstvo K ekvivalentno so
da razlikuva{ ekvivalentni mnoèstva mnoèstvoto R.
od ednakvi mnoèstva;
Zapi{i mnoèstvo L ednakvo so mnoè-
da znae{ {to e podmnoèstvo i {to e
stvoto R.
vistinsko podmnoèstvo;
Zapi{i dve podmnoèstva na mnoè-
da odredi{ podmnoèstvo od dadeno stvoto R.
mnoèstvo.
Zada~i
1. Na crteòt gi voo~uva{ mnoèstva-

ta D i N. 2. Neka U e mnoèstvoto u~enici vo tvo-
eto u~ili{te, R e mnoèstvoto u~enici
D vo {esto oddelenie, K e mnoèstvoto
7 9 5
1 u~enici od tvojata u~ilnica, a elemen-
8 6 tot y si ti, u~eniku.
3 2 So Venov dijagram pretstavi gi mno-
4 10 N
èstvata U, P, K i elementot y.
Zapi{i go mnoèstvoto D na
tabelaren na~in. 3. Ako y ∈ K i K ⊆ R, toga{ y ∈ R. Dali e
to~no? Zo{to?
Zapi{i go mnoèstvoto N na opisen
na~in.
Dali mnoèstvata D i N se ekviva- 4. Zapi{i gi site podmnoèstva na
lentni? Zo{to? mnoèstvoto A = {a, b, c}.
[to e to~no za D i N: D ⊆ N ili
N ⊆ D? Zo{to?
I ova e matemaika!
Dosetka
Vo edna prodavnica za metalni proizvodi, me|u kupuva~ot i proda-

va~ot se vodel sledniot razgovor:
"Kolku pari e eden?#, pra{al kupuva~ot.
"Deset denari#, odgovoril prodava~ot.
"Za kolku pari moàm da kupam dvanaeset?#, pra{al kupuva~ot.
"Dvaeset denari#, odgovoril prodava~ot.
"Dobro, dajte mi toga{ trista i dvanaeset#, kaàl kupuva~ot.
"Toa }e ve ~ini, gospodine, trieset denari.#
[to kupil kupuva~ot?
12 4 PRESEK, UNIJA I RAZLIKA NA MNO@ESTVA
Potseti se!
A 1 Dadeni se mnoèstvata
S A = {1, 2, 3, 4, 5} i B = {3, 4, 5, 6}.
A V
Pretstavi gi mnoèstvata A i V so
Venov dijagram.
Mnoèstvoto zaedni~ki elementi na
A i V ozna~i go so S.
Mnoèstvoto S pretstavi go na
tabelaren na~in.
Spored crteòt A e mnoèstvo
crveni figuri, V e mnoèstvo Voo~i go re{enieto. Mnoèstvoto S e
triagolnici, a S e mnoèstvo C = {3, 4, 5}. presek na mno-
crveni triagolnici. èstvata A i V.
C
A B
Zo{to mnoèstvoto S e presek 1 3
na mnoèstvata A i V? 6
4
2
5
Presek na dve mnoèstva A i V e mnoèstvoto S obrazuvano od elementite {to se

zaedni~ki za A i V.
Zapi{uvame: C = A ∩ V i ~itame: „S e ednakvo na A presek V“.
x ∈ A ∩ V, zna~i: x ∈ A i x ∈ V.
2 Neka A = {1, 2, 3, 4}, B = {2, 4, 5, 7} i C = {1, 4, 5}.

Opredeli gi mnoèstvata: A ∩ B, A ∩ C i B ∩ A.
Dali mnoèstvata A ∩ B i B ∩ A se ekvivalentni? Dali se razli~ni?
Pretstavi gi mnoèstvata A, V i S so Venov dijagram, taka {to da moè da se
odredat elementite na nivnite preseci.
D
B 3 Na crteòt se dadeni mnoèstvata A, V i D. A V
Zapi{i gi mnoèstvata A, V i D na tabela- 1 3 2 6
ren na~in.
5 7 4 10
Mnoèstvoto D e unija na 9 8
mnoèstvata A i V.
Unija na mnoèstvata A i V e mnoèstvoto D obrazuvano od site elementi
na tie mnoèstva.
13
Zapi{uvame: D = A ∪ V i ~itame: „D e ednakvo na A unija V”.
x ∈ A ∪ V, zna~i: x ∈ A ili x ∈ V.
4 Na crteòt se dadeni mnoèstvata A, V i C V C

so Venov dijagram.
A 1 2 13
Zapi{i gi na tabelaren na~in mnoèstvata: 12
A, V i C. 3 14
11
C ∪ B, C ∪ A i B ∪ A.
9
A ∪ ∅, B ∩ C, B ∩ A i A ∩ C.
V 5 Dadeni se mnoèstvata A = {1, 2, 3, 4, 5} i V = {2, 4, 6, 8}.

Odredi gi mnoèstvata A ∩ V i V ∩ A.
Dali mnoèstvata A ∩ V i V ∩ A se razli~ni?
Odredi gi mnoèstvata A ∪ V i V ∪ A.
Dali mnoèstvata A ∪ V i V ∪ A se ednakvi?
Voo~uva{ deka: A ∩ V = V ∩ A i A ∪ B = B ∪ A
Presekot na dve mnoèstva ima komutativno svojstvo.
Unijata na dve mnoèstva ima komutativno svojstvo.
6 Pokaì deka za presekot, odnosno za unijata, na mnoèstvata B i S od zada~ata 4

vaì komutativnoto svojstvo.
Proveri go komutativnoto svojstvo za nivnata unija.
7 Neka A = {3, 6, 9}, B = {2, 4, 6, 8} i C = {1, 3, 5, 9}. Voo~i!

Odredi A ∪ B, a potoa (A ∪ B) ∪ C.
Unijata na tri mnoèstva ima
Odredi B ∪ C, a potoa A ∪ (B ∪ C). asocijativno svojstvo.
Dali (A ∪ B) ∪ C = A ∪ (B ∪ C)? Presekot na tri mnoèstva ima
Proveri dali vaì: (A ∩ B) ∩ C = A ∩ (B ∩ C). asocijativno svojstvo.
Problem Izberi tri mnoèstva A, V i S i pokaì deka

(A ∩ V) ∩ S = A ∩ (V ∩ S).
Ako se znae deka x ∈ A ∪ B, dali x ∈ B?
G 8 Razgledaj go crteòt. So Venov dijagram se pret- A 1 6

7 8 B
staveni mnoèstvata A i V.
5 2 3 9
Zapi{i gi na tabelaren na~in mnoèstvata A i V.
Zapi{i go na tabelaren na~in mnoèstvoto S ~ii elementi se onie ele-
menti od mnoèstvoto A {to ne se elementi na mnoèstvoto V.
Mnoèstvoto S = {1, 2, 5, 6} dobieno na vakov na~in e razlika
14 na mnoèstvoto A i mnoèstvoto V, odnosno S = A \ V.
Mnoèstvoto S od elementite {to mu pripa|aat na mnoèstvoto A, a ne mu pripa|aat

na mnoèstvoto V se vika razlika na mnoèstvoto A so mnoèstvoto V.
Zapi{uvame: S = A \ V i ~itame: „S e ednakvo na A minus V”.
x ∈ A \ B zna~i: x ∈ A i x ∉ B.
9 Neka A = {1, 2, 3, 4}, B = {1, 2, 3, 5, 7, 9} i C = {3, 5, 7, 9, 11}.

Zapi{i gi na tabelaren na~in mnoèstvata: A \ B, B \ A, B \ C i A \ (B \ C).
Dali A \ B = B \ A?
Proveri dali e to~no: A \ (B \ C) = (A \ B) \ C? I E EDNAKVA
NA {TO L E|U NIV?
M
RAZLIKATA
Razlikata na mnoèstvata nema ni komutativno
ni asocijativno svojstvo.
10 Neka M = {x | x e priroden broj i x < 7},

S = {5, 6, 7, 8, 9} i P = {x | x e priroden broj od
prvata desetka}. Odredi:
M ∩ Y. Y ∪ R. P \ M. M ∪ (R \ Y).
Treba da znae{!
Proveri se!
Da odredi{ presek na dve mnoèstva;
Dadeni se mnoèstvata A = {a, b, f, g},
da odredi{ razlika na dve mnoèstva;
B = {b, c, e, f, 1, 2} i C = {b, c, e, 1}.
da odredi{ unija na dve mnoèstva;
Zapi{i gi mnoèstvata:
deka presekot, odnosno unijata, ima A ∩ B. B \ C. A ∪ B ∪ C.
komutativno i asocijativno svojstvo.
Zada~i Odredi δA i δM.

Zapi{i gi na tabelaren na~in A ∪ M,
1. Na crteòt se dadeni mnoèstva M ∩ A i M \ A.
so Venovi dijagrami pod a, b i v. Odredi: δ(A ∪ M), δ(A ∩ M) i δ(M \ A).
Koi operacii se pretstaveni so
oboenite delovi? 3. Neka R e mnoèstvoto parni broevi, a Y e
mnoèstvoto neparni broevi od prvata
desetka.
[to pretstavuva:
a) b) v) a) unijata na R i Y; v) razlikata na R i Y;
b) presekot na R i Y; g) razlikata na Y i R?
2. Dadeni se mnoèstvata Obrazloì go svojot odgovor za sekoj od
A = {m, n, p, k} i M = {s, p, t, k, r} slu~aite pod a, b, v i g.
5 PODREDEN PAR. DEKARTOV PROIZVOD 15
Potseti se!
A 1 Na crteòt e pretstavena kino sala.
Tretiot stol vo vtoriot red i vto-
Dadeni se mnoèstvata {2, 3} i {3, 2}. riot stol vo tretiot red se prazni.
Tie se dvoelementni, t.e. se sostave-
ni od par elementi. Redot i stolot pret-
stavuvaat eden par.
Dali {2, 3} = {3, 2}? Zo{to?
Neka prviot broj od
No, vo nekoi slu~ai, redosledot na parot go ozna~uva
elementite vo parot ima bitno zna- redot (2), a vtoriot
~ewe: par rakavici, par ~evli i dr. broj go ozna~uva sto-
lot (3). Toa go zapi-
{uvame so (2, 3) i ve-
lime deka e podreden par.
Dali podredenite parovi (2, 3) i (3, 2) ozna~uvaat isto mesto vo salata?
Tie ozna~uvaat razli~ni Parot (a, b) vo koj to~no se znae koj element
mesta vo salata. e prv, a koj element e vtor se vika podreden
par. Vo podredeniot par (a, b), a e prva kom-
ponenta, dodeka b e vtora komponenta.
2 Neka mnoèstvoto A = {s, p, q}, a mnoèstvoto B = {1, 2}.
Zapi{i gi site podredeni parovi ~ija prva komponenta e element na A, a vtorata

komponenta e element na V.
Zapi{i gi site podredeni paro- Da zapomnam! Podredeniot par
vi ~ija prva komponenta e element (a, b) e ednakov na podredeniot
na V, a vtorata komponenta par (c, d) ako a = c i b = d i se
e element na A. zapi{uva (a, b) = (c, d).
Dali podredeniot par (s, 1) e ednakov so (1, s)?
B 3 Neka A = {1, 2} i B = {a, b, c}. Formiraj go mnoèstvoto ~ii elementi se site

podredeni parovi na koi prvata komponenta e od mnoèstvoto A, a vtorata
komponenta e od mnoèstvoto V.
Mnoèstvoto na koe elementi mu se site podredeni parovi ~ija prva komponenta e

element od mnoèstvoto A, a vtorata komponenta od mnoèstvoto V se vika
Dekartov proizvod na mnoèstvata A i V. Se ozna~uva so A h V. Se ~ita A po V.
A h V = {(x, y) | x ∈ A i y ∈ B}.
4 Dadeno e mnoèstvoto S = {1, 2, 3} i Dekartoviot proizvod S x P = {(1, a), (2, a), (3, a)}.
Zapi{i go mnoèstvoto R na tabelaren na~in.
16 5 Dadeno e mnoèstvoto A = {a, b}. Odredi go Dekartoviot proizvod A x A.
Voo~i i zapomni
A h A e Dekartov proizvod na mnoèstvoto A. Dekartoviot proizvod A h A se vika

Dekartov kvadrat i se ozna~uva so A2. Se ~ita: „A na kvadrat.”
6 Odredi go Dekartoviot kvadrat na mnoèstvoto M = {5, p}.
Treba da znae{! Proveri se!
Da razlikuva{ dvoelementno mnoè- Dadeni se mnoèstvata A = {a, b}, B = {5, 55}

stvo od podreden par; i C = {m, n}.
da gi odredi{ site podredeni parovi Zapi{i gi site podredeni parovi ~ija
za dve dadeni mnoèstva; prva komponenta e element na mnoè-
stvoto A, a vtorata komponenta e ele-
{to e Dekartov proizvod; ment na mnoèstvoto S.
da odredi{ prva i vtora komponenta Zapi{i go mnoèstvoto A h V na tabela-
na podreden par; ren na~in.
{to e Dekartov kvadrat. Zapi{i go mnoèstvoto V2.
Zada~i
1. Zapi{i gi podredenite parovi na koi 4. Dadeno e mnoèstvoto

prvata komponenta e od mnoèstvoto Y h R = {(0, m), (1, m), (2, m)}.
A = {2, 5}, a vtorata komponenta od
mnoèstvoto V = {a, b, c}. Odredi go mnoèstvoto Y.
Odredi go mnoèstvoto R.
Odredi go Dekartoviot kvadrat na
2. Koj broj treba da stoi na mestoto od mnoèstvoto Y.
za podredenite parovi da bidat
ednakvi:
a) (5, ) = (5, 2);
b) (, 6) = (8, 6);
v) (, 3) = (7, )?
Podredenite parovi }e mi
3. A e mnoèstvo imiwa: bidat prosti re~enici. Na
A = {Jovan, Biljana, Dragan}. primer: Jovan pee.
V e mnoèstvo glagoli:
V = {pee, spie, u~i}.
Odredi go Dekartoviot proizvod A h V.
6 NIZA OD PRIRODNITE BROEVI 17
Prirodni broevi!
Potseti se!
1 2 3 4 5 ...
Kolku klupi ima vo tvojata u~il-
nica?
Odredi go brojot na mom~iwata vo
tvojata paralelka. A 1 So cifri zapi{i gi broevite:
Pro~itaj gi broevite:
23, 1005, 207, 987 000. sto pedeset i {est;
So koi cifri e zapi{an brojot devetstotini i eden;
813 265? eden milion.
Kolku cifri se koristat za zapi-
{uvawe na broevite? Koi se tie? Za sekoj od tie broevi velime deka e priro-
den broj.
Broevite: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, ..., 99, 100, 101, ..., 9 999, 10 000, ... se vikaat
prirodni broevi, a taka naredeni eden po drug ja obrazuvaat nizata na prirodnite
broevi.
Mnoèstvoto prirodni broevi se ozna~uva so N; N = {1, 2, 3, 4, ...}.
Brojot 0 ne go smetame za priroden broj. Zatoa 0 ∉ N.
Mnoèstvoto od site prirodni broevi i brojot 0 se ozna~uva so N0;
N0 = {0, 1, 2, 3, 4, ...}
B 2 Na crteòt voo~uva{ ulica i dva reda ku}i

ozna~eni so broevi.
So koi broevi se ozna~eni ku}ite od ednata

strana na ulicata?
So koi broevi se ozna~eni ku}ite od drugata
strana na ulicata?
Broevite: 1, 3, 5, 7, ... se neparni broevi, a 2, 4, 6,

8, 10 ... se parni broevi.
3 Koi od broevite: 36, 13, 1 111, 100 000, 99 se parni, a koi se neparni?
a
V 4 Kako }e opredeli{ brojna prava?
O A a
Raboti spored barawata i sledi go crteòt.
0 1
Nacrtaj prava a.
Na pravata a ozna~i dve to~ki O i A. O A S a
Na to~kata O pridruì £ go brojot 0, a na to~kata A
brojot 1. 0 1 2
18 Otse~kata OA ja zemame za edini~na otse~ka, t.e. OA = 1.
Na polupravata OA, od to~kata A, prenesi ja edini~nata otse~ka OA. Kraj-
nata to~ka ozna~i ja so S i pridruì ñ go brojot 2.
Kako }e odredi{ to~ka {to odgovara na brojot 3?
Voo~i i zapomni!
Na ovoj na~in e opredelena prava na koja moè da se pretstavuvaat prirodnite broevi.

Taa prava se vika brojna prava.
5 Razgledaj go crteòt:
Koj broj e za 1 pomal od brojot 6?
0 1 2 3 4 6
Koj broj e za 1 pogolem od brojot 6?
6 Brojot 5 e prethodnik, a brojot 7 e sledbenik na brojot 6.

Koj e prethodnik, a koj e sledbenik na brojot 100?
Kako se dobiva prethodnikot, a kako sledbenikot na eden broj?
7 Zapi{i eden mnogu golem priroden broj. Na koj bilo broj

Dodaj go brojot 1 na brojot {to si go zapi{al. moàm da mu
Dali ima pogolem broj od brojot {to go dobi? dodadam 1 i }e
dobijam pogolem
broj.
Sekoj broj od nizata na prirodnite broevi, osven 1, se dobiva koga na negoviot

prethodnik }e mu se dodade brojot 1.
2 = 1 + 1; 3 = 2 + 1; ...; 100 = 99 + 1; ...; 365 = 364 + 1; ...
Sekoj priroden broj ima sledbenik.
Prirodnite broevi se podredeni po golemina: 1 < 2 < 3 < ... < 56 < 57 < ... < 1 008 < ...
Ne postoi najgolem priroden broj.
Ima beskone~no mnogu prirodni broevi.
Mnoèstvoto N od prirodnite broevi e beskone~no mnoèstvo.
Voo~i drug primer za beskone~no mnoèstvo.
Mnoèstvoto od prirodni broevi ~ija cifra na edinici e 1, t.e. {1, 11, 21, 31, ...}.
8 Koe od slednite mnoèstva e beskone~no?

Mnoèstvoto na parni broevi. Mnoèstvoto na neparni broevi.
Brojot na ìtelite vo R. Makedonija. Brojot na zrnca pesok na edna plaà.
9 Zapi{i gi podredeni prirodnite broevi na tretata desetka vo pettata
19
stotka.
Treba da znae{!
JA S SU M JA S SU M
Da razlikuva{ {to e cifra, a {to broj; PR ET HO DN IK ! SL ED BE NI K!
da odredi{ sledbenik i prethodnik na

daden priroden broj;
da pretstavuva{ prirodni broevi na brojna
prava;
da navede{ primeri za beskone~no mnoèstvo.
Proveri se!
Dadeni se cifrite: 7, 4 i 0.
Formiraj gi site tricifreni prirodni broevi so koristewe na dadenite cifri.
Podredi gi broevite {to gi formira po~nuvaj}i od najgolemiot broj.
Zapi{i gi prethodnikot i sledbenikot na najgolemiot broj {to go formira.
Navedi primer za beskone~no mnoèstvo.
Zada~i
1. Na crteòt ima kniga so skinati 2. Koi broevi na brojnata prava treba da

stranici. se zapi{at na praznite mesta?
0 10 20 30 40 50 60 100 120 140 160
Zapi{i go so zborovi brojot ozna~en

so strelkata.
0 10 20 30 40 50 60 70 80
3. Nacrtaj brojna prava i na nea pretstavi

gi parnite broevi od 0 do 20.
Zapi{i gi brevite na stranicite
4. Mnoèstvoto S = {x | x e neparen priro-
od knigata {to se skinati.
den broj}, zapi{i go na tabelaren na~in.
So koi cifri se zapi{ani broe-
vite na tie stranici? Koj element e najmal vo mnoèstvoto Y?
Zapi{i go mnoèstvoto A od par- Dali mnoèstvoto Y ima najgolem ele-
nite broevi na stranicite {to ment?
nedostasuvaat vo knigata. Kolku elementi ima mnoèstvoto Y?
20 7 DEKADEN BROEN SISTEM
Potseti se!
0 1 2 3 4 56 7 8 9
Kolku desetki ima brojot 100?
Kolku iljadi ima brojot 3 865?
Kolku edinici ima brojot 128 563? A 1 Zapi{i go mnoèstvoto S od site
cifri so koi se zapi{uvaat pri-
Zapi{i go so cifri brojot pret- rodnite broevi.
staven na pozicionata smetalka.
Odredi go δS. Ima deset
cifri.
Site prirodni broevi gi zapi{uvame so

desette cifri: 0, 1, ..., 9.
SI DI EI S D E Broevite gi zapi{uvame vo dekaden
broen sistem.
2 Razgledaj ja tabelata vo koja e zapi{an brojot 7 143 528. Sekoja cifra na brojot e
zapi{ana na odredena pozicija (mesto). Sekoja grupa od tri cifri, odej}i oddesno
nalevo, e zapi{ana vo odredena klasa.
Na koja pozicija e zapi{ana

KLASA KLASA KLASA cifrata 2?
MILIONI ILJADI EDINICI
Pozicionata vrednost na
SM DM EM SI DI EI S D E cifrata 4 vo brojot 7 143 528 e
~etirieset iljadi. Koja e pozi-
7 1 4 3 5 2 8 cionata vrednost na cifrata 3,
a koja na cifrata 8?
Vo klasata milioni na pozicijata edinici Se potsetiv!

milioni e zapi{ana cifrata 7. Koja e 7 ⋅ 1 000 000 = 7 000 000.
nejzinata poziciona vrednost?
Vo zapisot na broevite, sekoja cifra pokaùva broj na edinici ili broj na desetki
ili broj na stotki itn., soodvetno na pozicijata (mestoto) na koe e zapi{ana.
3 Razgledaj ja tabelata so podatoci za brojot 34 509.
21
34 509 Nie sme

isti
Pozicija na Poziciona
Cifra Klasa koja e zapi{ana vrednost na
3
4
Iljadi
Iljadi
cifrata
DI
EI
cifrata
30 000
4 000
Jas vredam
pove}e
2
5
0
9
Edinici
Edinici
Edinici
S
D
E
500
0
9
20
Sostavi tabela za brojot 2 628 i vo nea zapi{i gi podatocite za sekoja cifra.
4 Voo~i! Za kolku pati se zgolemuva vrednosta na cifrata 3 po~nuvaj}i od pozicijata

na edinicite?
EI S D E
Broevite 1, 10, 100, 1 000 itn. se vikaat dekadni edinici.
3 3 3 3
Zapi{i gi site dekadni edinici do 10 000 000. ⋅100 ⋅10
⋅1 000
B 5 Zapi{i go brojot koj{to ja sodrì cifrata 1, a po nea se dopi{ani:

a) 3 nuli; b) 6 nuli; v) 9 nuli; g) 12 nuli; d) 18 nuli.
Kako se vika brojot zapi{an pod a), a kako se vika brojot pod b)?
Zapomni!
Brojot, zapi{an:
Znam za a) i b).
Kako li se vikaat
drugite broevi?!
1 000 000 000, se vika milijarda;
1 000 000 000 000, se vika bilion;
1 000 000 000 000 000 000, se vika trilion.
6 Zapi{i go so cifri brojot †Pedeset milijardi osumstotini milioni i dveste iljadi”.
Koja e pozicionata vrednost na cifrite: 5; 8; 2 vo brojot 50 800 200 000?

22 Treba da znae{!
Da odredi{ klasi na pove}ecifren broj;

da ja odredi{ pozicionata vrednost na sekoja cifra vo daden broj;
deka cifrite se znaci za zapi{uvawe na broevite.
Proveri se!
Razgledaj go crteòt!
Pro~itaj go brojot pretstaven na pozicionata

smetalka i zapi{i go so cifri.
Koja cifra ja zapi{a na pozicijata desetki
iljadi i koja e nejzinata poziciona vrednost? EM SI DI EI S D E
Zada~i
3. Zapi{i go so cifri brojot †osum
bilioni trista i dve milijardi
1. Daden e brojot 5 203 478. Za sekoja {eeset milioni ~etiristotini
od cifrite 5; 2; 7; 0 odredi: iljadi i petstotini”.
a) vo koja klasa se nao|a;
b) koja e nejzinata pozicija; 4. Koj broj }e dobie{ ako na eden
trilion ja izbri{e{ sekoja vtora
v) koja e nejzinata poziciona
vrednost. nula?
5. Kako se ~ita brojot 5, a kako

2. Sostavi tabela od klasi i pozicii cifrata 5?
vo koja }e gi zapi{e{ cifrite na
brojot 7 405 906. 6. Kako se vika brojot {to ima milion
milioni?
Problem
Sedumcifren broj po~nuva so cifrata 7. Kako i da gi

razmesti{ cifrite na toj broj, brojot ne se menuva.
Koj e toj broj?
8 ÎTAWE I ZAOKRU@UVAWE NA PRIRODNI BROEVI 23
Potseti se!
A 1 Zapi{i go so zborovi brojot
a) 157; b) 216; v) 350.
Zapi{i go so zborovi brojot: 16;
23; 45; 125; 50; 200.
Sporedi go tvoeto zapi{uvawe so dade-
Vo koi od zapi{anite broevi go noto.
upotrebi svrznikot “i”? a) Sto pedeset i sedum.
b) Dveste i {esnaeset.
v) Trista i pedeset.
Voo~i go ~itaweto na broevi i upotrebata na svrznikot †i”.
Svrznikot †i” ne se koristi ako brojot e 15 - petnaeset;

od eden zbor (imeto na klasata ne se
smeta). 700 - sedumstotini;
50 000 - pedeset iljadi.
Vo sekoja klasa: edinici, iljadi, mil-
ioni, ... svrznikot †i” se koristi me|u
302 413 - totini
trista i dve iljadi ~etiris-
i trinaeset.
poslednite dva zbora, t.e. dva broja
(imeto na klasata ne se smeta). 5 020 340 -trista
pet milioni dvaeset iljadi
i ~etirieset
Svrznikot †i” se koristi i me|u klasi, 300 200 - trista iljadi i dveste.
ako poslednite dva zbora (broja)
pripa|aat na razli~ni klasi. 8 302 100 - iljadi
osum milioni trista i dve
i sto.
2 Zapi{i gi so zborovi broevite:

200 000; 20 300 000; 70 112 500; 9 326 540 217.
B 3 Na eden ko{arkarski natprevar reporterot kaàl deka natprevarot go sle-

dat okolu 2 000 gleda~i.
Reporterot kaàl pri-
Dali reporterot go kaàl to~niot blièn broj na gleda~i.
broj na gleda~i?
4 Broevite 32, 35 i 37 se
pretstaveni na brojna 30 32 35 37 40
prava.
Koi se sosedni desetki za pretstavenite broevite?
Odredi ja razlikata na sekoj od broevite do sosednite desetki.
Do koja sosedna desetka e poblisku sekoj od broevite?
24 Sogledaj gi odgovorite
Za dadenite broevi brojot 30 e pomalata sosedna desetka, a 40 e pogolemata sosedna

desetka.
32 - 30 = 2; 40 - 32 = 8. Brojot 32 e poblisku do 30.
37 - 30 = 7; 40 - 37 = 3. Brojot 37 e poblisku do 40.
35 - 30 = 5; 40 - 35 = 5. Brojot 35 e to~no me|u broevite 30 i 40.
Velime deka
Brojot 32 e pribli`no ednakov na brojot 30. Zapi{uvame 32 ≈ 30.

Brojot 37 e pribli`no ednakov na brojot 40. Zapi{uvame 37 ≈ 40.
Brojot 35 e to~no me|u broevite 30 i 40. Po dogovor zapi{uvame 35 ≈ 40.
Ova zapi{uvawe se vika zaokruùvawe na broj na desetki.
5 Zaokruì gi na desetki broevite: 148, 243, 2 671, 3 585 i 74 598.
6 Broevite: 3 435 i 3 468 se pretstaveni na brojna prava.
3 400 3 435 3 468

3 500
Odredi ja razlikata na sekoj od broevite do sosednite stotki.

Do koja sosedna stotka e poblisku sekoj od broevite?
Zaokruì go sekoj od broevite na stotki.
Sogleda deka 3 435 e poblisku do 3 400, a 3 468 do 3 500.
Broevite zaokruèni na stotki se: 3 435 ≈ 3 400; 3 468 ≈ 3 500.
Koga pri zaokruùvaweto na eden broj na stotki cifrata na pozicijata stotki ostanu-
va ista, a koga se zgolemuva za 1?
Cifrata na pozicijata stotki ostanuva ista ako cifrata na pozicijata

desetki e broj pomal od 5, a se zgolemuva za 1 ako cifrata na pozicijata
desetki e 5 ili broj pogolem od 5.
7 Zaokruì gi na stotki broevite: 1 372, 2 145, 1 653 i 4 898.
8 Zaokruì gi na iljadi broevite:

a) 21 363; 47 612; 43 577. b) 4 803; 13 501; 177 982.
Sogledaj go re{enieto a)
25
21 363 ≈ 21 000; 47 612 ≈ 48 000; 43 577 ≈ 44 000.
Sogleda deka pri zaokruùvawe na nekoj broj do odredena pozicija (desetki, stotki,
iljadi, ...) postapuva{ na sledniot na~in:
Cifrata na taa pozicija ostanuva ista ako po nea e nekoja od cifrite: 0, 1, 2, 3 ili
4, a taa se zgolemuva za 1 ako po nea e nekoja od cifrite 5, 6, 7, 8 ili 9.
Site cifri desno od taa pozicija se zamenuvaat so nuli.
9 Zaokruì go brojot 35 738 na:

a) desetki; b) stotki; v) iljadi; g) desetki iljadi.

Pravilno da ~ita{ prirodni broevi, Pro~itaj go brojot: 5 200; 45 678 350.
pomali ili pogolemi od milion;
da zaokruùva{ prirodni broevi na: Zaokruì go na desetki; stotki; iljadi,
desetki, stotki i iljadi. brojot: a) 34 752; b) 224 750.
Zada~i
1. Zapi{i go so bukvi brojot: 2 345; 250; 7. Dali postoi najgolem priroden broj?
6 400 310. Koj e najmaliot priroden broj?
2. Zapi{i go so cifri brojot: †Trista Zapi{i ja cenata na avtomobilot so
milioni dveste i pet iljadi i osum- zborovi.
stotini”.
3. Koj od znacite <, = ili > treba da

stoi vo kruk~eto za da bide to~no?
12 245 12 250; 12 245 12 240;
12 245 12 200; 12 245 12 300. 1 216 358 den.
4. Dali brojot 24 632 e poblizu

Obidi se da re{i{!
a) do 24 700 ili do 24 600;
b) do 24 000 ili do 25 000?
Ne bi imalo smisla da go kaè{ kako
5. Zaokruì go brojot 25 375 na: zaokruèn broj, brojot na tvojot telefon.
desetki; stotki; iljadi.
Obidi se da najde{ dva primera kade ne
bi imalo smisla da gi zaokruì{ broe-
6. Zaokruì go brojot 15 409 632 na
iljadi. vite.
R A B O T A
26
S O P O D A T O C I
9 INSTRUMENTI ZA PRIBIRAWE PODATOCI

Pribiraweto na podatoci se vr{i na pove}e na~ini: so anketirawe, nabquduvawe,
merewe, broewe, od literatura i dr.
Instrumenti (sredstva) za pribirawe podatoci se: pra{alnik, anketen list, objaveni
pregledi i drugi statisti~ki podatoci.
1 Angela i @aki sprovele istraùvawe za vonnastavnite aktivnosti na u~enicite

od svojata paralelka. Tie gi pra{ale u~enicite vo koe dru{tvo ~lenuva sekoj od
niv. Podatocite prvo gi zapi{ale so crti~ki, a potoa gi sredile i formirale
tabela.
Dru{tvo Dru{tvo Vo tabelata se dadeni broj na
Broj Broj
(aktivnost) (aktivnost) podatoci. Taa se vika tabela
Delikates Delikates na frekvencii.
9
(ko{arka) (ko{arka)
Akvaten Akvaten Kolku vkupno u~enici odgovo-
13
(tenis) (tenis) rile na postavenoto pra{awe?
Partizan Partizan
15
(gimnastika) (gimnastika) Formiraj nova tabela na frek-
Spartak Spartak vencii taka {to podatocite }e
3
(karate) (karate) gi podredi{ spored golemina-
ta na brojot (po~nuvaj}i od naj-
Tabela so crti~ki Tabela na frekvencii
golemiot broj).
2 Ilija sprovel istraùvawe za bojata na velosipedite {to naj~esto se sre}ava vo

negovoto selo. Pribiral podatoci taka {to gi nabquduval decata so velosipedi
vo u~ili{niot dvor i popolnuval lista so crti~ki.
Formiraj tabela na frekfencii.
Boja Broj Podredi gi podatocite po~nuvaj}i od najmaliot.
Sina Kolku vkupno velosipedi zabeleàl Ilija?
Zelena Koja boja na velosipedi e najzastapena?
@olta
Nabquduvaweto na Ilija e eden od na~inite na koj moè da se
Crna
priberat podatoci. Podatoci moàt da se priberat na razli~ni
Crvena na~ini: pra{uvawe po telefon, ispra}awe pra{alnik po
po{ta, koristewe knigi, spisanija i dr.
3 Marija pribirala podatoci za omilenoto godi{no vreme na nejzinite sou~enici.
Voo~i ja listata: P - prolet; L - leto; E - esen; Z - zima.
P P L Z Z E P L E Z Z P L E Z Z P P L
L L E Z P E E Z Z P P P L E P P Z L E
Pretstavi gi podatocite vo tabela na frekvencii i podredi gi po~nuvaj}i od

najomilenoto godi{no vreme.
10 SOBIRAWE 27
Potseti se!
A 1 Mare i Mile ìveat vo
Ko~ani. Na odmor oti{le
Presmetaj:
vo Struga, no eden den se
14 353 zadràle kaj baba im vo
+ 35 + 168 Bitola.
47 98 796 90 km Ko~ani
+ 803 + 14 534 Bitola
68 + 37 + 3 + 916 = Struga 190 km
Kolku kilometri pominale Mare i Mile od doma do baba im?

Kolku kilometri pominale od Ko~ani do Struga?
B 2
Odredi go zbirot na broevite 52 i 34.
Potseti se i voo~i gi svojstvata na sobiraweto vo mnoèstvoto N0.
Ako se promeni mestoto na sobirocite zbirot ostanu-

va nepromenet. Promena na mestata na sobiro-
cite ili komutativno svojst-
52 + 34 = 86 ili 34 + 52 = 86 vo na sobiraweto.
a+b=b+a
sobiroci zbir sobiroci zbir
Trite sobiroci moàt da se grupiraat na dva na~ina. Grupirawe na sobirocite ili

Zbirot ostanuva nepromenet. asocijativno svojstvo na
(71 + 114) + 16 = ili 71 + (114 + 16) = sobiraweto.
a + (b + c) = (a + b) + c
Zatoa, zagradite moè da se
185 + 16 = 201 71 + 130 = 201 izostavat: a + b + c.
Koga eden od sobirocite e nula, toga{ zbirot e edna-
kov na drugiot sobirok. Nulata pri sobiraweto.
a+0=0+a=a
583 + 0 = 583 ili 0 + 583 = 583
3 Presmetaj: Koga se koristat svojstvata, sobiraweto

e polesno!
17 + 36 + 13 + 44 =
12 + 81 + 9 + 38 + 27 =
Primer
161 + 234 + 439 = 27 + 59 + 3 = 27 + 3 + 59 = 30 + 59 = 89
28 4 Grupiraj gi sobirocite na drug na~in i odredi go zbirot.
45 + (45 + 56) = ( 1 207 + 101) + 269 =
V 5 Odredi go zbirot na broevite 74, 33, 26, 48 i 57.

Odredi go zbirot na broevite 140, 310, 750, 360 i 290.
Na zbirot od broevite 124 i 139 dodaj go zbirot na broevite 261, 55 i 276.
Odredi go prethodnikot na sekoj od broevite 372, 126 i 319 i presmetaj go
zbirot od prethodnicite.
6 Napravi procenka na zbirot od broevite so zaokruùvawe na stotki:

a) 2 738 i 2 465; b) 4 562 i 5 378.
Za kolku se razlikuva pribli`niot rezultat od to~niot zbir na broevite?
Treba da znae{!
Proveri se! Paralelka Mom~iwa Devoj~iwa
Da odredi{ zbir VIa 17 14
na dva ili pove}e Vo tabelata se dadeni VIb 14 17
broevi; podatocite za brojot
da gi primeni{ VIv 9 22
na u~enici vo VI odde-
svojstvata na sobi- lenie vo edno u~ili{te.
raweto vo ednos- Odredi go vkupniot broj na u~enici vo VI oddelenie vo
tavni primeri; u~ili{teto.
da go proceni{ Odredi go brojot na u~enicite vo VIa i VIb, a potoa sporedi
rezultatot od
gi.
sobiraweto.
Zada~i 44 + 27 + 51 + 33 + 19 =
+ 16
1 024 + 1 039 + 2 161 + 4 836 =
1. Presmetaj: 171
4. Napravi procenka na zbirot od bro-
+ 72 + 93 + 39 evite 7 328 i 6 435, zaokruùvaj}i gi
27 39 na: iljadi; stotki; desetki.
Za kolku se razlikuvaat pribli`ni-
2. Vo eden vesnik pi{uva: te rezultati od to~niot zbir na
„Na otvoraweto na festivalot broevite?
prisustvuvale 1 300 posetiteli.
Naredniot den pretstavata ja Problem!
gledale 726 posetiteli”.
Kolku posetiteli go posetile
festivalot vo dvata dena? Brojot 2 e zapi{an sedum pati.
2, 2, 2, 2, 2, 2, 2
3. Grupiraj gi sobirocite i odredi go
zbirot: Koj e najmaliot zbir {to moè da se
64 + 33 + 36 + 48 + 57 = dobie od sedum dvojki i dva znaka plus?
11 ODZEMAWE 29
Potseti se!
Presmetaj:
475 1 852
- 232 - 800 A 1 Letnite olimpiski igri vo 2000 godina bea vo
Sidnej - Avstralija.
2 685 9 840 Olimpiskiot komitet pobaral da bidat rezervi-
- 518 - 189 rani 4 830 vleznici za sve~enoto otvorawe, no
Koj broj treba da stoi slobodni bile 3 892 sedi{ta.
vo kvadrat~eto za da
Kolku lu|e ostanale bez vleznica?
bide to~no?
47 - = 19
4 830 - 3 892 =
28 + = 47
+ 19 = 47 Namalenik Namalitel Razlika
2 Koristi gi podatocite vo tabelata za da odgovori{ na pra{awata.
Olimpijada 1992 Kolku poeni pove}e osvoila polskata ekipa od

Ekipa Poeni italijanskata ekipa?
Italija 15 760 Koja e razlikata me|u najgolemiot i najmaliot
Amerika 15 649 broj poeni?
Polska 16 018
Za da moème da ja presmetame razlikata a - b na broevite a i b vo mnoèstvoto N0

treba da bide a > b ili a = b.
B 3 Vo edna furna se pe~at po 5 000 leba sekoj den.

Den Br. lebovi
Vo tabelata se dadeni podatocite za prodade- Ponedelnik 1 260
niot leb vo edna sedmica. Vtornik 4 205
Sreda 4 728
Kolku vkupno leb proizveduva furnata za êtvrtok 3 916
edna sedmica?
Petok 4 010
Spored podatocite vo tabelata presmetaj
Sabota 4 857
kolku vkupno neprodaden leb ostanalo.
Nedela 1 376
30 4 Proceni ja razlikata na broevite 457 i 165 zaokruùvaj}i gi na desetki;
stotki. Sporedi gi procenkite so to~nata vrednost na razlikata.
Treba da znae{!
Proveri se!
Da odredi{ razlika na dva broja;
Presmetaj:
da presmeta{ vrednost na broen
(26 + 128) - 37 = ; 432 - (26 + 15) = ;
izraz so operaciite sobirawe i
odzemawe so ili bez zagradi; (439 - 195) + (270 - 36) = .
da ja proceni{ razlikata pri Proceni ja razlikata na broevite 2 376 i
odzemaweto. 1 289 zaokruùvaj}i gi na stotki.
Zada~i
1. Kon brojot 836 dodaj ja razlikata 3. Vesna ima 2 725 denari. Maja ima 120
na broevite 299 i 173. denari pove}e od Vesna. Ana ima 385
denari pomalku od Vesna i Maja
Razlikata na najgolemiot ~etiri-
cifren broj i najmaliot tricifren zaedno.
broj zgolemi ja za 1 216. Kolku denari ima Maja?
Kolku denari ima Ana?
2. Vozot trgnal od Bitola za Skopje so 4. Asan imal 1 350 denari. Za da kupi

489 patnici. Vo Prilep od vozot sleg- patiki mu trebale 3 120 denari. Asan
le 120 patnici, a se ka~ile 70 patni- gi zaokruìl parite na stotki.
ci. Vo Veles slegle 42 patnici, a se
Pomogni mu na Asan za da odredi
ka~ile 98.
u{te kolku stotki mu nedostasuvaat.
So kolku patnici vozot stignal vo
Skopje? Presmetaj to~no kolku pari mu nedo-
stasuvaat na Asan.
Obidi se!
Ako zamisli{ koi bilo tri prirodni broja, dali

sekoga{ me|u niv }e ima dva ~ij{to zbir e paren broj?
12 ZAVISNOST NA ZBIROT I RAZLIKATA
OD PROMENATA NA KOMPONENTITE
31
Potseti se!
A 1 Utroto na †Denot na drvoto# se
doneseni 2 600 zimzeleni sadni-
Dadeni se zbirot 320 + 150 = 470 ci i 3 100 listopadni sadnici.
i razlikata 250 - 120 = 130.
a) Kolku sadnici od dvata vida
Koj broj treba da stoi vo kvadrat- se doneseni toa utro?
~eto za da bide to~no.
b) Napladne se doneseni u{te
(320 + 30) + 150 = 470 + ;
400 zimzeleni sadnici. Za kolku
(320 - 30) + 150 = 470 - ;
}e se zgolemi brojot na sadnicite
(320 + 30) + (150 - 30) = 470 + ?
doneseni toa utro?
Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto.

a) 2 600 + 3 100 = 5 700; utroto se doneseni 5 700 sadnici.
b) (2 600 + 400) + 3 100 = 3 000 + 3 100 = 6 100 = 5 700 + 400. Brojot na sadnicite
doneseni utroto se zgolemil za 400.
2 Poznato e deka a + b = 200. Neka edniot od sobirocite se zgolemi za 300.

Presmetaj go zbirot a + (b + 300).
3 Kako }e se promeni zbirot 340 + 620 = 960

a) ako edniot sobirok se namali za 60;
b) ako edniot sobirok se namali za 60, a drugiot se zgolemi za 60?
a) (340 - 60) + 620 = 280 + 620 = a) Zbirot se namali za tolku za kolku

= 900 = 960 - 60; {to se namali edniot od sobirocite.
Sogleda deka
b) (340 - 60) + (620 + 60) = 960; zbirot ne se promeni.
Voo~i op{to za zbirot a + b = c
Ako edniot sobirok se zgolemi za odreden broj, a drugiot

ostane ist, toga{ i zbirot }e se zgolemi za istiot toj broj.
(a + m) + b = c + m
Ako edniot sobirok se namali za odreden broj, a drugiot (a - m) + b = c - m

ostane ist, toga{ i zbirot }e se namali za istiot toj broj.
Zbirot nema da se promeni ako edniot sobirok se namali (a - m) + (b + m) = c

za odreden broj, a drugiot se zgolemi za istiot toj broj.
32 B 4 Dadena e razlikata 750 - 430 = 320. Presmetaj i sogledaj kako se
menuva razlikata ako namalenikot
a) se zgolemi za 50; b) se namali za 50.
Sekako sogleda: a) Razlikata se zgolemi za 50, t.e.

a) (750 + 50) - 430 = 800 - 430 = isto kolku {to be{e zgolemen
= 370 = 320 + 50. namalenikot.
b) Razlikata }e se namali za 50.
5 Dadena e razlikata 2 480 - 560 = 1 920. Kako }e se promeni razlikata, ako namali-
telot: a) go namali{ za 30; b) go zgolemi{ za 30?
Razlikata: a) }e se zgolemi za 30; b) }e se namali za 30.
6 Presmetaj ja razlikata 6 354 - 2 314. Kako }e se promeni razlikata ako i namale-

nikot i namalitelot
a) se zgolemat za 120; b) se namalat za 120?
Voo~i deka razlikata ostanuva ista.
Voo~i op{to za razlikata a - b = d
Ako namalenikot se zgolemi (odnosno se namali) za

odreden broj, a namalitelot ostane ist, toga{ i razlikata
(a + m) - b = d + m
(a - m) - b = d - m
}e se zgolemi (odnosno }e se namali) za istiot toj broj.
Ako namalitelot se zgolemi za odreden broj, a namale-

nikot ostane ist, toga{ razlikata }e se namali za toj broj. a - (b + m) = d - m
Ako namalitelot se namali za odreden broj, a namalenikot a - (b - m) = d + m
ostane ist, toga{ razlikata }e se zgolemi za istiot toj broj.
Razlikata nema da se promeni ako namalenikot i nama- (a + m) - (b + m) = d
litelot se zgolemat ili se namalat za eden ist broj. (a - m) - (b - m) = d
7 Kako }e se promeni razlikata, ako namalenikot se zgolemi za 10, a namalitelot se

namali za 10?
Treba da znae{! Kako se menuva razlikata na dva broja:

ako namalenikot se zgolemi odnosno
Kako se menuva zbirot na dva broja, se namali za daden broj;
ako edniot sobirok:
ako namalitelot se namali, odnosno
se zgolemi za daden broj; se zgolemi za daden broj;
se namali za daden broj; ako i namalenikot i namalitelot se
se zgolemi za daden broj, a drugiot zgolemat, odnosno se namalat, za
sobirok se namali za toj broj? istiot toj broj.
Proveri se! 33
Zbirot na dva broja iznesuva 3 540. Kolku }e iznesuva zbirot ako edniot od sobiro-
cite se namali za 140?
Razlikata na dva broja iznesuva 270. Kolku }e iznesuva razlikata

a) ako namalenikot se namali za 27? b) ako namalitelot se zgolemi za 27?
Presmetaj 460 - 120.

Odredi go x vo ravenkata: (460 + x) - (120 + 58) = 340.
Zada~i
1. Kako }e se promeni zbirot ako eden

5. Ako a - b = 100, presmetaj:
od sobirocite se zgolemi za 234?
a) (a - 20) - (b - 20);
b) (a + 30) - (b + 30);
2. Ako 1 230 + 670 = 1 900, toga{ kolku v) (a - 10) - (b + 10);
e (1 230 - 350) + 670? g) (a + 5) - (b - 5);
3. Dadena e razlikata
6 543 - 2 732 = 3 811.
Za koja vrednost na x e to~no raven-
6. Edno utro Milica dobila izvesna
stvoto suma pari od tatko £ i izvesna suma
6 543 - (2 732 - x) = 3 811 + 13. pari od majka £. Od parite od majka
£ taa potro{ila 100 denari.
4. Ako namalitelot se zgolemi za 25, Ve~erta, tatko £ i dal u{te 200
{to treba da se napravi so nama- denari i taa utvrdila deka ima 700
lenikot za da ne se promeni raz- denari. Kolku denari vkupno utroto
likata? £ dale tatko £ i majka £?
Problem
Razmisli i obidi se da presmeta{ usno. Kolkava e

razlikata me|u zbirot na prvite sto parni i zbirot na
prvite sto neparni broevi?
34 13 MNO@EWE
Potseti se!
Presmetaj: A 1 Eden avtomobil tro-
{i 7 litri benzin za
35 ⋅ 5 = 480 ⋅ 3 = izminati 100 kilo-
metri pat.
1 260 ⋅ 38 = 4 004 ⋅ 20 =
145 ⋅ 23 = (3 ⋅ 5) ⋅ 200 = Kolku litri benzin }e potro{i avto-
mobilot za 400 kilometri pat?
2 Dragan patuval 5 dena so svojot velosiped i sekoj den

pominuval po 9 kilometri.
Zoran patuval 6 dena so svojot velosiped i sekoj den
pominuval po 8 kilometri.
Kolku kilometri pove}e pominal Zoran od Dragan?
Potseti se i voo~i gi svojstvata na mnoèweto vo mnoèstvoto N0.
Ako se promenat mestata na mnoìtelite proizvodot

ostanuva nepromenet. Komutativno svojstvo na
mnoèweto.
4 ⋅ 6 = 24 ili 6 ⋅ 4 = 24
a⋅b=b⋅a
mnoìteli proizvod mnoìteli proizvod
Trite mnoìteli moàt da se grupiraat na dva

na~ina. Proizvodot ostanuva nepromenet. Asocijativno svojstvo na
(2 ⋅ 5) ⋅ 3 ili 2 ⋅ (5 ⋅ 3) mnoèweto.
(a ⋅ b) ⋅ c = a ⋅ (b ⋅ c)
10 ⋅ 3 = 2 ⋅ 15 Zatoa, zagradite moè da se
30 = 30 izostavat: a⋅ b⋅ c.
Ako edniot od mnoìtelite e eden, toga{ proizvodot

e ednakov na drugiot mnoìtel. Mnoèwe so brojot 1
468 ⋅ 1 = 468 a⋅1= a
Ako eden od mnoìtelite e nula, toga{ proizvodot e

ednakov na nula. Mnoèwe so brojot 0
0 ⋅ 235 = 0 0⋅a= 0
3 Presmetaj: Koga se koristat svojstvata, mnoèweto
35
e polesno!
2 ⋅ (50 ⋅ 9) =
Primer
(500 ⋅ 7) ⋅ 2 =
50 ⋅ (4 ⋅ 8) = (7 ⋅ 25) ⋅ 4 = 7 ⋅ (25 ⋅ 4) = 7 ⋅ 100 = 700
4 Presmetaj:
40 + (130 ⋅ 10) = 96 − 2 ⋅ (30 − 18) =
(280 + 32) ⋅ 8 =
To~kite odat No, prvo vo

5 Presmetaj: zagradite!
pred crti~kite
40 ⋅ (25 + 5) = i (40 ⋅ 25) + (40 ⋅ 5) =
Kakvi se vrednostite na brojnite izrazi?
Proveri dali e to~no?

(68 - 10) ⋅ 5 = 68 ⋅ 5 - 10 ⋅ 5
Kako se formiraat izrazite {to gi
sporeduva{?
Voo~i deka: a ⋅ (b + c) = a ⋅ b + a ⋅ c; (a + b) ⋅ c = (a ⋅ c) + (b ⋅ c);

a ⋅ (b − c) = (a ⋅ b) - (a ⋅ c); (a − b) ⋅ c = a ⋅ c - b ⋅ c.
So ovie ravenstva e iskaàno:

distributivnoto svojstvo na mnoèweto vo odnos na sobiraweto.
distributivnoto svojstvo na mnoèweto vo odnos na odzemaweto.
6 Proceni go proizvodot 324 ⋅ 48, zaokruùvaj}i gi mnoìtelite na desetki.
Za kolku se razlikuva dobienata pribli`na vrednost od to~nata?
320 ⋅ 50 = 16 000; 324 ⋅ 48 = 15 552; procenkata e za 448 pove}e od to~nata vrednost.
B 7 Jovan pe{a~el 4 sedmici, po 4 dena sedmi~no, po 4 kilometri na den.

Kolku kilometri pominal Jovan?
Sogledaj!
Proizvodot 4 ⋅ 4 ⋅ 4 kratko se zapi{uva 43, a se ~ita: ~etiri na treti.
Zapisot 43 se vika stepen so osnova 4 i stepenov pokazatel 3.
STEPENOV
4
Da zapomnam: Proizvodot na
36 POKAZATEL
3

ednakvi mnoìteli kratko STEPEN
zapi{an se vika stepen.
Kratko zapi{i go mnoèweto i proizvodot.

OSNOVA
Mnoèwe Kratok zapis Vrednost
[to pokaùva osnovata na stepenot?
4⋅4⋅4 43 64 [to pokaùva stepenoviot pokazatel?
3⋅3⋅3⋅3⋅3⋅3
Zapi{i go 108 vo vid na mnoèwe.
6⋅6
Odredi ja vrednosta na 14.
8⋅8⋅8⋅8
Po dogovor: 51 = 5; a1 = a.
Treba da znae{!
Proveri se!
Da odredi{ proizvod na dva ili Ilija i Jovan kupile po 8 paketi, vo koi

pove}e broevi; imalo po 8 bonbonieri so po 8 bonboni vo
da gi primenuva{ svojstvata na sekoja bonboniera.
mnoèweto; Kolku paketi kupile Ilija i Jovan
zaedno?
da go proceni{ proizvodot od
mnoèweto na dva boja; Po kolku bonbonieri imal sekoj od niv?
da odredi{ vrednost na stepen. Kolku bonboni imal Jovan?
Zapi{i go brojot na bonboni na Ilija vo
vid na stepen.
Zada~i
3. Radiusot na Zemjata iznesuva 6 370
Presmetaj: kilometri. Rastojanieto od Zemjata
1. do Mese~inata e pogolemo okolu 60
186 ⋅ 35 = pati od radiusot.
(427 ⋅ 5) ⋅ 24 = Odredi go rastojanieto od Zemjata
do Mese~inata.
(1 376 - 376) ⋅ 100 =
50 ⋅ (60 + 80) = 4. Proceni go proizvodot 127 ⋅ 268
496 ⋅ 12 - 96 ⋅ 12 = zaokruùvaj}i na:
a) stotki; b) desetki.
73 = Odredi ja razlikata na to~niot i
42 + 4 + 34 - 25 = procenetiot proizvod.
2. Vo eden zbir, brojot 245 se javuva 5. Koi cifri treba da 439 ⋅ ∗7

kako sobirok 48 pati. Presmetaj go gi zapi{e{ na mesta- 3∗73
toj zbir. ta od ∗, za mnoèwe-
to da bide to~no pre- + ∗756
smetano? 2∗633
14 DELEWE 37
Potseti se!
Presmetaj:
A 1
U~enicite sobrale 1 300 de-
14 : 7 = 22 : 2 = 396 : 3 = nari za da kupat topki. Sekoja
topka bila po 325 denari.
20 : 10 = 88 : 22 = 1 200 : 60 =
Kolku topki kupile?
Izvr{i proverka na dobienite rezultati.
1 300 : 325 =
2 Vkupno 84 u~enici se prijavile za u~ili{niot delenik delitel koli~nik

turnir vo odbojka. Za treneri na ekipite se
prijavile 6 nastavnici.
Ako sekoja ekipa e sostavena od 12 u~enici, dali brojot na nastavnici za treneri
e dovolen?
Potseti se i voo~i gi svojstvata na deleweto vo mnoèstvoto N0.
Ako delitel e brojot 1, toga{ koli~nikot e ednakov na Delewe so brojot 1

delenikot. a:1=a
23 765 : 1 = 23 765
Ako delenikot e ednakov na delitelot, toga{ koli~nikot
e 1. Delewe na broj sam so sebe.
a : a = 1, a ≠ 0
762 : 762 = 1
Ako delenik e brojot 0, toga{ koli~nikot e ednakov na Delewe na brojot 0.
brojot 0. 0 : a = 0, a ≠ 0
0 : 16 = 0
Brojot 0 ne moè da bide delitel. 2:0 nema smisla!
3 Presmetaj:
(28 + 32) : 1 = 432 : 3 + 168 =
(40 + 7) ⋅ 12 - 225 : 5 = To~kite odat
Sekoga{ sum
108 : 18 + 3 485 : 85 = prv jas pred crti~kite
Odredi go delenikot, ako delitelot e

72, a koli~nikot e 102.
So koj broj treba da se podeli brojot
18 712 za da se dobie brojot 1?
76 - 12 ⋅ 3 + 53 - 100 =
a n
38 B 4 Ivan, Bojana i Beti sobiraat po{tenski marki. Tie imale 71 marka
i sakale da si gi podelat podednakvo.
Po kolku marki dobil sekoj? Kolku marki ostanale nepodeleni?
Voo~i deka 71 = 23 ⋅ 3 + 2.
Ako vo deleweto a : b, brojot q e

Vo deleweto 71 : 3 brojot 23 e koli~nik, a r e ostatok, toga{:
koli~nik, a brojot 2 e ostatok.
a=q⋅b+r
5 Ako a = 77 i b = 5, odredi go koli~nikot a : b i ostatokot r.

Zapi{i go brojot a vo forma a = b ⋅ q + r.
6 Odredi gi koli~nikot q i ostatokot r pri deleweto a : b i zapi{i go brojot a vo

forma a = b ⋅ q + r.
16 : 3; 50 : 15; 125 : 11.
Razmisli i odgovori!
Pri deleweto vo koe delitelot e brojot 8, ostatokot moè da bide: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7.

Zo{to ostatokot ne moè da bide brojot 8?
Treba da znae{!
Proveri se!
Da odredi{ koli~nik na dva Presmetaj go koli~nikot:

broja; 1 584 : 9 = 17 472 : 84 =
da go pretstavi{ delenikot Presmetaj 1 510 : 125 =
so pomo{ na koli~nikot, Delenikot pretstavi go so pomo{ na koli~nikot,
delitelot i ostatokot. delitelot i ostatokot.
Zada~i
:3 :6 :7 :2
18 42
1. Podeli so prviot broj, a potoa dobi-
eniot rezultat podeli go so vtoriot 54 84
broj. 108 98
2. Koj broj treba da se zapi{e vo kva- 5. Edno jato lastovici pri
39
drat~eto za da bide to~no deleweto? preselbata preletalo
okolu 10 000 kilometri.
Najgolemata brzina {to ja dostig-
:9 : nalo jatoto bila 40 kilometri na
72 63 9 ~as.
: 19 : Kolku najmalku ~asovi letalo
9 600 50
: jatoto?
: 19
4 169 13
Eden polàv so najgolemata negova
brzina pominal 12 metri za 4 ~asa.
Kolku centimetri pominal polà-
Se se}avam: vot za 1 minuta?
:5 :
4 10 2
= 10 : 2
⋅5
3. Zapi{i izraz i presmetaj ja negovata 6. Koi cifri treba da gi zapi{e{ na

vrednost. mestata od ∗, za deleweto da bide
to~no presmetano.
Odredi go zbirot na brojot 85 i
proizvodot na broevite 4 i 15. 1∗55 : ∗5 = 3∗
Na koli~nikot od broevite 210 i 30 - 13∗
dodaj go brojot 700. ∗∗∗
Koj broj e razlikata me|u proizvo- - ∗∗∗
dot na broevite 120 i 6 i nivniot 0
koli~nik?
7. Dvajca u~enici delele eden ist broj:

prviot so 16, a vtoriot so 19. Prviot
dobil koli~nik 22 i ostatok 9.
4. Vo kvadrat~eto odredi broj za da Kolkav koli~nik dobil drugiot
bide to~no ravenstvoto: u~enik?
a) 3 020 = 125 ⋅ 24 + ;
b) 2 100 = 261 ⋅ + 12.
8. Zbirot na dva broja e 660. Ako na
pogolemiot broj mu se izbri{e edna
nula oddesno, toga{ tie se ednakvi.
Koi se tie broevi?
40 15 ZAVISNOST NA PROIZVODOT I KOLI^NIKOT OD
PROMENATA NA KOMPONENTITE
Potseti se! Presmetaj go proizvodot 15 ⋅ 6.

A 1 Potoa, zgolemi go prviot mno-
Spored koe svojstvo e to~no raven- ìtel:
stvoto: a) 2 pati; b) 3 pati; v) 7 pati
a) 10 ⋅ 4 = 4 ⋅ 10; i proveri kolku pati se zgo-
b) (10 ⋅ 4) ⋅ 5 = 10 ⋅ (4 ⋅ 5)? lemil proizvodot.
[to voo~uva{?
Dadeno e: 80 ⋅ 5 = 400. Zapi{i broj vo
kvadrat~eto za da bide to~no raven- Sporedi go tvoeto re{enie so slednoto.
stvoto. 15 ⋅ 6 = 90;
a) (80 ⋅ 3) ⋅ 5 = ; b) 80 ⋅ (3 ⋅ 5) = ; a) (15 ⋅ 2) ⋅ 6 = 30 ⋅ 6 = 180 = 90 ⋅ 2.
v) 80 ⋅ (5 ⋅ 3) = ; g) (80 ⋅ 5) ⋅ 3 = .
Dadeniot proizvod
e zgolemen 2 pati.
96 : 24 = 4

DELENIK DELITEL KOLI^NIK
KOMPONENTI Sogleda deka dadeniot proizvod se

zgolemil
Deleweto a : b ima smisla za b ≠ 0.
b) 3 pati; v) 7 pati.
2 Neka a ⋅ b = 50. Presmetaj: a) (a ⋅ 3) ⋅ b; b) a ⋅ (b ⋅ 10).
3 Presmetaj go proizvodot 40 ⋅ 9. Potoa, prviot mnoìtel namali go:

a) 2 pati; b) 4 pati; v) 5 pati
i sporedi go dobieniot proizvod so dadeniot. [to zabeleùva{?
Edniot mnoìtel e nama-

len 2 pati i dadeniot pro-
40 ⋅ 9 = 360;
izvod e namalen 2 pati.
a) (40 : 2) ⋅ 9 = 20 ⋅ 9 = 180 = 360 : 2.
Proizvodot e namalen: b) 4 pati; v) 5 pati.
4 Ako a ⋅ b = 120, presmetaj kolku iznesuva: a) (a : 3) ⋅ b; b) a ⋅ (b : 5).
5 Dadeno e 15 ⋅ 16 = 240. Presmetaj gi proizvodite:

(15 ⋅ 2) ⋅ (16 : 2); (15 : 5) ⋅ (16 ⋅ 5),
a potoa sporedi gi so dadeniot proizvod.
Voo~i deka edniot mnoìtel e zgolemen 2 pati, odnosno 5 pati, a drugiot mnoìtel e
namalen 2 pati, odnosno 5 pati. Proizvodot ne se promenil.
Op{to za proizvodot a ⋅ b = p 41
Ako edniot mnoìtel se zgolemi odreden broj pati, a dru-

giot mnoìtel ostane ist, toga{ i proizvodot }e se zgolemi (a ⋅ m) ⋅ b = p ⋅ m
isto tolku pati.
Ako edniot od mnoìtelite se namali odreden broj pati, a
drugiot ostane ist, toga{ i proizvodot }e se namali isto (a : m) ⋅ b = p : m
tolku pati.
Proizvodot ne se menuva koga edniot mnoìtel se namali
odreden broj pati, a drugiot mnoìtel se zgolemi isto tolku (a : m) ⋅ (b ⋅ m) = p
pati.
B 6
Poznato ti e deka 72 : 12 = 6.
Presmetaj:
a) (72 ⋅ 2) : 12 = ; (72 : 2) : 12 = ; b) 72 : (12 ⋅ 3) = ; 72 : (12 : 3) = ;
v) (72 : 4) : (12 : 4) = ; (72 ⋅ 4) : (72 ⋅ 4) = .
Voo~i kolku pati e zgolemen, odnosno namalen: delenikot vo a); delitelot vo b);
delenikot i delitelot vo v).
Sporedi gi dobienite koli~nici so
dadeniot. [to zabeleùva{? Delenikot e zgolemen 2 pati,
odnosno namalen 2 pati i ko-
Sporedi go tvoeto re{enie so slednovo. li~nikot e zgolemen 2 pati,
a) (72 ⋅ 2) : 12 = 144 : 12 = 12 = 6 ⋅ 2; odnosno e namalen 2 pati.
(72 : 2) : 12 = 36 : 12 = 3 = 6 : 2.
Sogleda vo b) deka delitelot e zgolemen (namalen) 3 pati, a koli~nikot e namalen
(zgolemen) 3 pati. Koli~nikot vo v) ne se promeni.
7 Poznato ti e deka a : b = 30.

Presmetaj:
a) (a ⋅ 2) : b; b) a : (b : 3); v) (a : 5) : (b : 5).
Op{to za koli~nikot a : b = q
Ako delenikot se zgolemi (odnosno se namali) odreden

broj pati, a delitelot ostane ist, toga{ koli~nikot }e se
(a ⋅ m) : b = q ⋅ m
zgolemi (odnosno }e se namali) isto tolku pati. (a : m) : b = q : m
Ako delitelot se zgolemi (odnosno se namali) odreden a : (b ⋅ m) = q : m

broj pati, a delenikot ostane ist, toga{ koli~nikot }e se
namali (odnosno }e se zgolemi) isto tolku pati. a : (b : m) = q ⋅ m
Koli~nikot ne se menuva ako i delenikot i delitelot (a ⋅ m) : (b ⋅ m) = q

istovremeno se zgolemat (odnosno se namalat) ist broj pati. (a : m) : (b : m) = q
42 Treba da znae{! Proveri se!
Kako se menuva proizvodot na dva broja Odredi gi nepoznatite broevi p i m, ako:

vo zavisnost od promenata na a) 50 ⋅ 23 = p, (50 ⋅ m) ⋅ 23 = p ⋅ 9;
mnoìtelite; b) 30 ⋅ 12 = p, 30 ⋅ (12 : m) = p : 6.
kako se menuva koli~nikot na dva broja Znae{ deka 600 : 30 = 20. Presmetaj:
vo zavisnost od promenata na deleni- a) (600 ⋅ 7) : 30; b) 600 : (30 ⋅ 4);
kot, odnosno na delitelot. v) 600 : (30 : 5); g) (600 : 10) : (30 : 10).
Zada~i
1. Daden e proizvodot a ⋅ b = 60. 4. Vo fabrikata za ~okolada, dve ekipi

Presmetaj: pakuvale ~okoladi od po 100 g vo
a) (a ⋅ 3) ⋅ b; b) a ⋅ (b ⋅ 7); ednakvi kutii.
v) (a : 4) ⋅ b; g) (a : 6) ⋅ (b ⋅ 6). Vtorata ekipa spakuvala vkupno 1 680
~okoladi, a toa e 3 pati pomalku
kutii otkolku prvata ekipa.
2. Daden e koli~nikot a : b = 90.
Kolku ~okoladi spakuvala prvata
Presmetaj: ekipa?
a) (a ⋅ 5) : b; b) a : (b : 6);
v) (a ⋅ 7) : (b ⋅ 7) g) (a : 12) : (b : 12).
5. Presmetaj go koli~nikot 7 680 : 240,
no prethodno svedi go na delewe so
3. Dadeno e a ⋅ (b ⋅ 5) = 80. Presmetaj: ednocifren delitel, koristej}i go
a) a ⋅ b; b) a ⋅ (b : 4); v) (a ⋅ 8) ⋅ (b : 8). svojstvoto za nepromenlivost na
koli~nikot.
Zanimliv problem!
Edna èna donela na pazar ko{nica so jajca. Na

prviot kupuva~ mu prodala polovinata od jajcata i
polovina jajce, na vtoriot polovina od ostatokot i
polovina jajce, na tretiot polovina od ostatokot i
polovina jajce, na ~etvrtiot polovina od ostatokot i
polovina jajce. Koga pettiot kupuva~ kupil polovina
od ostatokot i polovina jajce, se konstatiralo deka
site kupuva~i kupile celi jajca i ènata gi prodala
site jajca. Kolku jajca donela ènata na pazar?
16 BROEN IZRAZ. RAVENKI 43
Potseti se!
A 1
Darko imal 120 denari. Majka mu mu
dala 300 denari da si gi podelat pod-
Presmetaj: ednakvo so sestra mu. Vo kniàrnicata
a) 26 - 4 ⋅ 5 - 3; kupil 4 tetratki po 35 denari i {estar
za 50 denari. Kolku denari mu ostanale
b) 14 + 6 ⋅ (9 - 24 : 3) - 23. na Darko?
Zbirot na dva broja e 200, a Sostavi izraz od podatocite i soodvet-
edniot sobirok e 120. Kolku nite operacii.
e drugiot sobirok?
Presmetaj go dobieniot izraz.
Proizvodot na dva broja e
128, a edniot mnoìtel e 64.
Kolku e drugiot mnoìtel? Sporedi go tvoeto
+x ⋅ x re{enie so dadenoto
120 200 64 128 120 + 300 : 2 - 4 ⋅ 35 - 50 = 120 + 150 - 140 - 50 =
x x
= 270 - 190 = 80.
− 120 : 64
120 + x = 200 64 ⋅ x = 128 Izrazot {to go sostavi se vika broen izraz.

x = 200 - 120 x = 128 : 64
x = 80 x=2 Rezultatot po izvr{uvaweto na site operacii vo
nego se vika vrednost na brojniot izraz.
Voo~i i zapomni
Izrazi se slednive zapisi: 3, 5, 140; 13 + 17; 10 - 4 ⋅ 8; 5 + 18 : 6 - (4 ⋅ 25 + 25).
Ne se izrazi: 2 + + 3; 5 -; : (8-2); 2 + ( ⋅ 8).
2 Odredi ja vrednosta na brojniot izraz:

a) 85 + 15 -30; b) 5 ⋅ 12 : 3 ⋅ 2; v) 24 - (16 + 4 ⋅ 3) : 7.
Po koj redosled }e gi izvr{uva{ operaciite?
Prvo }e gi izvr{am operaciite mnoèwe i delewe, potoa sobirawe i

odzemawe; no, pred s¢ - vo zagradite.
Sobiraweto i odzemaweto se vikaat operacii od prv red, a mnoèweto i deleweto

se operacii od vtor red.
44 Op{to za redosledot na izvr{uvawe na operaciite
Operaciite od ist red se izvr{uvaat po redosledot kako {to se zapi{ani vo broj-

niot izraz.
Prvo se izvr{uvaat operaciite od vtor red, a potoa operaciite od prv red.
Ako vo brojniot izraz ima zagradi, toga{ prednost ima izvr{uvaweto na operaciite
vo zagradite.
3 Presmetaj ja vrednosta na brojniot izraz:

a) 45 - 5 ⋅ 3 - 24 : 6; b) 5 ⋅ 12 : 3 ⋅ 2; v) 96 + 4 ⋅ (18 - 8 : 2) - (27 - 4 ⋅ 6) : 3.
B 4 Rifat zamislil takov priroden broj, koj{to sobran so najgolemiot tricifren

broj go dava brojot 1 234. Koj e toj broj?
Voo~i ja postapkata i postapi po barawata.
Prvo, baraniot broj ozna~i go so nekoja bukva, na primer

so bukvata x.
x + 999 = 1 234
Na brojot x dodaj mu go najgolemiot tricifren broj - toa e 999; taka }e go dobie{
zbirot x + 999.
Spored uslovite na zada~ata, zbirot x + 999 e ednakov na 1 234, pa x + 999 = 1 234.
Kako }e go odredi{ nepoznatiot sobirok od ova ravenstvo?
Sobirokot x }e go odredam ako od zbirot 1 234 go odzemam drugiot

sobirok 999.
Zna~i, x = 1 234 - 999; x = 235.
Ravenstvoto x + 999 = 1 234 so koe go odredi nepoznatiot broj x se vika ravenka.

Nepoznatiot broj x se vika nepoznata.
Odreduvaweto na nepoznatiot broj se vika re{avawe na ravenkata.
5 Re{i ja ravenkata
a) (x + 1) + 300 = 702; b) 1 432 + x = 3 200 + 17.
a) x - 1 270 = 2 380; b) 8 226 - x = 1 149.
6 Dadena e ravenkata:
45
Odgovori na pra{awata i re{i ja dadenata ravenka.
a) [to e nepoznatiot broj x, a {to se poznatite broevi 1 270 i 2 380?
Kako se odreduva nepoznatiot namalenik pri dadeni namaleitel i razlika?
Namalenikot x }e go odredam taka {to na razlikata 2 380 }e go dodadam

namalitelot 1 270.
b) Kako }e go odredi{ nepoznatiot namalitel x vo ravenkata pri dadeniot nama-

lenik 8 226 i dadenata razlika 1 149?
Namalitelot x }e go odredam taka {to od namalenikot 8 226 }e ja odze-

mam razlikata 1 149.
7 Re{i ja ravenkata: a) x - (1 300 + 78) = 2 630; b) 5 273 - x = 3 700 - 37.
Op{to za ravenkite vo koi se odreduva nepoznat: sobirok, namalenik ili namalitel
Nepoznat sobirok, pri poznat zbir i drugiot sobirok, se x + b = c; x = c - b

odreduva taka {to od zbirot se odzema poznatiot sobirok. (b i c se poznati broevi)
Nepoznat namalenik, pri poznati namalitel i razlika, se

dobiva koga na razlikata £ se dodade namalitelot.
x - b = d; x = d + b
(b i d se poznati broevi)
Nepoznat namalitel, pri poznati namalenik i razlika se a - x = d; x = a - d
dobiva taka {to od namalenikot se odzema razlikata (a i d se poznati broevi)
8 Vo edna vinarska vizba vo kutii treba da spakuvaat 1 392 {i{iwa, a vo sekoja

kutija treba da ima po 16 {i{iwa. Kolku kutii bile potrebni?
Ako go ozna~i{ so k brojot na potrebnite kutii, toga{ vo niv }e ima 16 ⋅ k {i{iwa, pa
16 ⋅ k = 1 392.
Brojot 1 392 e proizvod na mnoìtelite 16 i k.
Kako }e go odredi{ mnoìtelot k?
Mnoìtelot k }e go odredam ako proizvodot 1 392 go podelam so

mnoìtelot 16.
k = 1 392 : 16; k = 87. [i{iwata bile spakuvani vo 87 kutii.
9 Re{i ja ravenkata: a) 17 ⋅ y = 595; b) (10 + 3) ⋅ z = 178 + 4.

46 10 Kako moè{ "da ja pro~ita{# ravenkata
x : 25 = 47,
t.e. {to se poznatite broevi 25 i 47, a {to e nepoznatata x?
Potoa obrazloì go zaklu~okot deka x = 47 ⋅ 25.
Koj broj e re{enieto? Proveri go svoeto tvrdewe.
11 "Pro~itaj# ja ravenkata 1 120 : x = 35 i obrazloì go zaklu~okot x = 1 120 : 35.
12 Re{i ja ravenkata
a) x : 7 = 63; b) (z + 4) : 10 = 8; v) 1 080 : x = 24; g) 50 : (x + 2) = 10.
Op{to za ravenkite vo koi se odreduva nepoznatiot: mnoìtel, delenik ili delitel.
Nepoznatiot mnoìtel, pri poznat proizvod i drugiot

mnoìtel, se odreduva taka {to proizvodot }e se podeli so a ⋅ x = p; x = p : a
poznatiot mnoìtel. (a i p se poznati)
Nepoznatiot delenik, pri poznat delitel i koli~nik, se x : b = q; x = q ⋅ b

odreduva taka {to koli~nikot }e se pomnoì so delitelot. (b i q se poznati)
Nepoznatiot delitel, pri poznat delenik i koli~nik se
odreduva taka {to delenikot }e se podeli so koli~nikot.
a : x = q; x = a : q
(a i q se poznati broevi)
Da odreduva{ vrednost na daden broen Odredi ja vrednosta na brojniot izraz:

izraz; 17 + 3 ⋅ (56 - 4 ⋅ 13) - (62 - 18 : 3).
koi operacii vo broen izraz imaat
Re{i gi ravenkite:
prednost pri nivnoto izvr{uvawe;
a) 235 + x = 250; b) x - 37 = 63;
da re{ava{ ravenki spored svojstvata v) x : 15 = 10; g) 645 : x = 15;
na aritmeti~kite operacii. d) (x + 2) ⋅ 35 = 105.
Zada~i 3. Vo edna firma napolnile 1 360 gajbi

jabolka, od koi 420 od vidot deli{es,
1. Odredi ja vrednosta na brojniot 635 ajdaret, a ostanatite gajbi od vi-
izraz: dot tetovsko jabolko. Kolku gajbi
a) 190 - (5 ⋅ 30 - 128 : 16); tetovsko jabolko bile?
b) 325 - (144 : 16 + 7 ⋅ 13).
4. Ana ima 11 godini. Pred 3 godini majka
Re{i ja ravenkata: £ imala 4 pati pove}e godini od Ana.
2.
a) 115 + x = 225; b) 1 320 - x = 1 120; Kolku godini ima sega majka £ na Ana?
v) 17 ⋅ x = 289; g) x : 30 = 40; Jana i Jovan imaat po ist broj orevi.
5.
d) 483 : x = 23; |) 50 : (x + 2) = 10. Se znae deka zaedno bi imale 140
orevi koga Jana bi imala 2 pati pove-
}e, a Jovan 5 pati pove}e. Po kolku
orevi imaat Jana i Jovan?
R A B O T A
47
S O P O D A T O C I
17 ARITMETI^KA SREDINA
1 Sa{o e sopstvenik na videoklub i izdava videokaseti. Podatocite za izdadenite

kaseti gi zapi{uval vo tabela.
Den Broj na kaseti Koj den Sa{o izdal najmnogu kaseti?

Ponedelnik 12 Kolku kaseti pove}e bile izdadeni
vo petok otkolku vo vtornik?
Vtornik 9
Kolku vkupno kaseti bile izdadeni?
Sreda 15
Sa{o go interesiralo kolku kaseti iz-
êtvrtok 6
daval prose~no na den, a za toa e po-
Petok 23 trebno da ja presmeta aritmeti~kata
sredina na broevite od tabelata.
Voo~i!
12 + 9 + 15 + 6 + 23 = 65 Vkupno izdadeni Vo tekot na pette rabotni

kaseti denovi vo sedmicata Sa{o
izdaval prose~no po 13 video
65 : 5 = 13 Prose~no izdadeni kaseti
sekoj den kaseti dnevno.
Broj na denovi Brojot 13 e aritmeti~ka sredi-

na za broevite 12, 9, 15, 6 i 23.
Da zapomnam: Aritmeti~ka sredina na dva ili pove}e broevi e

koli~nikot od zbirot na tie broevi i brojot na sobirocite.
2 Presmetaj ja aritmeti~kata sredina na broevite:
24, 36, 42; 657, 890, 1 240, 121, 3 522.
3 Na testovite po matematika Agim gi postignal sledive rezultati: na testot 1

osvoil 89 poeni, na testot 2 osvoil 91 poen, na testot 3 osvoil 100 poeni i na
testot 4 osvoil 80 poeni.
Pretstavi gi podatocite vo tabela.

Kolku poeni prose~no osvoil Ace na testovite po matematika?
48 18 DELIVOST NA PRIRODNI BROEVI.
DELIVOST NA ZBIR I RAZLIKA
Potseti se!
A 1 Osumnaeset u~enici od VI oddelenie se
podgotvuvaat za patroniot praznik. Tie sa-
Presmetaj:
kaat da nastapat taka {to }e se podredu-
24 : 6 = vaat vo redovi so ednakov broj u~enici.
139 : 2 = Na kolku razli~ni na~ini moè da se podredat
265 : 5 = u~enicite?
2 785 : 8 = Dopolni ja tabelata so podatocite za podreduvawe
na u~enicite.
Vo koi od delewata Na kolku na~ini moè da se dobie brojot 18 kako
ostatokot e 0? proizvod na dva broja?
So koi broevi moè da se podeli brojot 18 taka {to
ostatok pri deleweto da bide brojot 0 (bez ostatok)?
Broj na Broj na u~enici Vkupno Da zapomnam: Brojot 18 se deli

redovi vo sekoj red u~enici so broevite 1, 2, 3, 6, 9 i 18
1 18 1 ⋅ 18 bez ostatok.
2 9 2⋅9
3 3⋅6
Se veli: 18 e deliv so broevite 1, 2, 3, 6, 9
3
i 18. Tie broevi se vikaat deliteli na bro-
9 jot 18. Se zapi{uva: D18 = {1, 2, 3, 6, 9, 18}.
1 ⋅ 18
2 So delewe proveri dali: JAS SUM

DELITEL!
brojot 6 e delitel na brojot 24;
brojot 31 e deliv so brojot 5;
brojot 42 e deliv so brojot 6.
3 Odredi go mnoèstvoto D14 na site deliteli na

brojot 14.
Voo~i deka za da gi odredi{ site deliteli na brojot 14 treba postapno da deli{ so

1, 2, 3, ..., 7.
4 Brojot 4 e delitel na brojot 8 (4 ⋅ 2 = 8 ili 8 : 4 = 2 i ostatok 0).
Zapi{i 5 broevi {to se delivi so brojot 4.

Site broevi {to se delivi so brojot 4 se vikaat sodràteli na brojot 4.
49
Mnoèstvoto od site sodràteli na brojot 4 go ozna~uvame so S4;
S4 = {4, 8, 12, 16, ...}.
Prirodniot broj b e delitel na prirodniot broj a, ili a e deliv so b, ako osta-

tokot pri deleweto na a so b e 0.
10 : 5 = 2 10 = 5 ⋅ 2
DELITEL NA 10 Zapi{uvame: 5 | 10. îtame: 5 e delitel na 10.
Prirodniot broj b e delitel na prirodniot broj a, ako a = b ⋅ k za nekoj priroden

broj k. Zapi{uvame: b | a. îtame: b e delitel na a.
Prirodniot broj a e sodràtel na prirodniot broj b, ako b e delitel na a.

35 e sodràtel na 5, bidej}i 5 | 35
Sekoj priroden broj e deliv so101: i1 sam so sebe.

= 10 i 10 : 10 = 1
a:1=a i a:a=1
B 5 Proveri dali se delivi so brojot 7: 28, 42 i 28 + 42; 14, 18 i 14 + 18.

Proveri dali se delivi so brojot 3: 9, 24 i 24 - 9; 15, 22 i 22 - 15.
Proveri dali se delivi so brojot 4: 12, 15 i 12 ⋅ 15; 10, 15 i 15 ⋅ 10.
Voo~iv vo zada~ata!
Zbirot e deliv so brojot 7 ako dvata sobiroka se delivi so 7.
Razlikata e deliva so brojot 3 ako namalenikot i namalitelot se
delivi 3.
Proizvodot e deliv so brojot 4 ako eden od mnoìtelite e deliv so 4.
Op{to
Ako brojot a e deliv so brojot m i brojot b e deliv so Delivost na zbir

brojot m, toga{ zbirot (a + b) e deliv so brojot m. m|a i m|b
5 | 15 i 5 | 35 5 | (15 + 35) m | (a + b)
Ako brojot a e deliv so brojot m i brojot b e deliv so

brojot m, toga{ razlikata (a - b) e deliva so brojot m.
Delivost na razlika
m|a i m|b
3 | 21 i 3 | 9 3 | (21 - 9) m | (a - b)
Ako brojot m e delitel barem na eden od broevite

b, toga{ m e delitel na proizvodot (a ⋅ b).
a ili Delivost na proizvod
m | a ili m | b
2 | 8 i 2 | 15 2 | (8 ⋅ 15) m | (a ⋅ b)
50 6 Od broevite: 15, 18, 25 i 28 odredi dva broja taka {to:
zbirot e deliv so 5; razlikata e deliva so 3;
proizvodot e deliv so 7, a ne e deliv so 5.
7 Proveri dali zbirot 12 + 8, odnosno razlikata 24 - 9, se delivi so 5.
Voo~i deka nieden od sobirocite, odnosno i namalenikot i namalitelot ne se delivi

so 5, a zbirot, odnosno razlikata se delivi so 5.
Koga eden priroden broj e deliv so Dadeni se broevite: 5, 8, 30 i 56.

drug priroden broj; Koj od tie broevi e deliv so 6?
da odredi{ deliteli i sodràteli Zapi{i gi site deliteli na brojot 30.
na daden priroden broj; Zapi{i tri sodràteli na 5.
so primer da ja pokaè{ delivosta Dali brojot 5 e delitel na 58?
na zbir, razlika i proizvod na
prirodni broevi. Proveri bez da presmetuva{ dali e to~no:
4 | (8 + 36); 5 | (56 - 30);
5 | (30 - 5); 5 | (30 ⋅ 6).
Zada~i
1. Koi od broevite 1, 2, 3, 5 ili 7 se 3. Bez da go presmeta{ zbirot, odnosno

deliteli na brojot 70? razlikata, odredi dali e deliv so 5.
Odredi gi site deliteli na brojot a) 40 + 25; b) 27 + 20;
64. v) 50 - 15; g) 35 - 29.
Proveri dali 4 | 12; 3 | 36;
10 | 1 000.
Zapi{i 7 sodràteli na brojot 3. 4. Bez da gi presmetuva{ proizvodite,
Kolku sodràteli ima brojot 3? utvrdi koj od niv e deliv so 3, a koj
so 7.
2. Zapi{i po eden primer za da ja a) 9 ⋅ 5; b) 4 ⋅ 14 ⋅ 2;
pokaè{ delivosta na: v) 5 ⋅ 12; g) 8 ⋅ 21 ⋅ 5.
zbir na 4 prirodni broevi so broj;
razlika na 2 prirodni broevi so
broj; Neka A = {6, 7, 13, 16, 24, 32, 43}.
5.
proizvod na 3 prirodni broevi so Zapi{i go tabelarno mnoèstvoto
broj. B = {x | x ∈ A i 4 | x}.
19 PRIZNACI ZA DELIVOST SO 2 I SO 5 51
Potseti se! Za da utvrdi{ dali eden broj e

A deliv so drug broj, dovolno e da
Eden priroden broj e deliv so drug go odredi{ nivniot koli~nik.
priroden broj ako ostatokot pri Delivosta moè da se utvrdi i
deleweto e 0. bez da se vr{i deleweto. Toa go
pravime so pomo{ na kriteriumi
Odredi koj od broevite: 37, 64 i 310
ili takanare~eni priznaci za
e deliv so 2.
delivost.
Koj od broevite: 65, 800 i 273 e
deliv so 5? 1 Proveri dali broevite: 10, 70 i 270 se
delivi so 2.
Moàm da voo~am!
Voo~i ja postapkata Brojot {to zavr{uva na

nula, moè da se zapi{e ka-
ko proizvod vo koj eden mno-
10 = 2 ⋅ 5; 2 | (2 ⋅ 5), t.e. 2 | 10. ìtel e 10. Toj proizvod e
70 = 7 ⋅ 10; 2 | (7 ⋅ 10), t.e. 2 | 70.

deliv so 2.
Sekoj broj na koj cifrata
290 = 29 ⋅ 10; 2 | (29 ⋅ 10), t.e. 2 | 290. na edinici e 0 e deliv so 2.
Voo~i ja postapkata
2 Koi od broevite: 132, 132 : 2 = (130 + 2) : 2; 2 | 132, bidej}i 2 | 130 i 2 | 2.

254 i 365 se delivi
254 : 2 = (250 + 4) : 2; 2 | 250, bidej}i 2 | 250 i 2 | 4.
365 : 2 = (260 + 5) : 2;
so 2?
2 | 365, bidej}i 2 | 360 i 2 | 5.
Moàm da voo~am! Dali eden broj e

deliv so 2 ili ne e, zavisi od cif-
rata na edinicite na toj broj.
Zapomni!
Eden broj e deliv so 2, ako cifrata na edinicite na toj

broj e 0, 2, 4, 6 ili 8.
Ova tvrdewe se vika priznak za delivost so 2.
3 Koj od broevite: 530, 738, 1 336, 1 112 i 2 243 e deliv so 2?

52 Voo~i ja postapkata
B 4 Proveri dali
10 : 5 = (2 ⋅ 5) : 5; 5 | 10 bidej}i 5 | 2 i 5 | 5.
broevite: 10,
70 i 360 se
delivi so 5. 70 : 5 = (10 ⋅ 7) : 5; 5 | 70 bidej}i 5 | 10 i 5 | 7.
360 : 5 = (10 ⋅ 36) : 5; 5 | 360 bidej}i 5 | 10 i 5 | 36.
Moàm da voo~am!
Brojot ~ija cifra na edinici e nula moè da se zapi{e kako proizvod
vo koj eden od mnoìtelite e 10.
Toj priroden broj e deliv so 5.
Sekoj priroden broj na koj cifrata na edinicite e 0 e deliv so 5.
Voo~i ja postapkata
5 Koi od broevite: 65, 65 : 5 = (60 + 5) : 5; 5 | 65, bidej}i 5 | 60 i 5 | 5.

105 i 263 se delivi
105 : 5 = (100 + 5) : 5; 5 | 105, bidej}i 5 | 100 i 5 | 5.
263 : 5 = (260 + 3) : 5; 5 | 263, bidej}i 5 | 260 i 5 | 3.
so 5?
Moàm da voo~am! Brojot Zapomni!

~ija cifra na edinici e
5 e deliv so 5. Eden broj e deliv so 5, ako cifrata
na edinicite na toj broj e 0 ili 5.
6 Koj od broevite: 180, 243, 525, 420 i 1 275 e deliv so 5?

Da proveri{ dali nekoj priroden broj e Koj od broevite: 13, 24, 15, 57, 155, 850 i
deliv so 2, odnosno so 5, bez da go 1 000 e
izvr{i{ deleweto;
deliv so 2; deliv so 5;
da go primeni{ priznakot za delivost
so 2, odnosno so 5, vo zada~i. deliv so 2 i so 5?
Zada~i 4. Ana imala pove}e od 60, a pomalku od

70 bonboni. Taa gi podelila bonbonite
1. Bez da go izvr{i{ deleweto proveri na 5 svoi drugarki podednakvo.
ja delivosta so 2 na broevite: 28, 70, Kolku bonboni imala Ana?
96, 797, 2 001 i 25 000.
2. Iskaì go priznakot za delivost so 5.

3. Koi od broevite: 102, 275, 400, 876 i
995 se delivi so 5?
20 PRIZNACI ZA DELIVOST SO 3 I SO 9 53
Potseti se!
A 1 Koi od broevite: 72, 84, 297 i
Odredi koi od broevite: 9, 66, 171 373 se delivi so brojot 3?
i 231 se delivi so 3. Odredi go zbirot na cifrite na
sekoj od broevite.
Koi od broevite: 18, 999, 1 062 i
11 000 se delivi so 9? Utvrdi kaj koi od broevite zbi-
rot na nivnite cifri e deliv
so 3.
Utvrdi koi broevi se delivi so
2 Zapi{i tri broja ~ij zbir na cifrite e 3 i kaj koi broevi zbirot na ci-
deliv so 3. frite e deliv so 3. [to zaklu-
Proveri dali broevite {to gi zapi{a ~uva{?
se delivi so 3.
Moàm da voo~am! Koga eden broj

Zapomni!
e deliv so 3 i zbirot na negovite
cifri e deliv so 3. Eden broj e deliv so 3, ako
zbirot od cifrite so koi toj e
zapi{an e broj deliv so 3.
3 Koj od broevite: 111, 292, 1 112 i 1 236 e deliv so 3?
B 4 Koi od broevite: 78, 117, 348, 486 i 1 567 se delivi so brojot 9?

Odredi go zbirot na cifrite na sekoj od broevite.
Utvrdi na koi od broevite zbirot na cifrite e deliv so 9?
Moàm da voo~am! Koga eden Zapomni!

broj e deliv so 9 i zbirot na
negovite cifri e deliv so 9. Eden broj e deliv so 9, ako
zbirot od cifrite so koi toj e
zapi{an e broj deliv so 9.
5 Bez da deli{ opredeli koj od broevite: 459, 774, 1 497, 5 640, 6 327 i 7 235 e deliv:
so 3; so 9; so 3 i so 9.
Moàm da voo~am! Zapomni!
54 Broevite: 459, 774 i 6 327
se delivi so 3 i so 9. Sekoj broj {to e deliv so
9 e deliv i so 3.
Koj priroden broj e deliv so 3;

Koi od broevite: 75, 94, 258 i 347 se
da odredi{ dali daden broj e deliv so 9; delivi so 3?
sekoj priroden broj {to e deliv so 9 e Koja cifra treba da stoi na mestoto na ∗
deliv so 3. vo 5 6∗3 za da se dobie broj deliv so 9?
Zapi{i eden broj {to e deliv so 3 i so 9.
Zada~i
1. Koi od broevite 348, 512, 1 245 i 4. Zameni ja yvezdi~kata so cifra, taka

6 123 se delivi so 3? dobieniot broj da bide deliv so 9.
3∗8; 6 ∗74; 1 8∗3; 35∗12.
2. Koi od broevite 4 279, 9 126 i 540 se
delivi so 9? 5. Koja cifra treba da zapi{e{ na mes-
toto ozna~eno so ∗ vo brojot 27 55∗ za
3. Koja cifra treba da se zapi{e na brojot da bide deliv so 2 i so 3?
mestoto ozna~eno so ∗, za dobieniot
broj da bide deliv so 3?
1 3∗7; 6 53∗; 3 ∗25; 24 ∗62.
Ako saka{ da znae{ pove}e!
Zo{to eden broj e deliv so 9 koga zbirot na negovite cifri e deliv so 9?

Voo~i na sledniov primer: 486 = 400 + 80 + 6 = 100 ⋅ 4 + 10 ⋅ 8 + 6 =
=(99 + 1) ⋅ 4 + (9 + 1) ⋅ 8 + 6 = (99 ⋅ 4) + 1 ⋅ 4 + 9 ⋅ 8 + 1 ⋅ 8 + 6 = (99 ⋅ 4 + 9 ⋅ 8) + (4 + 8 + 6);
Izrazot 99 ⋅ 4 + 9 ⋅ 8 e deliv so 9 spored praviloto za delivost na proizvod i zbir.
Od vrednosta na izrazot 4 + 8 + 6 zavisi dali brojot 486 e deliv so 9.
4 + 8 + 6 = 18; 9 | 486, bidej}i 9 | 18.
Na sli~en na~in pokaì ja delivosta na brojot 123 so 3.
Obidi se da zaklu~i{!
Milica vlegla vo prodavnica da kupi eden sladoled i tri ~okoladi. Znaela deka
sladoledot ~ini 60 denari. Prodava~ot i rekol deka treba da plati 220 denari. Taa
rekla deka smetkata ne e to~na. Prodava~ot povtorno presmetal i se izvinil. Kako
Milica znaela deka smetkata ne e to~na, a ne ja znaela cenata na ~okoladata?
21 PRIZNAK ZA DELIVOST SO 4 55
A 1 Proveri dali broevite: 100, 500 i

Potseti se! 1 300 se delivi so 4.
Koj od broevite: 96, 300, 2 718

i 3 008 e deliv so 4? Voo~i ja postapkata
100 = 25 ⋅ 4; 4 | 100, bidej}i 4 | (25 ⋅ 4).

500 = 100 ⋅ 5; 4 | 500, bidej}i 4 | (100 ⋅ 5).
1 300 = 100 ⋅ 13; 4 | 1 300, bidej}i 4 | (100 ⋅ 13).
Moàm da voo~am!
Brojot na koj cifrite na edinicata i desetkata se nuli moèda se
zapi{e kako proizvod vo koj eden od mnoìtelite e 100.
Toj proizvod e deliv so 4.
Sekoj broj na koj cifrata na edinicite e 0 i cifrata na desetkite e 0
e deliv so 4.
Voo~i ja postapkata
2 Koi od broevite
132, 916 i 283 se
delivi so 4? 132 : 4 = (100 + 32) : 4; 4 | 132, bidej}i 4 | 100 i 4 | 32.
: 4 = (900 + 16) : 4;
916 4 | 916, bidej}i 4 | 900 i 4 | 16.
283 : 4 = (200 + 83) : 4; 4 | 283, bidej}i 4 | 200 i 4 | 83.
Moàm da voo~am!
Dali nekoj broj e deliv so brojot 4 ili ne, zavisi od dvocifreniot broj
formiran od cifrata na edinicite i cifrata na desetkite na toj broj.
Zapomni!
Daden broj e deliv so 4, ako negoviot dvocifren zavr{etok e deliv so 4.

56 3 Utvrdi koj od broevite: 48, 108, 135, 1 240, 7 732 i 9 006 e deliv so 4.
Da odredi{ dali nekoj priroden Zapi{i go brojot 9 996 kako zbir od koj
broj e deliv so 4 bez da go izvr{i{ }e utvrdi{ dali e deliv so 4.
deleweto.
Zapi{i dva broja {to se delivi so 4.
Zada~i
1. So cifrite 1, 2, 3 i 4, bez nivno pov- 3. Zapi{i tri prirodni broevi {to se

toruvawe, zapi{i gi site ~etiri- delivi so 4 i 5.
cifreni broevi {to se delivi so 4.
2. Koja cifra treba da se zapi{e na me- 4. Zapi{i go brojot od vtorata desetka

stoto ozna~eno so ∗ za brojot da bide na ~etvrtata stotka {to e deliv so
deliv so 4? 2, 3 i 4.
362∗; 4 71∗; 5 4∗2; 52∗0.
I ova e matematika !
Na masa se nao|aat 50 grav~iwa. Dva igra~i naizmeni~no zemaat po edno, ili po

dve ili po tri grav~iwa. Pobeduva onoj igra~ koj posleden }e zeme.
Kolku grav~iwa treba da zeme igra~ot {to po~nuva prv za sigurno da pobedi?
Napravi pobedni~ka strategija za igra~ot koj {to zema prv.
Napravi pobedni~ka strategija za igra~ot {to zema vtor ako na masata ima 20
grav~iwa.
Napravi pobedni~ka strategija ako na masata ima koj bilo broj grav~iwa i igra~ite
naizmeni~no zemaat od 1 do 4 ili od 1 do 5 itn.
Ako ne moàm da re{am te{ka zada~a, }e probam so sli~na

polesna. ]e probam so 10 grav~iwa, potoa so 20 grav~iwa itn.
22 PROSTI I SLO@ENI BROEVI.
PRETSTAVUVAWE SLO@EN BROJ KAKO PROIZVOD
57
OD PROSTI MNO@ITELI
Potseti se!
Sekoj priroden broj e deliv so 1. A 1 Zapi{i tri broevi {to

imaat samo dva deliteli.
Sekoj priroden broj e deliv sam so
sebe. Zapi{i tri broevi {to ima-
Zapi{i gi site deliteli na broevite: at pove}e od dva deliteli.
3, 17 i 53.
Odredi gi site deliteli na broevite:
6, 12 i 15.
2 Razgledaj ja tabelata.
Broj Delitel na brojot

Koj broj ima samo eden delitel?
1 1
Koi od broevite vo tabelata imaat samo dva deliteli?
2 1, 2
Koi od broevite vo tabelata imaat pove}e od dva
3 1, 3 deliteli?
4 1, 2, 4
5 1, 5
6 1, 2, 3, 6
Zapomni!
Broevite {to imaat samo 2 deliteli se vikaat

prosti broevi.
Broevite {to imaat 3 ili pove}e deliteli se
Jas sum A Jas !? Jas sum vikaat sloèni broevi.
1
sloèn prost. Brojot 1 ne e nitu sloèn nitu prost broj.
4 7 Vo tabelata broevite: 2, 3 i 5 se prosti.

Vo tabelata broevite 4 i 6 se sloèni.
3 Zapi{i gi na tabelaren na~in mnoèstvata:

A = {x | x ∈ N i x < 20}; B = {x | x ∈ A i x e prost broj}; C = {x | x ∈ A i x e sloèn broj}.
B 4 Odredi go proizvodot na prostite broevi: 2, 3 i 7; 2, 3 i 5; 2, 2, 3 i 3.

58 5 Pretstavi go kako proizvod sekoj od broevite: 42, 50 i 75.
Sporedi go tvoeto re{enie so

Moàm da voo~am!
dadenoto.
Sloèn broj moàm da pret-
42 = 21 ⋅ 2 = 7 ⋅ 3 ⋅ 2 stavam kako proizvod od
50 = 25 ⋅ 2 = 5 ⋅ 5 ⋅ 2 = 2 ⋅ 52 prosti broevi.
75 = 15 ⋅ 5 = 3 ⋅ 5 ⋅ 5 = 3 ⋅ 52
Zapomni!
Sekoj sloèn priroden broj moè da se zapi{e kako proizvod od prosti broevi,
t.e. da se razloì na prosti mnoìteli.
6 Zapi{i go brojot 36 kako proizvod od prosti broevi.
7 Razloì go brojot 120 na prosti mnoìteli.
Voo~i ja postapkata za razloùvawe na daden broj na prosti mnoìteli.
120 2 Prvo povlekuvame vertikalna crta do brojot 120. Vertikalnata

crta ja zamisluvame kako znak za delewe, a koli~nicite gi
60 2
30 2 zapi{uvame pod delenikot.
15 3 Deleweto go zapo~nuvame so najmaliot prost delitel na dade-
niot broj i prodolùvame so toj delitel s¢ dodeka e mo`no (vo
5 5
1 slu~ajov so 2).
Postapkata ja prodolùvame so sekoj od koli~nicite s¢ dodeka

dobieme koli~nik 1.
120 = 2 ⋅ 2 ⋅ 2 ⋅ 3 ⋅ 5 = 23 ⋅ 3 ⋅ 5
So koristewe na istata postapka razloì gi na prosti mnoìteli broevite: 36, 140,

600 i 10 000.
Voo~i go razloùvaweto na brojot 1 164.
1 164 2 Posledniot koli~nik 97 ne e deliv ni so 3 ni so 5.

582 2 Proveruvame i utvrduvame deka ne e deliv ni so naredniot
291 3 prost broj 7.
97
1
97
Nema potreba da proveruvame za naredniot prost broj 11,
bidej}i 112 > 97.
Zna~i, 97 e prost broj.
1164 = 22 ⋅ 3 ⋅ 97
Treba da znae{! Proveri se! 59
Koi prirodni broevi se prosti, a Koj od broevite 91 i 97 e sloèn broj?

koi sloèni; Obrazloì!
da razloì{ daden broj na prosti Razloì go brojot 152 na prosti mnoì-
mnoìteli. teli.
Zada~i
1. Razloì gi na prosti mnoìteli 3. Edno semejstvo ima neparen broj deca,

broevite: 15, 42, 38, 75 i 11 115. prost broj doma{ni mileni~iwa, paren
broj avtomobili i sloèn broj spalni
sobi. Zbirot na site ovie broevi e 10.
2. Brojot na godinite na Sa{o e Koi se tie broevi?
sloèn broj pomal od 30, a pogolem
od 20 i moè da se pretstavi kako
proizvod na tri ednakvi prosti
4. Obidi se da zapi{e{ parni broevi
mnoìteli. Kolku godini ima Sa{o? pogolemi od 2 kako zbir na dva
prosti broja.
Primer:
8 = 3 + 5, 12 = 5 + 7, 48 = 37 + 11.
Napi{i go kako zbir od prosti
broevi brojot: 14; 52.
Istraì sam!
Vo eden hotel imalo 100 svetilki. Na edna tabla imalo prekinuva~i za sekoja
svetilka i tie bile ozna~eni so broevi od 1 do 100.
Ako prekinuva~ot se pritisne edna{, svetilkata se pali, a ako se pritisne po
vtor pat taa se gasi. Site svetilki bile izgasnati.
Domarot prviot den gi pritisnal site prekinuva~i, t.e. site svetilki gi zapalil.
Za da za{tedi elektri~na energija, toj vtoriot den go pritisnal sekoj vtor prek-
inuva~, tretiot den sekoj tret i na toj na~in stotiot den go pritiskal samo sto-
tiot prekinuva~. Koi svetilki, t.e. svetilkite so koi ozna~eni broevi }e svetat
po stotiot den?
Moàm sam da istraàm i da go re{am problemot.

]e razmislam prvo za 10 svetilki, potoa za 20,
potoa za 30 i taka }e zaklu~am za 100 svetilki.
60 23 ZAEDNI^KI DELITEL.
NAJGOLEM ZAEDNI^KI DELITEL
Potseti se!
Odredi gi site deliteli na brojot 18.
Mnoèstvoto deliteli zapi{i go
tabelarno i ozna~i go so D18.
Odredi gi site deliteli na brojot 24.
Mnoèstvoto deliteli zapi{i go A 1 Mimoza kupila bonboni za 28 de-
tabelarno i ozna~i go so D24. nari, a Ivan kupil od istite bon-
boni za 42 denari.
Odredi gi zaedni~kite deliteli na
broevite 18 i 24, t.e. odredi Koja bi moèla da bide cenata
D18 ∩ D24. na edna bonbona?
Koja bi moèla da bide najvi-
sokata cena na edna bonbona?
Voo~i ja postapkata
i zaklu~i!
Site deliteli na brojot 28. D28 = {1, 2, 4, 7, 14, 28}
Site deliteli na brojot 42. D42 = {1, 2, 3, 6, 7, 14, 21, 42}
Zaedni~kite deliteli za broevite 28 i 42. D28 ∩ D42 = {1, 2, 7, 14}
Voo~uvam deka: Ako D28 e mnoèstvo deliteli na brojot 28, a D24,

mnoèstvo deliteli na brojot 24, toga{ D28 ∩ D24 e mnoèstvoto na
zaedni~kite deliteli na broevite 28 i 24.
Voo~i deka:
Cenata na edna bonbona bi moèla da bide: 1, ili 2, ili 7 ili 14 denari.

Najvisokata cena bi moèla da bide 14 denari.
Brojot 14 e najgolem zaedni~ki delitel za broevite 28 i 42.
Zapomni!
Najgolemiot od site zaedni~ki deliteli na broevite m i n se vika najgolem

zaedni~ki delitel na broevite m i n. Se ozna~uva: NZD(m, n).
2 Odredi go mnoèstvoto zaedni~ki deliteli na broevite 30 i 45. Odredi NZD(30, 45).

3 Odredi go najgolemiot zaedni~ki delitel 61
na broevite: a) 24 i 30; b) 9 i 14.
Voo~i!
Zaedni~ki delitel za broevite 9 i 14 e

brojot 1, a toj e i nivniot najgolem
zaedni~ki delitel, t.e. NZD (9, 14) = 1.
Zapomni!
Ako NZD (a, b) = 1, toga{ za broevite a i b velime deka se zaemno prosti broevi.
B 4 Odredi NZD(168, 180). 168 2 180 2

84 2 90 2
Voo~i ja postapkata i raboti spored
barawata.
42 2 45 3
21 3 15 3
Razloì gi broevite 168 i 180 na prosti
mnoìteli.
7
1
7 5
1
5
Pretstavi gi broevite 168 i 180 kako

proizvod od prosti broevi.
168 = 2 ⋅ 2 ⋅ 2 ⋅ 3 ⋅ 7
180 = 2 ⋅ 2 ⋅ 3 ⋅ 3 ⋅ 5
Voo~i!
Proizvodot od zaedni~kite prosti deliteli na broevite 168 i 180 e nivniot najgolem

zaedni~ki delitel, t.e. NZD(168, 180) = 2 ⋅ 2 ⋅ 3 = 12.
5 Odredi NZD(120, 150) i NZD(42, 63, 84).
Voo~i ja skratenata postapka za odreduvawe NZD. 120, 150 2

Odredi go najmaliot prost broj {to e delitel na dvata broja. 60, 75
20, 25
3
5
Odredi go najmaliot prost broj {to e delitel na dvata dobieni
koli~nici.
4, 5
Postapkata ja prodolùva{ s¢ dodeka dobienite koli~nici

stanat zaemno prosti broevi.
42, 63, 84 3
14, 21, 28 7
Proizvodot na zaedni~kite prosti deliteli e najgolemiot zaed-
ni~ki delitel, t.e.
2, 3, 4
NZD(120, 150) = 2 ⋅ 3 ⋅ 5 = 30 i NZD(42, 63, 84) = 3 ⋅ 7 = 21.
6 Odredi a) NZD(72, 90); b) NZD (150, 180, 240)

Da odredi{ zaedni~ki delitel na Razloì gi broevite 36 i 60 na prosti

dva broja; mnoìteli, a potoa odredi go nivniot NZD.
koi broevi se zamno prosti broevi; Dadeni se dve ìci od 8 m i 12 m. Koja e
najgolemata dolìna so koja moàt dvete
da odredi{ najgolem zaedni~ki de-
ìci da se podelat na ednakvi delovi?
litel na dva ili pove}e broevi, po
skratena postapka.
Zada~i
1. Odredi go mnoèstvoto zaedni~ki Obidi se da re{i{!

deliteli na broevite: 30 i 36.
6. Kolku najmnogu ednakvi paket~iwa

2. Odredi: moè da se napravat od 48 ~okoladi,
72 bajaderi i 120 bonboni, taka {to
a) NZD(12, 18); v) NZD(60, 90, 120);
vo sekoe paket~e da ima po ednakov
b) NZD(48, 72); g) NZD(240, 300, 600). broj par~iwa od ist proizvod i site
proizvodi da bidat upotrebeni?
3. Odredi: 7. Koristej}i gi dadenite mreì,
a) NZD (16, 25); b) NZD(36, 72). odredi gi i zapi{i gi na soodvet-
nite to~ki delitelite na broevite:
a) 36 i 54; b) 28, 42 i 98.
4. Kolku najmnogu ednakvi buketi moè Spored mreìte odredi:

da se napravat od site 48 beli i site NZD(36, 54) i NZD(28, 42, 98).
72 crveni karanfili, taka {to vo
sekoj buket da ima ist broj karanfili 28 42 98
od ista boja? 36 D
D NZ
NZ

2 54
3
5. Dadeni se dve ìci. Ednata e dolga 96 2 7
m, a drugata 180 m. Kolku metri e naj-
golemata dolìna so koja moè da se 1 3 1
izmerat dvete ìci?
24 ZAEDNI^KI SODR@ATEL.
NAJMAL ZAEDNI^KI SODR@ATEL
63
Potseti se!
A 1 Dvajca drugari se sretnale vo bi-
blioteka. Edniot odi vo biblio-
Mnoèstvoto sodràteli na brojot tekata sekoj ~etvrti den, a drugi-
3, zapi{i go na tabelaren na~in i ot sekoj {esti den. Po kolku dena
ozna~i go so S3. tie povtorno }e se sretnat vo
Mnoèstvoto sodràteli na brojot bibliotekata?
4 zapi{i go tabelarno i ozna~i go
so S4.
Zapi{i go mnoèstvoto zaedni~ki
sodràteli na broevite 3 i 4, t.e.
odredi go S3 ∩ S4.
Voo~i ja postapkata i zaklu~i!
Mnoèstvoto sodràteli na brojot 4. S4 = {4, 8, 12, 16, 20, 24, 28, 32, 36, ...}
Mnoèstvoto sodràteli na brojot 6. S6 = {6, 12, 18, 24, 30, 36, 42, 48, ...}
Mnoèstvoto zaedni~ki sodràteli S4 ∩ S6 = { 12, 24, 36, ...}

na broevite 28 i 42.
Voo~i!
Dvajcata drugari vo bibliotekata }e se sretnat po 12 dena, 24 dena, 36 dena itn.

Prv pat }e se sretnat po 12 dena.
Brojot 12 e najmaliot zaedni~ki sodràtel za broevite 4 i 6.
Zapomni!
Najmaliot priroden broj n koj e sodràtel na prirodnite broevi a i b se vika

najmal zaedni~ki sodràtel na broevite a i b. Se ozna~uva: NZS(a, b) = n.
2 Odredi go mnoèstvoto zaedni~ki sodràteli na broevite 3 i 5. Odredi NZS(3, 5).
B 3 Odredi NZS(12, 45). 12 2 45 3

6 2 15 3
Voo~i ja postapkata za odreduvawe na NZS. 3 3 5 5
Razloì gi broevite 12 i 45 na prosti mnoìteli. 1 1
64 Brojot 12 razloèn na prosti mnoìteli e proizvodot 22 ⋅ 3.
Brojot 45 razloèn na prosti mnoìteli e proizvodot 32 ⋅ 5.
Site prosti mnoìteli na broevite 12 ili2 452 se 2, 3 i 5.
Tie se javuvaat so najgolem stepen kako: 2 , 3 i 5.
Najmaliot zaedni~ki sodràtel e nivniot proizvod, t.e.
NZS(12, 45) = 2 ⋅ 3 ⋅ 5 = 180.
2 2
4 Odredi NZS(m, n), ako e poznato deka: m = 22 ⋅ 33 ⋅ 5; n = 23 ⋅ 32 ⋅ 7.
5 Odredi NZS(60, 72, 90).
Voo~i ja skratenata postapka za odreduvawe na NZS so pomo{ na vertikalna crta.

Odredi go prostiot delitel, po~nuvaj}i od najmaliot, na eden ili pove}e od
nite broevi.
dade-
60, 72, 90 2
Postapkata prodolì ja so dobienite koli~nici i ostanatite 30, 36, 45 2
prepi{ani broevi {to go nemaat soodvetniot prost delitel. 15, 18, 45 2
Proizvodot na dobienite prosti deliteli e najmaliot zaedni~ki 15,
5,
9,
3,
45
15
3
3
sodràtel na dadenite broevi, t.e.
5, 1, 5 5
NZS(60, 72, 90) = 23 ⋅ 32 ⋅ 5 = 8 ⋅ 9 ⋅ 5 = 360.
1, 1, 1
6 Odredi NZS na broevite: a) 14 i 15; b) 20 i 40; v) 60, 90 i 120.
Voo~i!
Ako dva broja se zaemno prosti, toga{ NZS na tie broevi e nivniot proizvod, t.e.
NZS(14, 15) = 14 ⋅ 15 = 210;
Ako od dva broja, edniot e sodràtel na drugiot, toga{ NZS na tie broevi e pogo-
lemiot, t.e. NZS(20, 40) = 40.
Da odredi{ mnoèstvo Pretstavi go sekoj od broevite 9 i 12 kako proizvod na

zaedni~ki sodràteli na prosti broevi, a potoa odredi go nivniot najmal zaed-
dva broja; ni~ki sodràtel.
da odredi{ najmal Na u~ili{nata zabava se dodeluvale nagradi na sled-
zaedni~ki sodràtel na niot na~in:
dva ili pove}e broevi, zna~ka dobival sekoj 10-ti posetitel;
po skratena postapka.
sok dobival sekoj 15-ti posetitel.
kapa dobival sekoj 20-ti posetitel.
Koj e prviot posetitel {to gi dobil site tri nagradi?
Zada~i 65
1. Odredi go mnoèstvoto sodràteli na 5. Milan imal pomalku od 30 kocki. Ako

broevite: 10 i 15, a potoa odredi gi redi po 3 vo eden red edna mu osta-
NZS(10, 15). nuva. Ako gi redi po 4, isto taka, edna
mu ostanuva, no ako gi redi po 5 ne mu
2. Odredi: ostanuva ni edna kocka.
a) NZS(8, 10); v) NZS(80, 120); Kolku kocki imal Milan?
b) NZS(6, 12, 18); g) NZS(120, 180, 240).
3. Od ista stanica istovremeno trgnale 6. Tri svetilki so razli~na boja se vklu-

tri avtobusi. Prviot se vra}a vo sta- ~eni vo isto vreme. Crvenata svetilka
nicata sekoi 50 minuti, vtoriot sekoi se gasi na sekoi 5 sekundi, sinata sve-
60 minuti, a tretiot sekoi 75 minuti. tilka se gasi na sekoi 4 sekundi, a
Po kolku najmalku minuti }e se najdat òltata svetilka se gasi na sekoi 6
zaedno na po~etnata stanica site tri sekundi.
avtobusi? Na kolku sekundi }e izgasnat site tri
svetilki?
4. Dva broda trgnuvaat istovremeno od
isto pristani{te. Prviot se vra}a vo
pristani{teto sekoi 20 dena, a vtori-
ot sekoi 24 dena.
Po kolku najmalku denovi brodovite
}e se najdat vo istoto pristani{te?
Istraì sam!
Po {to se sli~ni, a po {to se razli~ni broevite 12 i 16?
Obidi se da presmeta{!
Najmaliot zaedni~ki sodràtel na nekoj broj i brojot 12 e brojot 24.

Koj e nepoznatiot broj?
Zanimliv problem!
Dvajca bra}a sakale da kupat karti za "Zabaven park#. Se presmetale i na edniot od

niv mu nedostasuvale 20 denari za dve karti, a na drugiot za dve karti mu nedostasu-
val eden denar. Utvrdile deka i nivnite pari vkupno nedostasuvale za dve karti.
Kolku pari ~inela edna karta za "Zabavniot park# i kolku denari imal sekoj od niv?
R A B O T A
66
S O P O D A T O C I
25 SLIKOVEN DIJAGRAM. STOLBEST DIJAGRAM
Slikoven dijagram e na~in na Proda`ba na maici

pretstavuvawe na podatoci so Sedmica 1
koristewe na sliki ili simboli.
Sedmica 2
Sedmica 3
1 Sedmica 4
Vo edna prodavnica e zapi{uvana proda`bata na
maici vo 6 sedmici. Podatocite se pretstaveni Sedmica 5
so slikoven dijagram. Razgledaj go dijagramot. Sedmica 6
Pretstavi gi podatocite vo tabela. Znakot pretstavuva 10 maici,
Vo koja sedmica se prodadeni najgolem broj maici? a 5 maici.
Kolku pove}e maici se prodadeni vo sedmica 2 od sedmica 1?

Kolku vkupno maici se prodadeni vo {este sedmici?
2 U~enicite vo VI oddelenie pribrale podatoci za toa koga lu|eto najmnogu sakaat da

slu{aat muzika. Podatocite se pretstaveni vo tabelata.
Koga [etawe Doma U~ewe Sportuvawe Na rabota Drugo

Broj 30 50 20 25 15 40
Pretstavi gi podatocite vo tabela so koristewe na simbolot (slu{alki).

Eden simbol pretstavuva 10 odgovori.
Kade lu|eto naj~esto slu{aat muzika?

Kolku vkupno odgovorile na postavenoto pra{awe?
3 Voo~i ja tabelata za brojot na pozajmeni knigi od Den Br. knigi

gradskata biblioteka.
Ponedelnik 350
Pretstavi gi podatocite vo slikoven dijagram ako Vtornik 400
eden simbol pretstavuva 50 knigi. Sreda 150
Zapi{i tri pra{awa vo vrska so podatocite i odgo- êtvrtok 100
vori gi.
Petok 50
4 Okolu na{eto sonce se vrtat 9 planeti. Sedum od planetite imaat svoi 67
sateliti (mese~ini). Vo tabelava se dadeni podatocite za brojot na sate-
litite otkrieni do 1992 godina.
Planeta Broj na mese~ini

Zemja 1
Mars 2
Jupiter 16
Saturn 18
Uran 15
Neptun 8
Pluton 1
Za da se pretstavat podatocite na stolbest dijagram potrebno e:
Da se nacrta horizontalna oska i da se zapi{at imiwata koi se odnesuvaat na

podatocite.
Da se nacrta vertikalna oska i da se zapi{e vidot na edini~nata merka.

Da se odlu~i za goleminata na edini~nata merka na skalata taka {to da moè da
se pretstavat site podatoci i da se formira skalata.
Da se nacrtaat stolbovite.
Da se zapi{e naslov na stolbestiot dijagram.
Mese~ini na planetite
18
broj na mese~ini
Zo{to e podobro da se pretstavat podatocite

16
14
na stolbest dijagram otkolku vo tabela?
12 Pretstavi gi podatocite na stolbest dijagram
10 taka {to stolbovite da bidat nacrtani hori-
8 zontalno.
6
4
2
0 Z M J S U N P
broj na mese~ini
broj na mese~ini
20 20
Planeti
15
10 10
Voo~i go izborot na skalata. Zo{to ne bi 5
bilo prakti~no da se koristi skala so
0 0
edini~na merka 5 ili 10 vo ovoj primer?
68 26 UÊ[E ZA PRIRODNI BROEVI.
PROVERI GO SVOETO ZNAEWE
1. Dadeni se mnoèstvata A = {x | x e 9. Eden kow i edno magare nosat tovar.
neparen broj od vtorata desetka},
B = {x | x e prost broj od vtorata desetka} i Ako od brojot na kilogrami {to go nosi
magareto odzeme{ 9 kg, }e dobie{ 19 kg.
C = {x | x ∈ N i 15 < x ≤ 19}.
a) Zapi{i gi A, B i C na tabelaren na~in. Ako tri pati go namali{ brojot na kilo-
b) Pretstavi gi B i C so Venov dijagram i grami {to go nosi kowot, }e dobie{ 13 kg.
Kolku kilogrami tovar nosat kowot i
zapi{i go B∩C tabelarno.
v) Odredi koi od mnoèstvata A, B, C, magareto zaedno?
B∩C i B\C se ekvivalentni.
2. Dadeni se mnoèdstvata A = {a, b, c}
i B = {1, 5}. Odredi go dekartoviot
proizvod A x B i dekartoviot kvadrat B2.
3. Dadeni se cifrite 9, 1 i 0.
a) Formiraj gi site tricifreni
10. Najdi ja aritmeti~kata sredina na
broevi so koristewe na site tri dadeni
broevite: 427, 586, 386 i 485.
cifri.
b) Podredi gi po golemina broevite {to gi 11. Koi od broevite 105, 372, 801, 930 i
dobi, po~nuvaj}i od najmaliot. 254 se delivi so:
v) Zapi{i gi prethodnikot i sledbenikot a) 2; b) 5; v) 3; g) 9 ?
na najmaliot broj od formiranite broevi.
12. Koja cifra treba da zapi{e{ na
4. Zapi{i go brojot „dvaeset milijardi mestoto ozna~eno so * za brojot da
trista pedeset milioni pet iljadi i bide deliv so 4: a) 573*; b) 74*2 ?
sedumdeset“. Vo koja klasa i na koja pozi-
13. Razloì go brojot 315 na prosti mno-
cija e cifrata 3 vo toj broj? Koja e pozi-
ìteli.
cionata vrednost na cifrata 3?
14. Odredi go mnoèstvoto D68, t.e.
5. Zaokruì gi broevite 6485 i 2539 na
mnoèstvoto od site deliteli na
stotki i najdi go zbirot na zaokru-
brojot 68.
ènite broevi. Za kolku se razlikuva toj
zbir od to~niot zbir? 15. Odredi NZD i NZS za broevite 18 i
24.
6. Kako }e se promeni razlikata
35 648 - 18 719 ako namalitelot se 16. Kolku najmnogu ekipi so ednakov broj
namali za 300, a namalenikot ostane ist? u~enici moè da se sostavat od site
12 devoj~iwa i site 20 mom~iwa, taka {to
7. Od dve cevki te~e voda vo bazen,
sekoja ekipa da ima ist broj devoj~iwa i
pri {to vo edna sekunda niz ednata
ist broj mom~iwa?
cevka se vlevaat 9 l, a niz drugata 6 l.
Kolku litri voda }e se vleat vo bazenot 17. Na edna telefonska linija stolbo-
niz dvete cevki za 15 min? vite bile postaveni na rastojanie
od 30 m. Stolbovite treba da se razmestat
8. Ana i Bojan delele eden ist broj:
na rastojanie od 50 m. Koi stolbovi od
Ana so 14, a Bojan so 18. Ana dobila
telefonskata linija }e ostanat na isto
koli~nik 23 i ostatok 2. Koj koli~nik go
mesto?
dobil Bojan?
GEOMETRISKI FIGURI 69
TEMA 2.
VO RAMNINA
1. To~ka i prava. Osnovni svojstva 14. Centralen agol. Konstrukcija

na pravata 70 na agol 105
2. Zaemna polo`ba na dve 15. Grafi~ko sobirawe i odzemawe
pravi 73 na agli 108
3. Rastojanie me|u dve to~ki 75 16. Merewe na agli. Aglomer 110
4. Poluprava. Otse~ka. 17. Aritmeti~ki operacii so
Dolìna na otse~ka 77 agli 113
5. Prenesuvawe na otse~ki 80 18. Zaemno normalni pravi. Rasto-
6. Iskr{ena linija 83 janie od to~ka do prava 116
7. Osnovni i izvedeni poimi 87 19. Simetrala na otse~ka. Sime-
8. Kru`nica i krug 89 trala na agol 118
9. Zaemna polo`ba na kru`nica i 20. Komplementni i suplementni
to~ka. Zaemna polo`ba na kru`- agli 120
nica i prava 92 21. Mnoguagolnik 122
10. Zaemna polo`ba na dve 22. Nekoi vidovi mnoguagolnici 125
kru`nici 94 23. Perimetar na mnoguagolnik 127
11. Poluramnina. Agol 97 24. U~e{e za geometriski figuri
12. Sporeduvawe agli. Vidovi vo ramnina. Proveri go svoeto
agli 100 znaewe 130
13. Sosedni, naporedni i nakrsni
agli 103
70 1 TO^KA I PRAVA.
OSNOVNI SVOJSTVA NA PRAVATA
Potseti se!
G a
B
F
D
A H
C A 1 Razgledaj go crteòt i zapomni
Na crteòt e pretstavena prava a i go iskaànoto.
nekolku to~ki:
To~kite: A, D i F £ pripa|aat na pra- p
vata a.
To~kite: V, C, H i G ne £ pripa|aat na
M N
pravata a.
Na pravata a ima i mnogu drugi to~ki.
Nacrtaj prava b i na nea ozna~i ne- Moème da re~eme deka pravata e
kolku to~ki. Ozna~i i to~ki {to ne £ mnoèstvo to~ki.
pripa|aat na pravata b.
Za to~kata M velime deka £ pripa|a na
Kako si ja zamisluva{ pravata? pravata p ili deka pravata p minuva
niz to~kata M; kratko zapi{uvame M ∈ p.
To~kata N, pak, ne £ pripa|a, t.e. ne leì na pravata p, a moè da se kaè i deka N

leì nadvor od pravata p; kratko zapi{uvame N ∉ p.
Da zapomnam! To~kata leì na pravata ili to~kata ne leì na pravata.
2 Nacrtaj edna prava i ozna~i ja so m. Potoa ozna~i gi to~kite A, V,

S, M i N taka {to: A ∈ m, B ∉ m, C ∉ m, M ∈ m i N ∈ m.
Iskaì gi so zborovi kratkite zapisi A ∈ m i B ∉ m.
3 Na crteòt se ozna~eni pravata d i to~kite: A ∈ d,

Voo~i!
B ∉ d, C ∉ d, D ∈ d, E ∈ d, F ∈ d i G ∉ d.
Moè{ li da ozna~i{ i drugi to~ki {to ñ pripa- Na pravata leàt
|aat na pravata d? Kolku? beskone~no mnogu to~ki,
no ima i to~ki {to ne
Moè{ li da ozna~i{ i drugi to~ki {to ne ñ pri-
pa|aat na pravata d? Kolku? leàt na taa prava.
d
C Ova zapomni go kako prvo osnovno svojstvo
F na pravata.
E
D
A B G
4 Voo~i koi od ozna~enite to~ki na
Voo~i i zapomni! 71
crteòt leàt na ista prava.
B D a Za to~kite {to leàt na ista prava

se veli deka se kolinearni.
b Na crteòt to~kite A, S i D se koli-
C
A E nearni i to~kite V, S i E se kolin-
earni.
To~kite A, V i D ne leàt na ista
prava, pa tie ne se kolinearni.
5 Spored crteòt utvrdi dali se
to~kite kolinearni: M B m
S
a) A, R i V; g) M, Y i B;
b) M, Y i N; n
d) A i V; P
A N
v) A, R i N; |) N, P, S, M.
6 Bukvite A i V na crteòt ozna~uvaat

Voo~i i zapomni!
ista to~ka.
A p
Koga }e kaème: „ozna~i dve to~ki“,
B q „dadeni se dve pravi”, }e podrazbi-
Zapi{uvame: A ≡ V i velime: „To~kite rame deka tie dve to~ki, odnosno tie
A i V se sovpa|aat”. dve pravi se r a z l i ~ n i.
Bukvite p i q, pak, na crteòt ozna~uvaat Niv }e gi ozna~uvame so r a z l i ~ n i
ista prava. Zapi{uvame p ≡ q i velime: bukvi.
„Pravite p i q se sovpa|aat“.
Voo~i i zapomni!
B 7 Niz to~kite M i N na crteòt
minuva pravata p. Dali moè{
da povle~e{ nekoja druga Niz to~kite M i N minuva to~no edna
prava {to minuva niz to~kite prava.
M i N? Ova zapomni go kako vtoro osnovno
svojstvo na pravata.
p
N
Da zapomnam! Od vtoroto osnovno
svojstvo proizleguva deka dve
M to~ki opredeluvaat edna edin-
stvena prava. Zatoa prava moè
da se ozna~i i so dve nejzini
to~ki i da se kaè: „pravata
8 Ozna~i dve to~ki A i B i povle~i MN”, namesto „pravata p”.
prava p opredelena so tie dve to~-
ki. Potoa izberi to~ka S {to ne leì na pravata p.
Kolku pravi se opredeleni so tie tri to~ki? Zapi{i gi tie pravi so pomo{ na to~ki.
Voo~i i zapomni
72 9 Razgledaj gi crteìte, razmisli
i zaklu~i spored baraweto.
a A
M N
b
c
Voo~uva{ deka se povle~eni tri pravi {to Niz edna to~ka minuvaat beskone~no
minuvaat niz to~kata M i pet pravi {to mnogu pravi.
minuvaat niz to~kata N.
Za takva to~ka A, kako na crteòt, se
Moè{ li da povle~e{ i drugi pravi taka veli deka e zaedni~ka to~ka na
{to da minuvaat niz to~kata M? Kolku? A pravite {to minuvaat niz nea.
niz to~kata N?
10 Ozna~i edna to~ka R. Nacrtaj tri pravi a, b i c, taka {to to~kata R da bide nivna
zaedni~ka to~ka.

Da opredeli{ zaemen odnos na to~ka i
Nacrtaj prava a i ozna~i to~ki A, V, M i
prava;
R {to leàt na pravata a i to~ki C, D,
da gi iskaùva{ i objasnuva{ prvoto i F i N {to ne leàt na pravata a.
vtoroto osnovno svojstvo na pravata;
Ozna~i tri kolinearni to~ki A, V i S.
da razlikuva{ dali tri ili pove}e
Ozna~i to~ka M i povle~i pravi a, b, c i
to~ki se kolinearni ili se nekolin-
d {to minuvaat niz to~kata M. Kolku
earni.
pravi moè{ da povle~e{ {to }e min-
uvaat niz to~kata M?
Zada~i
1. Nacrtaj dve pravi a i b i na sekoja od 4. Na pravata p se ozna~eni to~kite M,

niv ozna~i po tri to~ki. N i R. Kako moè na drug na~in da se
imenuva pravata p?
2. Ozna~i tri to~ki A, V i S i nacrtaj
tri pravi a, b i c taka {to pravata a
da minuva niz to~kite A i V, b niz
to~kite V i S i c niz to~kite A i S. 5. To~kite A, V, S i D se rasporedeni
Koja e zaedni~kata to~ka na pravite taka {to me|u niv nema tri to~ki {to
a i c? se kolinearni. Kolku pravi oprede-
luvaat tie to~ki? Prikaì go toa na
Koi od to~kite na crteòt se: crte`.
3.
a) kolinearni; b) nekolinearni?
A E b
a
B
D C
2 ZAEMNA POLO@BA NA DVE PRAVI 73
Potseti se!
A
Dve pravi moè da imaat najmnogu
edna zaedni~ka to~ka.
a
Za pravite koi imaat edna zaed-
ni~ka to~ka se veli deka se
b
P se~at vo taa to~ka. Zaedni~kata
to~ka se vika prese~na to~ka na
Pravite a i b na crteòt imaat
tie pravi.
zaedni~ka to~ka R.
Na crteòt pravite a i b se se~at
Dali moè dve pravi da imaat i nivna prese~na to~ka e R.
pove}e od edna zaedni~ka to~ka? Toa kratko se zapi{uva a ∩ b = {P}
Zo{to?
1 Zapi{i kratko:
2 Spored crteòt odredi {to e to~no.
a) Pravite a i b se se~at vo to~kata M.
a) a ∩ b = {A}. v) b ∩ c = {B}.
b) Prese~nata to~ka na pravite c i d e
b) a ∩ c = {B}. g) a ∩ c = {C}.
to~kata L.
v) Zaedni~kata to~ka na pravite m i n
e to~kata Y. c C
a
b
A B
B 3 Dve pravi moè i da nemaat zaedni~ka to~ka. Takvi se pravite a i b na

crteòt.
a Dve pravi koi nemaat zaedni~ka

b to~ka se vikaat paralelni
pravi. Pravite a i b na crteòt
Toa prakti~no zna~i: kolku i da gi se paralelni.
„prodolùva{“, tie ne }e se se~at. Toa kratko se zapi{uva a || b.
4 Zaemnata polo`ba na pravite a, b i c c

na crteòt e slednava:
a i b se paralelni, t.e. a || b.
b
a i c se se~at, t.e. a || c.
b i c se se~at, t.e. b || c. a
74 Voo~i i zapomni!
Dve pravi
ili se se~at;
ili se paralelni.
a
Za pravite a i b na koi site to~ki im se zaedni~ki b
velime deka se sovpa|aat.
Koga nekoi pravi se sovpa|aat, toa se smeta za specijalen slu~aj na paralelnost,
pa zatoa moè da se kaè deka sekoja prava e paralelna sama na sebe, t.e. a || a.
Za koi dve pravi se veli deka Nacrtaj prava a i ozna~i to~ka R ∉ a. Niz to~-
se se~at; kata R povle~i prava b {to ja se~e pravata a.
koi dve pravi se vikaat para- Nacrtaj tri pravi a, b i c taka {to, par po par,
lelni pravi; da nemaat zaedni~ki to~ki. Zapi{i gi simboli-
deka pravi {to se sovpa|aat se ~ki zaemnite polo`bi na tie pravi.
smetaat za paralelni. Nacrtaj tri pravi a, b i c taka {to a || b i
b ∩ c = {M}.
Zada~i
1. Nacrtaj tri pravi a, b i c taka {to da 4. Nacrtaj prava a, a potoa nacrtaj prava
imaat edna zaedni~ka to~ka. b, taka {to a || b.
2. Dali trite pravi AV, VS i BD imaat

zaedni~ka to~ka? Koja e taa to~ka?
Pretstavi go toa na crte`. 5. Nacrtaj prava m. Potoa nacrtaj pravi
n i p taka {to n || m i p || m. Vo kakva
zaemna polo`ba se pravite n i p?
3. Dadeni se to~kite A, V i S. Kolku
pravi opredeluvaat tie to~ki? Raz-
gledaj gi site mo`ni slu~ai vo zavis-
nost od polo`bata na to~kite.
3 RASTOJANIE ME¿U DVE TO^KI 75
Potseti se! Razgledaj go crteòt i

A voo~i gi tvrdewata.
Dosega pove}e pati si odreduval ras- D a
tojanie od edno mesto do drugo, od eden C
objekt do drug, od edna to~ka do druga.
Toa rastojanie si go iskaùval so B
odreden broj centimetri (cm), metri
(m), kilometri (km) i sl. A
B
A Rastojanieto od edna to~ka A do druga
to~ka V e broj pogolem od nula ili edna-
Na primer, rastojanieto me|u to~kite kov na nula, toj broj go ozna~uvame so AV.
A i V e 5 cm, {to kratko se zapi{uva Zna~i, AV ≥ 0.
AB = 5 cm, rastojanieto od Skopje do Brojot AV e pogolem od nula koga to~kite
Veles e 55 km i sl. se razli~ni i e ednakov na nula koga
Izmeri go rastojanieto me|u to~kite to~kite se sovpa|aat.
S i D vo milimetri i zapi{i go Spored crteòt:
kratko. AB = 4 cm; AB > 0; BD = 3 cm; BD > 0;
D
C
BC = 0 cm, zatoa {to to~kite V i S se
sovpa|aat.
C d
1 Vo vrska so crteòt odredi gi rasto-
janijata AB, BC i CD. A B D
Voo~i!
2 Odredi gi rastojanijata MN i NM, a
potoa sporedi gi. Zapi{i go toa sim- Za koi bilo dve to~ki A i V, rastojani-
boli~ki. eto od A do V e ednakvo na rastojanie-
to od V do A, t.e. AB = BA.
M N
3 Ako rastojanieto CD = 28 cm, toga{ kolkavo e rastojanieto DC ?
C
B 4 Na crteòt se dadeni nekolinearnite to~ki A,

V i S. Izmeri gi rastojanijata AB, AC i CB.
Sporedi gi:
A B
AB so AC + CB;
BC so BA + AC; Zaklu~iv deka AB < AC + CB;
AC so AB + BC; BC < BA + AC i AC < AB + BC.
[to zabeleùva{?
76 5 To~kite M, N i R na crteòt se kolinearni.
M N P
Izmeri gi rastojanijata MP, MN, NP i MP
sporedi go so MN + NP. Zaklu~iv deka
[to zaklu~i? MP = MN + NP.
Za koi bilo tri to~ki A, V i S rastojanieto od A
do S e pomalo ili e ednakvo na zbirot od rasto-
janijata od A do V i od V do S, t.e. AC ≤ AB + BC.
Rastojanie me|u dve to~ki A i V e broj AV so slednive svojstva:

1) AB ≥ 0; 2) AB = BA; 3) za koja bilo to~ka S vaì: AC ≤ AB + BC.
Ako za tri to~ki M, N i R vaì ravenstvoto MP = MN + NP, toga{ tie tri to~ki
leàt na ista prava. Vo toj slu~aj se veli deka to~kata N leì me|u to~kite M i R.
6 Odredi dali to~kite A, V i S leàt na ista prava, ako:
AC = 8 cm; AB = 5 cm; BC = 4 cm; AC = 8 cm; AB = 25 mm; BC = 55 mm.

Rastojanieto me|u dve to~ki e broj po- Dali to~kite A, V i S leàt na ista
golem od nula ako to~kite se razli~ni,
prava ako AC = 56 mm, AB = 3 cm i
a e ednakov na nula ako tie se sovpa-
|aat; BC = 26 mm ? Zo{to?
za koi bilo dve to~ki A i V, AB = BA; To~kite M, N i R ne se kolinearni, pri
za koi bilo tri to~ki A, V i S, {to MN = 3 cm i NP = 5 cm. Moè li MP
AC ≤ AB + BC. da bide 95 mm?
Zada~i
1. To~kite A, V i S se kolinearni pri {to 4. To~kite A, V i S leàt na ista prava,

to~kata V e me|u to~kite A i S. Pre-
smetaj go rastojanieto me|u to~kite A i pri {to AB = 35 mm i BC = 48 mm.
V, ako AC = 7 cm i BC = 42 mm. Kolku e AC?
2. Dali se kolinearni to~kite K, L i M ako 5. Na pravata p to~kata R leì me|u to~-

KL = 3 cm, LM = 52 mm i KM = 82 mm? kite M i Y, MP e tripati pomalo od
PS i MS = 12 cm. Presmetaj gi MP i PS.
3. Nacrtaj prava m i na nea ozna~i to~ki
M, N, R i Y, taka {to N da leì me|u M
i R i M da leì me|u N i Y.
4 POLUPRAVA. OTSE^KA. DOL@INA NA OTSE^KA 77
Potseti se! Razgledaj go crteòt

A voo~i i zapomni
a O
Na crteòt e dadena pravata a i V

p O
to~kata O {to leì na taa prava. A
Na kolku delovi pravata a e pode-
lena so to~kata O? Pravata p so to~kata O e podelena na
dva dela, taka {to nitu eden od tie de-
a A B O C D lovi ne ja sodrì to~kata O.
Koi od ozna~enite to~ki leàt na Za to~kata O se veli deka e grani~na
ista strana od to~kata O? to~ka na sekoj od dvata dela.
Ozna~i dve to~ki na pravata a, me|u Sekoj od delovite od pravata, zaedno so
grani~nata to~ka se vika poluprava.
koi leì to~kata O.
Grani~nata to~ka se vika po~etna to~ka
na polupravata.
Na crteòt e nacrtana poluprava. Ako to~kata O e po~etna M N

to~ka, a M e koja bilo to~ka od polupravata, toga{ kratko O
zapi{uvame: poluprava OM.
1 Nacrtaj prava a i na nea ozna~i dve to~ki A i V. Kolku polupravi se ozna~eni na toj
na~in? Zapi{i gi kratko tie polupravi.
2 So pomo{ na to~kite M i N na crteòt, zapi{i gi m M O N

kratko dvete polupravi na koi e razdelena pravata
m so to~kata O.
Voo~i!
Polupravite OM i ON formiraat edna prava. Takvite polupravi se vikaat
sostavni polupravi.
3 Ozna~i dve to~ki M i N. Nacrtaj poluprava taka {to M da bide nejzina po~etna
to~ka, a N to~ka {to ñ pripa|a na polupravata.
4 Kolku polupravi so po~etna to~ka O se ozna~eni na crteòt? Koi od niv se

sostavni polupravi? m A O B
B Pravata i polupravata se mnoèstva to~ki. Sekoe mnoèstvo to~ki u{te se

vika geometriska figura.
C B
78 5 Imenuvaj gi geometriskite figuri na O
crteòt. a
A D
6 p M P N
Na crteòt se ozna~eni pravata p i Voo~i i zapomni!

to~kite M, N i R.
Me|u koi to~ki leì to~kata R?
Ima li drugi to~ki na pravata p {to M N
leàt me|u to~kite M i N? Geometriskata figura {to gi sodrì
to~kite M i N i site to~ki {to leàt
7 Imenuvaj gi otse~kite na crteòt pod me|u niv se vika otse~ka.
a) i b). To~kite M i N se vikaat krajni to~ki
V na otse~kata MN.
a) To~kata H na crteòt b) i site drugi
A S
to~ki {to leàt me|u M i N se vikaat
vnatre{ni to~ki na otse~kata MN.
b)
M X N
8 Izmeri go rastojanieto me|u to~kite A Voo~i i zapomni!

i V na crteòt i toa zapi{i go simbo-
li~ki.
M m N
A B
Rastojanieto me|u krajnite to~ki M i
N na otse~kata MN se vika dolìna
Da zapomnam! Edna otse~ka na taa otse~ka i se ozna~uva so MN.
moè da se ozna~i i so mala
bukva. So istata bukva se MN = 5 cm
ozna~uva i dolìnata na
taa otse~ka. Na crteòt
otse~kata MN e ozna~ena so
bukvata m i m = 5 cm.
Voo~i i zapomni!
9 Na crteòt e dadena otse~kata AV i na
nea to~kata D. Na crteòt AD = DB. Zna~i to~kata D e
podednakvo oddale~ena od krajnite
Izmeri gi rastojanijata me|u to~kite
to~ki A i V na otse~kata AV. Takvata
A i D i me|u to~kite D i V. [to zabe-
leùva{? to~ka se vika sredna to~ka ili sredi-
na na taa otse~ka.
A D B
10 Nacrtaj otse~ka RY i odredi ja nejzinata sredna to~ka O.

11 Izmeri gi dolìnite na otse~kite 79
AB, CD, EF i GH i sporedi gi. Voo~i i zapomni!
Koi od dadenite otse~ki imaat ed-
nakvi dolìni? Od sporeduvaweto na otse~kite, na cr-
teòt, moème da utvrdime deka:
A B AB = EF i CD = GH
C Za dve otse~ki {to imaat ednakvi
dolìni se veli deka se ednakvi ili
D skladni otse~ki.
F
E 12 Nacrtaj otse~ka CD {to e ednakva so
G H
otse~kata AV na crteòt.
A B
Treba da znae{!
Proveri se!
Da crta{ i da ozna~uva{
poluprava; Koi od ozna~enite to~ki na crteòt £ pri
pa|aat na otse~kata AV?
{to e poluprava;
da objasni{ {to e otse~ka; D
{to e dolìna na otse~ka;
A C F B G
za koi dve otse~ki se veli deka
se ednakvi ili skladni. E
Nacrtaj edna otse~ka AV, a potoa nacrtaj

otse~ka CD {to e ednakva so otse~kata AV.
Zada~i
1. [to e poluprava? 5. Koi dve otse~ki se skladni otse~ki?
2. Ozna~i tri nekolinearni to~ki O, A i

V, a potoa nacrtaj gi polupravite OA i 6. Ozna~i tri nekolinearni to~ki A, V i
OV. Nacrtaj poluprava OS, {to e so- S. Kolku otse~ki odreduvaat tie to~ki?
stavna na polupravata OV. Imenuvaj gi tie otse~ki.
3. Nacrtaj prava p i na nea ozna~i dve 7. Ozna~i tri kolinearni to~ki E, F i G.

to~ki M i N. Na pravata p ozna~i Kolku otse~ki odreduvaat tie to~ki?
to~ki R i Y {to pripa|aat na Imenuvaj gi.
otse~kata MN i to~ki K i L {to ne ñ
pripa|aat na taa otse~ka. 8. Otse~kite AV i CD se skladni. Kol-
kava e dolìnata na otse~kata CD, ako
4. [to e dolìna na otse~kata AV? AB = 4 cm?
80 5 PRENESUVAWE NA OTSE^KI
Potseti se! A 1 Postapi spored baraweto i

prou~i go iskaànoto.
Nacrtaj poluprava OM i na nea
O A M
odredi dve to~ki A i V, takvi {to
Na crteòt e dadena polupravata OA = 1 cm i OB = 3 cm.
OM i e ozna~ena to~kata A. Dali ima druga to~ka A1, osven A, takva
Izmeri go rastojanieto me|u to~kite {to OA1 = 1 cm?
O i A.
Ako n e broj pogolem od nula, toga{ na
Dali na polupravata OM moè{ da polupravata OM leì samo edna to~ka
odredi{ i druga to~ka {to e odda- A {to e na rastojanie n od to~kata O,
le~ena od to~kata O isto kolku i t.e. OA = n.
to~kata A?
Voo~i go ova kako edno svojstvo na
to~kite od polupravata.
Toa svojstvo na to~kite od polupravata moè da se iskoristi za crtawe ednakvi

otse~ki samo so pomo{ na linijar i {estar.
Crte` napraven samo so pomo{ na linijar i {estar se vika konstrukcija.
2 Konstruiraj otse~ka {to e ednakva Re{enie:

na otse~kata AV. A B
O M S
Razgledaj go dadenoto re{enie i raboti

spored upatstvata i crteìte.
Nacrtaj poluprava OY (crte` a).

O Y
Otvori go {estarot, taka {to negoviot otvor da bide
ednakov na dolìnata na otse~kata AV, t.e. “zemi ja” a)
otse~kata AV (crte` b).
Zabodi go {estarot vo po~etokot na polupravata OY i
so istiot otvor ozna~i to~ka M (crte` v).
Otse~kite AV i OM se ednakvi.
Ovaa postapka u{te se vika grafi~ko prene- b) v)

V M Y
suvawe na otse~ka na dadene poluprava. A O
Nacrtaj otse~ka MN i poluprava OR. Prenesi ja otse~kata MN na polupra-
3 81
vata OR.
m n
4 Otse~kite m (t.e. KL) i n (t.e. MN) se pre-
neseni na polupravata OT (na crteòt K L M N
desno) taka {to OP = KL i PS = MN. m n
Kolkava e dolìnata na otse~kata OY?
O P S T
B 5 Odredi go, na grafi~ki na~in, zbirot na a b

otse~kite a i b od crteòt.
A B C D
Raboti spored upatstvata

a)
i sledi gi crteìte O T
Nacrtaj poluprava OT (crt. a). a
Prenesi ja otse~kata a na polupravata OT b)

O P T
(crt. b).
Prenesi ja otse~kata b na polupravata OT, a b
so po~etna to~ka R i krajna to~ka Y (crt. v). v)
O P S T
Otse~kata OY pretstavuva grafi~ki zbir
a+b
na otse~kite a i b, koj{to se ozna~uva so
a + b (crt. g). g)
O S T
6 Na crteòt se dadeni otse~kite KL i MN
i polupravata OT. Otse~kite KL i MN se m
preneseni na polupravata OT. K L
n
Na toj na~in na polupravata OT e dobiena
M N
otse~ka OY. Kolkava e dolìnata na
otse~kata OY?
m
7 Odredi ja na grafi~ki na~in razlikata
O S P T
na otse~kite m = KL i n = MN. n
Raboti spored postapkata

Nacrtaj poluprava OT.
Na polupravata OT prenesi ja otse~kata KL = m taka {to OP = n.
Otse~kata MN = n prenesi ja na polupravata OT so po~etok vo to~kata R, kon to~kata
O. Taka }e ja dobie{ otse~kata PS, pri {to PS = n.
Otse~kata OY e razlika na otse~kite KL i MN, t.e. OS = m – n.

82 8 Nacrtaj otse~ki a = 62 mm i b = 3 cm, a potoa konstruiraj gi otse~kite
a + b i a - b.
Za sekoj broj n pogolem od nula, na Nacrtaj otse~ka AB = 48 mm i polupra-

polupravata OY leì samo edna to~ka va OY. Prenesi ja otse~kata AV na
A {to e na rastojanie n od to~kata O, polupravata OY.
t.e. OA = n; Konstruiraj gi otse~kite OM = a + 2b i
kako se prenesuva otse~ka vrz poluprava; ON = 2a – b, ako a = 3 cm i b = 2 cm.
kako grafi~ki se odreduva zbir, odno-
sno razlika na dve otse~ki.
Zada~i
1. Nacrtaj poluprava OY i na nea ozna~i 4. Konstruiraj gi otse~kite: 2a + b i

gi to~kite A i V, taka {to OA = 4 cm a + 2b, ako a = 25 mm i b = 22 mm.
i AB = 2 cm.
2. Za koj crte` velime deka e konstruk- 5. Konstruiraj gi otse~kite: a - b i

cija? a - 2b, ako a = 72 mm i b = 2 cm.
3. Konstruiraj gi otse~kite: OM = 2a i 6. Konstruiraj ja otse~kata: a + b - c, ako

ON = 3a, ako a = 3 cm. a = 5 cm, b = 3 cm i c = 4 cm.
Proveri ja svojata sposobnost na voo~uvawe.

Proveri so broewe.
1. Kolku kvadrati ima vo figurata na crteòt a)?

2. Kolku pravoagolnici ima vo figurata na crteòt b)?
3. Kolku ramnostrani triagolnici ima vo figurata na crteòt v)?
a) b) v)
6 ISKR[ENA LINIJA 83
Potseti se!
A
Za dve otse~ki {to imaat zaed-
ni~ka samo krajna to~ka se veli
A B deka se sosedni otse~ki.
To~kite A i V se krajni to~ki na P
otse~kata AV. M N
[to imaat zaedni~ko otse~kite AV i
VS na crteòt? Otse~kite MN i NP na crteòt se sosedni
Od crteòt voo~uva{ A C otse~ki.
deka otse~kite AV i Odgovori na barawata.
VS ne leàt na ista Na crteìte a) - d) se dadeni otse~kite
prava. B
AV, VS, CD i DE, koi{to se nadovrzu-
vaat edna na druga na razni na~ini.
Na koi od crteìte dve sosedni otse~ki a)

leàt na ista prava? A B C D E
Na koi od crteìte nema sosedni otse~ki C
{to leàt na ista prava?
b)
B A B D E
v) C B
D
C E g)
A d)
A
C
B A
D E
Zapomni! D
Ako pri nadovrzuvaweto na otse~kite, koi bilo dve sosedni otse~ki ne leàt na
ista prava, toga{ dobienata geometriska figura se vika iskr{ena linija.
Geometriskite figuri b), g) i d) se iskr{eni linii, a a) i v) ne se. Zo{to?
1 Koi od figurite na crteòt se iskr{eni linii?

M
H G T
N
E
A B C L
F K I P R S
a) b) v) g)
Na crteòt e dadena edna iskr{ena linija. Otse~kite D
84 AV, VS i CD se vikaat strani na iskr{enata linija,
a nivnite krajni to~ki - temiwa.
So koja otse~ka e sosedna otse~kata AV, a so koja S
e sosedna otse~kata VS?
Sosednite otse~ki na iskr{enata linija se vikaat sosed-
A V
ni strani. Na primer, sosedni strani na iskr{enata lin-
ija na crteòt se AV i VS, kako i VS i CD.
Koi od stranite na iskr{enata linija na crteòt ne i se sosedni?
D
2 Na crteòt e dadena edna iskr{ena linija.

Koi se sosedni strani na stranata VS?
S
Koi strani ne se sosedni na stranata CD? E
A V
B Razgledaj go crteòt i
prosledi go iskaùvaweto
Voo~i i zapomni!
a) D b) D
Za edna iskr{ena linija kaj koja kra-
jnite to~ki se sovpa|aat se veli deka
e zatvorena.
E S S
A V A≡E B
Stranite na
Od crteòt a) moè{ da voo~i{ deka triagolnikot
S formiraat
krajnite to~ki A i E na iskr{enata
linija ABCDE ne se sovpa|aat. zatvorena
A V iskr{ena
Krajnite to~ki A i E na iskr{enata
linija b) se sovpa|aat vo to~kata A. linija.
3 Koja od iskr{enite linii na crteòt nema nesosedni strani {to se se~at?

Koja od iskr{enite linii e zatvorena i nema nesosedni strani {to se se~at?
a) b) v) g) d) |)
Voo~i! 85
Iskr{enite linii a), b) i |) nemaat nesosedni strani {to se se~at. Takva linija se
vika prosta iskr{ena linija.
Iskr{enite linii b) i |) se zatvoreni i nemaat nesosedni strani {to se se~at.
Zapomni! Stranite na ~etiriagolnikot

ABCD formiraat poligonalna
Zatvorena prosta iskr{ena linija. C
linija se vika poligonalna D
linija.
A B
V 4 Presmetaj go zbirot od dol- Voo~i i zapomni!

ìnite na stranite na iskr-
{enata linija na crteòt. Zbirot od dolìnite na stranite na is-
kr{enata linija se vika perimetar na
D 45 m iskr{enata linija i se ozna~uva so L.
m
m
2c
Perimetarot na iskr{enata linija od

C crteòt e:
E
L = AB + BC + CD + DE
cm
4
A 32 mm L = 32 + 40 + 45 + 20, t.e.
B
L = 137 mm.
5 Presmetaj go perimetarot na iskr{enata linija KLMNP, ako KL = 8 cm, LM = 6 cm,

MN = 5 cm, NP = 7 cm i PK = 6 cm.
Da objasni{ {to e zatvorena iskr{ena Nacrtaj zatvorena iskr{ena linija

linija; ABCDE.
{to e zatvorena prosta iskr{ena lini- Presmetaj go perimetarot na zatvore-
ja, t.e. poligonalna linija; nata iskr{ena linija ABCDE, ako
{to e perimetar na iskr{ena linija. AB = 5 cm, BC = 8 cm, CD = 6 cm,
DE = 4 cm i EA = 7 cm.
86
Zada~i
1. Ozna~i ~etiri to~ki A, V, S i D, taka 4. [to e perimetar na iskr{ena linija?

{to da nema tri to~ki {to leàt na
ista prava.
Nacrtaj prosta zatvorena iskr{ena

linija so temiwa vo to~kite A, V, S 5. Dvornata ograda ABCD ima perimetar
i D. L = 21 m. Presmetaj ja dolìnata na
stranata AV, ako BC = 5 m,
2. Kolku temiwa i kolku strani ima is- CD = 720 cm, DA = 630 cm.
kr{enata linija na crteòt? Imenu-
vaj gi temiwata i stranite.
6. Presmetaj go perimetarot na iskr{e-
D nata linija pretstavena na crteòt.
C
E D
35 mm
28 mm
E
C
A B
3 cm 25 mm
3. Nacrtaj prosta zatvorena iskr{ena A 4 cm B

linija so sedum temiwa.
Obidi se!
1. Bez da go podigne{ vrvot na molivot od hartijata, nacrtaj iskr{ena

linija, so koja dadenata figura a) }e ja podeli{ na {est pravoagol-
ni triagolnici.
2. Nacrtaj figura (zatvorena, iskr{ena linija) crt. b) "so eden poteg#,
bez krevawe na molivot od hartijata i bez povtorno minuvawe po ve-
}e nacrtana linija. Dali e toa mo`no da se napravi so figurata v)?
a) b) v)
7 OSNOVNI I IZVEDENI POIMI 87
Potseti se!
A Zapomni!
So izu~uvaweto na matematikata,
dosega u~e{e za: broj, zbir na dva
broja, otse~ka, kru`nica, plo{tina
na pravoagolnik i sl. Broj, zbir na dva broja, otse~ka, kru`-
nica, plo{tina na pravoagolnik, iskr-
Navedi u{te nekolku raboti {to si
gi izu~uval. {ena linija se matemati~ki poimi.
1 Voo~i gi i potseti se na slednite matemati~ki poimi {to si gi izu~uval.
to~ka; rastojanie; poluprava; sredina na otse~ka;

prava; ramnina; otse~ka; iskr{ena linija.
Potseti se za nekoi od ovie poimi
a) Geometriskata figura {to gi sodrì to~kite A i V i site to~ki {to leàt me|u niv se
vika otse~ka.
b) To~kata na otse~kata {to e podednakvo oddale~ena od nejzinite krajni to~ki se vika
sredina na otse~kata.
v) Geometriskata figura od nadovrzani otse~ki, takvi {to koi bilo dve sosedni otse~ki
ne leàt na ista prava se vika iskr{ena linija.
[to iskaùvaat re~enicite a) - v)?

So re~enicata pod a) se opredeluva kakva geometriska figura e otse~kata, t.e. se dava
odgovor na pra{aweto „[to e otse~ka?”
Za re~enicata pod a) se veli deka e definicija na poimot otse~ka.
Re~enicata pod b) e definicija na poimot sredna to~ka.
Re~enicata pod v) e definicija na poimot iskr{ena linija.
2 Kako se definira poimot kolinearni to~ki?
Voo~i!
Vo definicijata na poimot iskr{ena linija se upotrebeni poimite sosedni otse~ki i
prava.
Za definirawe na poimot sredina na otse~ka , pak, se upotrebeni poimite to~ka i
prava.
Poimite to~ka i prava ne gi definirame so drugi poimi. Niv samo gi objas-
88 nuvame.
Prifateno e nekoi poimi da se zemat za po~etni i tie se narekuvaat
osnovni poimi.
Osnovnite poimi ne se definiraat.
Zapomni!
Za osnovni poimi vo geometrijata se zemaat poimite: to~ka, prava, ramnina i rasto-

janie.
Za site drugi poimi se dava definicija i tie se vikaat izvedeni poimi.
Taka na primer, od geometriskite poimi {to si gi izu~uval izvedeni poimi se: otse~-
ka, sredna to~ka, iskr{ena linija, prosta iskr{ena linija, perimetar na iskr{ena
linija i dr.
3 Iskaì ja definicijata za poluprava.
Koi osnovni poimi se upotrebeni pri definiraweto na poimot poluprava?

To~ka, prava i ramnina se osnovni poimi vo
geometrijata; Koi osnovni i koi izvedeni poimi
za osnovnite poimi ne se dava definicija; se upotrebuvaat pri definirawe-
to na poimot zatvorena iskr{ena
izvedenite poimi se definiraat; linija?
poluprava, otse~ka, sredina na otse~ka,
iskr{ena linija se izvedeni poimi.
Zada~i
1. Nabroj gi osnovnite poimi vo geome- 3. Iskaì ja definicijata za:

trijata.
a) dolìna na otse~ka;
b) perimetar na iskr{ena linija.
2. Koi od navedenite poimi se izvedeni
poimi: to~ka, prava, otse~ka, polu-
prava, geometriska figura, rastojanie? 4. Koi poimi se upotrebeni pri defini-
rawe na poimot geometriska figura?
8 KRU@NICA I KRUG 89
Potseti se!
A
Pove}e pati dosega si crtal
kru`nica so pomo{ na {estar.
Za da nacrta{ kru`nica
potrebno e da znae{ kade
da ja zabode{ iglata i 1 Na crteòt e dadena kru`nica k i na nea
kolku da go „otvori{“ se ozna~eni to~kite A, B, C, D, E i F.
{estarot. Razgledaj go crteòt i postapi spored
barawata.
U{te kolku to~ki moè{ E
da ozna~i{ na kru`nica- F D
Voo~iv! Kru`nicata e mno- ta?
èstvo to~ki i site tie Na kakvo rastojanie se C
to~ki se na ednakvo rasto- O
to~kite na kru`nicata A
janie od to~kata O. od to~kata O? B
Mnoèstvoto od site to~ki vo ramninata {to se na ednakvo rastojanie od edna

izbrana to~ka vo taa ramnina se vika kru`nica.
Izbranata to~ka se vika centar na kru`nicata i naj~esto se ozna~uva so O.
2 Nacrtaj kru`nica so centar O i otvor na {estarot 25mm. Na kru`nicata ozna~i

to~ki A, B i C i sekoja od niv povrzi ja so centarot O.
C
Razgledaj go crteòt i odgovori na pra{awata: r
B
Kade leàt krajnite to~ki na otse~kite OA, OB, i OC? O
Kakvi se tie otse~ki me|u sebe po dolìna?
A
Otse~kite OA, OB i OC go svrzuvaat centarot na kru`nicata so
to~ki od kru`nicata i se ednakvi me|u sebe.
Sekoja otse~ka {to go svrzuva centarot so koja bilo to~ka od kru`nicata se vika
radius na kru`nicata; i nejzinata dolìna se voka radius na kru`nicata.
Radiusot naj~esto se ozna~uva so bukvata r od latinicata.
D
C
3 Na crteòt e dadena kru`nicata k i otse~kite OA, OB,
OC i OD.
A
Koja od dadenite otse~ki e radius na kru`nicata? k
O
Zo{to otse~kata OC ne e radius na kru`nicata? B
90 4 Nacrtaj kru`nica so centar O i radius r= 2 cm.
Kolku kru`nici moè{ da nacrta{ so centar vo to~kata O i radius 2 cm?

So dadena to~ka kako centar i daden radius moè da se nacrta samo edna kru`nica.
Edna kru`nica e napolno opredelena ako se dadeni centarot i radiusot na kru`ni-
cata.
Kru`nicata k so centar O i radius r se ozna~uva so k (O; r).
5 Nacrtaj kru`nica k (O; 2 cm). D

k
B 6 Na crteòt e dadena kru`nica k (O; r) i to~kite A, B,

C i D.
A
O C
Razgledaj go crteòt i odgovori na pra{awata. B
Na kolku delovi e podelena ramninata so kru`nicata k?
Moème da kaème deka to~kite V i D „se nadvor” od kru`nicata k. Na koj del od
ramninata mu pripa|aat to~kite A i C?
Kru`nicata k ja deli ramninata na dva dela (oblasti) - vnatre{en (vnatre{na

oblast) i nadvore{en (nadvore{na oblast).
Geometriskata figura sostavena od edna kru`nica i od nejzinata vnatre{na oblast
se vika krug.
Centarot i radiusot na kru`nicata k se vikaat centar i radius na krugot. Krugot so

centar O i radius r go ozna~uvame so K(O; r).
7 Nacrtaj krug K (O; 22 mm).
V 8 Na crteòt e dadena kru`nicata k i na nea se D

ozna~eni to~kite A, B, C i D i se povle~eni C
otse~kite AB i CD.
d
Razgledaj go crteòt i odgovori na postavenite pra{awa. A B
Kade leàt krajnite to~ki na otse~kite AB i CD? O
k
Koja od dadenite otse~ki minuva niz centarot O?
Na kolku radiusi e ednakva otse~kata AB?
Voo~i i zapomni!
Otse~ka ~ii{to krajni to~ki ñ pripa|aat na kru`nicata se vika tetiva na kru`nicata.
Otse~kata AV e tetiva {to minuva niz centarot.
Tetiva {to minuva niz centarot se vika dijametar na kru`nicata. Dijametarot na
kru`nicata naj~esto se ozna~uva so d i d= 2r.
9 Nacrtaj kru`nica k (O; 25 cm). Presmetaj go dijametarot na kru`nicata. 91
10 Nacrtaj kru`nica k (O; r) i na nea ozna~i dve A B

to~ki A i B.
Na kolku delovi e podelena kru`nicata so
O
to~kite A i B? k
C
Zapomni!
So to~kite A i B kru`nicata e podelena na dva dela. Sekoj od tie delovi zaedno so

to~kite A i B se vika kruèn lak i se ozna~uva so AV, ako toa e pomaliot.
Pogolemiot, pak, se ozna~uva so tri bukvi, t.e. ASV.
Neka tetivata na kru`nicata pretstavuva dijametar. Sekoj od dobienite kru`ni laci
se vika polukru`nica.
11 Nacrtaj kru`nica k (O; r), tetiva AV i dijametar CD.

Koi od to~kite A, V, S i D opredeluvaat polukru`nica?
Treba da znae{!
Proveri se!
Da objasni{ {to e kru`nica;
{to e kruèn lak i kako se Koi od ozna~enite to~ki na crteòt:
ozna~uva; a) ñ pripa|aat na kru`nicata k?
{to e centar, a {to radius na b) pripa|aat na krugot K?
kru`nica; v) se krajni to~ki na radiusot na
so {to e zadadena edna kru`nicata? k
E
kru`nica;
B A
da objasni{ {to e tetiva na Kolkav e radiusot na
kru`nica i koja tetiva se kru`nicata so D
vika dijametar; dijametar d = 32 mm? O
koja geometriska figura se C
vika krug.
Zada~i
4. Nacrtaj kru`nica k(O; 25 mm) i na nea
1. Nacrtaj kru`nica k (O; 2 cm). Dali ozna~i kruèn lak AV, taka {to za
centarot O e to~ka od kru`nicata?
soodvetnata tetiva da bide AB = 3 cm.
2. [to e radius na kru`nica? 5. Presmetaj go dijametarot na kru`ni-

cata so radius r = 28 mm.
3. Nacrtaj kru`nica k so dijametar 6. Presmetaj go radiusot na kru`nicata

d = 4 cm i na nea tetiva AB = 3 cm. so dijametar d = 5 cm.
92 9 ZAEMNA POLO@BA NA KRU@NICA I TO^KA.
ZAEMNA POLO@BA NA KRU@NICA I PRAVA
C
Potseti se!
A G
B
B
k F r O
A
D
A E
O C D
E a
F
H
G
1 Na crteòt se dadeni: kru`nicata
Na kru`nicata k na crteòt se ozna~e- k (O; r) i to~kite A, B, C, D, E, F i G.
ni nekolku to~ki, a ozna~eni se i to~ki So merewe i sporeduvawe utvrdi
koi ne leàt na kru`nicata. deka se to~ni dadenite tvrdewa:
Koi od ozna~enite to~ki leàt na a) OA = r i OD = r;
kru`nicata k?
b) OB = r i OE = r;
Koi od ozna~enite to~ki leàt vo
vnatre{nata oblast na kru`nicata k? v) OC = r i OF = r.
Koi od ozna~enite to~ki leàt vo na- Voo~i!
dvore{nata oblast na kru`nicata k?
Koi to~ki se zaedni~ki za kru`nicata To~kite A i D leàt na kru`nicata.
k i pravata a?
Nivnoto rastojanie do centarot O e
ednakvo na r.
To~kite B i E leàt vo vnatre{nosta na kru`nicata k. Tie se vnatre{ni to~ki.

Rastojanieto na tie to~ki do centarot O e pomalo od r.
To~kite C, F i G leàt vo nadvore{nosta na kru`nicata k. Tie se nadvore{ni to~ki.
Rastojanieto na tie to~ki do centarot O e pogolemo od r.
2 Koja od to~kite A, B, C, D i E leì na kru`nicata k (O, 35 mm), ako AO = 3 cm,

BO = 35 mm, CO = 4 cm, DO = 3 cm 5 mm, EO = 2 cm 8 mm?
3 Koja od to~kite K, L, M, N i P e nadvore{na, a koja vnatre{na to~ka na kru`nicata

k (O, 3 cm), ako OK = 30 mm, OL = 28 mm, OM = 3 cm 2 mm, ON = 38 mm, OP = 2 cm 6 mm?
b
B 4 Na crteòt e dadena kru`nica k i pravite a, b i c.
S
Razgledaj go crteòt i odgovori na pra{awata. k
Kolku zaedni~ki to~ki ima pravata a so kru`-
nicata k?
O
Koja od pravite ima samo edna zaedni~ka to~ka
so kru`nicata k? a V
Koja od pravite nema zaedni~ki to~ki so c A
kru`nicata k?
Voo~i i zapomni! 93
Pravata a i kru`nicata k imaat dve zaedni~ki to~ki. Velime deka pravata a e prese~ka
ili sekanta na kru`nicata k.
Pravata b i kru`nicata k imaat samo edna zaedni~ka to~ka. Velime deka pravata b e
dopirka ili tangenta na kru`nicata k.
Pravata c nema nitu edna zaedni~ka to~ka so kru`nicata k.
5 Nacrtaj kru`nica k i na nea ozna~i to~ka R. Nacrtaj prava t {to ja dopira kru`ni-
cata k vo to~kata R.
Treba da znae{!
Proveri se!
Da odredi{ to~ka {to leì na dadena
kru`nica, vo kru`nicata ili nadvor Vo kakva zaemna polo`ba se to~kata A
od nea; i kru`nicata k (O, r), ako OA = r?
koga edna prava e sekanta na dadena Vo kakva zaemna polo`ba se pravata m
kru`nica; i kru`nicata k (O, r), ako pravata m
koga edna prava e tangenta na dadena minuva niz centarot na kru`nicata?
kru`nica.
Zada~i
5. Vo kakva zaemna polo`ba moè da
1. Koja od to~kite A, V, S i D e vnatre- bidat prava i kru`nica?
{na to~ka za kru`nicata k (O; 3 cm),
ako OA = 25 mm, OB = 30 mm,
OC = 4 cm i OD = 2 cm? 6. Koja od pravite na crteòt e tangen-
ta na kru`nicata k?
a
2. Vo kakva zaemna polo`ba moè da
bidat to~ka i kru`nica? b
c
O
3. Nacrtaj kru`nica k (O; 8 mm) i prava

a {to ja se~e kru`nicata.
7. Nacrtaj kru`nica k i na nea ozna~i

to~ka A. Nacrtaj tangenta t koja
4. [to e tangenta na kru`nica? kru`nicata ja dopira vo to~kata A.
94 10 ZAEMNA POLO@BA NA DVE KRU@NICI
Potseti se!
A 1 Na crteòt se dadeni kru`nicite
C k1(O1; r1) i k2(O2; r2).
A
D k1 Razgledaj go crteòt i odgovori
r r1
na pra{aweto.
k O
O1 Dali kru`nicite k1 i k2 imaat
zaedni~ki to~ki?
B
Na crteòt se dadeni kru`nicite k1 r2 k2
k(O; r) i k1(O1; r1). r1
To~kata O e centar na kru`nicata O2
O1
k(O; r), a otse~kata OD e radius na
taa kru`nica.
Imenuvaj gi centarot i radiusot na
kru`nicata k1. Voo~i!
Koi od ozna~enite to~ki £ pripa-
Kru`nicite k1 i k2 nemaat zaedni~ki to~ki.
|aat na kru`nicata k i na kru`ni-
cata k1? Ednata kru`nica e vo nadvore{nata oblast
na drugata kru`nica.
Zapomni!
Rastojanieto O1O2 me|u centrite O1 i O2 na kru`nicite k1 i k2 se vika centralno
rastojanie i naj~esto se ozna~uva so c; c = O1O2.
k1 k2
2 Razgledaj gi kru`nicite k1 i k2 i odgovori na pra{awata.
r1 r2
Dali kru`nicite k1 i k2 imaat zaedni~ki to~ki?
O2
Vo koja oblast na kru`nicata k1 leì kru`nicata k2? O1
Voo~i!
Kru`nicite k1 i k2 nemaat zaedni~ki to~ki.
Ednata kru`nica e vo vnatre{nata oblast na drugata kru`nica. k1
k2
r1
3 Na crteòt se dadeni kru`nicite k1(O1; r1) i k2(O1; r2). Razgledaj r2
go crteòt i odgovori na pra{awata.
O1
[to imaat zaedni~ko kru`nicite k1 i k2 ?
Imaat li kru`nicite k1 i k2 zaedni~ki to~ki?
Voo~i i zapomni!
95
Kru`nicite k1 i k2 imaat zaedni~ki centar i nemaat zaedni~ki to~ki.
Za niv velime deka se koncentri~ni kru`nici.
4 Nacrtaj dve koncentri~ni kru`nici k1 i k2 so radiusi r1= 3 cm i r2= 2 cm.
B 5 Na crteòt se dadeni kru`nicite k1(O1; r1) i

k2(O2; r2). r1 r2
Razgledaj go crteòt i odgovori na
pra{aweto: O1 M O2
[to imaat zaedni~ko kru`nicite k1 i k2 ?
Voo~i i zapomni!
Kru`nicite k1 i k2 imaat samo edna zaedni~ka to~ka.
Se veli deka kru`nicite k1 i k2 se dopiraat odnadvor.
6 Nacrtaj kru`nici k1(O1; 2 cm) i k2(O2; 3 cm) koi se dopiraat odnadvor.
r1
7 Razgledaj gi kru`nicite k1(O1; r1) i k2(O2; r2) na
k1 r2
crteòt i odgovori na pra{aweto.
c
[to imaat zaedni~ko kru`nicite k1 i k2 ? R
O1 O2
k2
Voo~i i zapomni!
Kru`nicite k1 i k2 imaat samo edna zaedni~ka to~ka.
Se veli deka kru`nicite k1 i k2 se dopiraat odnatre.
V 8 Razgledaj go crteòt i raboti spored postapkata.
A
Nacrtaj otse~ka O1O2 = 4 cm.
Nacrtaj kru`nici k1(O1; 25 mm) i k2(O2; 22 mm).
Ozna~i gi zaedni~kite to~ki na kru`nicite k1 i k2 so A i B. O1 O2
Povle~i gi radiusite r1= O1A i r2= O2A. V
Voo~i i zapomni!
96
Kru`nicite k1 i k2 imaat dve zaedni~ki to~ki A i V, odnosno kru`nicite
se se~at.
9 Nacrtaj kru`nici k1 i k2 {to se se~at.
Vo koi zaemni polo`bi moàt da se

najdat dve kru`nici; Moè li dve kru`nici da se koncen-
tri~ni i da se se~at?
da prepoznae{ na crte`:
koga dve kru`nici nemaat zaedni~ki Dve kru`nici so radiusi r1 i r2 se
to~ki; dopiraat odnadvor. Na {to e ednakvo
koga dve kru`nici se dopiraat; nivnoto centralno rastojanie?
koga dve kru`nici se se~at.
Zada~i
1. Nacrtaj dve kru`nici k1 (O1; 18 mm) i Nacrtaj dve koncentri~ni kru`nici

4.
k2 (O2; 22 mm) koi nemaat zaedni~ki k1 (O1; 2 cm) i k2 (O2; 15 mm).
to~ki. Kolku mo`nosti ima?
2. Nacrtaj dve kru`nici k1 (O1; r1) i 5. Nacrtaj dve kru`nici k1 (O1; 25 mm)
k2 (O2; r2) taka {to da se dopiraat i k2 (O2; 15 mm), koi se dopiraat
odnadvor. odnatre.
3. Vo kakva zaemna polo`ba se Kru`nicite k1 (O1; 3 cm) i

kru`nicite k1 (O1; 3 cm) i
6.
k2 (O2; 18 mm) se dopiraat odnatre.
k2 (O2; 2 mm), ako to~kite O1 i O2 se
Presmetaj go rastojanieto me|u
sovpa|aat? nivnite centri.
11 POLURAMNINA. AGOL 97
Potseti se! A 1 Na crteòt se ozna~eni prava-

ta p i to~kite A, B, C, D, E i F
Koi od ozna~enite to~ki na crteòt
leàt na pravata p, a koi ne leàt {to ne leàt na nea.
na nea?
M B F
T A
p p
Q N E
C D
Vo kakva zaemna polo`ba se pravata
p i otse~kata MN? Dali otse~kata AB ima zaedni~ka to~ka
[to e to~kata Q za pravata p i so pravata p?
otse~kata MN? Kakva zaemna polo`ba imaat pravata p
i otse~kata EF?
Voo~i deka otse~kata AB nema zaedni~ka to~ka so pravata p, a otse~kata EF ja se~e

pravata p.
Za to~kite A i B velime deka se nao|aat (leàt) na ista strana, a to~kite E i F -

na razli~ni strani od pravata p.
Objasni zo{to to~kite C i D leàt na ista strana od pravata p, a to~kite B i D leàt

na razli~ni strani od nea.
Ima li drugi to~ki koi leàt na ista strana, odnosno na razli~na strana od pravata p?
Moàm da voo~am deka na ista strana od pravata p ima beskone~no

mnogu to~ki.
Zapomni!
Mnoèstvoto od site to~ki vo ramninata {to leàt na ista strna od
dadena prava p, zaedno so to~kite od taa prava, se vika poluramnina. p
Pravata p se vika rab ili grani~na prava na poluramninata.
So pravata p na crteòt se formirani dve poluramnini od koi

ednata e oboena.
M S p
2 Koi od ozna~enite to~ki na crteòt leàt vo
ista poluramnina so to~kata S? K P
T
N L
Y
98 B 3 Nacrtaj dve polupravi OX i OY, kako
na crteòt. II
I
[to imaat zaedni~ko polupravite OX i OY?
Na kolku delovi e podelena ramninata so tie polupravi? O X
Dve polupravi so zaedni~ki po~etok ja razdeluvaat ramninata

na dva dela.
Geometriskata figura formirana od dve polupravi so zaedni~ka po-

~etna to~ka i edniot del od ramninata, opredelen so niv, se vika agol.
Y Y
Na crteòt se pretstaveni dvata agla {to se obrazu-
vani od polupravite OX i OY.
Sekoj od tie agli e sostaven od polupravite i oboeniot
del od ramninata. O X O X
Polupravite OX i OY se vikaat kraci na agolot, a O se vika teme na agolot.

Delot od ramninata {to mu pripa|a na agolot, bez kracite, Y a
{n
se vika vnatre{na oblast (ili kuso oblast) na agolot. t re
a
Vn last
na
Vnatre{nata oblast na agolot se obeleùva so kruèn lak. ob
{
re
Y
vo
To~kite {to £ pripa|aat na vnatre{nata oblast se vikaat O X
ad
N
vnatre{ni to~ki na agolot.
X
O
oblast
Voo~i deka!
Aglite moàt da se ozna~uvaat: B

so golema latinska bukva so koja e ozna~eno temeto na agolot i
α
simbolot pred nea; na primer, O.
O A
so mala bukva od gr~kata azbuka, {to se zapi{uva vo oblasta na agolot;
pokraj α, se upotrebuvaat i bukvite: β (beta), γ (gama), δ (delta) i dr.;
so tri golemi bukvi od latinicata, pri {to bukvata za temeto se pi{uva na sredi-
nata; na primer AOB.
D
4 Na crteòt e pretstaven agol α i se ozna~eni to~ki:
E
O, A, B, C, D, E.
Koi od tie to~ki mu pripa|aat na agolot α? B
C α
Koi od tie to~ki se vnatre{ni za agolot α? O A
5 Nacrtaj agol so teme S i kraci SP i SR i ozna~i go so kruèn lak. Kako }e go zapi-

{e{ so simboli agolot {to go nacrta?
S
6 Imenuvaj go sekoj od 99
aglite na crteòt. β 2
M
P R
V 7 Na crteòt se dadeni: MON so to~kite

N D T
A, B, C, D od negovata oblast i SQT so G F
to~kite E, F, G, H od negovata oblast. C
A B Q
Site to~ki od otse~kata AB leàt vo oblasta na S
MON. Kade leàt otse~kite: BC, BD, AC? O M H E
Otse~kata EF ima to~ki {to pripa|aat na oblasta i to~ki {to ne pripa|aat na oblas-
ta od SQT. Kade pripa|aat to~kite od otse~kite: EG, FH, HE?
Voo~i i zapomni!
Za eden agol velime deka e konveksen ako za koi bilo dve to~ki A i V od negovata
oblast, site to~ki od otse~kata AV £ pripa|aat na taa oblast.
Na crteòt agolot MON e konveksen, a agolot SQT e nekonveksen.
8 Nacrtaj eden konveksen agol α i agol β {to e nekonveksen.
[to e poluramnina; Koja od figurite na crteòt e agol?

{to e agol; Koja od figurite na crteòt e konveksen agol?
{to e vnatre{na oblast na agol; V
T K
koj agol e konveksen.
Zada~i M L
S O A R R
1. Koi od ozna~enite to~ki na crteòt 3. Nacrtaj agol so teme M i kraci MP i

leàt vo ista poluramnina so MN. Imenuvaj go toj agol.
to~kata A?
4. Nacrtaj eden konveksen agol α i eden
A C H agol β {to ne e konveksen.
a
E
B G 5. Kolku agli se obrazuvani so polu-
D F pravite: OA, OB i OC i kru`nite
laci na crteòt?
2. Imenuvaj gi temeto i C V
kracite na agolot na D Imenuvaj gi tie agli.
crteòt. Koi od ozna~e- E
nite to~ki mu pripa|aat V
O A S
na agolot, a koi na
oblasta? O A
100 12 SPOREDUVAWE AGLI. VIDOVI AGLI
Aglite, kako i otse~kite moè da

Potseti se! A se sporeduvaat.
Na crteòt e daden eden agol.
N 1 Raboti spored barawata, voo~i,
zapomni i odgovori.
Na proyirna hartija nacrtaj dva agla,
α = AOB i β = CSD, kako na crte-
òt, a potoa izreì gi.
P M
D
Imenuvaj go toj agol. B
Imenuvaj gi kracite i temeto na
agolot. α β
O A S C
Postavi go edniot izreàn agol vrz drugiot agol, na primer α vrz D B

β, taka {to temeto O da se sovpadne so temeto S, a krakot OA so
krakot SC, kako na crteòt.
β
Vo koja oblast se nao|a krakot OB? α
Krakot OB (od agolot α) leì vo oblasta na agolot β. O≡S A C
Voo~i!
Ima tri mo`nosti za polo`bata na krakot OB od agolot α = AOB vo odnos na agolot
β = CSD, koga α i β se postaveni eden vrz drug.
1) Krakot OB se sovpa|a so 2) Krakot OB se nao|a vo 3) Krakot OB se nao|a vo

krakot OD vnatre{nata oblast na nadvore{nata oblast na
- toga{ velime deka agolot β - toga{ velime agolot β - toga{ velime
aglite α i β se ednakvi deka α e pomal od β. deka α e pogolem od β.
(skladni).
D D B B D
B
β α
β α β
α
O≡S A C O≡S A C O≡S A C
B 2 Razgledaj go agolot AOV na crteòt, razmisli

i odgovori. A O B
[to obrazuvaat kracite na agolot AOB?

Voo~i i zapomni!
101
Agol ~ii{to kraci obrazuvaat edna prava se vika ramen agol.
Koi bilo dva ramni agli se ednakvi.
3 Nacrtaj ramen agol MON, obeleì go so lak i ozna~i to~ki A,B,C, D vo negovata
oblast.
Koi od otse~kite AB, AC, BC i BD celosno leàt vo oblasta na MON?
Dali MON e konveksen ili nekonveksen agol?
C
4 Raboti spored barawata, voo~i, zapomni i odgovori.
Na proyirna hartija nacrtaj ramen agol AOB.

Previtkaj go listot vo temeto O, taka {to kracite
OA i OB da se sovpadnat. Potoa odvitkaj go listot. A O B
Voo~uva{ deka so linijata na previtkuvawe ramniot agol e podelen na dva

skladni, odnosno ednakvi delovi. Sekoj od tie delovi e prav agol.
Voo~i i zapomni!
Agol koj e polovina od ramniot agol se vika prav

agol.
Agolot AOC na crteòt e prav agol. Zapi{i go dru-

giot prav agol.
Voo~i gi pravite agli na tvojot triagolen linijar.
5 Razgledaj go crteòt i postapi spored baraweto. V
Nacrtaj poluprava OA.

Temeto na praviot agol postavi go vo to~kata O, taka {to
eden od kracite na pravoagolniot linijar da se sovpa|a so
polupravata OA.
O A
Po drugiot krak od praviot agol na triagolniot linijar-
povle~i poluprava OB.
Na toj na~in nacrta prav agol AOB. γ
β
6 Izmeri so praviot agol na pravoagolniot linijar koj od
aglite na crteòt e prav agol.
α
7 Razgledaj gi aglite AOB i MPN na crteòt i sporedi gi V

so praviot agol.
Koj od dadenite agli e pomal od praviot agol, a koj e α

pogolem od praviot agol? O A
Voo~i i zapomni! N
102
Agol {to e pomal od praviot agol se vika ostar
agol. β
Agol {to e pogolem od praviot agol, a pomal od
R M
ramniot, se vika tap agol.
8 Proceni koi od aglite na

crteòt se ostri, a koi
α β γ δ
tapi, a potoa proveri so
prav agol od linijarot
dali si procenil to~no.
V
]e prifatime sovpadnatite polupravi
9 Kakva e zaemnata polo`ba na da opredeluvaat dva agla.
dve polupravi OA i OV, ako
to~kata V £ pripa|a na polu- Edniot agol e sostaven od polupra-
pravata OA kako na crteòt? vite (koi{to se sovpa|aat) i ostana-
tiot del od ramninata - toj agol se
A vika poln agol;
O V
drugiot agol e sostaven od polupra-
Dali tie polupravi OA i OV ja delat vite (koi{to se sovpa|aat), a negovata
ramninata na dva dela? oblast e prazno mnoèstvo - toj agol
se vika nulti agol (nula - agol).
10 Na crteòt e pretstaven poln agol AOV i nulti A

agol NPM. O V
Dali polniot agol e konveksen? Obrazloì go
tvojot odgovor. P N M
Koj agol se vika: Koi vidovi agli moè{ da gi pre-

B
ramen agol? prav agol? poznae{ na crteòt? Imenuvaj gi
tie agli. C
ostar agol? tap agol?
Podredi gi po golemina, po~nuvaj-
poln agol? nulti agol? }i od najmaliot, aglite: α, β, γ i δ, O A
ako α e ramen agol, β e prav agol,
γ e ostar agol i δ e tap agol.
Zada~i
1. Koj agol se vika ramen agol? 3. Kakov agol obrazuvaat strelkite na

~asovnikot vo:
2. Kakov agol pretstavuva polovinata a) 14 ~asot; b) 15 ~asot;
od praviot agol? v) 17 ~asot; g) 18 ~asot?
4. Nacrtaj ostar agol AOB i tap agol MPN. 6. Nacrtaj tap agol MON i ostar 103
agol NOP, taka {to MOP da
5. Nacrtaj tri polupravi OA, OB, i OC, bide ramen agol.
taka {to AOB e prav agol i BOC
e ostar agol. Od koj vid e AOC?
13 SOSEDNI, NAPOREDNI I NAKRSNI AGLI
Potseti se! Na crteòt vo „potseti se”, aglite α i β

A imaat zaedni~ko teme O i zaedni~ki
C krak OV.
B
β Dva agla so zaedni~ko teme i eden zaed-
α ni~ki krak, a nemaat zaedni~ki vnatre-
O A {ni to~ki se vikaat sosedni agli.
Na crteòt se aglite α i β.
1 Koi od aglite na crteòt se sosedni agli?
Imenuvaj gi kracite i temiwata na Obrazloì go odgovorot.
aglite α i β.
[to imaat zaedni~ko aglite α i β? B H
D S G
N
A O
C F E
M P
a) b) v)
B 2 Na pravata AS na crteòt e izbrana to~kata O i e povle~ena polupravata OV.
[to imaat zaedni~ko AOB i BOC? V

Kako go vikame takviot par agli?
Kakov agol obrazuvaat kracite OA i OS?
A O S
Moè{ da voo~i{ deka aglite AOV i VOS se sosedni agli i obrazuvaat ramen agol.
Zapomni!
Dva sosedni agli {to obrazuvaat ramen agol se vikaat naporedni agli.
3 Nacrtaj eden ostar agol MPN, a potoa nacrtaj agol NPS naporeden na agolot MPN.
Od koj vid e agolot NPS?
4 Nacrtaj prav agol α, a potoa nacrtaj agol β naporeden na α. Od koj vid e agolot β?
C B
104 V Pravite AS i BD na crteòt se se~at vo
to~kata O. Taka se obrazuvani aglite α, β, γ β
i δ. Kracite OC i OD na agolot γ se prodol- γ α
ènija na kracite OA i OV na agolot α. Za δ
O A
takvi agli velime deka se nakrsni agli.
D
Nakrsni agli se Dva agli {to imaat zaedni~ko teme, a kracite na
i aglite β i δ, edniot agol se prodolènija na kracite od dru-
na crteòt. giot agol niz temeto, se vikaat nakrsni agli.
5 Nacrtaj ostar agol AOV, a potoa nacrtaj agol MON, taka {to tie dva agli da se
nakrsni.
C
G Nacrtaj na hartija ili na karton nakrsni agli kako
na crteòt. Ise~i gi vnimatelno nakrsnite agli i
D
postavi gi eden na drug. ]e voo~i{ deka nakrsnite

agli pri postavuvaweto eden na drug se sovpa|aat.
O
Poradi toa moè{ da kaè{ deka nakrsnite agli B
se skladni (ednakvi). A
Na crteòt AOD = BOC i AOB = COD.
6 Nacrtaj prav agol MPN, a potoa nacrtaj go negoviot nakrsen agol SPR. Od koj vid se
aglite MPS i NPS?

Da prepoznae{ i da objasni{
koi agli se sosedni agli; Dali moàt da bidat sosedni aglite AOV i BCD?
da prepoznae{ i objasni{ koi Aglite AOV i VOS se naporedni agli. Ako AOV
agli se vikaat naporedni agli; e prav, toga{ od koj vid e VOS?
da prepoznae{ i da objasni{ Agolot MPN e tap agol. Od koj vid e nakrsniot
koi agli se nakrsni agli. agol na MPN?
Zada~i
3. Nacrtaj eden tap agol α, a potoa nacr-
1. Imenuvaj gi sosednite taj go negoviot naporeden agol β. Od
C B
agli na crteòt. koj vid e agolot β?
Vnimavaj ima ~e- 4. Za koi dva agli se veli deka se
tiri para sosedni D O A nakrsni?
agli!
1
5. Odredi gi paro- 4 2
2. Koj od aglite na crteòt vite nakrsni 3
e naporeden na agolot α? β α
γ δ agli na crteòt. 5 6
Koi drugi dva agli se 8
naporedni? 7
14 CENTRALEN AGOL. KONSTRUKCIJA NA AGOL 105
Potseti se! A 1 Na crteòt e dadena kru`nica

k so centar O i aglite α i β.
Na crteòt e dadena kru`- V
k C
nica k, centar O i na nea se V
ozna~eni to~kite A i V. β
Na kolku delovi e pode- A D α
O
lena kru`nicata k so to~- k O A
kite A i V?
Kako se vika sekoj od tie dva dela?
Kako se ozna~uva pomaliot od dvata Kade se nao|a temeto na agolot: α; β?
kru`ni laci? Agol ~ie{to teme se nao|a vo centarot
Kako se vika otse~kata AV? na dadena kru`nica se vika centralen
agol.
2 Koj od aglite α, β i γ 3 Kracite na agolot α (na crteòt) ja se~at kru`nica-

na crteòt e centra- ta k vo to~kite A i B.
len agol? Zo{to ago- Zapi{i go kru`niot lak {to go
lot γ ne e centralen? obrazuvaat kracite na agolot α k
V
i leì vo toj agol.

α
β Zapi{i go kru`niot lak {to go
α O A
obrazuvaat kracite na agolot α C
γ O
i ne leì vo toj agol.
Zapomni!
Sekoj centralen agol vo dadena kru`nica opredeluva to~no eden kruèn lak {to
leì vo toj agol.
Za agolot i za lakot velime deka se soodvetni ili si odgovaraat eden na drug.
4 Na crteòt e dadena kru`nica k i centar O i dva centralni agli,

koi{to se skladni.
Zamisli deka agolot α se vrti okolu to~kata O vo nasoka na dvi-

èweto na strelkite na ~asovnikot, s¯ dodeka to~no go pokrie
agolot β.
Kade bi padnala to~kata A, a kade Voo~uvam deka lakot
to~kata V? AV bi se sovpadnal so
So koj lak bi se sovpadnal lakot AV? lakot CD.
Na skladni centralni agli vo ista kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so
106 ednakvi radiusi im odgovaraat skladni kru`ni laci.
Na ist na~in moè{ da voo~i{ deka vaì i obratnoto:
Na skladni laci vo ista kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so ednakvi radiusi im

odgovaraat skladni centralni agli.
5 Centralnite agli α i β na crteòt se skladni.

Kakvi se soodvetnite laci AB i CD?
Tetivata AV mu pripa|a na agolot α, a tetivata CD - na β.

Kako }e zaklu~i{ deka ovie tetivi se skladni (ednakvi)?
Moàm da zamislam deka agolot α, so vrtewe okolu to~kata O, }e se sov-

padne so agolot β. Tetivite AV i CD }e se sovpadnat, t.e. tie se ednakvi.
Vaì op{to!
Na skladni centralni agli vo kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so ednakvi radi-

usi im odgovaraat skladni (t.e. ednakvi) tetivi.
6 Tetivite AV i CD vo kru`nicite k1 i k2, so ednakvi radiusi, se ednakvi.
Dali centralniot agol α e skladen so central-

niot agol β?
Voo~i deka α e pomal od ramniot agol, a β e
pogolem od ramniot agol.
Voo~i deka
Na ednakvi tetivi vo ista kru`nica ili vo razli~ni kru`nici so ednakvi radiusi

im odgovaraat skladni centralni agli samo koga tetivite: ili dvete pripa|aat ili
dvete ne pripa|aat na soodvetnite agli.
B L
7 Na crteòt se dadeni kru`nicite k1 i k2
k1
k2, so ednakvi radiusi. Vo sekoja od A
kru`nicite se ozna~eni tetivi: α δ
AB = 2 cm, CD = 24 mm, KL = 24 mm i C β M γ
MN = 2 cm. Koi od ozna~enite agli se D K
ednakvi me|u sebe? Zo{to? N
Znae{ deka na ednakvi centralni agli vo kru`nici so ednakvi radiusi
B odgovaraat ednakvi kru`ni laci (odnosno tetivi). Toa moè{ da go 107
iskoristi{ da konstruira{ agol, ednakov na daden agol, samo so pomo{
na linijar i {estar . Kako se pravi toa? Vidi ja slednata zada~a.
8 Daden e agolot α = KOL (crt. a). L

Konstruiraj agol ednakov na agolot α.
a)
α
Sledi ja postapkata ~ekor po ~ekor.
O K
Nacrtaj poluprava RT (crt. b). b)

So proizvolen otvor na {estarot, na dadeniot agol a), P T
nacrtaj del od kru`nicata so centar vo to~kata O {to }e gi L
prese~e kracite OK i OL. Taka }e ja dobie{ tetivata AV B
{to odgovara na AOB (crt. v)
v)
So istiot otvor na {estarot, kako pri crt. v, nacrtaj del
α
od kru`nicata so centar vo to~kata R (crt. g).
O A

K
Otvori go {estarot i „zemi go“ so nego rastojanieto AB od
crt. v. N
Zabodi go {ilecot na {estarot vo to~kata M i so drugiot
krak prese~i go prethodno nacrtaniot lak na crt. g; taka g)
}e ja dobie{ to~kata N.
Nacrtaj ja polupravata RY {to minuva niz to~kata N (crt. P M T
d); so toa }e dobie{ TPS = α. S
N
9 Nacrtaj tap agol α, a potoa konstruiraj agol β
ednakov na agolot α. d)
Treba da znae{! P M T
Da objasni{ koj agol se vika centralen Proveri se!
agol;
A N
kakov e odnosot me|u ednakvite cen- Vo kru`nicata k na
tralni agli i soodvetnite kru`ni
crteòt, AB = MN i
laci; O
deka na ednakvi centralni agli odgo- AB > CD.
B M
varaat ednakvi tetivi. Koi od ozna~enite agli
se ednakvi me|u sebe? C D
Zada~i
1. Koj agol se vika centralen agol? 3. Nacrtaj ostar agol α, a potoa konstrui-
raj agol β ednakov so agolot α.
2. Nacrtaj kru`nica k(O; 3 cm) i edna
nejzina tetiva AB = 35 mm. Nacrtaj go
4. Nacrtaj prav agol AOV, a potoa nacrtaj
centralniot agol α vo koj leì teti-
agol MPN ednakov so agolot AOV.
vata AV.
108 15 GRAFI^KO SOBIRAWE I ODZEMAWE NA AGLI
Potseti se! A 1 Dadeni se aglite α i β. Odredi go

grafi~ki nivniot zbir.
Kako }e konstruira{ agol β ednakov
na daden agol α?
Na crteòt e daden agol α i polu-
prava OA. α β
Razgledaj go crteòt i raboti

spored postapkite.
α C
O A B
Konstruiraj agol AOV ednakov na agolot α. β
α
O A
Nacrtaj dva agla α i β i poluprava OA.
So ist otvor na {estarot nacrtaj Od prethodnite aktivnosti moè{e da
kruèn lak na agolot α, na agolot β i na voo~i{ kako grafi~ki (konstruktivno) se
polupravata OA. sobiraat agli.
Konstruiraj agol AOV ednakov na agolot α. So opi{anata postapka dobivme agol
Konstruiraj agol VOS ednakov na agolot β. AOS, koj e ednakov na zbirot od aglite α
i β, t.e. AOS = α + β. Ovaa postapka se
Koja operacija ja izvr{i so aglite α i β?
vika grafi~ko sobirawe ili kon-
Na {to e ednakov agolot AOS? Zapi{i strukcija na zbir na dva agla.
go toa simboli~ki.
2 Nacrtaj ostar agol α i prav agol β, a potoa odredi go grafi~ki nivniot zbir.
B 3 Dadeni se aglite α i β. Odredi ja grafi~ki nivnata razlika.
Razgledaj go crteòt i raboti spored postapkite.

R
N
α β
O M
Nacrtaj tap agol α, ostar agol β i poluprava OM.

So ist otvor na {estarot nacrtaj kru`ni laci na aglite α i β i na polupravata OM.
Konstruiraj agol MON ednakov na agolot α.
Konstruiraj agol NOP ednakov na agolot β taka {to krakot OR da bide vo oblasta na
agolot MON.
Taka go dobi agolot MOR.
109
[to pretstavuva agolot MOR za aglite α i β?
Koja operacija ja izvr{i so aglite α i β?
So opi{anata postapka go dobivme MOR = α - β; so nea e izvr{eno grafi~ko t.e.

konstruktivno odzemawe na aglite α i β.
4 Nacrtaj prav agol α i ostar agol β, a potoa odredi ja grafi~ki nivnata razlika.

C B
Da odredi{ grafi~ki Vo vrska so crteòt zapi{i
zbir na dva agla; simboli~ki:
razlika na dva agla. [to pretstavuva agolot AOS
O A
za aglite AOV i VOS?
[to pretstavuva agolot AOV za aglite AOS i SOV?
Zada~i
1. Nacrtaj dva ostri agli α i β i kon- 4. Nacrtaj eden tap agol α i eden ostar
agol β i konstruiraj ja nivnata razlika.
struiraj go nivniot zbir.
2. Nacrtaj ostar agol α i konstruiraj go 5. Nacrtaj tap agol α i prav agol β i kon-
struiraj ja nivnata razlika.
agolot 2α (2α = α + α).
6. Nacrtaj ostar agol α i ostar agol β, β e

3. Nacrtaj tri ostri agli α, β i γ, a potoa pomal od α, a potoa konstruiraj go
konstruiraj go agolot α + β + γ.
agolot 2α − β.
Obidi se!
Kolku agli (ozna~eni so lak)

ima na crteòt? C
Koi parovi agli se sosedni? B
To~kata O leì na pravata AE. D
Koi parovi agli se naporedni?
A O E
110 16 MEREWE AGLI. AGLOMER
I aglite moàt da se sporeduvaat

Potseti se! A i, spored toa, moàt da se merat.
So koja naprava se meri dolìnata na
otse~kata? Na crteòt, lacite
1
A V AB, BC i CD se
skladni.
Kakvi se me|u sebe
centralnite agli α, β
Nabroj (barem tri) merni edinici za i γ?
dolìna.
Agolot AOD e zbir od aglite α, β i γ,
Nacrtaj agol α i agol β {to e pogolem koi{to se skladni me|u sebe. Kolku
od α. pati agolot α se sodrì vo agolot AOD?
Kakvi se me|u sebe dva centralni agli
~ii{to soodvetni laci ima se skladni? Se veli i: merniot broj na agolot AOD
vo odnos na agolot α e 3.
2 Lacite AB, BC, CD, DE i EF na crte- 3 Razgledaj go ramniot agol AOV i

òt se skladni. Koj e merniot broj na soodvetniot lak - polukru`nicata na
agolot: a) AOF; b) AOC vo odnos na crteòt.
agolot α?
Voo~i deka polukru`nicata e podelena na 180 delovi.

Koj del od ramniot agol e centralniot agol {to mu soodvetstvuva na eden 180-ti del
od polukru`nicata?
Agolot koj{to e 180-ti del od ramniot agol se zema za osnovna edinica za merewe
agli.
Negovata golemina se vika agolen stepen ili kuso stepen. Se ozna~uva: 1o; se ~ita
"eden stepen#.
Voo~iv deka: ako ramen agol Kolku stepeni ima ramniot agol?
4
se podeli na 180 dela, se do- Kolku stepeni ima praviot agol?
biva agol so golemina od 1o.
Napravata za merewe agli se vika
B aglomer. 111
Aglomerot e prikaàn na crteòt.
Aglomerot moè da bide napraven od tenka me-
talna plo~ka, od karton ili od plastika.
Toj ima forma na polukrug koj e podelen na 180 0
ednakvi delovi i sekoj del ozna~uva eden ste-

pen.
Na skalata se ozna~eni broevi od 0 do 180, a centarot na polukru`nicata e
ozna~en so O.
S
5 Razgledaj go crteòt na koj e prikaàno mere-
weto na agolot VAS i odgovori:
Kade e postavena to~kata O od aglomerot?
Kade leì krakot AV od agolot VAS? A
Pro~itaj na aglomerot kolku stepeni ima 0 V
VAS.
6 Kolku stepeni ima sekoj od aglite na crteòt?
S K
V A M N
0 0
a) b)
7 So pomo{ na aglomer, nacrtaj

MPN = 105o. R M
Nacrtaj poluprava RM so po-

~etna to~ka R.
Postavi go aglomerot taka {to

to~kata O da se sovpadne so
po~etnata to~ka R na polu- N
pravata RM.
P M
Ozna~i to~ka N na mestoto ka- 0 R M
de {to skalata na aglomerot
pokaùva 105o.
Povle~i poluprava PN. Na toj na~in so pomo{ na aglomer, nacrta MPN = 105o.
112 8 So pomo{ na aglomer nacrtaj agol od: a) 48o; b) 115o;
Pomali edinici od stepenot za merewe agli se agolna minuta ili kuso minu-
V ta (se ozna~uva 1’) i agolna sekunda ili kuso sekunda (se ozna~uva 1’’). Eden
stepen ima {eeset minuti, a edna minuta {eeset sekundi.
1o = 60’; 1’ = 60’’; 1o = 60 ⋅ 60’’ = 3 600’’.
Ako daden agol α ima 25 stepeni, 38 minuti i 42 sekundi, toa se zapi{uva vaka:
α = 25o 28’ 42’’.
9 Pretvori gi vo minuti: a) 5o; b) 12o 45’; v) 45o 15’.
a) 5o = 5 ⋅ 60’ = 300’.
10 Pretvori gi vo sekundi: a) 4o; b) 10o 15’; v) 20o 20’ 20’’.
Treba da znae{!
Proveri se!
Koja e osnovnata edinica za merewe
golemina na agol;
Od koj vid e agolot {to ima 90o?
koi se pomali edinici od stepen;
Od koj vid e agolot {to ima 124o?
{to e agolen stepen;
Pretvori vo minuti 35o 17’.
kolku minuti ima 1o;
Pretvori vo sekundi 15o 2’ 13’’.
kolku sekundi ima 1’.
Zada~i
D C
Kolku stepeni ima sekoj od aglite: M
1.
VOS, BOD, COD, BOM i MON na
crteòt?
2. Izmeri gi aglite α i β na crteòt. N B

O
α β
3. Nacrtaj agol od: a) 47o; b) 126o. 5. Podredi gi po golemina, po~nuvaj}i

od najmaliot, aglite: α = 71o 35’;
4. Pretstavi gi vo minuti: β = 62o 58’ 30’’; γ = 96o 45’;
a) 25o; b) 30o 15’. δ = 84o 35’ 40’’.
17 ARITMETI^KI OPERACII SO AGLI 113
Potseti se!
A 1 Presmetaj go zbirot na aglite
Osnovna edinica za merewe agli e α = 85o 36’ 25’’ i β = 32o 12’ 20’’.
stepen.
Voo~i ja postapkata pri re{avaweto.
Pomali edinici od stepenot se minu-
ta i sekunda. 1. Soberi gi sekundite: 25’’ + 20’’ = 45’’
1o = 60’; 1’ = 60’’; 1o = 3 600’’. 2. Soberi gi minutite: 36’ + 12’ = 48’
Pretvori gi vo stepeni: 3. Soberi gi stepenite: 85o + 32o = 117o
a) 120’; b) 180’.
85o 36’ 25’’
Pretvori gi vo stepeni i minuti:
a) 86’; b) 145’. + 32o 12’ 20’’
α + β = 117o 48’ 45’’.
117o 48’ 45’’
2 Presmetaj go zbirot na aglite α = 48o 32’ 15’’ i β = 60o 8’ 20’’.
3 Presmetaj ja razlikata na aglite α = 78o 38’ 42’’ i β = 26o 15’ 18’’.
Voo~i ja postapkata.
1. Odzemi gi sekundite: 42’’ - 18’’ = 24’’ 78o 38’ 42’’

2. Odzemi gi minutite: 38’ - 15’ = 23’ - 26o 15’ 18’’
α - β = 52o 23’ 24’’.
3. Odzemi gi stepenite: 78o - 26o = 52o 52o 23’ 24’’
1. 30’’ + 50’’ = 80’’ = 1’ + 20’’ 84o 36’ 30’’

2. 36’ + 42’ + 1’ = 79’ = 1o + 19’ + 35o 42’ 50’’
3. 84o + 35o + 1o = 120o 120o 19’ 20’’ α + β = 120o 19’ 20’’.

B 7
1. 18’’ < 35’’. Od 25’ odzemame 1’; 1’ = 60’’; 18’’ + 60’’ = 78’’; 78’’ - 35’’ = 43’’
2. 24’ < 36’. Od 90o odzemame 1o; 1o = 60’; 24’ + 60’ = 84’; 84’ - 36’ = 48’
3. 89o - 28o = 61o
90o 25’ 18’’

- 28o 36’ 35’’
61o 48’ 43’’ α - β = 61o 48’ 43’’.
9 Presmetaj ja razlikata na aglite α = 88o 24’ i β = 25o 38’ 40’’.
1. 1’ = 60’’; 60’’ − 40’’ = 20’’ 88o 24’

2. 1o =60’; 83’ − 38’ = 45’ - 25o 38’ 40’’
3. 87o - 25o = 62o 62o 45’ 20’’ α - β = 62o 45’ 20’’.
10 Presmetaj gi razlikite: a) 90o - 35o 42’; b) 180o - 65o 25’ 35’’.
ZA ONIE [TO SAKAAT DA ZNAAT POVE]E
1 Presmetaj 4α , ako α = 28o 32’ 24’’.
1. 4 ⋅ 24’’ = 96’’ = 1’ + 36’’ 4 ⋅ 28o 32’ 24’’ = 114o 9’ 36’’

2. 4 ⋅ 32’ + 1’ = 128’ + 1’ = 129’ = 2o + 9’
4α = 114o 9’ 36’’.
3. 4 ⋅ 28o + 2o = 112o + 2o = 114o
2 Presmetaj 5α , ako α = 20o 18’ 28’’.

3 Presmetaj α : 6, ako α = 76o 32’ 42’’. 115
76o 32’ 42’’ : 6 = 12o 45’ 27’’

- 72o
4o 32’ = 272’ 4o 32’ = 4 ⋅ 60’ + 32’ = 272’
- 270’
2’ 42’’ = 162’’ 2’ 42’’ = 2 ⋅ 60’’ + 42’’ = 162’’
- 162’’
0
4 Koj agol e 4 pati pomal od agolot α = 75o 34’ 20’’?
Treba da znae{!
Proveri se!
Agli se sobiraat taka {to po red }e se sobiraat sekun-
dite, odnosno minutite, odnosno stepenite;
Presmetaj α + β i α − β,
da sobira{ agli koga zbirot na sekundite, odnosno
ako α = 68o 45’ 22’’ i
minutite e pogolem od 60;
β = 30o 25’ 48’’.
agli se odzemaat taka {to po red }e se odzemaat sekun-
dite, odnosno minutite, odnosno stepenite;
da odzema{ agli koga brojot na minutite ili na
sekundite vo namalenikot e pomal od istiot broj vo
namalitelot.
Zada~i
4. Presmetaj go agolot β koj{to so agolot α
1. Presmetaj α + β i α - β, ako dava zbir od 180o, ako α e:
α = 88o 26’ 32’’ i β = 25o 10’ 20’’.
a) α = 78o 30’; b) α = 65o 35’ 25’’.
2. Presmetaj α + β i α - β, ako Obidi se!

α = 76o 32’ 42’’ i β = 40o 38’ 50’’.
Na crteòt e nacrtan
agol od 19o. 19o
3. Presmetaj go agolot β koj{to so agolot α
dava zbir od 90o, ako α e: Kako moè bez aglomer, a samo so
{estar i linijar, da se konstruira agol
a) α = 36o 40’; b) α = 42o 42’ 42’’.
od 1o?
116 18 ZAEMNO NORMALNI PRAVI.
RASTOJANIE OD TO^KA DO PRAVA
Potseti se!
A 1 Na crteòt se dadeni pravite m i
a n. Razgledaj go crteòt i odgovori
na pra{awata:
b n
R
Pravite a i b na crteòt se se~at. β α m

Tie imaat samo edna zaedni~ka
to~ka. Koja e taa to~ka?
Kakva zaemna polo`ba imaat pravite m i n?
Kakov agol formiraat aglite α i β?
Zapomni! Ako α e prav agol, kakov e agolot β?
Za dve pravi {to se se~at i obrazuvaat pravi Da zapomnam! Pravite m i

agli se veli deka se zaemno normalni pravi n se se~at i obrazuvaat
ili deka ednata prava e normala na drugata pravi agli. Tie se zaemno
prava. Toa simboli~ki se zapi{uva: m ⊥ n. normalni pravi.
2 Nacrtaj prava p i ozna~i to~ka A {to ne leì na taa prava. Nacrtaj prava s {to
minuva niz to~kata A i e normalna na pravata p.
M
B 3 Odredi go najkratkoto rastojanie od to~kata
M do pravata p na crteòt.
Razgledaj go crteòt i postapi spored

barawata. p
Izmeri gi rastojanijata MA, MB, MC, MD A B C D E
i ME i sporedi gi.
Koe od navedenite rastoja-
Da zapomnam! Moàm da zaklu-
nija e najmalo?
~am deka najmalo e rastojani-
Vo kakva zaemna polo`ba eto MC, a toa e dolìnata na
se pravata p i pravata MC?
otse~kata {to e normalna na
pravata p.
Zapomni!
Pod rastojanie od to~ka M do prava p se podrazbira „najkusoto” rastojanie.

Rastojanieto od to~kata M do pravata p go merime po normalata povle~ena niz to~kata
M kon pravata p.
Rastojanie na to~kata M do pravata p e dolìnata na otse~kata MC, kade {to C e
prese~nata to~ka na normalata i pravata p.
A
4 Odredi go rastojanieto od to~kata A do pravata a na crte- 117
òt. Razgledaj go crteòt a) i raboti spored postapkata.
Nacrtaj prava b koja minuva niz to~kata A i e normalna a

na pravata a (koristej}i go praviot agol na tvojot A
triagolen linijar).
Ozna~i ja prese~nata to~ka B na pravite a i b. b
Dolìnata na otse~kata AB e rastojanieto od to~kata A a)

do pravata a. Vo slu~ajov AB = 27 mm. a V
R
5 Koja od otse~kite na crteòt e rastojanie od
to~kata P do pravata a?
Izmeri go rastojanieto od to~kata P do pra-
vata a. a
A B C D
6 Nacrtaj prava a i ozna~i to~ka A {to e na rastojanie 3 cm od taa prava.
Treba da znae{!
Proveri se!
Za koi dve pravi se
veli deka se zaemno Kaj edno selo minuva reka, oddale~ena od nego. Na rekata
normalni; treba da se postavi most taka {to da bide najblisku do
seloto.
da odredi{ rasto-
janie od to~ka do Objasni, spored toa {to u~e{e, kako }e go odredi{ mestoto
prava. kade {to treba da bide postaven mostot na rekata.
Zada~i
1. [to e rastojanie od to~ka do prava? 4. Nacrtaj prava p i ozna~i to~ka P {to

e na rastojanie 2 cm od pravata p.
2. Nacrtaj prava m i ozna~i to~ka M {to
ne leì na taa prava.
Odredi go rastojanieto od to~kata M
5. Nacrtaj prava p i na nea ozna~i to~ka
do pravata m. M. Niz to~kata M povle~i prava q,
normalna na p.
3. Odredi go rastojanieto od to~kata A
do pravata c na crteòt.
A
S
c V
D
118 19 SIMETRALA NA OTSE^KA. SIMETRALA NA AGOL
Potseti se! A 1 Dadena e otse~kata AV. Niz

nejzinata sredna to~ka O po-
A M V
vle~i prava s {to e normalna
To~kata M e sredna to~ka na otse~- na otse~kata AV.
kata AB = 3 cm.
Odredi gi AM i MB. s
Pravite a i b na crteòt a b A O V
se zaemno normalni.
α
Od koj vid e agolot α?
Nacrtaj otse~ka AB.
Odredi ja srednata to~ka O na
otse~kata AB.
Niz to~kata O povle~i prava s normalna na AB.
Na kakvi delovi pravata s ja deli otse~kata AB?

Vo kakva zaemna polo`ba se pravata s i otse~kata AB?
Voo~i i zapomni!
Pravata s {to ja prepolovuva otse~kata AB i e normal-
na na nea vika simetrala na otse~kata AB.
m n s
2 Koja od pravite na crteòt e simetrala na otse~kata MN?
M R N
3 Nacrtaj otse~ka CD i potoa nacrtaj ja nejzinata simetrala s.
B
B 4 Na crteòt e daden AOB = 68o i vo negovata oblast e
povle~ena poluprava OC taka {to AOC = 34o.
C
Razgledaj go crteòt i odgovori na pra{aweto.
Kolku stepeni ima COB?
O A
Na kakvi delovi polupravata OC go deli agolot AOB?
Zaklu~iv! Polupravata OC go Zapomni!

deli agolot AOB na dva ednakvi
dela. AOB = 68o, Polupravata {to go deli eden agol na
AOC = 34o i COB = 34o. dva ednakvi agli se vika simetrala
na toj agol.
Proveri, koja od polupravite: OM, ON i OP na B
5
P
119
crteòt e simetrala na agolot AOB.
N
6 Nacrtaj agol od 56o i so pomo{ na aglomer M
povle~i ja negovata simetrala. O A
Treba da znae{!
Proveri se!
Da objasni{: {to e simetrala na otse~-
ka i {to e simetrala na agol; Nacrtaj otse~ka EF = 48 mm kako na
da nacrta{: simetrala na dadena crteòt, a potoa nacrtaj ja nejzinata
otse~ka i simetrala na daden agol. simetrala.
Nacrtaj AOV = 100o i potoa povle~i
ja negovata simetrala.
To~no po
simetrala! Kolku simetrali moè da se povle~at:
na dadena otse~ka; na daden agol?
Zada~i
1. Simetralata s ja se~e otse~kata 5. Polupravata OP e simetrala na

AB = 5 cm vo to~kata M. MON = 84o.
Presmetaj go AM. Kolku stepeni ima MOP?
2. Simetralata s ja se~e otse~kata MN

vo to~kata P, taka {to MP = 35 mm.
Presmetaj ja dolìnata na otse~kata MN.
6. Polupravata OC e simetrala na
AOB.
Presmetaj go AOB, ako AOC = 35o.
3. Nacrtaj otse~ka AB = 5 cm, a potoa
nacrtaj ja nejzinata simetrala.
7. Nacrtaj agol α = 76o i povle~i ja

Nacrtaj iskr{ena linija od dve otse~- negovata simetrala.
4
ki AB i BC. Nacrtaj gi simetralite na
otse~kite AB i BC.
120 20 KOMPLEMENTNI I SUPLEMENTNI AGLI
Potseti se!
A 1 Koi od parovite agli imaat zbir 90o?
Na crteòt e konstruiran zbirot a) α = 35o i β = 55o;
na aglite α = 40o i β = 50o. b) α = 26o i β = 46o;
v) α = 48o i β = 52o.
α = 40o
β
Zapomni!
α
Za dva agla ~ij zbir iznesuva 90o se veli
β= 50o deka se komplementni agli.
Kolkav agol e zbirot na aglite α

i β?
2 Dali aglite α i β se komplementni, ako:
Kolku stepeni ima praviot agol?
a) α = 25o i β = 65o;
Kolku stepeni ima α + β?
b) α = 23o i β = 77o;
v) α = 44o i β = 46o?
3 Ako α = 32o, toga{ kolku iznesuva negoviot komplementen agol β?
B 4 Izmeri gi aglite α i β i presmetaj go nivniot zbir.
α β
Razgledaj go crteòt i odgovori na pra{awata. S
Kakov agol e zbirot na aglite α i β?
Kolku stepeni ima ramniot agol?
β α
Kolku stepeni ima AOV, koj{to e zbir od
aglite α i β? A O V
Voo~iv! Zbirot na aglite α i β e 180o, t.e. nivniot zbir pretstavuva

ramen agol.
Zapomni!
121
Za dva agli ~ij{to zbir iznesuva 180o se veli deka se suplementni agli.
5 Koi od aglite α i β se suplementni:
α = 65o i β = 115o; α = 108o i β = 72o; α = 125o i β = 65o?
6 Ako α = 75o, toga{ kolku iznesuva negoviot suplementen agol β?
Treba da znae{!
Proveri se!
Za koi dva agla velime deka se kom-
plementni? Neka AOV = 62o. Koj od aglite: α = 38o;
Za koi dva agla velime deka se β = 118o; γ = 28o e:
suplementni? komplementen so agolot AOV;
suplementen so agolot AOV?
Zada~i
1. Proveri dali aglite α i β se komple- 4. Proveri dali se suplementni aglite α

mentni, ako: i β, ako:
a) α = 48o iβ= 52o; a) α = 105o i β = 65o;
b) α = 32o iβ= 58o; b) α = 128o i β = 52o;
v) α = 66o i β = 24o. v) α = 46o i β = 134o.
2. Presmetaj go komplementniot agol na 5. Presmetaj go suplementniot agol na

agolot α = 39o. agolot α = 76o.
3. Nacrtaj eden ostar agol, a potoa kon- 6. Nacrtaj tap agol, a potoa konstruiraj go
struiraj go negoviot komplementen agol. negoviot suplementen agol.
122 21 MNOGUAGOLNIK
Potseti se!
A 1 Na crteòt se dadeni zatvoreni
iskr{eni linii KLMNP i ABCDE.
Na crteòt se dadeni tri iskr- Razgledaj go crteòt i odgovori na
{eni linii. pra{awata.
P D
M
E
a) b) v) C
Iskr{enata linija pod a) e otvorena, K L

a pod b) i v) e zatvorena. A B
Stranite AB i BC na iskr{enata N
linija ABCDE se sosedni. Tie imaat Koi strani na iskr{enata linija KLMNP
zaedni~ko teme B. ja se~at stranata KL?
D Dali stranite {to ja se~at stranata KL se
nejzini sosedni strani?
E
Ima li nesosedni strani vo iskr{enata
C
linija ABCDE {to se se~at?
A B
Koi od stranite na iskr{enata
linija ABCDE ne se sosedni so
Navistina vo iskr{enata linija ABCDE
stranata AB?
nema nesosedni strani koi se se~at.
Zatvorena iskr{ena linija vo koja
nema nesosedni strani {to se
se~at se vika poligonalna linija.
2 Nacrtaj poligonalna linija DEFGH.
D E
B 3 Razgledaj ja poligonalnata linija ABCDEF
na crteòt.
Na kolku delovi poligonalnata linija ja C F
razdeluva ramninata?
Oboeniot del se vika vnatre{en del ili
vnatre{na oblast na poligonalnata linija. B A
Poligonalnata linija i nejzinata

vnatre{na oblast obrazuvaat edna
geometriska figura.
Zapomni!
123
Geometriskata figura obrazuvana od edna poligonalna linija i nejzinata
vnatre{na oblast se vika mnoguagolnik.
4 Koja od figurite na crteìte e mnoguagolnik?
a) b) v)
5 Na crteòt e daden mnoguagolnikot ABCDE.

D
To~kite: A, B, C, D i E se temiwa na mnoguagolnikot.

Temiwata A i B se sosedni temiwa - leàt na ista
strana. E C
Koi temiwa se sosedni so temeto D?
Koi temiwa ne se sosedni na temeto C?
Otse~kite: AB, BC, CD, DE i EA se vikaat strani na A B
mnoguagolnikot ABCDE.
Za koi strani na mnoguagolnikot ABCDE temeto B e zaedni~ko teme?
Stranite AB i BC imaat zaedni~ko teme B. Tie se vikat sosedni strani.
N
6 Koi strani na mnoguagolnikot KLMNP se sosedni
strani na stranata MN?
P
M
7 Koi strani na mnoguagolnikot KLMNP ne se sosedni
strani na stranata KL?
K L
8 Razgledaj go mnoguagolnikot KLMNP.
So koi polupravi e obrazuvan agolot KLM?

Kolku agli obrazuvaat polupravite, na koi leàt stranite na mnoguagolnikot
KLMNP, vo negovata vnatre{na oblast?
Voo~i i zapomni!
124
Aglite: KLM, LMN, MNP, NPK i PKL se agli na mnoguagolnikot.
9 Nacrtaj mnoguagolnik ABCD i ozna~i gi negovite agli so α, β, γ i δ.
Treba da znae{!
Proveri se!
[to e poligonalna linija; Zo{to iskr{enata E C

koja geometriska figura se vika linija na crteòt ne
mnoguagolnik; e poligonalna linija?
{to e teme, {to e strana i {to e Koi strani na
agol na mnoguagolnik; iskr{enata linija
koi se sosedni temiwa, a koi se ABCDE ne se sosedni
na stranata CD? A B
nesosedni temiwa kaj mnoguagolnik;
koi se sosedni strani, a koi se
D
nesosedni strani kaj mnoguagolnik.
Zada~i
4. Koi od temiwata D
na mnoguagolni-
Koja od iskr{enite linii e poligo- kot ABCDE ne se E C
1. sosedni so teme-
nalna linija?
to D?
A B
5. Koi strani na mno- N

guagolnikot KLMNP,
P
na crteòt, se
a) b) sosedni na stranata M
MN?
2. Koja od geometriskite figuri na K L
crteòt e mnoguagolnik?
Pomogni mu na gradinarot!
a) b) v) Eden gradinar dobil zada~a da posadi

12 sadnici vo 6 reda, po 4 sadnici vo
sekoj red.
3. Nacrtaj mnoguagolnik ABCD. ]e moè li gradinarot da ja izvr{i
zada~ata?
22 NEKOI VIDOVI MNOGUAGOLNICI 125
Potseti se!
A 1 Na crteìte a) i b) se dadeni
dva mnoguagolnika i po nekolku
Kako se vika geometriskata figura otse~ki ~ii{to krajni to~ki
{to e obrazuvana od edna poligo- pripa|aat na mnoguagolnicite.
nalna linija i nejzinata vnatre{na
oblast? Razgledaj gi crteìte i odgovori na
To~kite D, E i G leàt na mnogua- pra{awata.
golnikot ABCD. Y S
D M H R
V
H C G T
E F X
G O T U
A B F
a) b)
U{te koi od ozna~enite to~ki leàt
na mnoguagolnikot ABCD?
Kade leàt site to~ki od otse~kite FG,
Koi od ozna~enite to~ki ne leàt HT i XY?
na mnoguagolnikot ABCD?
Dali site to~ki od otse~kite: OR, ST i
UV leàt vo mnoguagolnikot pod b)?
Voo~i!
Vo mnoguagolnikot pod a) site to~ki na otse~kite ~ii{to krajni to~ki leàt na mno-
guagolnikot, se to~ki od toj mnoguagolnik. Za takvite mnogagolnici se veli deka se
konveksni.
Vo mnoguagolnikot pod b) nekoi to~ki od otse~kite ~ii{to krajni to~ki leàt na
mnoguagolnikot, ne mu pripa|aat na mnoguagolnikot. Za toj mnoguagolnik se veli deka
e nekonveksen.
2 Koi od mnoguagolnicite v)
a) g)
na crteòt se konveksni? b)
3 Nacrtaj eden konveksen i eden nekonveksen mnoguagolnik.
Potseti se! D
Razgledaj go mnoguagolnikot ABCDE na crteòt.

To~kite: A, B,C, D i E se temiwa, otse~kite AB, E C
BC, CD, DE i EA se strani na mnoguagolnikot.
Aglite: ABC, BCD, CDE, DEA i EAB se agli na
mnoguagolnikot. A B
N
126 B
4 Razgledaj gi mnoguagol- C G
nicite na crteòt i
odgovori na pra{awata. H P M
Kolku agli, temiwa i strani ima sekoj od
tie mnoguagolnici? F
Kako se vika mnoguagolnikot AVS? E K L
A B
Zapomni!
Spored brojot na aglite (temiwata ili strani- Da, toj ima tri agli i se
te) mnoguagolnikot moè da bide: vika triagolnik..
triagolnik -mnoguagolnik so tri agli (temiwa i strani);

~etiriagolnik -mnoguagolnik so ~etiri agli (temiwa i strani);
petagolnik -mnoguagolnik so pet agli (temiwa i strani).
5 Koj mnoguagolnik se vika {estagolnik?

a) b)
6 Nacrtaj mnoguagolnik so sedum strani.
Kako se vika takviot mnoguagolnik?
7 Odredi go vidot na sekoj od mnoguagol- v)

nicite na crteòt.
Natamu, pod mnoguagolnik }e podrazbirame konveksen mnoguagolnik, ako ne e re~e-

no poinaku.
Treba da znae{! D
Proveri se!
Koj mnoguagolnik se vika konvek-
sen; Zo{to mnoguagolnikot
koj mnoguagolnik se vika nekon- ABCD na crteòt e
veksen; nekonveksen?
C
kako se delat mnoguagolnicite Kako se vika mnoguagol-
spored brojot na aglite (temiwa- nikot {to ima 8 strani?
ta, stranite). A B
Zada~i
2. Nacrtaj petagolnik ABCDE.

1. Koj mnoguagolnik se vika konveksen
mnoguagolnik? Koi temiwa se sosedni na temeto B?
Koi strani ne se sosedni na strana-
ta BC?
3. Koi od ozna~enite to~ki na 4. Ozna~i pet to~ki A, B, C, D i E kako 127
crteòt leàt na mnoguagol- na crteòt, a potoa nacrtaj petagol-
nikot ABCD? nik ABCDE koj e nekonveksen.
D E D
C
C
N E
G H
F
A M B A B
23 PERIMETAR NA MNOGUAGOLNIK
Potseti se!
C A 1 Razgledaj go mnoguagolnikot
ABCD na crteòt. Na nego se da-
deni dolìnite na otse~kite od
koi e sostavena poligonalnata
linija na mnoguagolnikot.
A V C
Presmetaj go perimetarot na triagol- 4 cm
D
nikot AVS. 3 cm
Presmetaj go perimetarot na kvadrat
so strana a = 5 cm. 2 cm
A 4 cm B
Presmetaj go perimetarot na poligonalnata linija ABCD.
Perimetarot na poligonalnata linija {to go formira mnoguagolnikot se vika peri-

metar na mnoguagolnikot i se ozna~uva so L.
Voo~i!
Perimetarot na mnoguagolnikot ABCDE na crteòt e: L = AB + BC + CD + DA;
L = 4 + 3 + 4 + 2 = 13 cm, t.e. L = 13 cm.
S
2 Presmetaj go perimetarot na mnoguagolnikot ABCDE, ako:
AB = 4 cm, BC = 25 mm, CD = 3 cm, DE = 35 mm i EA = 3 cm.
b a
B 3 Presmetaj go perimetarot na triagolnikot AVS na

crteòt ako: a = 28 mm, b = 32 mm i c = 40 mm.
A c V
128 Zapomni! L = AB + BC + CA, t.e. L = a + b + c.
4 Presmetaj ja stranata a na triagolnikot AVS, ako se dadeni:

a) L = 22 cm, b = 9 cm i c = 6 cm; b) L = 30 cm, b = 12 cm i c = 8 cm;
Sledi go re{enieto: Potseti se!
a) L = a + b + c; 22 = a + 9 + 6; 22 = a + 15, Koj triagolnik se vika ramno-

a = 22 - 15; a = 7 cm. krak triagolnik?
Re{i ja zada~ata pod b).
5 Presmetaj go perimetarot na ramnokrak triagolnik ABC so osnova AB = a = 4 cm i

kraci AC = BC = b = 3 cm.
Voo~i ja postapkata: C
L = AB + BC + AC, L = a + b + c; L = a + b + b, t.e. b a
L = a + 2 ⋅ b; L = 4 + 2 ⋅ 3 = 4 + 6 = 10 cm, t.e. L = 10 cm.
6 Presmetaj go perimetarot na ramnokrak triagolnik A c B

so osnova a = 8 cm i krak b = 6 cm.
7 Presmetaj ja osnovata a na ramnokrak triagolnik, ako se dadeni:

a) perimetarot L = 23 cm i krakot b = 7 cm;
b) perimetarot L = 30 cm i krakot b = 9 cm.
Sledi go re{enieto na a)!
Zapomni

L = a + b + b, L = a + 2 ⋅ b 23 = a + 2 ⋅ 7; 23 = a + 14; a = 23 - 14; a = 9 cm;
F
8 ΔAVS e ramnostran triagolnik so strana a = 5 cm.
a a
Presmetaj go perimetarot na ΔAVS.
D a E
Sledi go re{enieto:
129
Zapomni
L = AB + BC + CA, L = a + a + a,

L=3⋅a L = 3 ⋅ 5; L = 15 cm.
Presmetaj go perimetarot na ramnostran triagolnik so strana a = 8 cm.
9 Presmetaj ja stranata na ramno-

Sledi go re{enieto:
stran triagolnik so perimetar:
a) L = 18 cm; b) L = 36 cm. L = 3 ⋅ a; 18 = 3 ⋅ a; a = 18 : 3; a = 6 cm.
Treba da znae{!
Proveri se!
[to e perimetar na mnoguagolnik;

Presmetaj go perimetarot na ram-
da presmeta{ perimetar na mnoguagolnik;
nokrak triagolnik so osnova a = 4 cm
da presmeta{ perimetar na triagolnik; i krak b = 5 cm.
da presmeta{ edna strana na mnoguagol- Presmetaj ja stranata a na ΔAVS, ako
nik, ako e daden perimetarot i drugite L = 24 cm, b = 7 cm i c = 9 cm.
negovi strani.
Zada~i
Presmetaj go perimetarot na mnogu-

1. 6. Ramnokrak triagolnik so osnova a = 12
agolnikot ABCD, ako: AB = 3 cm, cm ima perimetar L = 32 cm. Presmetaj
BC = 34 mm, CD = 46 mm i DA = 5 cm. go krakot na toj triagolnik.
2. Presmetaj go perimetarot na ΔAVS, 7. Presmetaj go perimetarot na ramnostran

ako: a = 8 cm, b = 12 cm i c = 9 cm. triagolnik so strana a = 18 cm.
3. Presmetaj ja stranata a na ΔAVS, ako:

L = 42 cm, b = 12 cm i c = 15 cm. 8. Ramnostran triagolnik ima perimetar
L = 27 cm. Presmetaj ja stranata na toj
triagolnik.
4. Presmetaj go perimetarot na ramno-
krak triagolnik so osnova a = 8 cm i
krak b = 11 cm. 9. Dolìnite na ~etiri strani od eden
petagolnik se: 32 mm, 25 mm, 28 mm i
5. Perimetarot na eden ramnokrak tria- 35 mm, a perimetarot mu e L = 150 mm.
golnik e 34 cm. Presmetaj ja osnovata a Presmetaj ja doìnata na pettata
na toj triagolnik, ako krakot b = 12 cm. strana.
130 24 UÊ[E ZAPROVERI
GEOMETRISKI FIGURI VO RAMNINA.
GO SVOETO ZNAEWE
1. Nacrtaj prava p i prava q, i ozna~i
9. Imenuvaj gi site
to~ki A, B i C {to leàt na pravata agli ozna~eni so
p i to~ki C, D i E {to leàt na pravata q. lak, na crteòt. Koi
Zapi{i so simbolite ∈ i ∉ koi od tie vidovi agli prepozna-
to~ki pripa|aat, a koi ne pripa|aat na va{ me|u niv?
pravata p, odnosno na pravata q.
2. Dali se kolinearni to~kite A, B i C,

ako AB = 4 cm, BC = 76 mm i 10. Nacrtaj agol α = AOB,
CA = 36 mm? kako na crteòt. Potoa,
nacrtaj agol β {to e naporeden
3. [to e otse~ka? so AOB.
4. Nacrtaj dve otse~ki, a i b, kako na 11. Nacrtaj tap agol α, a potoa kon-
crteòt. struiraj agol β ednakov so agolot α.
a b
Potoa konstruiraj ja otse~kata: 12. Nacrtaj ostar agol α i prav agol β.

a) a + b; b) a - b. Potoa, konstruiraj gi aglite α + β i
α - β.
5. Odredi koi od iskr{enite linii na
crteòt se poligonalni.
objasni zo{to drugite iskr{eni linii ne 13. Od koj vid e agolot {to ima 90o 35'?
se poligonalni. Pretvori gi vo minuti 90o 35'.
14. Presmetaj go agolot β koj{to so

agolot α = 45o 35' 45’’ dava zbir 90o.
1 2 3 4 5
15. Nacrtaj prava p i ozna~i to~ka M {to
e na rastojanie 3 cm od pravata p.
6. Nacrtaj kru`nica k(O; 27 mm) i na
nea ozna~i kruèn lak AB, taka {to
soodvetnata tetiva da bide AB = 35 mm.
16. [to e simetrala na otse~ka?
Kolku e dijametarot na taa kru`nica?
17. Proveri dali aglite α = 105o 45' i
7. Nacrtaj kru`nica k1(O1; 30 mm), a β = 75o 15' se suplementni.
potoa kru`nica k2(O2; r2) {to }e ja
dopira k1 odnatre, a centralnoto rastoja-
nie da bide 10 mm. 18. Perimetarot na eden ~etiriagolnik
e 64 m, a trite negovi strani imaat
8. a) [to e agol? dolìni: 24 m, 13 m i 14 m. Kolku e dol-
b) [to e vnatre{na oblast na agol? ìnata na ~etvrtata strana?
131
TEMA 3. DROPKI. DECIMALNI BROEVI
1. Dropka. îtawe i pi{uvawe na 9. Vidovi dijagrami. Izbor na

dropki 132 dijagram 157
2. Vidovi dropki 135 10. Sobirawe na decimalni broevi 160
3. Pretstavuvawe dropki na brojna 11. Odzemawe na decimalni broevi 163
prava. Ednakvost na dropki 140 12. Mnoèwe na decimalni broevi 166
4. Sobirawe i odzemawe na 13. Delewe na decimalni broevi 170
dropki so ednakvi imeniteli 143
14. Pretvorawe na dropka vo
5. Pro{iruvawe i skratuvawe na decimalen broj 175
dropki 146
15. Zaokruùvawe na decimalen
6. Decimalna dropka. Decimalen broj 178
broj 149
16. Izbor na primerok. Analiza i
7. Svojstva na decimalnite broevi 153 zaklu~ok 180
8. Pretstavuvawe na decimalnite 17. U~e{e za dropki. Decimalni
broevi na brojna prava. Sporedu- broevi. Proveri go svoeto znaewe 182
vawe na decimalnite broevi 155
132 1 DROPKA. ÎTAWE I PI[UVAWE NA DROPKI
Potseti se!
A 1 Vo edna prodavnica ima samo
Na crteòt figurite se podeleni na celi lebovi. Kako }e postapi
delovi ednakvi po plo{tina. prodava~ot ako pobara{ da
kupi{ polovina leb?
2 Kolku polovini ima edno celo?
Kolku tretini ima edno celo?
3 Vo edna burek~ilnica ima edna cela

pita burek. Kako }e postapi prodava-
~ot ako pobara{ da kupi{ ~etvrtina
burek?
Na kolku ednakvi delovi e podelena Pitata burek prodava~ot }e
sekoja od figurite? ja podeli na ~etiri ednakvi
Imenuvaj eden del na sekoja od delovi.
figurite.
Iskaì go i zapi{i go oboeniot del Edno celo e podeleno na ~etiri ednakvi
na sekoja figura. delovi, t.e. odredeno e kolku e
1 : 4.
Sogledaj!
Koli~nikot 1 : 4 ne e priroden broj, za{to nieden priroden broj pomnoèn so 4 ne

dava 1.
Sepak, razumno e da kaème deka toj koli~nik e ednakov na edna ~etvrtina i da
prifatime deka i edna ~etvrtina e broj.
1 1
Zapi{uvame __ , t.e. 1 : 4 = __ .
4 4
4 Kako tri deca }e podelat podednakvo dve ~okoladi? Razgledaj go crteòt.
Na kolku dela e podelena sekoja ~okolada? Kolku dela }e dobie sekoe dete?
Koj del od edna ~okolada }e dobie sekoe dete?
Voo~i!
133
2 2
2 : 3 = __ ; __ se ~ita: dve tretini ili 2 vrz 3.
3 3
2
Moème da kaème deka __ e broj, zapi{an vo vid na dropka, no ne e pri-
3
roden broj.
5 Zapi{i gi koli~nicite 1 : 2; 4 : 5 i 11 : 15 vo vid na dropki i pro~itaj gi.
6 Koj od slednite koli~nici ne e priroden broj?

a) 6 : 3; b) 1 : 3; v) 5 : 6; g) 8 : 4.
Vo koj koli~nik delenikot e deliv so delitelot?
Voo~i i zapomni!
Koli~nicite 1 : 3 i 5 : 6 ne se prirodni broevi.

Koli~nikot m : n ne e priroden broj, ako n ne e delitel na m.
m
Koli~nikot m : n go zapi{uvame __ .
n
So toa, pokraj prirodnite broevi, }e izu~uva{ i drugi broevi koi se vikaat dropki.
Dropka e koli~nik na dva prirodni broja.
B 7 Razgledaj go crteòt i odgovori na pra{awata.
Na kolku delovi e podeleno celoto?

Zapi{i go so dropka oboeniot del od celoto.
Kako se vikaat broevite so koi e zapi{ana dropkata?

[to pokaùvaat broevite so koi e zapi{ana dropkata?
Op{to
m
Dropkata __
n
e koli~nik na prirodnite broevi m i n. Se ~ita: m vrz n.
oddeleni
Broevite so koi e zapi{ana dropkata se vikaat: m - broitel i n - imenitel. Tie se
so crti~ka koja se vika drobna crta. Taa go zamenuva znakot za delewe.
broitel
m
__ drobna crta
n imenitel
pokaùva
Imenitelot n pokaùva na kolku ednakvi delovi e podeleno celoto. Broitelot m go
brojot na tie delovi, odnosno kolku takvi delovi se zemeni od celoto.
134
5
8 [to pokaùva broitelot, a {to imenitelot, vo dropkata __ ?
6
9 Zapi{i i pro~itaj dropka koja ozna~uva osum 15-ti delovi od edno celo.
Da iskaè{ {to pretstavuva edna 5

dropka; Nacrtaj kvadrat i {rafiraj __ od kvadratot.
8
da ~ita{ i da zapi{uva{ dropki; [to pokaùva broitelot, a {to imeni-
da objasni{ {to pretstavuva 5
telot vo dropkata __ ?
broitelot, a {to imenitelot vo 8
edna dropka. Koj del e 1 cm od 1 m? Zapi{i 7 dl vo l.
Zada~i
1. Zapi{i gi koli~nicite vo vid na 5. Zapi{i:

dropki i pro~itaj gi. a) 3 cm vo dm; b) 28 cm vo m;
7 : 9; 12 : 23; 4 : 121. v) 9 dl vo l; g)15 g vo kg.
a
2. Zapi{i i pro~itaj tri dropki __
b
,
kade {to a, b ∈ {7, 9, 28, 105}. 6. Zapi{i:
1 3
a) __ m vo cm; b) __ m vo dm;
4 5
v) 2 l vo dl;
__ g) 8 kg vo g.
__
3. Iskaì {to pokaùva imenitelot, a 5 25
{to broitelot na dropkite:
5 12
__ 38
; __ ; __ . 7. Od 36 u~enici vo edno oddelenie 21
8 19 125
se odli~ni. Pretstavi go so dropka
Nacrtaj kvadrat i {rafiraj go
4. delot na odli~nite u~enici vo odde-
delot __
9 lenieto.
8. Vo 8 ednakvi vre}i~ki ima vkupno

4. Koj del e: 5 kg {e}er. Kolku kilogrami {e}er
a) 1 dm od 1 m b) 1 cl od 1 l ima vo sekoja vre}i~ka?
v) 1 g od 1 kg g) 1 dm2 od 1 m2
2 VIDOVI DROPKI 135
Potseti se!
A 1 Zapi{i edno celo vo:
polovini; tretini; sedmini.
Voo~i!
2
__ 3 7
= 1, __ = 1, __ = 1.
2 3 7
Kolku polovini ima edno celo? n
__
Voop{to, za dropka n , so ednakov
Kolku tretini ima edno celo?
broitel i imenitel, kade {to n e priro-
Kolku polovini ima vo: dve celi, pet
den broj imame:
celi? n n
__ = n : n = 1, t.e. __ = 1.
n n
2 Zapi{i go brojot 1 kako dropka: so imenitel 8; so broitel 12.
3 Presmetaj gi koli~nicite: 2 : 1; 9 : 1 i n : 1
(n e priroden broj) i pretstavi gi kako dropki. Ednakvo
2 9 n
Zapi{uva{: __ = 2 : 1 = 2; __ = 9 : 1= 9; __ = n : 1 = n.
1 1 1
Sekoj priroden broj n moè da se pretstavi kako

dropka so broitel n i imenitel 1.
4 Zapi{i go brojot 8 kako dropka so broitel 8.

Zapi{i go brojot 15 kako dropka so imenitel 1.
5 Zapi{i dve celi kako dropka so imenitel tri.
3 3 6 6
Sogledaj: 2 = 1 + 1 = __ + __ = __ . Moème da kaème deka dropkata __ e ednakva
3 3 3 3
na prirodniot broj 2.
Ovoj na~in na zapi{uvawe priroden broj kako dropka so daden imenitel ne e
prakti~en za pogolemi broevi. Voo~i go sledniot pokus na~in.
Kako moè{ brojot 5 da go zapi{e{ vo

vid na dropka so imenitel 4? Vo 5 celi ima 4 ⋅ 5 ~etvrtini,
4⋅5 20
Kolku ~etvrtini ima vo 5 celi? t.e. 5 = ____ = __ .
4 4
Koj bilo priroden broj m moè da se zapi{e vo vid na dropka so imenitel
136 priroden broj n.
m⋅n
m = ____
n
6 Pretstavi go brojot 8 vo pettini i brojot 12 vo sedmini.
Na koja od slednite dropki imenitelot e delitel na broitelot?

3 4 3 15 18 5 21
Koja od niv e priroden broj: __ ; __ ; __ ; __ ; __ ; __ ; __ ?
5 2 6 3 9 10 7
Zapomni!
a
Dropkata __ pretstavuva priroden broj ako b e delitel na a.
b
Dropkata so koja e pretstaven priroden broj se vika prividna dropka.
7 Koi od slednive dropki se prividni dropki:

1 ; __
__ 4 ; __
5 ; __
6 ; __
3 ; 14
__; 25
__ ; 22
__ ; 31
__ ?
2 2 1 6 4 7 4 2 8
Sekoj priroden broj moè da se smeta za dropka.

Ima dropki koi ne pretstavuvaat priroden broj.
Spored toa, mnoèstvoto prirodni broevi e podmnoèstvo od mnoèstvoto dropki.
1
Na crteòt se formirani figuri od ednakvi delovi {to pretstavuvaat __
B 8 4
od eden krug.
I
a) b) v)
II
g) d) |) e)
Kolku ~etvrtini ima sekoja figura od prviot red?

Kolku ~etvrtini ima sekoja figura od vtoriot red?
Koi od figurite pretstavuvaat pomalku od edno celo, a koi pove}e od edno celo?
Pretstvi gi so dropki figurite od prviot red. Sporedi gi broitelite so nivnite
soodvetni imeniteli. [to zaklu~uva{?
Pretstavi gi so dropka figurite od vtoriot red. Sporedi gi broitelite so 137
nivnite soodvetni imeniteli. [to zaklu~uva{?
Voo~i!
1 2 3
Figurite od prviot red se pretstavuvaat so dropkite: a) __ , b) __ i v) __ .
4 4 4
Broitelot na sekoja od ovie dropki e pomal od imenitelot, {to zna~i deka tie
sodràt pomalku delovi otkolku {to ima edno celo. Tie dropki se pomali od 1.
2 7 9 28
Takov vid se dropkite: __ , __ , __ , __ itn. Niv gi vikame pravilni dropki.
5 9 11 31
Zapomni za pravilni dropki:

a a
Vo koja bilo dropka __ (a, b ∈ N), ako a < b, toga{ __ < 1.
b b
5 6 7 9 .
Figurite od vtoriot red se pretstavuvaat so dropkite: g) __ , d) __ , |) __ i e) __
4 4 4 4
Na sekoja od ovie dropki broitelot e pogolem od imenitelot, {to zna~i, sodrì pove}e
delovi otkolku {to ima edno celo. Tie dropki se pogolemi od 1.
9 11 25 38
Od takov vid se dropkite: __ , __ , __ , __ itn. Niv gi vikame nepravilni dropki.
4 3 13 19
Zapomni za nepravilni dropki:

a a
Vo koja bilo dropka __ (a, b ∈ N), ako a > b, toga{ __ > 1.
b b
Dropkite pomali od 1 u{te se vikaat ~isti dropki, a dropkite pogolemi od 1 se

vikaat ne~isti dropki.
1 5 5 7 5 14
9 Dadeno e mnoèstvoto M = { __ , __ , __ , __, __ , __ }.
2 3 8 7 11 9
Zapi{i gi na tabelaren na~in mnoèstvata
A = {x | x ∈ M i x < 1} i B = {x | x ∈ M i x > 1}.
3
10 Od koj vid e dropkata __ ?
2
3
Zapi{i ja dropkata __ kako zbir od polovini so dva sobiroka.
2
3
__
Zapi{i ja dropkata kako zbir od polovini so tri sobiroka.
2
Prosledi go re{enieto
138
3
Dropkata __ e pogolema od 1 i moè da se pretstavi kako zbir od polovini,
2
3 1 1 1 1 1 1
t.e. __ = __ + __ + __ = 1 + __ . Zbirot 1 + __ kratko se zapi{uva 1 __ .
2 2 2 2 2 2 2
3 1
Moème da zapi{eme __ = 1 __ . Me{an broj sodrì
2 2 celo i dropka.
îtame: tri polovini e ednakvo na edno celo i edna polovina.

Dropkite pogolemi od 1 zapi{ani so celo i ~ista dropka se vikaat me{ani broevi.
V 11 Zo{to sekoja dropka pogolema od 1 moè da se zapi{e kako me{an broj?

32
__ da ja zapi{eme kako me{an broj.
Dropkata 5
Sledi go re{enieto:
Ako go podeli{ broitelot so imenitelot, toga{ dobieniot koli~nik e 32 : 5 = 6;

celot del na me{aniot broj. Zo{to? -30
2
Dobieniot ostatok e broitel na dropkata 32 2 2 ; 32 2

= 32 : 5 = 6 + = 6 =6
pomala od 1, a imenitelot ostanuva ist. 5 5 5 5 5
6 8 15 48 80 132
12 Zapi{i ja dropkata vo me{an broj: a) __ b) __ v) __ g) __ d) __ |) ___ .
5 3 4 11 13 17
Me{an broj moè da se zapi{e kako dropka.

3
Me{aniot broj 2 __ da go zapi{eme kako dropka.
4
Sledi go re{enieto
Da opredelime kolku ~etvrtini sodrì me-

3
{aniot broj 2 __ .
4
Kolku ~etvrtini sodràt 2 celi? 2 ⋅ 4 ~etvrtini
Dropkata pomala od 1 sodrì u{te 3 ~etvrtini. 2 ⋅ 4 + 3 ~etvrtini

3 2⋅4+3
_______ 11
2 __ = = __
4 4 4
Me{an broj se pretstavuva kako dropka taka {to imenitelot se mnoì so
celoto i toj broj se dodava na broitelot. Toj broj se zapi{uva za broitel, a 139
imenitelot ostanuva ist.
2 5 9
13 Me{anite broevi: 3 __ , 4 __ , 8 __ zapi{i gi vo vid na dropka.
5 7 11
Treba da znae{!
Proveri se!
Da gi prepoznava{ vidovite dropki:
dropki pomali od 1 (pravilni drop- 2 3 6 9
Koja od slednite dropki: __ , __ , __ , __ ,
ki), dropki pogolemi od 1 (nepravilni 3 2 3 8
dropki), prividni dropki i me{anite 9 9
__ , __ e pomala od 1, pogolema od 1, pri-
broevi. 3 10
Da zapi{e{ priroden broj vo vid na vidna dropka?
dropka so odreden imenitel. 13
Kolku celi ima dropkata __ ? Zapi{i ja
Da pretstavi{ dropka pogolema od 1 3
kako me{an broj.
vo me{an broj i obratno.
4
Kolku pettini ima vo 3 __ ? Zapi{i go
5
me{aniot broj vo vid na dropka.
Zada~i
1. Sekoj od prirodnite broevi: 2, 5, 4. Zapi{i dve dropki pogolemi od 1 so

7, 8 i 11 zapi{i go vo vid na broitel 12.
dropka so imenitel:
a) 1; b) 3; v) 7.
5. Pretvori gi vo me{ani broevi dropkite:

2. Kolku dropki pomali od 1 moè{ 28
__ , 17
__ , 21
__ , 29
__ , 125
__ .
da zapi{e{ so imenitel 5, a broi- 3 4 8 5 9
tel priroden broj?
3. Zapi{i dve dropki pomali od 1 so 6. Pretvori gi vo dropki me{anite broevi:

1 8 3 3
imenitel 7. 8 __ , 3 __ , 1 __ , 15 __ .
4 9 10 4
Dosetka!
Edno pole go zafatila poplava so voda i sekoj den

bilo poplavuvano dvojno pove}e otkolku vo prethod-
niot den. [estiot den bilo poplaveno celoto pole.
Na krajot od koj den bilo poplaveno polovina od
poleto?
140 3 PRETSTAVUVAWE DROPKI NA BROJNA PRAVA.
EDNAKVOST NA DROPKI
Potseti se!
A 1 Nacrtaj brojna prava so
Na crteòt e nacrtana pravata p i na edini~na otse~ka 2 cm.
nea ozna~i dve to~ki A i B. Na brojot 3 pridruì £ ja
A B p to~kata C.
0 1 Na brojot 5 pridruì ja to~kata D, a na
brojot 7 to~kata E.
Koj broj e pridruèn na to~kata A, a
koj na to~kata V? Odredi ja dolìnata na otse~kata CE.
Na crteòt e opredelen brojna Kolku pati treba da ja prenese{ edi-
ni~nata otse~ka za da odredi{ to~ka za
prava so edine~na otse~ka AB = 1.
brojot 14?
Sekoj priroden broj moè da se pretstavi na brojna prava.
2 Nacrtaj otse~ka AB so dolìna 6 cm. Na otse~kata AB odredi to~ka C taka {to

2
AC = __ AB. Odredi ja dolìnata na otse~kata AC.
3
Razgledaj go crteòt!
Otse~kata AB e podelena na 3 dela. Sekoj del ima A C B

dolìna 2 cm, a otse~kata AC ima 2 takvi dela.
AC = 4 cm.
1
Kako }e ja odredi{ to~kata D, taka {to AD = __ AB. Odredi ja dolìnata na otse~-
3
kata AD?
Dropkite, kako i prirodnite broevi, moàt da se pretstavuvaat na brojna prava.
1
3 Pretstavi ja dropkata __ na brojnata prava p.
4 p A B C
1
Voo~i deka dropkata __ e pomala od 1. 0 1 2
4
1 1
Kade se nao|a dropkata __ na brojnata prava p? Dropkata __ se nao|a
4 4
Edini~nata otse~ka AB od 0 do 1 treba da ja po- na otse~kata AV.
deli{ na 4 ednakvi dela. Na krajot od prviot del
1
e to~kata M i na nea e pridruèna dropkata __ . p A M B C
4
1
0 __ 1 2
1 3
Na brojnata prava pretstavi gi dropkite __ i __ . 4
2 4
10
4 Na brojna prava so edini~na otse~ka 3 cm pretstavi ja dropkata __ . 141
3
Vo postapkata odgovori na barawata.
Nacrtaj brojna prava i na nea odredi to~ki so broevite od 1 do 6.
10 10
Zapi{i ja dropkata __ vo me{an broj. Pome|u koi broevi }e bide dropkata __ ?
3 3
Me|u koi broevi otse~kata }e ja podeli{ na 3 dela? Kolku delovi }e odvoi{ za da
10 11 4
odredi{ to~ka za dropkata __ ? Na istata brojna prava pretstavi gi dropkite __ i __ .
3 3 3
B
1 2
5 Milica kupila __ od pita burek, a Teuta __ od pita burek so ista golemina.
4 8
Koja od niv kupila pogolem del od pita burek? Postapi spored barawata.
1
__ 2
__
4 8
Pretstavi gi dvete piti burek so dva kruga so ednakvi radiusi
(kako na crteòt).
Edniot krug podeli go na 4 dela, a drugiot na 8 dela.
1 2
Od prviot krug oboj __ , a od vtoriot __ . Moàm da zaklu~am!
4 8 1 2
__ = __
Sporedi gi oboenite delovi. 4 8
6 Milica oboila delovi na tri ednakvi lenti, a Jovan delovi na tri ednakvi kvadrati.
Milica
Jovan
Na kolku delovi e podelena sekoja od lentite?
Na kolku delovi e podelen sekoj od kvadratite?
Koj del od sekoja lenta, odnosno sekoj kvadrat e oboen?
Sporedi gi oboenite delovi na lentite, odnosno na kvadratite.
1 , __
Oboenite delovi od lentite se ednakvi i dropkite __ 2 i 4 se ednakvi.
__
2 4 8
1 2 1 4 2 4 .
Spored toa moème da zapi{eme: __ = __ ; __ = __ ; __ = __
2 4 2 8 4 8
142 Oboenite delovi na kvadratite se ednakvi.
2 4 6
Spored toa: __ = __ = __ .
3 6 9
Sogledaj go praviloto {to vaì kaj ednakvite dropki.
1 2

__ = __ , vaì: 1 ⋅ 4 = 2 ⋅ 2 Da zapomnam! Kaj ednakvite drop-
2 4
ki vaì: ako pomnoì{ vkrsteno
2 4

__ = __ , vaì: 2 ⋅ 8 = 4 ⋅ 4; }e dobie{ ednakvi proizvodi.
4 8
2 4 4 6
= __ , vaì: 2 ⋅ 6 = 3 ⋅ 4;

__ __ = __ . Proveri i zapi{i.
3 6 6 9
a c a c
Praviloto vaì za koi bilo ednakvi dropki __ i __ , t.e. __ = __ , ako vaì a ⋅ d = b ⋅ c.
b d b d
2 6 3 6 11 44 80 90
7 Koi od slednive dropki se ednakvi: a) __ i __ ; b) __ i __ ; v) __ i __ ; g) __ i __ ?
5 15 7 14 10 40 81 91

Da nacrta{ brojna prava so
dadena edini~na otse~ka; Koi dropki odgovaraat na to~kite A, B i C na brojnata
prava?
da pretstavuva{ dropki na
brojna prava; A B C
da odredi{ dali dve drop- 0 1 2 3
ki se ednakvi so pomo{ na Nacrtaj brojna prava so edini~na otse~ka 1 cm i na
praviloto za ednakvost na 7
nea odredi to~ka A {to odgovara na dropkata __ .
dropki. 3
Koj broj treba da bide zapi{an vo kvadrat~eto za da
Zada~i 2 6
bidat ednakvi dropkite __ = __ ?
3
1. Koi dropki odgovaraat na to~kite A, 4. Koi od slednite dropki se ednakvi:
B i C od brojnata prava?
1 5 1 9 7 28 9 27
A B C
__ i __ , __ i __ , __ i __ ; __ i __ ?
6 30 2 19 10 40 11 37
0 1 2 3 4
5. So koristewe na praviloto za ednak-
2. Nacrtaj brojna prava so edini~na vost na dropki odredi go x za dropki-
otse~ka 2 cm i na nea pretstavi gi te da bidat ednakvi
3 1
broevite a) 5; b) 7; v) 4 __ ; g) 6 __ . 2 x 7 35 2 x 10 100
a) __ = __ ; b) __ = __ ; v) __ = __ ; g) __ = __ .
4 2
3 12 x 40 9 27 11 x
3. Nacrtaj brojna prava so edini~na 6. Na brojna prava pretstaveni se broe-

otse~ka 4 cm i na nea pretstavi gi 3
3 9 9 7 vite __ i 1. Pretstavi gi brevite:
dropkite __ , __ , __ , __ . 4
4 8 4 2 5 1 17
__ ; 3 __ i __ . 3 1
__
4 2 4 4
4 SOBIRAWE I ODZEMAWE NA DROPKI
SO EDNAKVI IMENITELI
143
Potseti se!
A 1 3
Najdi go zbirot na dropkite __ i
5
4
__
Biljana i Sa{ko razdelile eden krug .
5
na 4 ednakvi delovi. Biljana oboila
1 2 Voo~i kako }e go objasnime sobiraweto na
__ od krugot, a Sa{ko __ od istiot dropki so ednakvi imeniteli so pomo{ na
4 4 distributivnoto svojstvo na deleweto vo
krug. Koj del od krugot oboile odnos na sobiraweto.
Biljana i Sa{ko zaedno?
Raboti spored slednite postapki i
Nacrtaj krug i zapi{i gi sporedi go re{enieto.
oboenite delovi.
2
1 + __ Primeni go distribu-
Presmetaj __ . tivnoto svojstvo na
4 4 (3 + 4) : 5 = 3 : 5 + 4 : 5
izrazot (3 + 4) : 5 =
Presmetaj kolku pove}e oboil Sa{ko, Promeni gi stranite na
2 1 3 : 5 + 4 : 5 = (3 + 4) : 5
t.e. __ - __ . dobienoto ravenstvo.
4 4
Zapi{i gi koli~nicite 3 4 3+4
__ + __ = _____
vo vid na dropka. 5 5 5
Primeni go distributivnoto svojstvo
3 4 3+4
na deleweto vo odnos na sobiraweto Presmetaj go zbirot i __ + __ = _____ =
(12 + 9) : 3 = . pretstavi go vo me{an 5 5 5
7
__ __2
broj. = 1 .
5 5
3 4
2 Razgledaj go crteòt i objasni kako e pretstaven zbirot __ + __ na brojnata prava.
5 5
3 __
__ 4 2
+ = 1__
5 5 5
0 3 1 4 2
__ __
5 5
Da zapomnam: Dropki so ednakvi imeniteli se sobiraat vaka: __ a __b _____

a+b,
+ =
c c c
a, b, c ∈ N, t. e. zbirot od broitelite se pi{uva za broitel, a imenitelot
ostanuva ist.
3 1
3 Odredi go zbirot 2__ + __.
5 5
Voo~i deka zbirot moè da se presmeta na dva na~ina.
144
I na~in
3
Pretvori go me{aniot broj 2 5
__ vo dropka pogolema od 1.
13 1
Odredi go zbirot __5 + __5 .

14
Zapi{i go zbirot __ vo me{an broj.
5
II na~in
Zapi{i go me{aniot broj 2 __5 kako zbir od celite i dropkata pomala od 1.

3
3 1
Vo izrazot 2 + __5 + __5 odredi go zbirot na dropkite pomali od 1.
Zapi{i go zbirot 2 + __5 vo me{an broj.
4
2 4
4 Odredi go zbirot 3 __ + 1 __ na dva na~ina.
7 7
5 Odredi go zbirot na dropkite:

7 5 4 5 3 1
a) __ + __ ; b) __ + __ ; v) 2 __ + __ .
9 9 7 7 4 4
11 8
__
6 Eden traktorist za eden ~as izoral __ od edna niva, a vtoriot ~as izoral od
20 20
nivata.
Koj del od nivata izoral traktoristot za dvata ~asa?
Koj del od nivata ostanal neizoran?
B 7
7 5
Koja dropka treba da se zapi{e namesto x za da vaì: __ = __ + x?
9 9
Voo~i!
5 treba da £ se dodade dropkata __

Na dropkata __ 2 za da se dobie dropkata __
7.
9 9 9
2 7 5 7 5 7- 5 2
Dropkata __ e razlika na dropkite __ i __ ; zapi{uvame: __ - __ = ____ = __.
9 9 9 9 9 9 9
Da zapomnam: Dropki so ednakvi imeniteli se odzemaat

vaka:
a __
__ c ____
a- c
- = , a > c,
b b b
t.e. razlikata na broitelite se zapi{uva za broitel, a
imenitelot ostanuva ist.
11 7 16 11 5 3
Presmetaj ja razlikata: a) __ - __ ; b) __ - __ ; v) 3 __ - 1 __ .
8 12 12 25 25 8 8 145
3
9 Dolìnata na ednata strana na eden pravoagolnik e 5 __ cm,
5
2
a dolìnata na sosednata strana e za 1 __ cm pomala.
5
Odredi ja dolìnata na sosednata strana.
Odredi go perimetarot na pravoagolnikot.

Da odredi{ zbir na dropki so
ednakvi imeniteli; Odredi go zbirot, a potoa zapi{i go vo me{an broj.
da presmeta{ razlika na drop- 3 __
__ 7 3 1
+ . 2 __ + 1 __.
ki so ednakvi imeniteli. 8 8 4 4
4 2
__
Koj broj e za 2 __ pomal od brojot 3 ?
9 9
Zada~i
1. Presmetaj: 4. Zbirot na broevite 3 5 i 2 1 namali

5 4 1 1 2 7 7
a) __ + __ + --. b) 1 __ + 2 __. 5
9 9 9 3 3 go za 5 .
7
7 11 4 2 7
v) 3 +4 g) +1 +3
12 12 15 15 15
5. Eden u~enik prviot den pro~ital 3 od
10
5
edna kniga, a vtoriot den od ista-
2. Presmetaj: ta kniga.
10
7 3 17 15 3 1
a) - b) - v) 5 - 2
9 9 19 19 4 4 Koj del od knigata pro~ital za
dvata dena?
3 2 5 4
g) 3 - 1 d) 3 + -2 Koj del od knigata mu ostanal
5 11 11 11
nepro~itan po vtoriot den?
3. Eden bazen se polni od tri cevki. Za 7
3
eden ~as prvata cevka polni
1
od
6. Sa{ko ima 10 12 godini, a Biljana 15 12
12
5 4 godini.
bazenot, vtorata , a tretata od
12 12 5
bazenot. Kolku godini }e ima Sa{ko po 3
12
Koj del od bazenot }e go napolnat godini?
trite cevka za eden ~as?
Za kolku godini }e bide postara
Koj del od bazenot }e ostane ne
5
napolnet? Biljana od Sa{ko po 3 godini?
12
146 5 PRO[IRUVAWE I SKRATUVAWE NA DROPKI
Potseti se!
A 1 Voo~i gi kvadratite so edna-
kvi strani. Na edniot kvadrat
Koj broj treba da se zapi{e vo kvad-
3 6
rat~eto za da bide to~no ravenstvoto. oboeniot del e , a na drugiot .
4 8
12 : 5 = (12 ⋅ 3) : (5 ⋅ ).
Koe svojstvo na deleweto e primeneto? Sporedi gi
oboenite
Proveri dali dropkite se ednakvi: delovi.
4 8 5 5.3
i ; i ;
5 10 6 6.3
3 6 3 6
Sogleda deka oboenite delovi se ednakvi, t.e. = . Isto taka = ,
4 8 4 8
bidej}i 3 ⋅ 8 = 4 ⋅ 6.
6 3⋅2 3 6 3 3⋅2
Moè{ da voo~i{ deka = . Od toa i od = se dobiva deka = .
8 4⋅2 4 8 4 4⋅2
3
Broitelot i imenitelot na dropkata se pomnoèni so 2, a nejzinata
4
vrednost ne se promeni.
5
2 Broitelot i imenitelot na dropkata
6
pomnoì gi so: 2, 3 i 4. Proveri dali
5
dobienite dropki se ednakvi so dropkata .
6
5 5 ⋅ 2 10
Voo~i deka = = . Ova ravenstvo vaì bidej}i 5 ⋅ 12 = 6 ⋅ 10;
6 6 ⋅ 2 12
5 5 ⋅ 3 15
= = . Ova ravenstvo vaì bidej}i 5 ⋅ 18 = 6 ⋅ 15.
6 6 ⋅ 3 18
Sogledanoto svojstvo na dropkite moè{ da go objasni{ od svojstvoto na deleweto
a a⋅n
a : b = (a ⋅ n) : (b ⋅ n). Spored toa: = ; a, b, n ∈ N.
b b⋅n
Vaì op{to!
Ako broitelot i imenitelot na edna dropka se pomnoàt so eden ist broj, razli~en
od nula, se dobiva dropka ednakva na dadenata.
Ovaa postapka se vika pro{iruvawe na dropkite.
5 so 3; 7 3
3 Pro{iri gi dropkite: a) b) so 4; v) so 10.
6 8 10
B 4
4
Broitelot i imenitelot na dropkata __ podeli gi so 2. 147
6
4
Proveri dali dobienata dropka e ednakva so dropkata __ .
6
4:2 2 4 2
Presmeta deka = , t.e. = . Ova ravenstvo vaì bidej}i 4 ⋅ 3 = 6 ⋅ 2.
6:2 3 6 3
4
Broitelot i imenitelot na dropkata se podeleni so ist broj, a nejzi-
6
nata vrednost na se promeni.
15
5 Broitelot i imenitelot na dropkata __ podeli gi so nivniot zaedni~ki delitel.
20
Proveri ja ednakvosta na dadenata i dobienite dropki.
Sogledanoto svojstvo na dropkite moè{ da go objasni{ od svojstvoto na deleweto za
nepromenlivosta na koli~nikot, t.e. a : b = (a : n) : (b : n) kade a, b, n se prirodni bro-
a a:n
evi i n e delitel na a i b. Spored toa: = .
b b:n
Vaì op{to!
Ako broitelot i imenitelot na edna dropka se podelat so nivniot zaedni~ki delitel

(pogolem od eden), toga{ se dobiva dropka ednakva na dadenata.
Ovaa postapka se vika skratuvawe na dropkite.

36
6 Dropkata __ skrati ja postapno so zaedni~kite deliteli na broitelot i imenitelot.
60
36 36 : 2 18 : 2 9 : 3 3
= = = = .
60 60 : 2 30 : 2 15 : 3 5
36
Odredi go najgolemiot zaedni~ki delitel za broitelot i imenitelot na dropkata .
60
Skrati ja dropkata so NZD(36, 60).
Presmeta deka NZD(36, 60) = 12. 36 = 36 : 12 = 3 .
60 60 : 12 5
3
Dropkata ne moè da se skrati, bidej}i broitelot i imenitelot na dropkata se
5
zaemno prosti broevi. Vakva dropka se vika neskratliva dropka.
Voo~i deka edna dropka moè{ postapno Da zapomnam! Skratuvaweto
da ja skrati{ do neskratliva dropka so na dropkite se vr{i do
zaedni~kite deliteli na nejziniot neskratliva dropka.
broitel i imenitel ili poednostavno,
broitelot i imenitelot da gi podeli{
so nivniot NZD.
12 25 72 27
148 7 Skrati gi dropkite: a) ___ ; b) ___ ; v) ___ ; g) ___ .
16 50 90 999

1 4
Da pro{iruva{ dropki; Zapi{i gi dropkite __ i __ vo:
2 5
da skratuva{ dropki; a) desetinki; b) stotinki.
koja dropka e neskratliva. Odredi go x vo ravenstvoto so pomo{ na

12 x
skratuvawe na dropki. __ = __ .
18 3
x
Vo zapisot __ odredi go x za dropkata da
3
bide neskratliva i pomala od 1.
Zada~i
1. Pro{iri ja so 2 i so 5 dropkata: 7. Koristej}i go svojstvoto za skratuvawe

i pro{iruvawe na dropki, odredi go x.
2 3 11 15
a) __ ; b) __ ; v) __ ; g) __ . x 20 7 x 8 24 11 33
5 7 12 17 a) __ = __ ; b) __ = __ ; v) __
x = __ ; g) __ = __
x .
7 28 9 54 33 17
2. Napi{i tri dropki ednakvi na drop- 3 5

6 8. Dropkite __ i __ pro{iri gi taka
kata __ . 4 6
9 {to da imaat ist imenitel.
3. Kolku stotinki ima sekoja od drop- Problemi!

4 3 17 24 9
kite __ ; __ ; __ ; __ ; __ ?
5 10 20 25 50
Vo edna kofa imalo voda, a vo druga
vino. Napolneta e ~a{a od kofata so
4. Koi od slednive dropki se neskrat- vino i e sipana vo kofata so voda, a
3 2 17 21 29 111 potoa istata ~a{a e napolneta od
livi __ ; __ ; __ ; __ ; __ ; ___ ? kofata so me{avinata od voda i vino
6 5 25 27 36 999
i e sipano vo kofata so vino. [to ima
pove}e, voda vo kofata so vino ili
vino vo kofata so voda?
5. Skrati gi dropkite:
5 __
__ 8 36 54 100 Milica i Jovan imale vkupno 909
; ; __ ; ___ ; ___ . 3
15 12 54 144 120 denari. Koga Milica potro{ila __ od
4
4
nejzinite pari, a Jovan potro{il __
5
90
6. Skrati ja dropkata ___ : od negovite pari, toga{ i na dvajcata
126 im ostanale ista suma pari. Po kolku
a) postapno; b) so NZD(90, 126). denari imale na po~etokot?
6 DECIMALNA DROPKA. DECIMALEN BROJ 149
Potseti se!
A 1 Zapi{i gi slednite pomali
Kako se vikaat broevite: 1, 10, 100, merni edinici kako delovi od
1 000, ...? pogolemite:
So koi merni edinici merime dolìna,
1 cm vo dm; 5 dm vo m;
a so koi masa?
Zapi{i gi slednite pogolemi merni 8 g vo dag; 1 cm vo m;
edinici vo pomali: 7 cm vo m; 1 g vo kg;
1 dm vo cm; 5 m vo dm; 8 dag vo g;
9 m vo km.
1 m vo cm; 7 m vo cm; 1 kg vo g;
9 km vo m.
Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto:
1
__ 5
__ 8
__ 1
___ 7
___
1 cm = dm; 5 dm = m; 8g= dag; 1 cm = m; 7 cm = m;
10 10 10 100 100
1
_____ 9
_____
1g= kg; 9 m = km.
1 000 1 000
Voo~i i zapomni!
Mernite broevi so koi se izrazeni pomalite merni edinici vo pogolemi se dropki.

Imenitelite na ovie dropki se dekadnite edinici: 10, 100, 1 000, ...
1 5 8 1 7 1 9
Dropkite: __ , __, __ , ___ , ___ , _____ , _____ , ... na koi imenitelite se dekadni
10 10 10 100 100 1 000 1 000
edinici se vikaat decimalni dropki.
Decimalna dropka moè skrateno da se zapi{e bez imenitel vo zapis nare~en
decimalen zapis ili decimalen broj.
Se zapi{uva vo Se ~ita
Razgledaj gi Decimalna dropka
decimalen broj decimalniot broj
primerite! 1
__ 0,1 Nula celi i 1 desetinka
10
5
__ 0,5 Nula celi i 5 desetinki
10
1
___ 0,01 Nula celi i 1 stotinka
100
3
1 __ 1,3 Edno celo i 3 desetinki
10
150 U{te nekolku primeri:
35
___ 30 + 5
______ 30
___ 5
___ 3
__ 5
___
= = + = +
100 100 100 100 10 100
35
Dropkata ___ sodrì 3 desetinki i 5 stotinki, t.e. 35 stotinki.
100
35
___ se zapi{uva 0,35 i se ~ita nula celi i 35 stotinki.
100
29
_____ 20 + 9
______ 20
_____ 9
_____ 2
___ 9
_____
= = + = +
1 000 1 000 1 000 1 000 100 1 000
29
Dropkata _____ sodrì 2 stotinki i 9 iljadinki ili 29 iljadinki.
1 000
29
_____ se zapi{uva 0,029 i se ~ita: nula celi i 29 iljadinki.
1 000
324
____ 24
____
=3 se zapi{uva 3,24 i se ~ita 3 celi i 24 stotinki.
100 100
7
2 ____ se zapi{uva 2,07 i se ~ita 2 celi i 7 stotinki.
100
Voo~i go i zapomni go na~inot na zapi{uvawe

na decimalna dropka vo decimalen broj.
17 9
Decimalnite dropki 2 ____ i 3 _____ da gi zapi{eme kako decimalen broj.
100 1 000
17 9
_____
Postapka Za: 2 ____ 3
100 1 000
Prvo se zapi{uvaat celite. 2 3

Se zapi{uva zapirka, koja se vika decimalna zapirka. 2, 3,
Se zapi{uva broitelot na decimalnata dropka, ako toj ima tolku
cifri kolku {to ima nuli vo imenitelot.
Vo vtorata dropka pred broitelot zapi{uvame dve nuli. 2,17 3,009
Broitelot treba da ima tolku cifri kolku {to ima nuli
imenitelot.
17 9
2 ___ = 2,17; 3 _____ = 3,009.
100 1 000
Da zapomnam! Sekoja
2 Zapi{i gi kako decimalni broevi
slednite decimalni dropki: decimalna dropka 151
3 ___ 9
25 ___ 79 3 moàm da ja zapi{am
__ ; ; ; 3 _____; 15 _____ . kako decimalen broj.
10 100 100 1 000 1 000
desetinki
Decimalnata zapirka go deli decimalniot broj na stotinki

dva dela.
Delot pred zapirkata se celite.
3 , 14
celi decimali
Delot po zapirkata se vika decimalen del.
Mestata na cifrite vo decimalniot del se
vikaat decimalni mesta, a cifrite se vikaat
decimali.
Decimalniot broj 3,14 ima 3 celi i dve decimali.
Zapi{uvaweto na decimalnite broevi e prikaàno vo slednata tabela, na primerot

17
12 _____ = 12,017.
1 000
MILIONINKI
DESETINKI
ILJADINKI
ILJADINKI
ILJADINKI
STOTINKI
KLASA KLASA
DESET-
STO-
ILJADI EDINICI
SI DI EI S D E
1 2 , 0 1 7

CEL DEL DECIMALNA DECIMALEN
ZAPIRKA DEL
B 3 Pro~itaj gi slednite decimalni broevi: 0,5 ; 3,14 ; 2,03 ; 17, 005.
0,5 : nula celi i 5 desetinki;

3,14 : tri celi i 14 stotinki;
17,005 : sedumnaeset celi i pet iljadinki.
4 Zapi{i go decimalniot broj 3,25 kako decimalna dropka.
Voo~i ja postapkata:
Pro~itaj go i zapi{i go so zborovi brojot 3,25.

Treba da dobie{: Tri celi i
Da zapomnam: Decimalen broj se
152 25 stotinki.
zapi{uva vo decimalna dropka
Dobieniot tekst zapi{i go spored pravilnoto ~itawe.
kako decimalna dropka.
25
___
Treba da dobie{: 3 .
100
Voo~uva{ deka: Decimalen broj se zapi{uva vo vid na decimalna dropka na sledniot

na~in:
Celite od decimalniot broj se zapi{uvaat za celi na dropkata.
Decimalniot del se zapi{uva za broitel na decimalnata dropka.
Za imenitel se zapi{uva dekadna edinica so tolku nuli kolku {to ima decimali.
Re{eni primeri:
5
__ 32
___ 17
____
0,5 = ; 1,32 = 1 ; 12,017 = 12 ;
10 100 1 000
Decimalen broj e poseben zapis na Zapi{i i pro~itaj decimalen broj koj

decimalna dropka; ima 23 celi i 105 za decimalen del.
da zapi{e{ decimalna dropka vo 3
decimalen broj i obratno; Zapi{i 7 ___ vo decimalen broj i 0,012
100
pravilno da ~ita{ decimalni broevi. vo decimalna dropka.
Zada~i
1. Koi od slednite dropki se decimalni 4. Zapi{i gi decimalnite dropki vo

dropki: decimalni broevi:
3
__ 7
___ 131
___ 6
____ 12
____ 6
___ 9
___ 29
_____ 3
____
a) ; b) ; v) ; g) ; d) ? a) ; b) 2 ; v) 11 ; g) 14 .
10 200 200 1 000 1 001 100 100 1 000 1 000
2. Zapi{i tri decimalni dropki so bro- 5. Pro~itaj gi decimalnite broevi:

itel 13, a razli~ni imeniteli. a) 2,03; b) 12,015; v) 0,0035.
3. Kolku celi i kolku decimali ima 6. Zapi{i gi vo decimalni dropki sled-

decimalniot broj: nite decimalni broevi:
a) 36,08; b) 3,0031; v)138,05? a) 0,2; b) 1,05; v) 4,003; 1,0017.
7 SVOJSTVA NA DECIMALNITE BROEVI 153
Potseti se! 3
A 1 Dropkata
__
pro{iri ja so 10,
10
2
__ 100 i 1 000.
Dropkata pro{iri ja so 10, a
10
potoa so 100. Treba da go dobie{ slednoto re{enie:
30
Dropkata ___ skrati ja so 10.
100 3
__ 3 ⋅ 10
______ 30
___ 3
__ 3 ⋅ 100 _____
______ 300
= = ; = = ;
10 10 ⋅ 10 100 10 10 ⋅ 100 1 000
Zapi{i gi decimalnite dropki vo deci-

malni broevi.
Moè{ da zapi{e{:
3
__ 30
___ 300
_____ 3 000
______
= = = , t.e. 0,3 = 0,30 = 0,300 = 0,3000.
10 100 1 000 10 000
Voo~i!
Decimalnite broevi se ednakvi, a se razlikuvaat po toa {to od desnata strana imaat

po edna ili pove}e nuli.
Toa e edno svojstvo na decimalnite broevi.
Decimalniot broj ne se menuva ako od desnata stra-

na mu se dopi{at kolku bilo nuli.
2 Decimalnite broevi zapi{i gi taka {to da imaat

ist broj decimali:
a) 0,8 ; 4,25 ; 28,05 ; 6,028; b) 2,3 ; 0,03 ; 23,012 ; 5,4207.
3 Brojot 5 zapi{i go vo vid na dropka so imenitel 1.

Taa dropka pro{iri ja so 10, 100 i 1 000.
Dobienite dropki zapi{i gi vo decimalni broevi.
Voo~uva{ deka:
5
__ 5 ⋅ 10 50 5 ⋅ 100 500 5 ⋅ 1 000 5 000
5= 1
. _____
1 ⋅ 10
= ___ = 5,0;
10
______
1 ⋅ 100
= ___ = 5,00; ________ = _____ = 5,000.
100 1 ⋅ 1 000 1 000
Toa {to go voo~i za brojot 5, vaì za koj bilo priroden broj.
Sekoj priroden broj moè da se zapi{e kako decimalen broj na toj na~in {to se
oddeluva so zapirka i se dopi{uvaat nuli kako decimali.
154 4 Zapi{i gi prirodnite broevi 6, 12 i 135 kako decimalni broevi
a) so edna decimala; b) so dve decimali.
80
B 5 Decimalnata dropka ___ skrati ja so 10.
100
Dadenata i skratenata dropka zapi{i gi kako decimalni broevi.
3 200
Si go dobil re{enieto: Voo~i ja istata postapka za dropkata _____ .
1 000
80
___ 80 : 10 8 3 200
_____ 3 200 : 100 32
100 = _______
. = ___; 0,80 = 0,8. = __________
. = ___ ; 3,200 = 3,2.
100 : 10 10 1 000 1 000 : 100 10
Decimalen broj koj oddesno ima nuli, ne se me-

nuva, ako tie se izostavat.
6 Izostavi gi nulite, taka {to decimalnite bro-

evi da ne ja promenat vrednosta:
a) 2,90; b) 0,03500; v) 1,0030; g) 28,102000; d) 7,0.
Treba da znae{!
Proveri se!
Dali }e se promeni decimalniot broj
ako od desnata strana mu dopi{e{, Zapi{i gi broevite 1,2 ; 15 i 0,40 so
odnosno izostavi{, edna ili pove}e tri decimali.
nuli; Izostavi gi nulite vo broevite, a niv-
da zapi{e{ priroden broj vo decima- nata vrednost da ne se promeni.
len. a) 3,0250; b) 12,00; v) 0,10200.
Zada~i
1. Broevite: 1,300; 0,5; 23; 1 000 zapi{i 4. Broevite; 8; 1,2; 3,25 zapi{i gi taka
gi so dve decimali. {to da imaat po tri decimali.
2. Dali }e se promeni vrednosta na bro-

jot 1,05 ako se izostavi nulata i se Problem!
zapi{e 1,5?
Bratot i sestrata imaat ist broj orevi.
Bratot £ dal na sestrata ~etiri orevi.
3. Vo decimalnite broevi: 0,5000; 0,5020; Kolku orevi ima sestrata pove}e od
1,2020300 izostavi gi site nuli, a tie bratot?
da ne ja promenat vrednosta.
8 PRETSTAVUVAWE NA DECIMALNITE BROEVI
NA BROJNA PRAVA.
155
SPOREDUVAWE NA DECIMALNITE BROEVI
Potseti se! 8 4
A 1 Decimalnite dropki: __ , 1 ___
10 100
2
Pretstavi go na brojna prava brojot 2 __ .
4 30
i 2 ___ pretstavi gi na brojna prava.
Kako se sporeduvaat prirodnite broevi: 100
a) so razli~en broj cifri; Razgledaj go re{enieto!
b) so ist broj cifri?
8
__ 4
__ 30
___
1 2
10 10 100
Voo~i! 0 0,8 1 1,4 2 2,3 3
Decimalnite broevi gi pretstavuvame na brojna prava na ist na~in kako8 i dropkite.

__
Decimalniot broj 0,8 go zapi{uvame kako decimalna dropka, t.e. 0,8 = 10 .
Rastojanieto od 0 do 1 go delime na 10 ednakvi delovi i decimalniot broj 0,8 go
pridruùvame na to~kata {to go ozna~uva osmiot del.
Koe rastojanie go delime na 10 ednakvi delovi za da go pretstavime decimalniot

4
__
broj 1 ? Kako }e ja odreduvame to~kata {to mu odgovara?
10
30
___ 30 __
___ 3
Dropkata moè da se skrati so 10, t.e. = . Kako }e ja odredime to~kata na
100 100 10
30
brojnata prava {to mu odgovara na brojot 2 ___ ?
100
2 Odredi to~ki na brojnata prava (A,V Moàm da zaklu~am! Sekoj

i S), na koi im se pridruèni deci- decimalen broj moè da se
malnite broevi: 0,2; 1,9 i 3,00. pretstavi na brojna prava.
3 Na brojnata prava se dadeni to~kite A, A B C D

V, S i D. Odredi go brojot {to moè da
se pridruì na sekoja od to~kite. 0 1 2 3 4
1 1
B 4 Decimalnata dropka __ pro{iri ja so 10. Potoa, dropkata ___
10 100
1
pro{iri ja so 10 i dropkata _____ pro{iri ja so 10.
1 000
Dobienite dropki od pro{iruvaweto zapi{i gi vo decimalni broevi.
156 Razgledaj go re{enieto i voo~i go toa {to e zaklu~eno.
1 ___
__ 10 1
___ 10
_____ 1
____ 10
______
= ; = ; = , t.e. 0,1 = 0,10; 0,01 = 0,010; 0,001 = 0,0010.
10 100 100 1 000 1 000 10 000
Edna desetinka ima 10 stotinki; edna stotinka ima 10 iljadinki itn.
Op{to
Pozicionata vrednost na sekoja cifra vo decimalniot del e 10 pati pogolema od

pozicionata vrednost na cifrata zad nea.
Toa {to go zaklu~i, koristi go za sporeduvawe na decimalni broevi.
5 Sporedi gi decimalnite broevi: a) 7,2 i 9,3; b) 12,8 i 12,4; v) 15,369 i 15,38.
Pri sporeduvawe na dva decimalni broja prvo se sporeduvaat celite.
Broevite 7,2 i 9,3 imaat razli~ni celi, t.e. 9 > 7, spored toa 9,3 > 7,2.
Kaj broevite koi imaat isti celi, se sporeduva decimalniot del.
Broevite 12,8 i 12,4 imaat isti celi, no razli~en decimalen del, t.e. 8 > 4. Spored
toa 12,8 > 12,4.
Brojot 15,38 ima pogolem decimalen del od brojot 15,369, bidej}i 38 stotinki e 380
iljadinki, a 380 > 369. Spored toa, 15,38 > 15,369.
6 Sporedi gi decimalnite broevi: a) 18,43 i 19,15; b) 35,6 i 35,49; v) 4,1001 i 4,101.

Da pretstavuva{ decimalni broevi na brojna prava;
Na brojna prava pretstavi
od decimalnite broevi {to imaat razli~ni celi, gi decimalnite broevi 0,5
pogolem e onoj {to ima pogolem broj celi; i 1,400.
ako decimalnite broevi {to se sporeduvaat imaat Sporedi gi decimalnite
isti celi, pogolem e onoj {to ima pogolem broevi:
decimalen del;
a) 25,9 i 26,3;
ako dva decimalni broja imaat isti celi i ednakov
decimalen del, toga{ tie se ednakvi. b) 17,2002 i 17, 202;
v) 14,101 i 14,1010.
Zada~i
1. Pretstavi gi na brojna prava slednite 2. Sporedi gi broevite: 2,01 i 1,86; 6,29

40
___ i 6,172; 9,121 i 9,101; 0,1031 i 0,1028.
broevi: 0,6; 1,7; 3 .
100
3. Podredi gi po golemina (po~- 4. Na brojnata prava, na to~kata A £ e
nuvaj}i od najmaliot) broe- pridruèn brojot 131,102, a na to~kata 157
5
vite: 0,05; 0,050; 5; _____ . V brojot 131,120. Koja od ovie to~ki e
1 000 poblisku do to~kata na koja £ odgovara
brojot 100?
Problem!
Koj znak treba da se postavi me|u broevite 2 i 3 za da se dobie broj pogolem od 2, a

pomal od 3?
R A B O T A
S O P O D A T O C I
9 VIDOVI DIJAGRAMI. IZBOR NA DIJAGRAM
1 Maja i Ana imaat zelen~ukovi gradini ednakvi po golemina. Sekoja posadila vo

gradinata domati, piperki i zelka.
Vo tabelata se dadeni podatocite za delot od gradinite zasaden so razli~en vid
zelen~uk.
Zelen~ukovi gradini Kolkav del od gradinata na Maja bil

Gradinata Gradinata posaden so zelen~uk?
Zelen~uk
na Maja na Ana
Kolkav del od gradinata na Ana bil po-
2
__ 1
__ saden so zelen~uk?
Domati
5 6
Kolkav del od dvete gradini ostanal
1
__ 1
__
Piperki neposaden?
10 3
Vo ~ija gradina neposadeniot del e
1
__ 4
__ pogolem?
Zelka
5 12
Prvo pretstavi gi podatocite na stolbesti dijagrami.

Skalite na dijagramite neka se: edno celo podeleno na 10 ednakvi delovi i edno
celo podeleno na 12 ednakvi delovi;
2 4
Formiraj gi stolbovite, no vnimavaj: __ = __ ...
5 10
2 Vo tabelata se dadeni podatoci za temperaturite vo 5 dena, mereni tripati na den.

Koja e prose~nata temperatura vo Temperaturi vo 5 denovi
158 ponedelnik?
Denovi 7 ~asot 12 ~. 19 ~.
Koj den i vo kolku ~asot temperatura-
Ponedelnik 18 oS 24 oS 23 oS
ta e najvisoka?
Kolkava e prose~nata temperatura vo Vtornik 23 oS 29 oS 23 oS
pette dena napladne? êtvrtok 15 oS 17 oS 22 oS
Koj den ima najgolema temperaturna Petok 17 oS 22 oS 20 oS
razlika? Nedela 22 oS 28 oS 25 oS
3 Vo VI2 oddelenie vo edno u~ili{te ima 32 u~enici. Odgovorite na pra{aweto za
omileniot vid hrana se zapi{ani vo tabelata.
Omilena hrana Site u~enici pretstavuvaat edno celo.

(Pretstavi go so krug, kako na crteòt.)
Vid na Broj na Del od
hrana u~enici celoto Podeli go krugot na 2 polovini.
1
__ Oboj ja ednata polovina zeleno, a drugata podeli
Zelen~uk 16
2 ja na dva ednakvi delovi (~etvrtini).
1
__ Oboj gi ~etvrtinite.
Ovo{je 8
4 So koja boja e oboen delot od u~enicite {to
1
__ sakaat zelen~uk?
Meso 8
4
1
__
2
Dijagramot prikaàn na crteòt se vika Zelen~uk
sektorski dijagram. Sektorskiot dijagram
pokaùva soodnos me|u delovite od celoto. 1
__ 1
__
4 4 Omilena hrana na
Ovo{je Meso 32 u~enici
4 So pomo{ na sektorski dijagram pretstavi

gi podatocite:
1
Vo edna paralelka ima 28 u~enici. Za vreme na eden izlet __ od u~enici-
6
3 2
Sok od limon sakaat __ od u~enite igrale krienka, __ od u~enicite
4 6
1
cite, a od borovinki sakaat __ od 1
igrale fudbal, __ tr~ale niz {umata,
4 6
u~nicite.
a ostanatite sobirale {umski plodovi.
So dijagrami se pretstavuvaat podatoci na razni na-

~ini. Dijagramite se lesni za ~itawe i razbirawe. Ova e interesno!
Ima razni vidovi dijagrami: stolbest, slikoven, Ako saka{ pove}e
sektorski, a sekoj od niv ima prednosti i nedosta- da znae{.
toci. Voo~i!
Omilen sport Stolbest dijagram
159
Broj na u~enici 35
30 ☺ Prednosti:
25 lesno se ~itaat podatocite;
20
15 ednostavno se sporeduvaat goleminite.
10
5
0
Nedostatoci:
F K R G ako stolbovite se so bliska golemina te{ko se
Sport ~itaat podatocite;
F - fudbal; K - ko{arka; zavisno od skalata moè da se dobie pogre{en
R - rakomet; G - gimnastika vpe~atok na golemite razliki.
Slikoven dijagram
Omilen sport ☺ Prednosti:
F lesno se ~itaat podatocite;
K ednostavno se sporeduvaat.
Nedostatoci:
R
G
Za da se pokaè to~en broj
Eden znak ozna~uva 2 u~enika
mora da se koristat delovi
od simboli i znaci;
Sektorski dijagram za da se utvrdi to~en broj mora

er e da se presmetuva.
mp
jut
î
taw
☺ Prednosti:
Ko Fil
m
odli~no se sporeduvaat celoto i delovi od celoto.
Nedostatoci:
Sport Muzika
te{ko e da se koristi koga delovite od celoto se mali.
5 Vo tabelata se dadeni podatocite za toa kako Miki go pominuva vremeto vo eden

den (24 ~asa).
Denot na Miki Pretstavi gi podatocite so stolbest

Denovi Vreme vo ~asovi dijagram.
U~ili{te 6 Pretstavi gi podatocite so slikoven
U~ewe 3 dijagram kade {to pretstavuva 2 ~asa.
Spiewe 9 Obidi se podatocite da gi pretstavi{ na
Jadewe 2 sektorski dijagram.
Igrawe 4
6 Zapi{i gi prednostite i nedostatocite na sekoj od na~inite na koj se pretstaveni

podatocite za toa kako Miki go pominuva vremeto.
160 10 SOBIRAWE NA DECIMALNI BROEVI
Potseti se!
A 1 Mimoza kupila 2,37 m crvena lenta i
1,52 m sina lenta za pakuvawe na novo-
Pretstavi gi kako decimalni godi{ni podaroci. Kolku metri lenta
broevi dropkite: vkupno kupila Mimoza?
3
____ 156 3
, ___ i 6 ___ Treba da presmeta{: 2,37 m
1 000 10 100 + 1,52 m
Brojot 2047,0138 zapi{i go vo Raboti spored slednite barawa i voo~i go re{a-
tabela. vaweto.
EI S D E , d s i di si
Pretstavi gi merni-
te broevi kako de- 2,37 =
237
___
; 1,52 =
152
___
.
Kolku centimetri ima vo 2 m? 100 100
cimalni dropki.
Kolku ima vo 3 m? A kolku
ima vo: Odredi go nivniot 237
___
+
152
___
=
389
___
zbir. 100 100 100
a) 2,5 m? b) 2,6 m? v) 2,58 m?
Zbirot pretstavi go 389
___ = 3,89
kako decimalen broj. 100
2,37
Voo~uva{ deka: + 1,52
3,89
Voo~i go re{avaweto na zada~ata na drug na~in.
Pretvori gi metrite vo centimetri 2,37 m = 237 cm; 1,52 m = 152 cm
237 cm
Odredi go zbirot na dolìnite na + 152 cm
lentite (vo centimetri) 389 cm
Pretvori go zbirot vo metri 389 cm = 3,89 m
Poprakti~no
Voo~i i zapomni!
pod i
Decimalni broevi se sobi- i pod tinksitotinik
raat kako {to se sobiraat E , d s Edinic ici se
De inki, tink
in o
ed destpod st
i prirodni broevi. Pritoa 2 , 3 7
treba decimalnite zapirki
+ 1 , 5 2
vo sobirocite i vo zbirot
da bidat na ista vertikal- 3 , 8 9
na prava.
Prakti~no
161
Za da presmeta{ zbir na decimalni broevi
treba da gi zapi{e{ eden pod drug, i toa:
celi pod celi (edinici pod edinici, desetki

pod desetki itn.);
decimali pod decimali (desetinki pod

desetinki, stotinki pod stotoinki itn.);
decimalnite zapirki na sobirocite i na zbirot

da bidat na ista vertikalna prava;
cifrite na zbirot odredi gi na ist na~in kako

koga sobira{ prirodni broevi.
Poprakti~no
2 Voo~i kako e presmetan
D E , d s i 1
zbirot na broevite 42,6
4 2 , 6 42,6
i 5,931.
+ 5,931
Na prakti~en na~in + 5 , 9 3 1
48,531
presmetaj: 1 15 3 1
134,62 + 0,691. 4 8 , 5 3 1
3 Avtobus prviot ~as pominal 62,3 km, vtoriot ~as po-

minal 4,62 km pove}e od prviot ~as. Kolku kilometri
pominal avtobusot za dvata ~asa?
Potseti se!
B 4 Proveri dali e to~no:
Proveri dali e to~no: 0,54 + 3,2 = 3,2 + 0,54
362 + 8 = 8 + 362; Presmetaj gi zbirovite:
4 + 168 + 6 = 4 + 6 + 168; 0,54 3,2
174 + 0 = 0 + 174; + 3,2 i + 0,54
(72 + 56) + 44 = 72 + (56 + 44).
Koi svojstva na sobiraweto na Zbirot na dva decimalni broja ne se menuva
prirodni broevi gi iskoristi? ako sobirocite gi promenat mestata.
Pretstavi go kako decimalen Ova e komutativno svojstvo na sobiraweto
broj brojot 15. decimalni broevi.
5 Izrazot (3,4 + 12,9) + 4,2 ima

vrednost 16,3 + 4,2 = 20,5
Presmetaj ja vrednosta na izrazot 3,4 + (12,9 + 4,2).

Dobienata vrednost sporedi ja so vrednosta 20,5 na prethodniot izraz.
Za sobiraweto na decimalni broevi vaì asocijativnoto svojstvo.

Iskaì go!
162 6 Brojot 5,6 zgolemi go za 2.
Treba da go presmeta{ zbirot na broevite 5,6 i 2.
Pretstavi go brojot 2 kako decimalen broj.
Zapi{i gi sobirocite eden pod drug i presmetaj go zbirot.
7 - priroden broj Decimalen broj se sobira so priroden broj taka

7,0
7,00 } decimalni
broevi
{to prirodniot broj }e se pretvori vo decima-
len broj, a potoa dvata broja }e se soberat.
Zbirot na deci-
7 Presmetaj: 15,6 + 0 0 + (2,6 + 4)
malen broj i nula
e ednakov na de-
24,8 cimalniot broj.
+ 0,0
24,8
Proveri se!
Treba da znae{!
Da presmeta{ zbir na decimalni broevi, za- Presmetaj: 03,4 + 4,2; 56,37 + 2,8;
pi{ani vo red ili, pak, eden pod drug; 9,24 + 12.
da zapi{e{ priroden broj kako decimalen i Proveri dali e: 6,7 + 2,4 = 2,4 + 6,7.
da presmeta{ zbir na priroden i decimalen Iskaì go komutativnoto svojstvo
broj; na sobiraweto decimalni broevi.
da gi koristi{ komutativnoto i asocijativ- Presmetaj 6,4 + (12,8 + 3,6) i
noto svojstvo za olesnuvawe pri sobiraweto (6,4 + 12,8) + 3,6. Sporedi gi
na decimalni broevi; dobienite rezultati. Iskaì go
Deka zbirot na decimalen broj i 0 e ednakov asocijativnoto svojstvo na
na decimalniot broj. sobiraweto decimalni broevi.
Zada~i
3. Re{i gi ravenkite
1. Brojot 100,075 zgolemi go za:
a) 63,3; b) 5; x - 156,6 = 1,54; x - 4,0245 = 0,81.
v) zbirot na broevite 4,78 i 56,3;
g) 0. 4. Padobranec pa|a 4 s so zatvoren pa-
dobran. Vo prvata sekunda preletal
2. Presmetaj: 4,9 m, a vo sekoja naredna sekunda po
9,8 m pove}e. Kolku metri preletal
5,6 + 25,8 = za tie 4 s?
0,142 + 6,71 =
4 + 4,48 + 4,886 = 5. Zapi{i ~etiri broja od koi prviot e
3,69, a sekoj nareden e za 3,69 pogolem
362,003 + 54 + 0,72 = od prethodniot.
11 ODZEMAWE NA DECIMALNI BROEVI 163
Potseti se!
A 1 Presmetaj: 2,78
- 0,24
3 1 24
Presmetaj: ___ + 6 ___ + ___ .
100 100 100 Postapi spored slednite barawa
7 70
Proveri dali: __ = ___
10 100 Pretvori gi decimalnite broevi vo
278 24
841 523
Presmetaj: a) ___ - ___ ; decimalni dropki: 2,78 = ___ ; 0,24 = ___ .
100 100 100 100
612
___ - 549
___ 278 24 254
Odredi ja nivnata razlika: ___ ___ ___
b) ;
10 10 - = .
100 100 100
263
v) ___ - 0.
100 Pretvori ja dobienata razlika vo decima-
254
len broj: ___ = 2,54.
100
Zna~i: 2,78
Da zapomnam: Pri zapi{uvaweto eden
- 0,24
Decimalni broevi pod drug treba decimal-
2,54 se odzemaat kako nite zapirki na namale-
{to se odzemaat nikot i namalitelot da
prirodni broevi. bidat na ista vertikal-
na prava.
2 Pretprijatieto „Gradinar” odnelo na pazar 2,745 t kompiri, a prodalo 1,423 t.

Kolku toni kompiri ostanale neprodadeni?
Treba da se odzeme prodadenoto koli~estvo kompiri od vkupnoto.
2,745
Koi broevi treba da se odzemat? 2,745 t - 1,423 t, t.e.
- 1,423
Pretvori gi tonite kompiri vo kilogrami. 2,745 t = 2745 kg; 1,423 t = 1423 kg.
2 745
Odzemi gi mernite broevi {to gi pokaùvaat 1 423
-
kilogramite.
1 322
Pretvori go vo toni dobieniot ostatok. Ostatokot e: 1322 kg = 1,322 t.
2,745
Zapi{i gi decimalnite broevi eden pod
drug i presmetaj ja razlikata.
- 1,423
1,322
164 Prakti~no:
Za da ja presmeta{ razlikata na dva decimalni broja
treba da gi zapi{e{ eden pod drug, i toa:
desetinki pod de-

setinki, stotinki
celi
celi pod
pod celi (edinici pod edinici, desetki pod de-

27,48
celi
setki itn.);
pod stotinki
- 0,36 decimali pod decimali (desetinki pod desetinki, sto-
tinki pod stotinki itn.);
27,12 decimalnite zapirki na namalenikot, namalitelot i
razlikata da bidat na ista vertikalna prava.
nasoka na
odzemaweto Cifrite na razlikata odredi gi na ist na~in kako {to
se odreduvaat pri odzemawe na prirodni broevi.
3 Pe{akot treba da pomine 12 km. Prviot ~as pominal 4,28 km. U{te kolku kilometri
mu ostanale da pomine?
Za da presmeta{ kolku kilometri treba da pomine pe{akot, treba pominatiot

pat da go odzeme{ od vkupnata dolìna na patot.
Izvr{i go slednoto:
Da zapomnam: Pri odzemawe
namalenikot 12 zapi{i go kako deci-
malen broj (so dve nuli zad decimal-
na priroden broj i decima-
len broj, prirodniot broj se
nata zapirka); zapi{uva kako decimalen
zapi{i gi decimalnite broevi eden
pod drug i izvr{i go odzemaweto.
broj so onolku nuli kolku
{to ima decimali deci-
malniot broj.
4 Brojot 29,563 namali go za 15.

Od decimalen broj treba da odzeme{ priroden broj. Postapi na sledniot na~in:
namalitelot 15 zapi{i go kako decimalen broj so 3 nuli kako decimali;
zapi{i gi dvata decimalni broja eden pod drug i izvr{i go odzemaweto.
5 Presmetaj 6,84 - 0. Da zapomnam: Pri odzemawe na 0 od

decimalen broj kako razlika se
Postapi spored slednite barawa. dobiva istiot toj decimalen broj.
Pretstavi go namalenikot kako decimalen
broj i izvr{i go odzemaweto.
5,2
Dobienata razlika pretvori ja vo decimalen broj.
- 0,0
5,2
Treba da znae{! 165
Proveri se!
Pravilno da gi zapi{uva{ namalenikot i
namalitelot eden pod drug i da go izvr{uva{ Presmetaj:
odzemaweto;
a) 6,27 - 5,12; b) 43,7 - 5,849.
koga namalenikot ili namalitelot e priro-
den broj, nego treba da go pretstavi{ kako Brojot 7 namali go za 0,7.
decimalen broj so onolku nuli kolku {to ima Brojot 6,5 namali go za 5.
decimali decimalniot broj; Zbirot na broevite 8 i 8,8 namali
odzemaweto da go izvr{uva{ oddesno nalevo; go za 0.
koga namalitelot e 0, razlikata e ednakva na
namalenikot.
Zada~i
1. Presmetaj: 4. Brojot 64 zgolemi go za razlikata na

26,3 - 5,2 5,96 - 4,87 broevite 6,4 i 4,64.
1042,07 - 148,396 343 - 3,27
5,68 - 2 846,825 - 0
5. Namalenikot e 24,6, a razlikata e
2,6. Odredi go namalitelot.
2. Za kolku e:
Namalitelot e 6,2, a razlikata e
56,62 pogolem od 46,31? 2,6. Odredi go namalenikot.
100 pomal od 301,62? Razlikata e 64,3. Taa e za 3 pogo-
54 pogolem od 25,64? lema od namalitelot. Odredi go
3,8 pogolem od 0? namalenikot.
3. Vodovodna cevka {to ima dolìna 6. Masloto i {i{eto zaedno imaat 1,23 kg.
6 m e podelena na 3 dela. Dolìnite [i{eto ima masa 462 g. Kolku kilogra-
na dvata dela se: 3,2 m i 2,46 m. mi e masata na masloto?
Kolku metri e tretiot del?
Problemi!
Zbirot na eden dvocifren priroden broj i eden decimalen e 26,3.

Milica pri sobiraweto na tie broevi decimalnata zapirka vo
decimalniot broj pogre{no ja postavila za edno mesto vo levo i
dobila zbir 13,43. Koi broevi gi sobirala Milica?
166 12 MNO@EWE NA DECIMALNI BROEVI
Potseti se!
A 1 Pe{ak za 1 ~as pominuva 3,635
Presmetaj: km. Kolku kilometri }e pomine
10 ⋅ 526; 100 ⋅ 526; 1000 ⋅ 526. za 10 ~asa ako se dviì bez
Objasni {to se slu~uva so brojot na nuli- zastanuvawe i so ista brzina?
te vo proizvodot pri gornite mnoèwa. Treba da presmeta{ 3,635 km ⋅ 10.
Voo~i gi ~ekorite i re{avaweto.

Pomesti se vdesno
za edno mesto!
Pretvori gi kilome-
trite vo metri.
3,635 km = 3635 m.
Presmetaj go proiz- 3635 m ⋅ 10 = 36350 m.

vodot so 10 (vo metri).
Da zapomnam: Deci-
malen broj se mnoì Proizvodot pretvori 36350 m = 36,35 km
go vo kilometri.
so 10 taka {to de-
cimalnata zapirka Voo~uva{ deka vo pro-
na toj broj se pome- izvodot decimalnata 36,35 km ⋅ 10 = 363,5 km
stuva nadesno za zapirka e pomestena
edno mesto. nadesno za edno mesto.
2 Presmetaj go proizvodot na brojot 1,438 so 10, 100 i 1000.

Moè{ da koristi{ kalkulator (kade {to namesto decimalna zapirka ima
decimalna to~ka, a namesto znakot “⋅” ima “h”).
So kalkulator se dobiva:
1 0 x 1 . 4 3 8 = 14.38
1 0 0 x 1 . 4 3 8 = 143.8
1 0 0 0 x 1 . 4 3 8 = 1438.
Voo~i!
Pri mnoèwe na decimalen broj so 10, 100, 1000, ... negovata decimalna zapirka se
pomestuva soodvetno za edno, dve, tri, ... mesta nadesno, odnosno za onolku mesta
nadesno kolku {to ima nuli dekadnata edinica.
3 Presmetaj usno:
1 ⋅ 0,06; 10 ⋅ 0,06; 100 ⋅ 0,06; 1 000 ⋅ 0,06; 10 000 ⋅ 0,006.
Potseti se! 167
B 4 êkorot na Zoran ima
Presmetaj: 0,74 m. Kolku metri
2,3 + 2,3 + 2,3. pominal Zoran koga
Kako moè{ skrateno da go zapi{e{ napravil 4 ~ekori?
ovoj zbir?
Treba da presmeta{ 4 ⋅ 0,74 m.
Proveri dali e
0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 + 0,3 = 2,1?
Zapomni!
Raboti spored slednite barawa i voo~uvaj.
Decimalen broj se mno-
ì so priroden broj ta-
Pretvori gi metrite vo centimetri. 0,74 m = 74 cm
ka kako {to se mnoàt
Izvr{i go mnoèweto so 4 (vo cm).

prirodni broevi.
4 ⋅ 74 cm = 296 cm
Brojot na decimalite vo
Proizvodot pretvori go vo metri. 296 cm = 2,96 m proizvodot e ednakov
so brojot na decimalite
Voo~i kako e dobien proizvodot. 4 ⋅ 0,74 m = 2,96 m vo decimalniot broj.
5 Presmetaj go proizvodot na brojot 9 so broevite

2400,8; 5612,9; 428,27; 20,3; 0,9.
V 6 Presmetaj ja plo{tinata R na pravoagolnik so strani a = 4,6 cm i b = 3,2 cm.

Spored formulata za plo{tina na pravoagolnik (R = a ⋅ b), treba da go odre-
di{ proizvodot na mernite broevi 4,6 i 3,2 i da go zapi{e{ vo kvadratni
centimetri.
Voo~i gi barawata i na~inot na re{avaweto:
4,6 cm = 46 mm
Pretvori gi dolìnite na stranite na pravoagolnikot vo milimetri. 3,2 cm = 32 mm
46 ⋅ 32 = 1472
Presmetaj ja plo{tinata na pravoagolnikot (vo kvadratni milimetri). R = 1472 mm2
Pretvori ja plo{tinata vo kvadratni centimetri. R = 14,72cm2
Voo~i gi nepresmetaniot i presmetaniot proizvod na mernite bro- 4,6 ⋅ 3,2 = 14,72

evi i objasni kako se mnoàt decimalni broevi.
Dva decimalni broja se mnoàt taka kako {to se mnoàt prirodni broevi,
a vo proizvodot se oddeluvaat onolku decimalni mesta kolku {to imaat
decimali dvata mnoìteli zaedno.
Presmetaj: 0,04 ⋅ 0,23. Prosledi go re{enieto!
168 7
0,2 ⋅ 0,03 = 0,006 4,56 ⋅ 3,7 = 16,879

Brojot na decima-
li vo proizvodot
Zo{to ima dve 2 + 1 = 3
nuli pred cif- e 3, a ima samo
rata 6? edna cifra (ci-
frata 6). Zatoa,
na decimali vo
Broj na decimali
Zbir na brojot
dvete decimalni
mnoìtelite
vo proizvodot
mesta se dopol-
nuvaat so nuli.
Potseti se!
G 8 Presmetaj: 7,04 ⋅ 20,6; 20,6 ⋅ 7,04
Presmetaj:
0,6 . 6,1 = Voo~i!
0,6 . 9,9 =
Proizvodot na dva decimalni broja ne se menuva ako
0,6 . (6,1 + 9,9) = mnoìtelite gi razmenat svoite mesta, t.e. za koi
Sporedi gi rezultatite. bilo dva decimalni broja a i b vaì:
a ⋅ b = b ⋅ a (komutativno svojstvo).
9 Presmetaj i sporedi gi proizvodite: 2,3 ⋅ (7,2 ⋅ 0,1) = ; (2,3 ⋅ 7,2) ⋅ 0,1 = .
Proizvodot na decimalni broevi ne zavisi od na~inot na grupirawe na mnoìteli-

te, t.e. za koi bilo decimalni broevi a, b i c vaì:
a ⋅ (b ⋅ c) = (a ⋅ b) ⋅ c (asocijativno svojstvo).
10 Iskaì go distributivnoto svojstvo na mnoèweto na prirodni broevi vo odnos

na sobiraweto.
Proveri dali toa svojstvo vaì za decimalnite broevi 3,48; 1,01 i 5,2, t.e. dali
(3,48 + 1,01) ⋅ 5,2 = 3,48 ⋅ 5,2 + 1,01 ⋅ 5,2.
Voo~i!
Za koi bilo decimalni broevi a, b i c vaì: (a + b) ⋅ c = a ⋅ c + b ⋅ c; c ⋅ (a + b) = c ⋅ a + c ⋅ b

(distributivno svojstvo).
11 Presmetaj: a) 3,76 ⋅ 0; (5,2 + 8,03) ⋅ 0; 5,6 - 0 ⋅ 0,3;

b) 9,8 ⋅ 1; (7 - 0,4) ⋅ 1 ; 2,3 + 1 ⋅ (8,7 + 2)
Voo~i!
169
Za koj bilo decimalen broj a e to~no: a ⋅ 0 = 0 ⋅ a = 0; a ⋅ 1 = 1 ⋅ a = a.
Treba da znae{!
Proveri se!
Da presmeta{ proizvod na Presmetaj:

decimalen broj i dekadna edinica; a) 4,286 ⋅ 100 = ; 8000 ⋅ 0,03 = ;
da presmeta{ proizvod na b) 3,7 ⋅ 7 = ; 6 ⋅ 2,005 = ;
decimalen broj i priroden broj;
v) 9,6 ⋅ 3,01 = ; 0,004 ⋅ 6,03 = .
da presmeta{ proizvod na
decimalen broj i decimalen broj; Objasni dali e to~no (bez da presmetuva{:
da gi primenuva{ svojstvata na 6,34 ⋅ 0,1 = 0,1 ⋅ 6,34;
mnoèweto.
(1,2 ⋅ 5,6) ⋅ 0,01 = (1,2 ⋅ 0,01) ⋅ 5,6 = 1,2 ⋅ (5,6 ⋅ 0,01);
(4,1 + 2,5 - 6) ⋅ 0,04 = 4,1 ⋅ 0,04 + 2,5 ⋅ 0,04 - 6 ⋅ 0,04.
Zada~i
1. Presmetaj: 5. Presmetaj ja vrednosta na izrazite:

0,748 ⋅ 10 = ; 10 ⋅ 9,4 = ; 2,4 ⋅ 12 + 6 ⋅ 5,412 - 16 = ;
3,6 ⋅ 100 = ; 100 ⋅ 10,006 = ; 0,004 ⋅ 25 + 6,1 ⋅ 10 + 5 = .
0,2 ⋅ 1 000 = .
6. Odredi go proizvodot od zbirot i raz-
2. likata na broevite 16,009 i 9,0016.
Zgolemi go 10 pati sekoj od broevite:
1,8; 0,0072; 1 000,01.
Zgolemi go 1 000 pati sekoj od broe- 7. Mimoza imala 6000 denari. 0,65 od pa-
vite: 3,4; 0,007; 96,006. rite potro{ila za rol{ui, a 0,2 za te-
Koj broj e 2 000 pati pogolem od bro- tratki i u~ili{ten pribor. Kolku pari
jot 2 000,2? ñ ostanalo?
3. Presmetaj: 8. Sporedi gi izrazite:

6,405 ⋅ 7 = ; 315,002 ⋅ 12 = ; 4,65 ⋅ 0,524 i 5,24 ⋅ 0,465.
0,0063 . 3 = .
4. Presmetaj ja plo{tinata na podot na 9. Zapi{i ~etiri broja od koi prviot e

u~ilnicata koja ima dimenzii 6,8 m i 1,6, a sekoj nareden e 1,5 pati pogolem
9,4 m. od prethodniot.
170 13 DELEWE NA DECIMALNI BROEVI
Potseti se!
A 1 Odredi gi proizvodite:
Presmetaj: 6,25 ⋅ 10 = ;
34,7 ⋅ 10 = ; 2,136 ⋅ 100 = ; 5,432 ⋅ 100 = ;
Odredi gi koli~nikot i ostatokot pri deleweto: 1,3458 ⋅ 1 000 = .
265 : 10 = ; 412 : 100 = ;
Presmeta deka
Od ravenstvoto 148 ⋅ 23 = 3 404 odredi go ko-
li~nikot: 6,25 ⋅ 10 = 62,5;
3 404 : 23 = . 5,432 ⋅ 100 = 543,2;
1,3458 ⋅ 1 000 = 1 345,8.
Voo~i go brojot na nulite vo dekadnite edinici i pomestuvaweto na decimalnata

zapirka vo proizvodot. [to zabeleà?
Od dobienite ravenstva odredi gi koli~nicite:
62,5 : 10 = ; 543,2 : 100 = ; 1 345,8 : 1 000 = .
Voo~i! Voo~iv deka: Deci- : 10

malen broj }e pode-
62,5 : 10 = 6,25; lam so 10 taka {to 6,2 , 5
543,2 : 100 = 5,432; decimalnata zapir-
1 345,8 : 1 000 = 1,3458. ka }e ja pomestam za
Kako e pomestena zapirkata vo sekoj edno mesto nalevo.
koli~nik spored delenikot i dekad-
nata edinica?
Zapomni!
Koli~nik na decimalen broj i dekadna edinica (10, 100, 1 000, ...) se dobiva so pome-
stuvawe na zapirkata vo decimalniot broj nalevo za onolku mesta kolku {to ima
nuli dekadnata edinica.
2 Presmetaj:
34,7 : 10 = ; 257,1 : 100 = ; 17 845,32 : 1 000 = .
3 Presmetaj: 6,3 : 10 = i 3,2 : 100 = .
Voo~i i zapomni!
Ako pri pomestuvaweto na decimalnata
0,63 ⋅ 10 = 6,3; 6,3 : 10 = 0,63 zapirka nalevo nema dovolno mesta,
0,032 ⋅ 100 = 3,2; 3,2 : 100 = 0,032 toga{ se dodava potreben broj nuli.
4 Odredi gi koli~nicite na broevite: 2 685,7; 3,78; 12 i 0,06 so: 10, 171
100 i 1 000.
Potseti se!
B 5 Lenta so dolìna 7,23 m razdeli ja na
Odredi gi koli~nikot i osta- 3 ednakvi dela. Odredi ja dolìnata
tokot pri delewe na brojot: na sekoj del.
Treba da presmeta{: 7,23 : 3 = .
a) 3728 so 16; b) 6412 so 24.
Raboti spored barawata. Voo~i go re{avaweto.
Dolìnata na lentata pretvori ja vo centrimetri. 7,23 m = 723 cm
723 cm : 3 = 241 cm
Presmetaj go koli~nikot vo centimetri. 12
3
Pretvori go dobieniot koli~nik vo metri. 241 cm = 2,41 m
Voo~uva{ deka: 7,23 : 3 = 2,41 , zatoa {to 2,41 . 3 = 7,23.

Kako moè da se presmeta 7,23 m : 3; bez da se pretvoraat metrite vo centimetri?
Raboti spored slednite barawa: 7,23 : 3 = 2,41 453,6 : 28 = 16,

-6 - 28
Izvr{i delewe na 7,23 so 3 ne obr- 12 173
nuvaj}i vnimanie na decimalnata
- 12 - 168
zapirka.
..., a potoa vo ko-

li~nikot stava-
3 56
Po zavr{uvawe so deleweto vo ko-
-3
me zapirka.
li~nikot stavi zapirka tamu kade
0 Prvo ja spu{ta-
{to si zavr{il so delewe na celoto. me prvata de-
cimala ...
Zapomni!
Pri delewe na decimalen broj so priroden broj postapi kako da deli{ prirodni
broevi.
Koga }e ja spu{ti{ decimalata na desetinkite, toga{ vo koli~nikot stavi zapirka.
6 Presmetaj 292 : 16 bez ostatok. 56,0 : 35 = 1,6

Napravi go slednoto: - 35
Pretstavi go delenikot kako decimalen broj. 210
Izvr{i go nazna~enoto delewe, no sega kako delewe na - 210
decimalen broj so priroden broj. 0
172 7 Presmetaj: 2 728 : 4 = ; 272,8 : 4 = ; 27,28 : 4 = . .
Primer:
Zapomni!
Nula celi
4,752 : 6 = 0,792
Ako celoto e pomalo od delitelot, to- - 0
ga{ vo koli~nikot se zapi{uva 0 celi. 47 3,45 : 5 =
- 42
55
8 Presmetaj: 10,626 : 23 =
- 54
0,9768 : 37 =
12
0,06723 : 9 = - 12
0
Potseti se!
V
Presmetaj bez ostatok: 365,4 : 9; 27,0 : 4. 9 Plo{tinata na eden pra-
Odredi go koli~nikot na broevite 78 i 12 voagolnik e 1,38 dm2, a ne-
bez ostatok. Pritoa ima potreba brojot 78 govata {irina e 0,6 dm.
da go pretstavi{ kako decimalen broj (78,0). Odredi ja dolìnata na
[to }e se slu~i so koli~nikot ako deleni- pravoagolnikot.
kot i delitelot se pomnoàt so ist broj?
Treba da presmeta{ 1,38 : 0,6 = .
Raboti spored barawata. Voo~i go re{avaweto.
Pretvori gi kvadratnite decimetri vo kvadratni

centimetri, a decimetrite vo centimetri.
1,38 dm2 = 138 cm2; 0,6 dm = 6 cm
Odredi ja dolìnata na pravoagolnikot (vo cen-

timetri).
138 cm : 6 = 23 cm
Pretvori
cimetri.
ja dolìnata na pravoagolnikot vo de-
23 cm = 2,3 dm
Voo~i! 1,38 : 0.6 = 2,3.

Presmetavme deka koli~nik na 1,38 i 0,6 e brojot 2,3,t.e. 2,3 ⋅ 0,6 = 1,38.
Brojot 2,3 moè da se dobie i bez pretvorawe na decimetrite vo centimetri.
Raboti spored barawata Primer: 23,12 : 3,4 =
23,12 ⋅ 10 = 231,2; 3,4 ⋅ 10 = 34;

Zgolemi gi 10 pati delenikot i delitelot; 231,2 : 34 = 6,8
Bidej}i sega delitelot e priroden broj odredi
go koli~nikot na decimalniot 13,8 i prirodniot 272
broj 6. 0
Da zapomnam: Decimalen broj se deli so decimalen broj taka
{to: decimalnite zapirki se pomestuvaat nadesno vo delenikot
173
i vo delitelot za tolku mesta kolku {to e potrebno delitelot
da stane priroden broj.
Potoa se delat dobienite broevi (taka kako {to se deli daden
broj so priroden broj).
10 Presmetaj: a) 3,4 : 0,017 = ; b) 0,64 : 0,0032 = .

Vnimavaj! Brojot na decimalite vo delenikot e pomal od brojot na decimalite
vo delitelot. Zatoa razmisli i odgovori: Kolku nuli treba da se dopi{at na
delenikot oddesno za da moè potoa da se pomestat decimalnite zapirki?

Da presmeta{ koli~nik na de-
cimalen broj i dekadna edinica; Presmetaj: 34,6 : 10 = ;
da presmeta{ koli~nik na de- 6,485 : 1000 = ; 62,17 : 100 = .
cimalen broj i priroden broj; Presmetaj 257,52 : 12 i napravi proverka na
da presmeta{ koli~nik vo koj re{enieto.
delitelot e decimalen broj. Za kolku mesta treba da se pomesti
decimalnata zapirka nadesno vo delenikot i
delitelot za da se presmeta:
12,031 : 1,6 = ; 3,101 : 0,08 = ;
Zada~i 0,345 : 0,025 = .
1. Koj broj e pomal od brojot 4,76 4. Presmetaj:

a) 10 pati; b) 100 pati; v) 1 000 pati? 6 : 0,2 = ; 0,75 : 0,15 = ;
48 : 0,12 = ; 1,836 : 0,204 = ;
2. Presmetaj:
3,417 : 0,85 = ; 0,044 : 0,25 = .
0,6 : 3 = ; 4:5= ;
735 : 35 = ; 1,95 : 15 = ; 5. Kolku pati 0,14 e pomalo od 0,7?
27 : 1 125 = ;
6. Presmetaj i izvr{i proverka na re{e-
23,45 : 37 = na 4 decimali; nieto:
341,3 : 12 = na 2 decimali. 34 : 0,085 = ; 33 : 1,28 = ;
3. Presmetaj na 6 decimali: 12,4 : 0,031 = ; 0,0108 : 1,6 = .

1:7= ; 4:7= ; 7. Re{i gi ravenkite:
2:7= ; 5:7= ; 100 ⋅ x = 2,416;
3:7= ; 6:7= ; 156,12 : x = 10;
[to zaklu~uva{ za decimalite na 0,018 = 18 ⋅ x;
koli~nicite?
0,0625 ⋅ x = 3,1275.
8. Eden patnik pominal 14,730 km 10. Vo VI3 oddelenie imalo 34 u~enici.
174 za 5 ~asa. Kolku kilometri, Na krajot na godinata uspehot po
prose~no, pominuval za 1 ~as? matematika bil sledniot: 15 u~e-
nici so odli~na ocenka, 9 u~enici
so mnogu dobra, 7 so dobra i 3 so
9. Odredi ja vrednosta na izrazite: dovolna ocenka.
(6,72 : 0,6 + 1,125 ⋅ 0,8) : 1,21 + 8,375 = Presmetaj go sredniot uspeh po ma-
tematika vo paralelkata na 2
2,5 + 0,39 : 0,5 + (2,31 + 0,058) : 3,2 =
decimali.
ZA ONIE [TO SAKAAT DA ZNAAT POVE]E
1. Proveri dali se to~ni ravenstvata:

(5,6 + 4,4) ⋅ (5,6 - 4,4) = 5,62 - 4,42; (5,62 = 5,6 ⋅ 5,6; 4,42 = 4,4 ⋅ 4,4)
(2,4 - 1,8)2 = 2,42 - 2 ⋅ 2,4 ⋅ 1,8 + 1,82.
2. Koj broj moè da se podeli so sekoj decimalen broj razli~en od nula bez ostatok?
3. Kako }e se promeni:
a) zbirot na dva broja ako edniot sobirok go zgolemime za 2,3, a drugiot go zgolemime
za 3,2;
b) namalitelot ako namalenikot se zgolemi za 5,8, a razlikata se namali za 5,8;
v) proizvodot na dva broja ako edniot go pomnoìme so 8,75, a drugiot so 0,72;
g) koli~nikot ako delenikot go pomnoìme so 1,25, a delitelot go namalime 4 pati?
4. Od 1kg bra{no se dobiva 1,252 kg leb. Kolku leb se dobiva od 576 kg bra{no?
5. Kon koj broj treba da se dodade 2,2 za da se dobie broj {to e 3,5 pati pogolem od 9,2?
6. Za kolku plo{tinata na kvadrat so strana 15,34 m e pogolema od plo{tinata na

pravoagolnik so strani 16,12 m i 12,03 m?
7. Re{i gi ravenkite:
5,7x + 3,1x + 0,4 = 34,21; x : 8,04 = 5,05;
3,48 : x = 1,45; (x - 2,5) : 5,1 = 0,8.
14 PRETVORAWE NA DROPKA VO DECIMALEN BROJ 175
Potseti se!
A 1 Pretvori ja vo decimalen broj
3
__
Koja operacija ja ozna~uva drobnata dropkata .
4
crta?
3 Raboti spored barawata:
Vo dropkata __ zameni ja drobnata
4 Pro{iri ja dropkata so 25.
crta so toj znak i izvr{i ja operacijata.
3 Dobienata decimalna dropka pretvori
Pro~itaj ja dropkata ___ i zapi{i ja ja vo decimalen broj.
100 3
kako decimalen broj. Sigurno dobi deka __ = 0,75.
4
Objasni: kako se pretvora decimalna Presmetaj 3 : 4.
dropka vo decimalen broj. Sporedi gi dobienite rezultati.
2 So pro{iruvawe ili skratuvawe, slednite dropki pretvori gi vo decimalni

1 3 5 132 164
dropki, a potoa vo decimalni broevi: __ , __ , __ , ___ i ___ .
2 5 8 300 400
5
Primer: Dropkata __ pro{iri ja so 125.
8
Dobienata decimalna dropka pretvori ja vo decimalen broj.
Presmetaj 5 : 8 = .
3 __
__ 1 __5 11
__
3 Koja od dropkite , , i ne moè da se pretvori vo decimalna dropka?
5 4 6 20
5
Sigurno voo~i deka toa e dropkata __ .
6
Zapomni!
Samo neskratliva dropka ~ij imenitel se razloùva na proizvod od mnoìtelite

2 ili 5, moè da se pretstavi kako decimalna dropka.
Sekoja dropka koja moè da se pretstavi kako decimalna dropka pretstavuva
kone~nodecimalen broj.
23 7 5
4 Koja od dropkite __ , __ ili __ pretstavuva kone~nodecimalen broj?
40 15 12
Utvrdi koja od dropkite moè da se pro{iri do decimalna dropka so imenitel
1 000; ili
podeli go broitelot so imenitelot i utvrdi koj od dobienite koli~nici e
kone~nodecimalen broj.
1 __
__ 15 11
__
176 B 5 Dropkite ,
3 11
i
37
pretvori gi vo decimalni broevi.
Raboti spored barawata:

Utvrdi dali imenitelite se razloùvaat na mnoìteli 2 i 5, odnosno dali decimal-
nite broevi }e imaat kone~en broj decimali ili ne.
Podeli go broitelot na dropkata so imenitelot.
Sigurno dobi:
1 15 11
__ = 0,333...; __ = 1,363636...; __ = 0,297297.....
3 11 13
Dobienite decimalni broevi imaat beskone~no mnogu
decimali.
Takvi broevi se vikaat beskone~nodecimalni broevi.
Voo~i!
Vo sekoj od broevite, neposredno po decimalnata zapirka, edna ili pove}e cifri

se povtoruvaat po ist redosled.
Zapomni!
Vakvite decimalni broevi se vikaat ~isto periodi~ni decimalni broevi.

Brojot {to go obrazuvaat cifrite {to se povtoruvaat se vika period na decimal-
niot broj.
Vo prviot broj period e 3, vo vtoriot 36, a vo tretiot 297.

0,333.... = 0,(3). Se ~ita: nula celi i 3 kako period;
1,3636... = 1,(36). Se ~ita: edno celo i 36 kako period....
5 679 7
V 6 Dropkite __ , ___ i __ pretvori gi vo decimalni broevi.
18 495 12
Raboti spored slednite barawa:
razgledaj gi imenitelite na dropkite i utvrdi dali decimalniot broj e
kone~no decimalen;
podeli go broitelot so imenitelot i utvrdi dali decimalniot broj e
periodi~en.
So upotreba na digitron se dobiva:
5
__ 679 7
= 0,2777...; ___ = 1,3717171...; __ = 0,58333...
18 495 12
Voo~i!
Dobienite decimalni broevi se periodi~ni, no pred periodot ima edna ili dve ci-
fri. Vakvite decimalni broevi se vikaat me{ano periodi~ni decimalni broevi.
îtame: Zapomni!
0,2777... = 0,2(7) - nula celi, 2 dese-
177
tinki i 7 kako period. Ako od desnata strana na eden
1,37171... = 1,3(71) - edno celi, 3 dese- priroden broj ili nulata, se
tinki i 71 kako period. zapi{e zapirka i potoa se do-
pi{at cifri, se dobiva zapis
0,58333... = 0,58(3) - nula celi, 58 sto-
na broj koj{to se narekuva
tinki i 3 kako period.
decimalen broj.
Sekoj od broevite 2, 3 i 58 vo
primerite se vika pretperiod.

Da oceni{, spored imenitelot na
dropkata, dali taa se pretvora vo Oceni, bez da gi deli{ broitelot so
2
imenitelot, dali dropkata __ pret-
kone~nodecimalen broj ili, pak, vo
beskone~nodecimalen (periodi~en) 20
broj; stavuva kone~en decimalen broj.
koj broj e kone~nodecimalen; Pretvori gi vo decimalen broj
3 7 12 4
da objasni{ {to e period, a {to pret- dropkite __ , __ , __ i __ .
period; 5 8 7 9
Odredi gi periodite i pretperiodite
{to e ~isto periodi~en decimalen broj; vo slednite decimalni broevi:
{to e me{ano periodi~en decimalen 2,777..... ; 0,64786478... ; 1,527373... ;
broj; 126,120404...
deka dropka moè da se pretvori:
- ili vo kone~nodecimalen broj;
- ili vo periodi~en decimalen broj;
deka postojat i drugi beskone~nodeci-
malni broevi koi ne se periodi~ni. Za
niv }e u~i{ vo VIII oddelenie.
Zada~i 3. Odredi gi periodot i pretperiodot

vo decimalnite broevi:
1. Pro{iri gi ili skrati gi dropkite 0,378787... ; 6,543023023... .
taka {to vo imenitelot da se pojavi
10, 100 ili 1000, a potoa pretvori gi 4. Spored oznakata za period na deci-
vo decimalni broevi: malen broj zapi{i gi broevite:
3 ___
__ 18 24 37 229 23 11 83
, , __ , __ , ___ , __ , __ , __ . 4,636363... ; 0,102102... ;
5 200 20 25 125 80 32 64 3,54034034... ; 4,27117117... .
2. Pretvori gi vo decimalni broevi 5. Zapi{i go kako beskone~nodecimalen
dropkite:
broj brojot:
2 __
__ 9 __ 3 19 24 1 2 5 37
, , , __ , __, __ , __ , __ , ___ . a) 3,6(54) ; v) 6,(53) ;
3 11 5 20 20 27 15 18 275
b) 0,77(2401) ; g) 0,06(5231).
178 15 ZAOKRU@UVAWE NA DECIMALNI BROEVI
Potseti se!
A 1 Edna parcela od 123 m2 ja ure-
duvaat u~enicite od VIa odde-
Brojot 3 128 zaokruèno na iljadi
lenie. Vo paralelekata ima 32
iznesuva 3 000, t.e. 3 128 ≈ 3 000.
u~enici. Po kolku kvadratni
“ ≈ “, se ~ita: pribli`no ednakvo so.
metri, vo prosek, ureduva sekoj
Zaokruì go brojot 3 128 na stotki.
u~enik?
Kako glasi postapkata za zaokruù-
Treba da presmeta{ 123 : 32.
vawe na priroden broj?
Odredi go koli~nikot;
Dali treba 135 ≈ 130 ili 135 ≈ 140?
Objasni! Oceni go prakti~noto zna~ewe na do-
bienite kvadratni metri po u~enik.
Sigurno dobi 123 : 32 = 3,84375, t.e. deka
sekoj u~enik treba da uredi po 3,84375 m2.
Brojot ima prakti~no zna~ewe samo do vtorata decimala (vo dm2), t.e. da se izvr{i
zaokruùvawe na decimalniot broj na dve decimali.
Decimalni broevi so dve decimali {to se najblisku do brojot 3,84375 se: 3,84 i 3,85, t.e.
3,84 < 3,84375 < 3,85
Zna~i: 3,84375 ≈ 3,84 (~itame: 3,84375 e pribli`no ednakov so 3,84) i 3,84375 ≈ 3,85.
2 Odredi gi dvata najbliski decimalni broja na brojot 1,37268 {to imaat po edna
decimala.
Utvrdi kolkava e napravenata gre{ka pri zaokruùvawe na brojot 1,37268 na
edna decimala.
Sigurno utvrdi deka baranite broevi se 1,3 i 1,4 t.e. 1,3 < 1,37268 i 1,37268 < 1,4.
Kolkava e napravenata gre{ka pri sekoe od zaokruùvawata: 1,37268 ≈ 1,3 i
1,37268 ≈ 1,4, }e utvrdi{ ako gi sporedi{ razlikite:
1,37268 - 1,3 = 0,07268 i 1,4 - 1,37268 = 0,02732
Do koja od to~kite za broevite 1,3 ili 1,4 e 0,07268 0,02732
poblisku to~kata na brojot 1,37268? 1,3 1,37268 1,4
Zapomni!
Vo dvata slu~aja napravenata gre{ka e pomala od 0,1.

Velime: Brojot 1,37268 sme go zaokruìle so to~nost do 0,1, odnosno so to~nost na
edna decimala.
Razlikata {to pokaùva za kolku dadeniot broj e pogolem ili pomal od svojata pri-
bli`na vrednost ja vikame gre{ka na zaokruùvaweto.
Pri zaokruùvawe nastojuvaj da napravi{ {to pomala gre{ka.
Voo~uva{ deka zaokruùvaweto (zamenuvaweto) na brojot 1,37268 so brojot 1,4
e so pomala gre{ka otkolku so brojot 1,3. 179
Pri zaokruùvawe na decimalen broj po~ituvaj go slednoto pravilo na
zaokruùvawe:
ako prvata ispu{tena cifra e pomala od 5, toga{ poslednata zadràna cifra ne

se menuva;
ako prvata ispu{tena cifra e 5 ili pogolema od 5, toga{ poslednata zadràna

cifra se zgolemuva za 1.
3 Brojot 4,8162704 zaokruì go so to~nost:

a) na edna decimala, t.e. do 0,1; g) do 0,0001;
b) do 0,01; d) do 0,0001.
v) do 0,001;
Treba da znae{!
Proveri se!
Da se zaokruì nekoj broj so dadena
to~nost zna~i toj broj da se zameni so Brojot 0,315 zaokruì go na dve deci-
drug broj {to e pogolem ili pomal od mali.
nego, zaradi odredeni prakti~ni 7
potrebi; Dropkata __ pretvori ja vo
34
da zaokruì{ daden broj so odredena decimalen broj so to~nost do 0,001.
to~nost spored praviloto za otfrlawe Odredi ja gre{kata na zaokruùvaweto
na cifri od brojot; ako 1,47 ≈ 1,47328.
da objasni{ kako se zaokruùva
decimalen broj so odredena to~nost.
Zada~i
1. Zaokruì gi na tri decimali bro- 4. Presmetaj:

2
evite: 2,7145; 3,03277; 0,01523. 4,26 + __ - 1,00312 so to~nost do 0,01.
7
7
2. Dropkata __ pretvori ja vo 5. Napravi tabela, zaokruì gi broevite
34 vo nea so nazna~enata to~nost i odre-
decimalen broj so to~nost do: di ja gre{kata na zaokruùvaweto.
0,1; 0,01; 0,0001.
Zaokru`. so Gre{ka Zaokru`. so Gre{ka
Broj
to~n. do 0,01 na zaok. to~n. do 0,001 na zaok.
3. Zbirot na broevite 4,7125 i 0,0374
3,3914 presmetaj go so to~nost 0,5386
do 0,001.
426,4235
6,0141
R A B O T A S O P O D A T O C I
180
16 IZBOR NA PRIMEROK. ANALIZA I ZAKLUÔK
A 1 Koristi ja tabelata za da odgovori{ na nekolku pra{awa.
Razlikata na najgolemite brzini na najbrzata i najbavnata trka zaokruì ja so

to~nost do 0,1.
Kolku pobavno odel pobednikot na trkata vo 2 000 godina od pobednikot na
trkata vo 1 998 godina?
Koja bi bila prose~nata najgolema brzina na dvete najbrzi trki?
Najgolema Koja e prose~nata najgolema brzina na site pet trki
Godina Pobednik
brzina (km/h) (aritmeti~ka sredina)?
Mihael Na edna trka vo 1912 god. e postignata najgolema
1996 310,36
[umaher brzina koja e 4 pati pomala od najgolemata brzina
Mihael vo 2000 godina. Kolku iznesuva taa brzina?
1997 344,44
[umaher
Patni~ki avion postignuva 3 do 3,5 pati pogolema
Dejvid brzina od najgolemata brzina {to e postignata vo
1998 326,78
Kulthard 1999 godina. Vo koi granici se dviì brzinata na
Mika avionot so to~nost do edna decimala?
1999 294,06
Hakinen
Analiza na podatocite. Me|u koi dve godini razli-
Mihael
2000 312,56 kata na brzinite e:
[umaher
a) najmala; b) najgolema; v) okolu 50 km na ~as?
Sostavi stolbest dijagram za brzinite spored
podatocite {to se dadeni vo tabelata.
B 2 Vo u~ili{teto kade {to u~i Aco ima 1 200 u~enici. Aco sakal u~ili{teto da
ima nov sportski teren. Se obidel da otkrie kolku u~enici se
zainteresirani za nov sportski teren.
Namesto da go pra{a sekoj u~enik, Aco odlu~il da pra{a del od u~enicite.
Aco odlu~il da pra{a 100 u~enici od site oddelenija, t.e. izbral primerok.
Brojot 100 pretstavuva golemina na primerokot.
Pozitivno Negativno
Ako Aco pra{a 1 200
☺ ]e znae kolku to~no
Potrebno e pove}e vreme
u~enici: u~enici sakaat nov teren
Ako Aco pra{a Za kratko vreme }e Dobiva mal broj odgovori, {to ne e
12 u~enici: ☺gi dobie odgovorite dovolno za pravilna procenka
☺ Potro{enoto vreme
☺
e optimalno
Ako Aco pra{a
100 u~enici:
☺ Dobiva dovolen
broj odgovori za
pravilna procenka
Vo izborot na primerok, osven goleminata, va`no e i koj }e go so~inuva
primerokot. 181
Zapi{i svoe razmisluvawe za toa {to e pozitivno, a {to e negativno vo
slednive slu~ai:
ako Aco pra{a samo u~enici od I do IV oddelenie;
ako Aco pra{a samo u~enici {to se zainteresirani za sport;
ako Aco pra{a slu~ajno izbrani u~enici od site oddelenija od negovoto
u~ili{te.
3 Odgovorite na pra{aweto za noviot sportski teren Aco gi pretstavil vo tabela,

napravil analiza i izvel zaklu~ok.
Nov sport. teren/prim.

Voo~i!
Mislewe Broj Odnos
Aco utvrdil deka 0,6 od primerokot sakaat nov
60
___ sportski teren.
DA 60 = 0,6 Toj presmetal:
100
0,6 od 1 200 e 0,6 ⋅ 1 200 = 720
NE 23
Ne znam 17
Aco predvidel deka: ako gi pra{al site 1 200 u~enici, pribli`no 720
od niv bi odgovorile deka se zainteresirani za nov sportski teren.
Odredi go odnosot za drugite dva odgovora.

Presmetaj kolkav broj od u~enicite bi odgovorile deka ne sakaat nov sportski teren,
a kolku u~enici od u~ili{teto bi bile neodlu~ni.
4 Sopstvenikot na eden videoklub sakal da utvrdi koj vid filmovi se najpopularni

vo gradot. Gradot imal 20 000 ìteli. Prodava~ot zapi{al podatoci za 400
~lenovi na videoklubot.
Najpopularni videokaseti Koi broevi treba da se zapi{at vo delot od

Vid na tabelata so naslov „odnos”?
Broj Odnos
film So pomo{ na presmetanite odnosi odredi go
Detski 40 40:400=0,1 brojot na ìtelite vo gradot za koi moè da
Nau~en 36 se kaè deka bi bile zainteresirani za ra-
zli~ni vidovi filmovi.
Komedija 152
Za {to bi moèle da mu posluàt dobienite
Stari fil. 100 informacii na sopstvenikot na videoklubot?
Muzi~ki 72
182 17 UÊ[E ZA DROPKI. DECIMALNI BROEVI.
1. Nacrtaj otse~ka AB = 6 cm. 11. Ako namalenikot 3,24 se zgolemi za

a) Odredi to~ka C na otse~kata AB 0,24, a namalitelot 0,324 se namali
2 za 0,24, toga{ razlikata }e se zgolemi za
taka {to: AC = __ AB.
3 2 ⋅ 0,24. Proveri.
b) Ako AD = 2 cm, toga{ koj broj treba da
stoi na mestoto na za da bide AD = AB. 12. So sobirawe proveri dali e pra-
vilno izvr{eno odzemaweto
2. Vo osum ednakvi kutii ima vkupno 59,216 - 11,11 = 48,106.
12 kg bonboni. Kolku kilogrami
bonboni ima vo edna kutija? 13. Proveri dali e to~no izvr{eni
mnoèweto 12 346 ⋅ 24 = 296 304.
Potoa, bez da presmetuva{, odredi go
3. Brojot 5 prestavi go kako dropka so proizvodot
broitel 5. imenitel 5. 1,2346 ⋅ 24. 12,346 ⋅ 2,4.
0,12346 ⋅ 0,24.
4. Zapi{i dropka so broitel 2
koja e pogolema od 1.
14. Presmetaj go koli~nikot
55,56 : 2,4. 0,84375 : 0,27.
koja e pomala od 1.
5. Pretstavi go na brojna prava zbirot

15. Presmetaj gi proizvodite 5,32 ⋅ 20 i
3 2 1 4 0,64 ⋅ 1,2, a potoa, bez da presmetu-
__ + __ ; __ + __ .
8 8 5 5 va{ odredi go koli~nikot
106,4 : 5,32. 0,768 : 1,2.
84
6. Skrati ja dropkata ____ do neskra- 16. Re{i ja ravenkata
210
tliva dropka. 2,5 ⋅ x = 6,42: 1,2.
x : 0,5 = 13,5 : 0,25.
7. Skrati ja dropkata
56
____ 45
____ 17. Presmetaj ja brojnata vrednost na
so 7. so NZD(45, 270).
126 270 izrazot (9,12 - 0,6) : 1,2 + 29,5 ⋅ 0,5.
7 18. Zapi{i ja kako decimalen broj

8. Pro{iri ja dropkata __ so 8. dropkata
8
126
____ 629
____
. .
9. Presmetaj go zbirot 15 495
26,4 + 2,64 + 0,0264.
19. Po zaokruùvaweto na brojot
2,861254 e dobien brojot 2,8613.
10. Izvr{i go sobiraweto i proveri So kolkava to~nost e zaokruèn ovoj broj?
dali e to~no:
73
0,628 + 12,91 < 5,496 + 8,048 20. Dropkata ___ pretvori ja vo deci-
Odredi ja razlikata na dobienite zbi- 8
rovi. malen broj i zaokruì ja so to~nost do 0,01.
183
TEMA 4. MEREWE
1. Merki za dolìna, masa i 6. Operacii so imenuvani broevi 196

te~nost 184 7. Merki za plo{tina 201
2. Merki za vreme i temperatura 187 8. Merki za volumen 203
3. Imenuvan broj 189 9. Volumen na kvadar i kocka 206
4. Pretvorawe na pove}eimen broj 10. U~e{e za merewe. Proveri go
vo ednoimen broj 192 svoeto znaewe 210
5. Pretvorawe na ednoimen broj
vo pove}eimen broj 194
184 1 MERKI ZA DOL@INA, MASA I TE^NOST
Potseti se!
A MERKI ZA DOL@INA
Na linijarot pokaì dol-

ìni od 1 dm, 3 cm, 8 mm i 1 Proceni gi dolìnite na otse~kite AB i CD i
4 cm 6 mm. na iskr{enata linija PQRST, a potoa, so
Koja merka se koristi za merewe proveri ja to~nosta na tvojata procenka.
merewe dolìna na S
V Q
pati{tata i rastojanie D
me|u dve naseleni mesta?
Kolku dekagrami ima vo 1 kg? C
Koja merka se koristi za
merewe masa na ruda A R T
P
iskopana od rudnik?
Kolku dl ima vo 1 l? Koi merni edinici gi upotrebi?
Nabroj i drugi merki za dolìna {to gi znae{.
Osnovna merna edinica za dolìna e metar (m).
Pogolemi i pomali merni edinici od metarot se prikaàni vo slednata tabela.
Pogolemi merni edi- Pomali merni edi-

nici od metarot se: nici od metarot se:
dekametar (dam) 1 dam ⋅ 10 : 10 1 dm decimetar (dm)
hektometar (hm) 1 hm ⋅ 100 1m : 100 1 cm centimetar (cm)
kilometar (km) 1 km ⋅ 1000 : 1000 1 mm milimetar (mm)
Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u merkite za dolìna!

1 km = 10 hm = 100 dam = 1000 m Da zapomnam! Sekoja merna
1 hm = 10 dam = 100 m edinica za dolìna e 10 pa-
1 dam = 10 m ti pomala od mernata
1 m = 10 dm = 100 cm = 1000 mm edinica {to e neposredno
1 dm = 10 cm = 100 mm pogolema od nea.
1 cm = 10 mm
2 Koja merka bi trebalo da stoi na mestoto na “∗”.

Za 1 ~as, Petar moè da izodi okolu 4 ∗.
Mimoza vo tetratkata nacrtala kvadrat so dolìna na stranata 30 ∗.
3 Kolku dekametri ima vo 4 Vo 1 dm ima 0,1 m. Kolku metri ima vo 1 cm?

a) 90 m? b) 300 m? v) 1700 m?
B MERKI ZA MASA 185
5 Nabroj gi mernite edinici za masa {to gi znae{.

Koja e osnovna merna edinica za masa?
Kolku kilogrami ima 1 t? [to e pogolemo 8 dag ili 1 kg?
6 Koja merka za masa bi trebalo da stoi na mestoto od “∗” vo slednite re~enici:

So kamion e prevezeno 6 ∗ jaglen. Koko{kata {to ja kupil Darko ima masa 2 ∗.
Osnovna merna edinica za masa e kilogram (kg).
Pogolema merka od kilogram : 10 1 hg Hektogram (hg)

e ton (t). : 100 1 dag Dekagram (dag)
1 t = 1 000 kg
: 1 000 1g Gram (g)
1 kg
Pomali merni edinici od : 10 000 1 dg Decigram (dg)
kilogramot se dadeni vo
slednava tabela. : 100 000 1 cg Centigram (cg)
: 1 000 000 1 mg Miligram (mg)
Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u merkite za masa!
Da zapomnam!
1 kg = 10 hg = 100 dag = 1000 g 1 g = 10 dg = 100 cg = 1000 mg Sekoja merna
1 hg = 10 dag = 100 g 1 dg = 10 cg = 100 mg edinica za
1 dag = 10 g 1 cg = 10 mg masa e 10 pati
1 kg = 10 hg = 100 dag = 1000 g = 10 000 dg = 100 000 cg = 1 000 000 mg pomala od
mernata edi-
nica {to e
7 Za da izmeri par~e meso, mesarot na edniot tas od neposredno
vagata stavil tegovi od 1 kg, 2 kg i 1 kg, a na tasot pogolema od
so meso teg od 10 g. Kolku e masata na mesoto? nea.
V MERKI ZA TE^NOST
8 Nabroj gi merkite za te~nost {to gi zapozna dosega.

Dali zapozna merka za te~nost pogolema od 1 l? Kolku dl ima 1 l?
Osnovna merna edinica za te~nost e litar (l).
Pogolemi i pomali merni edinici za merewe te~nost se dadeni vo slednava tabela.

Pogolemi merni Pomali merni
edinici od litar se: edinici od litar se:
Dekalitar (dal) 1 dal ⋅ 10 : 10 1 dl Decilitar (dl)
Hektolitar (hl) 1 hl ⋅ 100 1l : 100 1 cl Centilitar (cl)
Kilolitar (kl) 1 kl ⋅ 1000 : 1000 1 ml Mililitar (ml)
Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u merkite za te~nost!
186
1 kl = 10 hl = 100 dal = 1 000 l 1 l = 10 dl = 100 cl = 1000 ml Da zapomnam!
1 hl = 10 dal = 100 l 1 dl = 10 cl = 100 ml Sekoja merka za
1 dal = 10 l 1 cl = 10 ml te~nost e 10 pati
pomala od merka-
ta {to e neposre-
9 1 l mineralna voda ~ini 20 denari. Kolku denari dno pogolema od
~ini 2 dl (edna ~a{a) mineralna voda? nea.
10 Naredi gi po golemina slednite broevi: 6 dal, 5 hl, 8 dl, 4 ml, 9 l, 3 cl.
Treba da znae{!
Proveri se!
Koja e osnovnata edinica za merewe:
Kolkupati: a) 1 m e pogolem od 1 cm?
dolìna; masa; te~nost; b) 1 dm e pomal od 1 hm?
da gi navede{ pomalite i pogolemite
merki za: Kolkupati: a) 1 kg e pogolem od 1 g?
b) 1 dag e pomal od 1 hg?
dolìna; masa; te~nost;
da go objasni{ soodnosot ma|u merkite za: Kolkupati: a) 1 hl e pogolem od 1 dal?
b) 1 ml e pomal od 1 dl?
dolìna; masa; te~nost.
Zada~i
1. Nacrtaj otse~ki bez merewe so 3. Podredi gi otse~kite so dolìni

dolìni: 1 cm, 1 dm, 25 cm i 75 cm. 9 dm, 2 m, 48 cm, 94 mm, 4 dm 7 cm,
po~nuvaj}i od najkratkata.
Proveri so merewe i utvrdi za
kolku si pogre{il.
4. Podredi gi po golemina:
5 hg, 1 kg, 10 g, 12 mg, 8 dag.
2. Izmeri ja dolìnata na tvojot
~ekor vo centimetri.
Izmeri go so ~ekori rastojanieto 5. Podredi gi po golemina:
me|u dva objekta. 5 dal, 2 hl, 6 dl, 8 ml, 1 l.
Proceni kolku metri e toa rasto-
janie.
6. Vo edna ovo{na gradina se nabrani
Proveri ja, so merewe, to~nosta na 4,5 t jabolka i bile prodadeni po 17
tvojata procenka. denari za eden kilogram.
Kolku denari se dobieni?
2 MERKI ZA VREME I TEMPERATURA 187
Potseti se!
A MERKI ZA VREME
Kolku minuti ima 1 ~as?
Navedi dve merki za vreme pogolemi 1 Koe vreme pokaùva
od ~as. ~asovnikot vo ~asovi,
minuti i sekundi?
Koja merna edinica se koristi za
merewe na dnevnata temperatura?
Dali vo istata merna edinica se Navedi gi merkite za vreme {to si gi
iskaùva i temperaturata na bolniot? izu~uval.
Koja e najmalata merka za vreme {to si
ja izu~uval?
Zapomni!
Osnovna merna edinica za vreme e sekunda (s). Pogolemi merki od sekunda se:
minuta (min), ~as (h), den (d), sedmica, mesec, godina, decenija, vek (stoletie) i
milenium. Postojat i pomali merki od sekunda.
Voo~i gi vrskite me|u merkite za vreme!
1 min = 60 s; 1 h = 60 min = 3600 s; 1 d = 24 h = 1440 min = 86400 s;

1 sedmica = 7 d = 168 h = 10080 min = 604800 s. 1 mes. = 30 d; 1 god = 365 d.
2 Pretvori: 5 dena vo ~asovi; 8 ~asa vo minuti; 25 minuti vo sekundi.
Voo~i!
1 den ima 24 ~asa; 5 dena imaat 5 ⋅ 24 ~asa = 120 ~asa.
Kolku minuti ima 1 ~as? Kolku sekundi ima 1 minuta?
3 Pretvori 147 ~asa vo denovi i ~asovi.
147 ~asa : 24 = 6 dena i ostatok 3 ~asa

4 Pretvori 5 godini 8 meseci 13 dena vo denovi.
B MERKI ZA TEMPERATURA
5 Pro~itaj ja temperaturata {to e prikaàna na termometarot.

Vo koja merna edinica se iskaùva temperaturata?
Osnovna merna edinica za temperatura e kelvin (K).
188
Vo sekojdnevniot ìvot se upotrebuva mernata edinica celziusov stepen (oS).
[vedskiot fizi~ar i astronom Anders Celzius (1701-1744) vovel skala
kade {to vodata mrzne na 0 oS, a vrie na 100 oS. Stotiot del od skalata se vika
celziusov stepen.
Promenata na temperaturata za eden celziusov stepen e ednakva na eden kelvin.
No, na temperaturnata skala, na 0 oS odgovaraat 273,16 K.
Taka, vodata mrzne na 0 oS, t.e. na 273,16 K, a vrie na 100 oS, t.e. na 373,16 K.
Zapoznaj se poop{irno
Temperaturata izrazena vo kelvini se vika apsolutna temperatura.
Po~etokot na mereweto na apsolutnata temperatura e nula kelvini ili -273,16 oS.
Taa najniska mo`na temperatura se vika apsolutna nula.
Ako temperaturata na nekoe telo e izrazena vo celziusovi stepeni, toga{
apsolutnata temperatura, ozna~ena so T, se presmetuva po formulata
T(K) = t (oC) + 273,16
6 Napravi tabela kako dadenata i oS 4 12,84 36,5

popolni ja (oS - celziusovi stepeni,
K - kelvini). K 277,16 320,16 290 340,4
Treba da znae{!
Proveri se!
Koja e osnovnata merna edinica za
vreme; Kolku pati 1 s e pomala od: a) 1 min; b) 1 h?
da gi navede{ merkite za vreme pogo- Kolku ~asovi ima 1 d?
lemi od sekunda i vrskite me|u niv; Kolku K odgovaraat na 0 oS na tempera-
koja e osnovnata merna edinica za turnata skala?
temperatura; Edno telo ima temperatura od 20 oS. Kolku
koja e vrskata me|u kelvin i e apsolutnata temperatura na toa telo?
celziusov stepen.
Zada~i 3. Ribarski brod isplovil od edno

pristani{te na 8 septemvri vo 6 h, a
1. Vozot, spored vozniot red, stignuva se vratil vo pristani{teto na 17
vo 13 h 55 min. Ako docni 1 h 32 min, septemvri vo 18 h (istata godina).
vo kolku ~asot }e stigne? Izrazi go vremeto na brodot od
isplovuvaweto do vra}aweto:
2. Za edna priredba bila predvidena a) vo denovi; b) vo ~asovi;
programa vo traewe od 1 h 20 min. v) vo sedmici i denovi.
Izvedbata traela 120 minuti. Kolku
minuti pove}e traela izvedbata od
4. Presmetaj 15 god. 8 mes. 9 d vo denovi.
planiranoto? 5. Kolku e apsolutnata temperatura na
telo {to ima: a) 37 oS; b) -50 oS?
3 IMENUVAN BROJ 189
Potseti se!
A 1 Na sekoja od numeriranite deset
sliki~ki e postaveno pra{awe.
Izbroj gi i zapi{i gi:
Dadeni se i odgovorite na sekoe
- brojot na klupite vo tvojata
od pra{awata.
u~ilnica;
- brojot na stol~iwata vo tvojata Sostavi tabela i vo nea za sekoja sliki~ka
u~ilnica. zapi{i go soodvetniot broj.
Izmeri ja dolìnata na tvojot Zapi{i gi vo tabelata odgovorite spored
moliv. Zapi{i go merniot broj i pra{awata vo sliki~kite.
mernata edinica {to se rezultat
3 ovci
na tvoeto merewe. Kolku stepeni
1 6 e agolot?
Koi se merni edinici za: 6 knigi
Kolku denari? α=? α
a) dolìna; b) masa?
Kolku centimetri Kolku voda 4 kru{i
2 ima otse~kata? 7 sobira
Voo~i ! A AB = ? V
{i{eto?
46o
Sekoj odgovor sodrì meren broj i Kolku ki- Kolku kru{i 38,5o S
3 logrami 8 ima?
merna edinica. Merniot broj so mer- bra{no? 2 cm
nata edinica se odredeni so broewe
ili so merewe.
4
Kolku ovci ima?
9
Kolku knigi 1l
ima?
(so broewe: 4 kru{i, 3 ovci, ...;
so merewe: 2 cm; 2 kg...). 2 kg
Kolku e Kolku e tem-
Imenuvan broj 5 ~asot? 10 peraturata? 2 ~asot
10 denari
Meren broj
3 cm Merna edinica
Zapomni!
Imenuvaniot broj e sostaven od neimenuvan broj i merna edinica zapi{ana do nego.

Imenuvaniot broj {to e zapi{an so eden neimenuvan broj i edna merna edinica u{te se
vika i ednoimen broj.
2 Zapi{i ednoimen broj {to go pokaùva:

brojot na u~enicite vo tvojata paralelka; brojot na tvoite godini;
kolkava e tvojata visina (vo centimetri).
3 Dadeni se broevite: a) 5 kg, 3 kg, 126 kg; b)3 m, 5 kg, 7 l, 15 kanti.
[to imaat zaedni~ko broevite pod a)?

Kakvi se mernite edinici na broevite pod b)?
190 Zapomni!
Imenuvani broevi {to se zapi{ani so isti merni edinici se vikaat istoimeni

broevi. Broevite pod a) se istoimeni . Broevite pod b) ne se istoimeni.
Pokraj nazivot merna edinica se upotrebuvaat nazivite: edinica za merewe ili
skrateno merka.
4 Koi dva od broevite 2 m, 6 km, 46 m, 23 kg se istoimeni?

[to treba da stoi na mestoto na ∗ vo zapisite 2∗, 3∗ i 17∗ za tie da bidat
istoimeni so brojot 5 km?
5 Dadeni se broevite: 4 l, 6 ml, 9 hl, 116 cl.

[to se meri so merkite na tie broevi?
Dali vo istite merki e iskaàn i brojot 6 dal? A dali brojot 8 cm?
Zapomni!
Dva ili pove}e imenuvani broja {to se iskaàni so merkite za ista veli~ina se vi-
kaat imenuvani broevi od ist vid.
Broevite 4 l, 6 ml, 9 hl i 116 cl se imenuvani broevi od ist vid.
6 Zapi{i po 2 imenuvani broja od ist vid vo edinicite za merewe: a) dolìna; b) masa.
Brojot {to sodrì dva ili pove}e ednoimeni broevi od ist vid se vika pove}eimen
broj. Edniomenite broevi se vikaat ~lenovi na pove}eimeniot broj.
Brojot 2 kg 3 cg 5 mg e pove}eimen; 2 kg; 3 cg i 5 mg se negovi ~lenovi.
B 7 Dolìnata na edna prostorija e 3 m 6 dm, a {irinata 4 m 2 dm 5 cm.

So kakvi broevi se zapi{ani dimenziite na prostorijata?
8 Zapi{i po eden pove}eimen broj vo merkite za: a) dolìna; b) masa; v) vreme.
Zapomni!
Da zapomnam! Pove}eimen broj
Moè{ da zapi{e{:
pretstavuva zbir na dva ili pove}e
4 m + 5 cm = 4 m 5 cm
ednoimeni broevi od ist vid.
3 kg + 2 dag + 5 g = 3 kg 2 dag 5 g
9 Pove}eimeniot broj 6 m2 3 dm2 2 cm2 pretstavi go kako zbir.

Zbirovite: a) 6 kg + 4 dag + 2 g; b) 5 l + 4 dl + 3 cl pretstavi gi kako pove}eimeni
broevi.
Treba da znae{!
Proveri se! 191
Da razlikuva{ imenuvan od neime-
nuvan broj; 1
Koj od broevite: 4 knigi, 6 cm, 4 , 7 deca
da prepoznava{ istoimeni broevi; 2
i 8 e imenuvan, a koj neimenuvan?
koi imenuvani broevi se od ist vid;
Koi od broevite 3 kg, 6 dm, 8 g, 5 m i 4 dm
da objasni{ koj broj e ednoimen, a se: a) istoimeni b) od ist vid?
koj pove}eimen.
Navedi primer na pove}eimen broj so 3
~lena vo merkite za te~nost.
Zada~i
1. Zapi{i dva imenuvani i dva neime- 8. Dadeni se broevite:

nuvani broja. 5; 7 m; 12 kg 3 dag; 4 m 2 dm; 8 hl; 4 m;
29,6; 4 kg, 6 m 5 dm; 74; 3 kg; 9 hl; 7; 14 l;
8 m2; 5 l; 8; 12; 4; 15 m2.
2.
Napravi tabela i zapi{i gi broevite
spored barawata:
neimenuvani; ednoimeni;
Izbroj gi knigite na policata.
Zapi{i go toa kako imenuvan broj. pove}eimeni; istoimeni.
3. Zapi{i dva pove}eimeni broja:

- edniot vo merkite za vreme; I ova e matematika!
- drugiot vo merkite za te~nost.
Se sretnale dvajca prijateli To{e i
Zapi{i go vremeto (izra- Petar. To{e go pra{al Petar: "Kade si
4.
zeno vo ~asovi, minuti i prijatele, ne te gledam ~esto?# Petar
sekundi) {to go pokaùva odgovoril: "êsto odam vo razli~ni
~asovnikot. gradovi da gi zapoznaam ubavinite na
Makedonija.# To{e pra{al: "Koi gradovi
Kakov broj zapi{a? gi poseti?# Petar vedna{ mu odgovoril:
"Prvata sabota vo eden mesec bev vo
5. 5 Berovo, a vtorata sabota vo istiot mesec
2 1 50
po prviot petok bev vo Strumica. Prvata
den. den. den. deni
sabota vo sledniot mesec bev vo Debar, a
Denarite i denite zapi{i gi kako vtorata sabota vo istiot mesec po prviot
pove}eimen broj.
petok bev vo Ohrid.# "Koj datum be{e vo
Ohrid?#, pra{al To{e. Petar go pogle-
6. Zapi{i dva istoimeni broja. dnal i odgovoril: "Datumot moè{ sam
da go odredi{.#
Na koj datum Petar bil vo Ohrid?
7. Zapi{i tri pove}eimeni broja koi se
od ist vid.
192 4 PRETVORAWE NA POVE]EIMEN BROJ VO
EDNOIMEN BROJ
Potseti se!
A 1 Pove}eimeniot broj 4 m 2 dm
7 cm pretvori go vo ednoimen
1 m = 10 dm, t.e. 1 m e 10 pati pogolem
broj.
od od 1 dm.
Raboti spored postapkata i
Kolku pati e pogolem: a) 1 m od 1cm?
sporedi go re{enieto:
b) 1 kg od 1 g? v) 1 h od 1 min?
Voo~i ja najmalata merna edinica vo brojot. Toa e centimetar (cm)
^lenovite so pogolema merna edinica

pretvori gi vo najmalata merna edinica.
4 m = 400 cm
2 dm = 20 cm
Pretstavi go pove}eimeniot broj vo vid na 400 cm + 20 cm + 7 cm

zbir od istoimeni broevi (vo cm).
Izvr{i go nazna~enoto sobirawe. 400 cm + 20 cm + 7 cm = 427 cm
Voo~i vtor na~in na pretvorawe na pove}eimen vo ednoimen broj koristej}i gi sled-

nite dve tvrdewa.
Vo merkite za dolìna, masa i te~nost sekoja merna edinica e 10 pati pomala od

neposredno pogolemata merna edinica.
Vo dekaden broen sistem pozicijata na sekoja cifra e 10 pati pogolema od pozicijata

na prethodnata cifra.
4 m 2 dm 7 cm = 4 2 7 cm
2 Objasni zo{to 5 hg 3g = 5 hg 0 dag 3 g = 503 g.
Voo~i i zapomni! Da zapomnam! Ovie pove}eimeni

broevi lesno gi zapi{uvam vo
Ako vo pove}eimeniot broj vo merkite ednoimen broj.
za dolìna, masa ili te~nost nedo- Gi bri{am pogolemite merni
stasuva po red nekoja merna edinica, edinici, a ostanuva najmalata.
na nejzinoto mesto se stava 0. Treba da vnimavam dali
treba da stavam 0 i kade.
3 Pretvori go vo ednoimen broj brojot 4 dm 5 mm, primenuvaj}i gi dvete prikaàni

postapki.
4 Pretvori gi vo ednoimeni broevi vo najmala edinica:
193
a) 5 god 3 mes. 2 dena; b) 4 mes. 2 sedm. 3 dena 5 ~asa;
v) 2 h 34 min 15 s.
(1 god = 365 dena, 1 mes. = 30 dena).
Voo~i deka pove}eimen broj vo merki za vreme ne moè{ da go pretvori{ vo ednoimen
spored prikaàniot vtor na~in. Zo{to?
B 5 Pretvori go brojot 5 m 3 dm 8 cm vo: a) decimetri; b) metri.
Voo~i gi i zapomni gi postapkite!

a) Vo decimetri: b) Vo metri:
5 m = 5 ⋅ 10 dm = 50 dm 3 dm = (3 : 10) m = 0.3 m
8 cm = (8 : 10) dm = 0,8 dm 8 cm = (8 : 100) m = 0,08 m
5 m 3 dm 8 cm = 50 dm + 3 dm + 0,8 dm =
= 53,8 dm.
5 m 3 dm 8 cm = 5 m + 0,3 dm + 0,08 m =
= 5,38 m.
Voo~i go vtoriot (skraten) na~in za pretvorawe na pove}eimen vo ednoimen broj.
5 m 3 dm 8 cm = 53,8 dm. 5 m 3 dm 8 cm = 5,38 m.

Zabeleà! Moè{ da gi izbri{e{ mernite edinici, da stavi{ zapirka po merniot
broj na mernata edinica vo koja se bara da go pretvori{ pove}eimeniot broj i na
krajot da ja zapi{e{ taa merna edinica. Ako vo redosledot nedostasuva nekoja merna
edinica, na nejzino mesto se stava nula.
6 Pretvori go brojot 8 l 7 dl 3 ml vo decilitri.
Da zapomnam! Ako pove}eimen broj pretvoram vo ednoimen broj vo

merna edinica {to ne e najmala, toga{ merniot broj e decimalen.
7 Pretvori go brojot 4 kg 6 dag 5 g vo kilogrami.
Treba da znae{!
Proveri se!
Da pretvori{ pove}eimen broj vo
ednoimen, vo koja bilo merna edinica i Pretvori gi vo ednoimeni broevi
slednite pove}eimeni broevi:
da koristi{ poprakti~ni postapki za
pretvorawe; a) 3 m 2 dm 5 mm (vo mm);
deka pri pretvorawe na pove}eimen vo b) 9h 26 min 54 s (vo sekundi; vo
ednoimen broj, vo najmala merna edini- minuti).
ca od pove}eimeniot broj, merniot broj Pretvori go brojot 6 kg 5g vo ednoimen
e priroden broj, a vo drugi slu~ai e broj vo: a) g; b) dag.
decimalen.
194 Zada~i 4. Pretvori:
a) 8 m 3 dm 4 cm vo dm;
1. Pretvori go vo ednoimen broj (vo b) 8 km 9 dam 7 m vo km;
najmalata merka vo brojot) brojot: v) 5 t 8 kg 7 hg 5 g vo kg;
a) 5 km 2 dam 5 m; b) 7 hl 8 dal 4 ml; g) 9 kg 7 dag 5 g 8 mg vo g;
v) 4 t 6 kg 5 dag; g) 9 dena 8 h 7 min. d) 8 l 5 dl 6 ml vo dl.
2. Korab e visok 2 km 7 hm 6 dam 4 m.
Kolku metri e visok Korab? Zanimlivo pra{awe
3. Vremeto me|u dve polni mese~ini Ako vo 24 ~asot pa|a do`d, dali po 48
iznesuva 29 dena 12 h 44 min 3 s. ~asovi vremeto moè da bide son~evo?
Kolku sekundi ima ovoj period.
5 PRETVORAWE NA EDNOIMEN BROJ VO POVE]EIMEN BROJ
Potseti se! A 9 Ednoimeniot broj 364 cm

pretvori go vo pove}e-
Brojot 428 se zapi{uva vo razviena forma imen broj.
na sledniot na~in: Raboti spored postapka-
428 = 400 + 20 + 8 = 4 ⋅ 100 + 2 ⋅ 10 + 8. ta i sporedi go re{eni-
Zapi{i gi broevite 764 i 8 053 vo razviena eto.
forma.
Merniot broj pretstavi go vo razviena

forma taka {to imenuvaniot broj da bide 364 cm = 3 ⋅ 100 cm + 6 ⋅ 10 cm + 4 cm
zbir na istoimeni broevi (vo cm).
Spored razvienata forma na merniot broj 3 ⋅ 1 m + 6 ⋅ 1 dm + 4 cm =

pretvori gi centimetrite vo pogolemi merni = 3 m 6 dm 4 cm
edinici i toa zapi{i go kako pove}eimen
broj.
Voo~i! Poprakti~no!
5 427 mm = 5 4 2 7
364 cm = 3 m 6 dm 4 cm
5 427 mm = 5 m 4 dm 2 cm 7 mm
Seto ova e to~no

Voo~i!
samo za imenuvani Me|u cifrite od brojot treba da se ostavat prazni
broevi vo merkite mesta;
za dolìna, masa do cifrata na pozicijata edinici treba da se za-
i te~nost. pi{e najmalata merka (toa e mm);
do cifrata na desetki treba da se zapi{e 10 pati
pogolemata merka (toa e cm) itn.
Pretvori go vo pove}eimen broj, brojot: a) 5034 g; b) 2014 dl; v) 60308 mm.
2 195
3 Pretvori go brojot 4837154 s vo pove}eimen broj.
Voo~i ja postapkata i sporedi go re{enieto:

Ako brojot na sekundite go podeli{ so 60, 4837154 s : 60 = 80619 min i ostatok 14 s
}e dobie{ minuti i ostatok vo sekundi.
Ako brojot na minutite go podeli{ so 60, 80619 min : 60 = 1343 h i ostatok 39 min
}e dobie{ ~asovi i ostatok vo minuti.
Ako ~asovite gi podeli{ so 24, toga{ {to
e koli~nikot, a {to ostatokot? 1343 h : 24 = 55 dena i ostatok 23 h
Voo~i!
Voo~iv deka: ^lenovi na baraniot
4837154 s = 55 d 23 h 39 min 14 s. pove}eimen broj se: posledniot
koli~nik (55 d) i trite ostatoci
(23 h, 39 min i 14 s)
4 Pretvori gi ednoimenite broevi: 324 min; 4526 dena; 6462 g; i 4142 l vo pove}eimeni
broevi.
B 5 Pretvori go vo metri brojot 8,2 cm.

Voo~i gi postapkite i sporedi go re{enieto.
I na~in
8,2 cm = (8,2 : 100) m; 8,2 cm = 0,082 m.
km hm dam m dm cm mm
II na~in
0 0 0 0 0 8 2
Vnesi go brojot vo tabela so merni edinici. , ,
Zapirkata stavi ja zad mernata edinica vo koja
pretvorame (m). Zna~i, 8,2 cm = 0,082 m.
6 Pretvori go brojot 6,384 m vo pove}eimen broj.
Sostavi tabela so merni edinici i vo nea vnesi go km hm dam m dm cm mm

brojot. Pro~itaj go brojot. 0 0 0 6 3 8 4
,
Od tabelata se ~ita: 6,384 m = 6 m 3 dm 8 cm 4 mm.
7 Brojot {to e vo tabelata pretstavi go: kg hg dag g dg cg mg

a) kako pove}eimen broj; b) vo dg; v) vo kg. 0 9 7 5 3 0 2
Da pretvori{ ednoimen broj vo pove- Pretvori go vo poeve}eimen broj brojot:

}eimen broj i da koristi{ poprakti~ni a) 6 475 mm; b) 3 604 ml; v) 24 300 s.
postapki za pretvorawe.
Zada~i
1. Ednoimeniot broj pretvori go vo 3. Pretvori go brojot vo pove}eimen

pove}eimen: broj bez da koristi{ tabela:
a) 3 402 mm; b) 4 007 cm; a) 22,05 m; b) 5 302,67 g;
v) 47 063 dg; g) 47 632 mg; v) 43,15 l; g) 0,237 kg.
d) 1 035 ml; |) 35 007 dl.
2. Ednoimeniot broj vnesi go vo tabela, 4. Mese~inata ja obikoluva Zemjata za

a potoa zapi{i go vo pove}eimen broj: 2 551 443 sekundi. Pretvori go ovoj
a) 387,25 m; b) 30,02 dam; broj vo pove}eimen (vo: denovi,
~asovi, minuti i sekundi).
v) 320,05 g; g) 401,53 dl.
6 OPERACII SO IMENUVANI BROEVI
Potseti se!
A 1 Edna letva ima
2 m 7 dm 4 cm, a druga
Nabroj gi merkite za dolìna, masa, te~- 3 m 2 cm.
nost, vreme i temperatura. Koja e osnovna-
ta merna edinica za sekoja od merkite? Kolkava e vkupnata
dolìna na letvite?
Zapi{i:
Potrebno e da se
a) 8 m 4 dm 3 mm vo milimetri; presmeta zbirot od dol-
b) 7 kg 5 dag 4 g vo gramovi; ìnite na dvete letvi.
v) 7 dal 7 l 5 dl vo decilitri; Toa moè da se napravi
g) 3 d 2 h 8 min vo minuti. na dva na~ina.
Zapi{i go brojot vo pove}eimen broj: Voo~i ja postapkata i
sporedi go re{enieto.
a) 3 507 g; b) 7 402 dl; v) 4 005 m; g) 5 032 min.
I. Zapi{i gi pove}eimenite broevi taka {to istoimenite 2 m 7 dm 4 cm

~lenovi da bidat eden pod drug 3 m 0 dm 2 cm
Presmetaj go zbirot na sekoj par istoimeni 2 m 7 dm 4 cm

+ 3 m 0 dm 2 cm
~lenovi.
5 m 7 dm 6 cm
Voo~i! +
197
2 m 7 dm 4 cm + 3m 2 cm = 5 m 7 dm 6 cm
Zbirot na pove}eimenite broevi go odrediv taka {to sobrav centi-

metri so centimetri, decimetri so decimetri i metri so metri.
Voo~i go zbirot na 5 dm 9 cm Ako nekoj ~len vo zbirot sodrì

broevite 5 dm 9 cm + 3 dm 4 cm pogolema merna edinica, toga{
i 3 dm 4 cm. 8 dm 1 3 cm = 9 dm 3 cm taa se dodava na ~lenot pred nego.
II. Raboti spored barawata i voo~i drug na~in na re{avawe:
Pretvori gi pove}eimenite broevi vo ednoimeni broevi

vo najmalata merna edinica taka {to tie da bidat
2 m 7 dm 4 cm = 274 cm
3 m 2 cm = 302 cm
istoimeni.
Odredi go zbirot na dobienite ednoimeni broevi. 274 cm +302 cm = 576 cm
Dobieniot
broj.
ednoimen broj pretvori go vo pove}eimen 576 cm = 5 m 7 dm 6 cm
Voo~i
2 m 7 dm 4 cm + 3 m 2 cm = 274 cm + 302 cm = 576 cm = 5 m 7 dm 6 cm
2 Presmetaj: 4 m 5 dm 3 mm + 7 m 9 cm 8 mm - 3 m 3 dm 2 mm.
Raboti spored slednite upatstva:
Presmetaj go zbirot na broevite 4 m 5 dm 3 mm i 7 m 9 cm 8 mm.

Od presmetaniot zbir odzemi go brojot 3 m 3 dm 2 mm.
6 dm Zabeleà deka:
10 cm
Voo~i ja razlikata na 7 dm 4 cm 4 cm e pomalo od 6 cm;
broevite - 2 dm 6 cm od 7 dm odzede 1 dm;
7 dm 4 cm i 2 dm 6 cm. 4 dm 8 cm 1 dm = 10 cm;
10 cm + 4 cm = 14 cm;
14 cm - 6 cm = 8 cm;
6 dm - 2 dm = 4 dm.
B 3 Presmetaj 2 m 4 cm 3 mm ⋅ 3. Moè da se presmeta na dva na~ina:
I. Sekoj ~len na pove}eimeniot broj pomnoì go so 3.

Ako pri mnoèweto dobie{ broj {to sodrì pogolema merna edinica, nea
dodaj ja na soodvetnata pogolema merna edinica.
198 2 m 4 cm 3 mm ⋅ 3 = 6 m 12 cm 9 mm = 6 m 1 dm 2 cm 9 mm
Voo~i drug na~in na re{avawe.

II. Pove}eimeniot broj pretvori go vo ednoimen broj (vo mm);
dobieniot ednoimen broj pomnoì go so 3;
dobieniot proizvod pretvori go vo pove}eimen broj.
2 m 4 cm 3 mm ⋅ 3 = 2043 mm ⋅ 3 = 6129 mm = 6 m 1 dm 2 cm 9 mm.
4 Presmetaj 12 km 9 dam 6 m : 3.
Moè da se presmeta na dva na~ina:
I. Sekoj ~len vo pove}eimeniot broj podeli go so 3;
12 km 9 dam 6 m : 3 = 4 km 3 dam 2 m
Vaka e poprakti~no:
II. Pove}eimeniot broj pretvori go vo ednoimen broj;

presmetaj go koli~nikot na ednoimeniot broj i brojot 3;
dobieniot koli~nik pretvori go vo pove}eimen broj.
12 km 9 dam 6 m : 3 = 12096 m : 3 = 4032 m = 4 km 3 dam 2 m.
5 Presmetaj: 4 m 5 dm 3 mm - 9 dm 6 cm : 3.
V 6 Presmetaj: 5 kg 7 dag 8 g + 9 hg 8 dag 4 g.

Zbirot moè{ da go presmeta{ na dva na~ina. Postapi spored barawata:
I. na~in II. na~in

Zapi{i gi pove}eimenite broevi eden Pretvori gi pove}eimenite broevi vo
pod drug, taka {to istoimenite broevi ednoimeni broevi vo nejmalata merna
da bidat na ista vertikalna prava. edinica (vo gramovi).
broevi.
Izvr{i go sobiraweto na istoimenite Izvr{i go sobiraweto.
Presmetaniot zbir pretvori go vo
Ako vo zbirot ima pogolema merna pove}eimen broj.
edinica nea dodaj ja na soodvetnata
pogolema merna edinica.
Zbir ili razlika na pove}eimeni broevi od merkite za masa i od merkite za te~nost

se odreduva na ist na~in kako {to se odreduvaat i za pove}eimenite broevi od
merkite za dolìna. Na ist na~in se mnoì, odnosno deli, pove}eimen broj od tie
merki so imenuvan broj.
7 Presmetaj: 4 l 5 dl 5 ml + 6 dal 4 dl. 199
Sporedi go tvoeto re{enie so dadenoto:
5 l 5 dl 5 ml + 6 dal 4 dl = 6 dal 5 l 9 dl 5 ml.
Voo~i deka, za da gi sobere{ dvata pove}eimeni broevi spored vtoriot na~in,
potrebno e dvata pove}eimeni broevi da gi pretvori{ vo ednoimeni so ista merna
edinica.
5 l 5 dl 5 ml + 6 dal 4 dl = 5 505 ml + 60 400 ml = 65 905 ml = 6 dal 5 l 9 dl 5 ml.
8 Odredi ja vrednosta na izrazot: a) 24 kg - 6 dag 3 g + 9 kg 8 hg 5 dag;
b) 7 kl 5 dal 6 l 9 dl - 7 hl 8 l 5 dl + 6 kl 4 dal 4 dl.
9 Brojot 5 t 642 kg 8 dag zgolemi go 4 pati.
5 t 642 kg 8 dag ⋅ 4 = 564 208 dag ⋅ 4.

Izvr{i go mnoèweto i dobieniot ednoimen broj zapi{i go vo pove}eimen.
10 Presmetaj: a) 2 kg 2 hg 5 dag 4 g : 49; b) 32 l 5 cl ⋅ 5 + 6 dal 2 l 6 dl 5 cl : 35.
G 11 Mimoza se rodila koga Kire imal 6 g 3 mes 8 dena. Sega Mimoza ima
10 g. 11 mes. 24 dena. Kolku godini ima Kire?
Za da ja odredi{ starosta na Kire, treba da postapi{ na sledniot na~in.
6 g. 3 mes. 8 dena
Odredi go zbirot na pove}eimenite broevi. + 10 g. 11 mes. 24 dena
Pogolemite merni edinici dodaj gi na

soodvetnata povisoka merna edinica.
16 g. 14 mes. 32 dena
1 g. 2 mes. 1 mes. 2 dena
17 g. 3 mes. 2 dena
12 Presmetaj: 5 g. 6 mes.12 dena ⋅ 3 - 3 g. 5 mes. 6 dena : 9.

Postapi spored barawata:
Pretvori gi pove}eimenite broevi vo 5 g. 6 mes. 12 dena = 2017 dena

ednoimeni (vo denovi). 3 g. 5 mes. 6 dena = 1251 den
Izvr{i gi nazna~enite operacii so 2017 dena ⋅ 3 - 1251 den : 9 =
dobienite ednoimeni broevi. = 6051 den - 139 dena = 5912 dena
Dobieniot rezultat pretvori go vo 5912 dena : 365 = 16 g. i ostatok 72 dena
pove}eimen broj. 5912 dena = 16 g. 2 mes. 12 dena
13 Simo prestojuval vo stranstvo 8 g. 7 mes., a negoviot sin Zoran 5 pati pokuso vreme.
Kolku vreme Zoran prestojuval vo stranstvo?
Treba da znae{!
200 Proveri se!
Da presmeta{ zbir i razlika na pove-

Presmetaj:
}eimeni broevi od merkite za dolì-
na, masa te~nost i vreme; 7 m 2 cm 5 mm + 4 m 3 dm 2 cm -
- 6 dm 8 cm 7 mm;
sobiraweto i odzemaweto na pove}e-
imenite broevi da go izveduva{ na dva 7 t 5 kg 8 g + 435 kg 9 g - 2 t 125 kg;
na~ini: sobirawe, odnosno odzemawe, 7 hl 7 l 4 ml + 5 dal 3 l 6 cl;
na istoimenite ~lenovi ili so pre- 13 g. 6 mes. 7 den. - 10 g. 8 mes. 20 den.
tvorawe na pove}eimenite broevi vo
ednoimen; Presmetaj:
da presmeta{ proizvod, odnosno koli- 5 m 3 dm 2 cm ⋅ 7; 9 m 6 cm 3 mm : 3;
~nik na pove}eimen broj so neimenuvan
2 t 3 kg 4 dag : 9 + 654 kg 3 dag ⋅ 2;
broj na dva na~ina: so mnoèwe, odno-
sno delewe na ~lenovite na pove}ei- 4 l 3 cl 2 ml ⋅ 5 - 2 l 5 cl 2 ml : 9;
meniot broj so neimenuvaniot, ili so 6 g. 9 mes. + 15g. 8 mes. 9den. : 9.
pretvorawe na pove}eimeniot broj vo
ednoimen.
Zada~i
1. Presmetaj: 6. Vo prodavnicata e doneseno 6 hl 3 dal

a) 2 m 8 dm + 6 dm 4 cm + 5 cm 9 mm; 5 l sok koj }e se prodava po 45 denari
za 1 l, i 154 kg jabolka po 30 denari
b) 4 km 3 dam 5 m - 8 dam 6 m; za 1 kg. Kolku denari ~inat sokot i
v) 9 m - 6 m 3 dm 5 cm + 4 dm 3 cm. jabolkata zaedno?
2. Presmetaj:
a) M ⋅ 4, ako M = 6 m 7 dm 3 mm; 7. Presmetaj:
b) P : 2, ako P = 8 dm 6 cm 4 mm; 12 kg 42 g : 9; 5 l 7 dl 4 cl : 7;
v) 9 m 7 cm 2 mm : 8; 12 t 632 kg : 8.
g) (246 cm - 2 dm 2 cm) : 8.
3. Presmetaj: A + B - C ako: 8. Doma}inkata potro{ila 13 kg 4 hg

4 dag bra{no za 6 dena.
a) A = 3 t 3 kg; B = 305 dag
C = 205 kg 6 dag. Kolku bra{no prose~no tro{ela
b) A = 3 l 2 cl; B = 2 dal 2 dl dnevno?
C = 1 l 2 dl 3 ml. Kolku bra{no potro{ila prvite 5
dena?
4. Ako e M = 6 l 3 cl, kolku e:
a) M ⋅ 4; b) M - 2 ml; v) M : 9.
9. Vozot, spored vozniot red stignuva
5. Pretprijatieto dobilo 8 sandaci vo 18 h 45 min.
stoka. Sekoj sandak ima 1 t 136 kg.
Ako docni 1 h 42 min, vo kolku ~asot
Odredi ja masata na nabavenata stoka.
}e stigne?
7 MERKI ZA PLO[TINA 201
Potseti se!
A 1 Odredi ja plo{tinata na figurata
na crteòt.
Odredi ja plo{tinata na pra- Vo koja merna edinica ja presmeta
voagolnikot, spored dadenite plo{tinata na figurata?
dimenzii.
1 cm
2 cm
3 cm 2 cm
5 cm 1 cm
2 Plo{tinata na Ohridskoto Ezero e 349 km2.

Vo koja merna edinica ja
izrazi plo{tinata na pravo- So koja merka e iskaàna plo{tinata na
agolnikot? Ohridskoto Ezero?
Nabroj i drugi merki za plo{tina.
Zapomni
Osnovna merna edinica za plo{tina e kvadraten metar (m2).

Kvadraten metar e plo{tinata na kvadrat so strana 1 m.
Pogolemi i pomali merni edinici od kvadraten metar se navedeni vo slednava tabela.
Pogolemi merni Pomali merni edi-

edinici od kvadra- nici od kvadraten
ten metar se: metar se:
kvadraten dekametar kvadraten decimetar
1 dam2 ⋅100 :100 1 dm2
(dam2) (dm2)
kvadraten hektometar kvadraten centimetar
1 hm2 ⋅10000 1 m2 :10000 1 cm2
(hm2) (cm2)
kvadraten kilometar 1 km2 ⋅1000000 :1000000 1 mm2
kvadraten milimetar
(km2) (mm2)
Za merkite hm2 i dam2 se upotrebuvaat imiwata hektar (ha) i ar (a), t.e.

1 ha = 1 hm2 i 1 a = 1 dam2.
Voo~i gi i zapomni gi vrskite me|u kvadraten metar

i drugite merki za plo{tina.
1 km2 = 100 ha = 10 000 a = 1 000 000 m2 1 m2 = 100 dm2 = 10 000 cm2 = 1 000 000 mm2
1 ha = 100 a = 10 000 m2 1 dm2 = 100 cm2 = 10 000 mm2
1 a = 100 m2 1 cm2 = 100 mm2
202 3 Konstruiraj kvadraten decimetar, podeli go na
kvadratni centimetri i oboj go kako na crteòv.
1
2
Kolku cm2 ima vo 1 dm2?
Koja plo{tina e pogolema: 1 m2 ili 100 dm2? 3
4
4 Koj meren broj treba da stoi na mestoto na ∗ za da bide to~no:
1 m2 = ∗ dm2 1 dm2 = ∗ cm2
5
1 m = ∗ cm
2 2 1 dm2 = ∗ mm2
1 m2 = ∗ mm2 1 cm2 = ∗ mm2
6
Da zapomnam! Sekoja merka za plo{tina e 100 pati 7

pomala od merkata {to e neposredno pogolema od nea.
1 dm2 8
9
1 mm2
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
1 cm2
Koja e osnovnata merna edinica za Kolku a) kvadrtani decimetri;

plo{tina; b) kvadrtani centimetri ima vo 5 m2?
da gi nabroi{ pogolemite i pomalite Kolku a) kvadrtani hektometri (hm2);
merki za plo{tina od kvadraten metar; b) kvadrtani dekametri (dam2);
koi se vrskite me|u mernite edinici za v) kvadrtani metri (m2) ima vo 3 km2?
plo{tina. Kolku km2 ima vo 200 ha?
Zada~i
1. Kolku a) kvadratni centimetri; 3. Se prodava edna niva od 2 ha.

b) kvadratni milimetri ima vo Sopstvenikot ja prodal taka {to za
7 dm2? sekoj m2 dobil po 240 denari. Kolku
vkupno dobil za nivata?
2. U~ili{niot dvor so forma na 4. Dolìnata na edna pravoagolna soba

pravoagolnik ima dolìna 65 m i e 8 m, a {irinata e 6 m. Sobata treba
{irina 45 m. da se poplo~i so kvadratni plo~ki od
Kolku a) kvadratni metri; b) ari ima po 100 cm2. Kolku takvi plo~ki se
toj dvor? potrebni za poplo~uvawe na sobata?
8 MERKI ZA VOLUMEN 203
Potseti se!
A 1 Na crteòt e pretstavena koc-
ka Y i kvadar T. Kvadarot T e
Kvadratot K na crteòt se sodrì to~no
sostaven od kocki, ednakvi so
8 pati vo pravoagolnikot P.
kockata Y.
K P T
Y
Kolku e merniot broj na pravoagolnikot Utvrdi so broewe, od kolku tak-

P vo odnos na kvadratot K? vi kocki e sostaven kvadarot T
(t.e. kolku pati kockata Y se so-
Tuka kvadratot K e zemen za „edini~en
drì vo kvadarot T).
kvadrat”, t.e. kako merka za merewe na
pravoagolnikot P. Voo~i!
[to pretstavuvaat 8-te kvadrati K za
Kvadarot T zafa}a to~no 6 kocki, ednak-
pravoagolnikot P?
vi so kockata Y, zatoa velime deka:
Koi merki za plo{tina znae{? merniot broj na kvadarot T vo odnos na
kockata Y e 6, ili: volumenot na kvada-
rot T e 6 vo odnos na kockata Y.
Kockata Y e zemena za „edini~na kocka”, t.e. kako merka za sporeduvawe na zafatni-
nata na kvadarot T so zafatninata na kockata Y.
Da zapomnam! Za da izmeram volumen na nekoj kvadar, treba da izbrojam

kolku edini~ni kocki moàm da sloàm vo toj kvadar.
Zapomni!
Kockata {to ja izbravme za merewe na kvadarot se vika edini~na kocka. Merniot
broj na toj kvadar vo odnos na edini~nata kocka se vika volumen (ili zafatnina)
na kvadarot.
Osnovna edinica za merewe volumen e kuben metar. Zapi{uvame: 1 m3, ~itame: eden
kuben metar. Kuben metar e volumen {to go zafa}a kocka so rab 1 m.
Se upotrebuvaat i pomali edinici od kuben metar. Voo~i ja tabelata.
Pomali merni edinici

od kuben metar:
: 1 000 1 dm3 kuben decimetar (dm3)
1 m3 : 1000000 1 cm3 kuben centimetar (cm3)
: 1000000000 1 mm3 kuben milimetar (mm3)
Da zapomnam! Edna merka za volumen e 1 000 pati pogolema od
204 neposredno pomalata merka.
Vo pregledot e daden odnosot me|u mernite edinici za volumen.

1 m3 = 1 000 dm3 1 dm3 = 1 000 cm3
= 1 000 000 cm3 = 1 000 000 mm3
= 1 000 000 000 mm3 1 cm3 = 1 000 mm3
2 Objasni zo{to 1 dm3 ima 1 000 cm3.
Voo~i go crteòt i raboti spored postapkata.

Kolku kocki so volumen 1 cm3 moè{ da naredi{ edna do druga po rabot na kocka so
volumen 1 dm3?
Kolku takvi redovi ti se potrebni za da ja pokrie{ osnovata na kockata od 1 dm3?
Kolku takvi sloevi ti se potrebni za da ja ispolni{ kockata od 1 dm3?
10
8
7
6
5
10
4 9
8
7
3 6
5
4
2 3
2
1
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Voo~i!
205
Po rabot moè{ da naredi{ 10 kocki so volumen 1 cm3;
ti trebaat 10 redovi po 10 cm3; t.e. 100 cm3;

ti trebaat 10 sloevi po 100 cm3, t.e. 1000 cm3.
3 So broewe utvrdi od kolku kocki so volumen 1 cm3 e

sostavena ovaa figura (kvadar).
Od 12 kocki so volumen 1 cm3 sostavi kvadar. Toa moè{ da
go napravi{ na u{te 3 na~ini pokraj prikaàniot. Obidi se! 1c
m3
Koja e osnovnata merna edinica za Kolku pati mernata edinica 1 m3 e

volumen; pogolema od 1 cm3?
da gi nabroi{ pogolemite i pomalite Kolku pati mernata edinica za volumen
merki za volumen od eden kuben metar; e pogolema od neposredno pomalata
koi se vrskite me|u mernite edinici za merna edinica?
volumen. Kolku a) dm3; b) cm3 ima vo 5 m3?
Zada~i
Problemi!
1. Nabroj gi mernite edinici za volumen

{to se pomali od m3. Ima{ dva sada od 3 l i 5 l.
So pomo{ na ovie sadovi izmeri 4 l
voda.
2. Kolku dm3 ima vo 4 m3?
3. Kolku m3 ima vo:

a) 7 000 dm3;
v) 200 000 cm3?
b) 500 dm3;
3l 5l
4. 27 650 mm3 zapi{i gi vo cm3.
206 9 VOLUMEN NA KVADAR I KOCKA
Potseti se!
A 1 Presmetaj go volumenot na kva-
So broewe na kockite od koi e so- darot od crteòt, ako dolì-
staven kvadarot, odredi go negoviot nite na negovite rabovi se 3 cm,
volumen. 4 cm i 2 cm.
1 2 1 cm
1 cm
1 cm
1 cm3 3 Voo~i gi na gornata plo~a „zelenata”,
Kvadarot 1 e sostaven od 12 kocki „òltata” i „sinata” pra~ka.
so volumen 1 cm3. Po kolku edini~ni kocki, t.e. po kolku
Spored toa kvadarot 1 ima volumen kubni centimetri ima sekoja?
V1 = 12 cm3. Voo~i deka i vo dolnata („crvenata”)
plo~a ima isto tolku edini~ni kocki,
Odredi gi volumenite na kvadarot 2
t.e. isto tolku kubni centimetri.
i kvadarot 3 .
Kolku vkupno edini~ni kocki, t.e. kubni
centimetri ima vo kvadarot?
Voo~i i zapomni!
Vo kvadarot ima (3 ⋅ 4) ⋅ 2 edini~ni kocki, t.e. (3 ⋅ 4) ⋅ 2 kubni centimetri.

Volumenot na kvadarot e 24 edini~ni kocki, odnosno 24 cm3.
Zapi{uvame: V = 24 cm3
kade {to V e oznaka za volumen, a 24 e meren broj na volumenot. Sigurno voo~i deka toj
e ednakov na proizvodot od mernite broevi na tri sosedni raba na ovoj kvadar; tie se
vikaat dolìna, {irina i visina (ili kuso dimenzii) na kvadarot.
2 Odredi go volumenot na kvadar so dimenzii:

a) 5 cm, 6 cm i 10 cm; b) 16 cm, 2 dm i 5 dm; v) a cm, b cm i c cm.
3 U~ilnicata ima forma na kvadar so dolìna 11 m, {irina 7 m i visina 3 m. Kolku

kubni metri prostor ima u~ilnicata?
Zapomni!
c
b 207
Volumenot V na kvadar so dolìna na rabovite a, b i c se a
presmetuva po formulata V = a ⋅ b ⋅ c.
Voo~iv deka volumen na kvadar }e presmetam, ako gi pomnoàm

negovite dimenzii.
4 Rabovite na eden kvadar se: a = 6 dm, b = 8 dm i c = 9 dm. So pomo{ na formulata

presmetaj go volumenot na kvadarot.
Potseti se! B 5 Presmetaj go volumenot na

Figurata na crteòt e kocka so rab 5 cm.
formirana od ednakvi
kocki so rab 1 cm. Kakvi se rabovite na kockata me|u sebe?
Voo~i deka kockata e kvadar na kogo
Voo~i gi rabovite na
rabovite mu se ednakvi a = b = c.
figurata. Kakvi se me|u
sebe? Iskoristi ja formulata za volumen na
Dali ovaa figura moè da se imenuva kvadar i so pomo{ na nea presmetaj
kako kvadar so ednakvi dimenzii? volumen na kocka.
V = a ⋅ a ⋅ a ili V = a3
Kako e to~no imeto na ovaa figura?
So broewe utvrdi od kolku kocki e a3 se ~ita “a na treti” ili “a na kub”.
sostavena taa.
Zapomni!
Volumenot V na kocka so dolìna na rabot a se presmetuva po formu-

lata V = a3. a a
a
6 Presmetaj go volumenot na kocka {to ima rab:

a) 6 cm; b) 30 cm vo dm3; v) 24 dm vo m3. 1 dm3
Upatstvo: b) a = 30 cm = 3 dm; V = 33 dm3, odnosno

V = 27 dm3.
7 [to ima pogolem volumen - kocka so rab 14 cm ili kvadar so rabovi 13 cm, 14 cm i
15 cm?
208 V
1l
Potseti se!
1 dm3
Kako se vika osnovnata merka za

te~nost? Zapomni!
Dali kutija vo forma na kocka so
rab 1 dm sobira 1 l mineralna voda? Osnovnata merka za te~nost se vika
Proveri go ova doma, ako ima{ litar, t.e. litar e drugo ime za kuben
mo`nost. decimetar.
8 a) Kolku kubni decimetri ima vo 12 l? b) Kolku litri ima vo 60 dm3?
Treba da znae{!
Proveri se!
Kako se presmetuva volumen na kvadar;
Kolku e volumenot na kvadar so rabovi
da presmeta{ volumen na kvadar ako se
2 m, 3 m i 10 m?
zadadeni negovite dimenzii;
Kolku e volumenot na kocka so rab 7 cm?
deka kockata e kvadar ~ii{to rabovi
se ednakvi me|u sebe; Kolku litri sobira kutija vo forma na
kocka so rab 3 dm?
da presmeta{ volumen na kocka ako e
zadaden eden nejzin rab.
Zada~i
1. Edniot rab na kvadar e 8 cm, a drugite 4. Edna kocka ima plo{tina 24 cm2. Kolku
dva se ednakvi i pomali od prviot za e nejziniot volumen?
3 cm. Kolkav e volumenot na kvadarot?
5. Greda od ela ima dolìna 7 m. Na kra-
evite ima forma na kvadrat so rab 30
2. Najdi kutija za ~evli, izmeri {to e cm. Kolku kubni metri ima gredata?
potrebno i presmetaj go nejziniot
volumen. 6. Edna kocka ima volumen 8 dm3. Pre-
smetaj ja plo{tinata na kockata.
3. Volumenot na edna prostorija vo for-
ma na kvadar e 108 m3. Dolìnata e 9 7. Akvarium so dolìna 70 cm, {irina
m, a {irinata e 3 m. Kolku metri e 40 cm i visina 35 cm, napolnet e so
visinata na prostorijata? voda do 30 cm visina.
Kolku litri voda ima vo akvariumot?
Istraì sam! 209
1 Edno semejstvo izvr{ilo proverka na tro{ocite za voda vo prvite 9 meseci vo go-

dinata. Vo tabelata e dadena potro{uva~kata na voda za sekoj mesec vo m3.
Mesec Januari Fevruari Mart April Maj Juni Juli Avgust Septemvri
Potro{uva~ka
29 24 23 25 27 28 31 27 27
na voda vo m3
Presmetaj:
Kolku kubni metri voda potro{ilo semejstvoto za 9 meseci?

Najdi aritmeti~ka sredina na potro{enata voda za devette meseci. Kolku kubni metri
voda, prose~no, tro{i semejstvoto sekoj mesec?
Napravi tabela na podatoci za potro{eni pari~ni sredstva na semejstvoto za sekoj
mesec. Cenata na vodata e 29,5 denari za m3.
Najdi aritmeti~ka sredina na pari~nite sredstva, {to gi tro{i semejstvoto sekoj
mesec?
Sostavi stolbest dijagram za potro{uva~kata na voda (vo m3), vo tekot na devette
meseci.
Pretstavi ja na nego aritmeti~kata sredina.
Odredi od dijagramot vo koi meseci potro{uva~kata e povisoka od aritmeti~kata
sredina.
2 Presmetaj ja aritmeti~kata sredina (sredna vrednost) na uspehot po matematika

vo tvojata paralelka.
Presmetaj go tvojot sreden uspeh na krajot na u~ebnata godina.
210 17 UÊ[E ZA MEREWE.
1. [to treba da stoi na mestoto na ∗, 9. Pretvori:

za da bide to~no? a) 1 m 5 dm 3cm vo centimetri;
a) 6 m = 60 ∗; b) ∗ km = 1 200 cm; b) 3 l 3 cl vo decilitri;
v) ∗ l = 3 000 ml; g) 2 dl = 200 ∗. v) 2 kg 3 hg 4 mg vo dekagrami;
g) 6 h vo denovi.
2. Pretvori 6 dal vo dl.
10. Pretvori go vo pove}eimen broj
brojot:
3. [to treba da stoi na mestoto na ∗,
a) 3 126 cm; b) 12 488 hg; v) 231 dal.
za da bide to~no?
a) 4 kg = 400 ∗; b) ∗ s = 6 min;
v) 2 h = ∗ min; g) 5 OC = ∗ K. 11. Izvr{i gi operaciite:
a) 6 t 23 kg 2 dag + 247 kg - 7hg - 3 g;
4. Pretvori 2 m 5 cm vo decimetri. b) 12 488 hg - 12 kg;
v) 12 km - 6 dam 9 cm;
g) 2 l + 6 dl - 8 cl 7 ml.
5. Zapi{i imenuvan broj {to e od ist
vid so dadeniot broj, a da ne e
istoimen so nego: 12. Brojot:
a) 4 kg; b) 7 km; v) 36 min. a) 6 t 228 kg namali go 9 pati;
b) 2 km 8 dm zgolemi go 5 pati.
6. Pretvori go pove}eimeniot broj vo

ednoimen, vo najmalata zapi{ana 13. Zapi{i tri merki za plo{tina po-
merna edinica. golemi od 1 cm2.
a) 2 t 40 kg 14 dag; b) 4 km 7 dam 14 dm;
v) 9 dal 8 l 5 dl; g) 2 h 17 min 14 s. 14. Kolku pati 2 m2 e pogolemo od 4 cm2?
Objasni go odgovorot .
7. a) Pretvori 6 h 12s vo minuti.
b) Pretvori 7 dal 3 l 5 cl vo deci-
15. Zapi{i tri merki za volumen pomali
od 1 m3.
litri.
v) Pretvori 4 km 7 m 14 dm vo dekametri.
g) Pretvori 6 dag 12 g vo gramovi. 16. Edna prostorija ima dimenzii 4 m;
5 m; 3,5 m. Odredi go volumenot na
taa prostorija.
8. Kolku pati e pogolemo:
a) 4 km od 400 m; 17. Edna kocka ima volumen 27 cm3.
b) 6 t od 300 kg; Odredi ja plo{tinata na edna strana
v) 2 l od 200 ml? od kockata.
ODGOVORI I RE[ENIJA
211
NA zada~ite
TEMA 1. PRIRODNI BROEVI
1 1. A: e, p; V: buka; A = {e, p};

V = {x | x e bukva od zborot buka};
3. a) P ∪ S e mnoèstvoto na site broevi od
prvata desetka; b) P ∩ S e prazno mnoè-
b, u, k ∈ V; e ∉ V. stvo; v) P \ S e mnoèstvoto P; g) S \ P e
mnoèstvoto S.
M a C D
5
2.
N S 1. (2, a), (2, b), (2, c), (5, a), (5, b), (5, c).
3. A B 2. a) 2; b) 8; v) 7 i 3.
1 3 2 4
7 3. A × B = {(Jovan, pee), (Jovan, spie),
(Jovan, u~i), (Biljana, pee), (Biljana, spie),
5 6 8 9
(Biljana, u~i), (Dragan, pee), (Dragan, spie),
(Dragan, u~i)}.
2 1. δL = 5; δS = 0; δK = 0; δM = 0 4. S = { 0, 1, 2}; P = {m}; S2 = {(0, 0), (0, 1), (0, 2),
(M - mnoèstvoto tvoi drugari {to (1, 0), (1, 1), (1, 2), (2, 0), (2, 1), (2, 2)}.
6
bile na Mars).
2. δA = 5; δB = 4. 3. δA = 98; δB = 17. 1. 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170,
171, 172, 173, 174; zapi{ani se so
Problem. Mnoèstvata od prvite tri pra{awa cifrite 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, i 0;
se kone~ni, a mnoèstvoto od ~etvrtoto A = { 164, 166, 168, 170, 172, 174}.
pra{awe ne e kone~no.
2. 70, 80, 90, 110, 130, 150; so strelka e po-
3 1. D = {1, 3, 5, 7, 9}; N = {x | x e paren broj
pomal od 11}; D i N se ekvivalentni,
so~en brojot 35 (trieset i pet) i brojot 59
(pedeset i devet).
za{to imaat ednakov broj: δD = 5 i
3.
δN = 5. 0 2 4 6 8 10 14 16 20
2. P 4. S = { 1, 3, 5, 7, ...}; 1 e najmal vo S; S nema
U
najgolem element; S ima beskone~no mnogu
K
elementi.
y
7 1. a) 5 e vo klasata milioni, 2 - vo ilja-
di, 7 - vo edinici, 0 - vo iljadi.
3. To~no e deka y ∈ P, za{to K e podmnoèstvo
b) 5 e na pozicijata edinici milioni (EM), 2 e
od R, pa sekoj element od K (me|u niv i y)
na stotki iljadi (SI), 7 e na desetki (D), 0 e na
mu pripa|a na mnoèstvoto R.
desetki iljadi (DI).
4. ∅, {a}, {b}, {c}, {a, b}, {a, c}, {b, c}, {a, b, c}. v) 5 ima poziciona vrednost 5 000 000, 2 ima
200 000, 7 ima 70, 0 ima 0 ⋅ 10 000 = 0.
Problem. Kupuva~ot kupil brojki 1, 2 i 3 za
ku}en broj 312. 2. klasa klasa klasa
4 1. a) Unija. b) Razlika. v) Presek.

milioni
SM DM EM SI DI EI
iljadi edinici
S D E
2. δA = 4, δM = 5; A ∪ M = { m, n, p, k, s, t, r}, 7 4 0 5 9 0 6
M ∩ A = { p, k}, M \ A = { s, t, r};
δ(M ∪ A) = 7, δ(A ∩ M) = 2, δ(M \ A) = 3. 3. 8 302 060 400 500.
212
4. 1 000 000 000, edna milijarda. 14 1.
:3 :6 :7 :2
18 6 1 42 6 3
5. Brojot 5 se ~ita: "pet#; cifrata 5
se ~ita: "petka#. 54 18 3 84 12 6
6. 1 000 000 ⋅ 1 000 000 = 1 000 000 000 000; 108 36 6 98 14 7
bilion.
Problem. 7 777 777. 2. 8; 171; 76; 7; 12; 13. 3. 145; 707; 700.
8 1. Dve iljadi trista ~etirieset i pet; 4. 20; 8. 5. Jatoto letalo najmalku 250 ~a-
dveste i pedeset; {est milioni ~etiristotini sovi. Polàvot pominal 5 cm za edna minuta.
iljadi trista i deset. Re{enie. Bidej}i polàvot pominal 12 m za 4
~asa, toj pominuval po 3 m na ~as, t.e. 300 cm
2. 300 205 800. 3. <; >; >; <. za 60 minuti, a toa zna~i 5 cm (= 300 : 60) za 1
4. Poblisku e: a) do 24 600; b) do 25 000. minuta.
6. 1 755 : 45 = 39. 7. 19. 8. 600 i 60.
5. 25 380; 25 400; 25 000. 6. 15 410 000.
7. Ne postoi; 1; (eden) milion dveste i
{esnaeset iljadi trista pedeset i osum
15 1. a) 180; b) 420; v) 15; g) 60. 2. a) 450;
b) 15; v) 90; g) 90. 3. a) 16; b) 4; v) 16.
denari.
Obidi se da re{i{. Na primer: 4. 5 040. 5. 32. Re{enie. 7 680 : 240 =
1) brojot na tvojot omilen televiziski kanal; 768 : 24 = (768 : 3) : (24 : 3) = 256 : 8 = 32.
2) brojot na patna isprava (paso{).
10
Zanimliv problem! 31 jajce. Upatstvo.
1. 187; 99; 171. 2. 2 026. 3. 238; 174; Pettiot kupuva~ kupil 1 jajce, ~etvrtiot kupil
2 ⋅ 1 + 1 = 3 jajca, tretiot kupil 2 ⋅ 3 + 1 = 7
9 060. 4. 13 000; 13 700; 13 770; 763; 63; 7; jajca, itn.
16
to~niot zbir e: 13 763.
Problem. 22 + 22 + 222 = 266. 1. a) 48; b) 225. 2. a) x = 110; b) x = 200;
11 1. 962; 11 115. 2. 495. 3. 2 845; 5 185.

v) x = 17; g) x = 120; d) x = 21; |) x = 3.
3. 305 gajbi. 4. 35 godini. 4. Po 20 orevi.
4. Pribli`no: 16 stotki; to~no: 1 770 den.
Obidi se: Da. 18 1. 1, 2, 5 i 7. Site deliteli na 64 se:
12 1. Zbirot }e se zgolemi za 234. 2. 1 550. 1, 2, 4, 8, 16, 32 i 64. To~no e deka 4 | 12, 3 | 36 i

10 | 1 000. Sodràteli na 3 se, na primer: 3, 6,
3. Za x = 13. 4. Namalenikot treba da se 9, 12, 15, 18, 21, a ima bezbroj mnogu.
zgolemi za 25. 5. a) 100; b) 100; v) 80; g) 110. 2. Primer 1): 4 e delitel na sekoj od broevi-
6. 600 denari. Problem! 100. Re{enie. te 8, 20, 28 i 36; nivniot zbir e brojot 92, a
92 : 4 = 23, t.e. i 92 e deliv so 4.
(2 + 4 + 6 + ... + 200) - (1 + 3 + 5 ... + 199) =
Zna~i, 4 | (8 + 20 + 28 + 36).
(2 - 1) + (4 - 3) + (6 - 5) + ... + (200 - 199) = 100.
Primer 2): 12 | (48 - 36), za{to 12 | 48 i 12 | 36.
13 1. 6 510; 51 240; 100 000; 7 000; 4 800; Primer 3): 7 | 21 ⋅ 5 ⋅ 6, za{to 7 | 21.
3. a) i v) da; b) i g) ne. 4. a), v) i g) so 3;
343; 69. 2. 11 760. 3. 382 200 km.
b) i g) so 7. 5. B = {16, 24, 32}.
4. a) 30 000; b) 35 100; to~no: 34 036; proce-
netiot proizvod vo a) e pomal od to~niot
za 4 036, a vo b) e pogolem za 1 064.
19 1. 28, 70, 96 i 25 000 se delivi so 2, za{to
zavr{uvaat na 0, 6 ili 8.
5. Po redosled na pojavuvawe na ∗: 4, 0, 1, 0; 3. 275, 400 i 995. 4. 65.
439 ⋅ 47 = 20 633.
20 1. 348, 1 245 i 6 123. 2. 9 126 i 540. 7. 4 12 36
D 213
NZ
3. 1, 4 ili 7; 1, 4 ili 7; 2, 5 ili 8; 1, 4 ili 7.
2
6
54
4. 7; 1; 6; 7. 5. 2 ili 8. 18 28 42 98
27 D
Obidi se da zaklu~i{! Brojot 60 e deliv so 3 1 3 9 NZ
i vrednosta na 3 ~okoladi, nezavisno od niv- 4 21 49
6 14
nata cena, e deliva so 3. Spored toa, mora i
3
vkupnata suma da e deliva so 3. No, vkupnata 2 7
suma (220) ne e deliva so 3.
21
1
1. 1 324, 1 432, 3 124, 3 412, 4 132 i 4 312.
Vnimavaj: so cifrite 1, 2, 3 i 4 moè{ da 24 1. {30, 60, 90, ...}; NZS (10, 15) = 30.
formira{ 24 ~etiricifreni broevi; od niv 2. a) 40. b) 36. v) 240. g) 720. 3. 300. 4. 120.
samo gornite {est broevi se delivi so 4.
5. 25. Pomo{. Zapi{i gi sodràtelite (do 30)
2. 0, 4 ili 8; 2 ili 6; 1, 3, 5, 7 ili 9; 0, 2, 4, 6
na sekoj od broevite 3, 4, 5, a potoa proveri koj
ili 8. 3. Na pr.: 20; 160; 3 240. 4. 312. od sodràtelite na 5 e pogolem za 1 i od so-
I ova e matematika! Igra~ot {to zema prv dràtel na 3 i od sodràtel na 4, istovremeno.
treba da zeme 2 grav~iwa i na igra~ot {to ze- 6. 60 s.
ma vtor da mu ostavi 48 grav~iwa, t.e broj de-
liv so 4. Potoa, kolku i da zeme vtoriot igra~, Istraì sam! Sli~nosti na broevite 12 i 16:
prviot mu ostava broj deliv so 4, t.e. prviot dvata se sloèni; dvata se parni; dvata se
igra~ dopolnuva do 4 (vtoriot 1, prviot 3; ili delivi so 4. Razliki: brojot 16 e kvadrat na
vtoriot 2, prviot 2; ili prviot 3, vtoriot 1) broj (16 = 42), a 12 ne e; 12 ima paren broj
itn. Brojot 20 e deliv so 4, pa sekoga{ pobedu- deliteli (D12 = {1, 2, 3, 4, 6, 12}), a 16 ima
va igra~ot {to zema vtor. Ako se zemaat od 1 neparen broj deliteli (D16 = {1, 2, 3, 4, 8, 16}).
do 4 grav~iwa, odnosno od 1 do 5 grav~iwa,
toga{ se vodi smetka za delivost so 5 odnosno Obidi se da presmeta{! 8; 24 = NZD(8, 12).
delivost so 6.
Zanimliv problem! Edna karta ~inela 10
22 1. 15 = 3 ⋅ 5; 42 = 2 ⋅ 3 ⋅ 7; 38 = 2 ⋅ 19; denari; edniot od niv nemal pari (t.e. " imal 0
denari#), a drugiot imal 19 denari.
75 = 3 ⋅ 52; 11 115 = 32 ⋅ 5 ⋅ 13 ⋅ 19. 2. 27.
3. 1 (dete), 3 (galeni~iwa), 2 (avtomobila) i 4 Test: 1. a) A = {11, 13, 15, 17, 19};
B = {11, 13, 15, 17, 19}, C = {16, 17, 18, 19},
(spalni). 4. 14 = 11 + 3 = 7 + 7; 52 = 47 + 5 =
b) B C v) B ~ C,
41 + 11 = 29 + 23.
11 17 16 B ∩ C ~ B \ C.
Istraì sam! 1, 4, 9, 16, 25, 36, 49, 64, 81, 100. 18
13 19
Upatstvo: Voo~i deka }e ostanat da svetat
onie svetilki ~ij{to prekinuva~ e pritisnat
B ∩ C = {17, 19}.
neparen broj pati, a toa se svetilkite ~ij{to
broj ima neparen broj deliteli. (Takvi broevi 2. A x B = {(a, 1), (a, 5), (b, 1), (b, 5), (c, 1),
se kvadratite na prirodnite broevi: 12, 22, 32, (c, 5)}; B2 = {(1, 1), (1, 5), (5, 1), (5, 5)}.
42 itn.). 3. a) 910, 901, 190, 109;
23 1. {1, 2, 3, 6}. 2. a) 6. b) 24. v) 30. g) 60. b) 109 < 190 < 901 < 910; b) Najmal e 109;
prethodnik e 108, a sledbenik 110.
3. a) 1. b) 36. 4. 24 [= NZD (48, 72)]. 5. 12 m. 4. 20 350 005 070; cifrata 3 e vo klasata
6. 24 [= NZD (48, 72, 120)]. milioni, na pozicijata stotki milioni i ima
brednost 300 000 000.
5. Zbirot na zaokruènite broevi 12. a) 2 ili 6; b) 1, 3, 5, 7 ili 9.
214 e 9 000; toj e pomal od to~niot
13. 315 = 32 ⋅ 5 ⋅ 7. 14. D68 = {1, 2, 4, 17, 34, 68}.
zbir za 24.
6. Razlikata }e se zgolemi za 300. 15. NZD(18, 24) = 6; NZS(18, 24) = 72.
7. 13 500 l. 8. 18; brojot {to go delele e 16. 4 ekipi po 8 u~enici, od koi 3 devoj~iwa
324. 9. 67 kg; magareto nosi 28 kg, a kowot i 5 mom~iwa; NZD(12, 20) = 4.
39 kg. 10. 471. 17. NZS(30, 50) = 150, 150 : 30 = 5. Na isto

11. a) 372, 930 i 254;
mesto }e ostanat stolbovite: prviot, pettiot,
b) 105 i 930; v) 105, 372, 801 i 930; g) 801.
desetiot itn.
TEMA 2. GEOMETRISKI FIGURI VO RAMNINA
1 1. a b 4. AV = 83 mm. 5. MR = 3 cm, RY = 9 cm.

B C
4
A M N P
2. A a B 1. Del od pravata ograni~en so edna nej-
To~kata A. zina to~ka.
c b A
2. 3.
C p
3. a) Tokite: A, B i C; D, B i E. C O B K M P S N L
b) To~kite: A, B i E; A, D i B; D, B i C.
4. Dolìna na otse~kata AV e rastojanieto
4. Prava MN, prava MP, prava NP. me|u krajnite to~ki A i V na otse~kata.
5. A 5. Dve otse~ki {to imaat ednakvi dolìni

B To~kite A, B, C i D se skladni otse~ki.
opredeluvaat 6 pravi.
6. A V To~kite A, V i S obrazu-
D C vaat 3 otse~ki: AV, AS i
2
Zaedni~ka VS.
1. P 2. A to~ka na S
p To~kite E, F i G
a C pravite 7.
c B AB, BC i E F G obrazuvaat 3 ot-
b D BD e to~- se~ki: EF, EG i FG.
8. CD = 4 cm.
kata B.
5
3. A B C
I slu~aj: edna prava. 1.
A B O A B S
II slu~aj: 2. Konstrukcija se vika crte` napraven samo
tri pravi.
so linijar i {estar.
a C m
4. 5. 3. OM = 6 cm; ON = 9 cm.
b a || b.
p a b
n || p. n 4.
3 1. AV = 70 - 42 = 28 OA = 2a + b
t.e. AV = 28 mm. O a a b A H
2. To~kite K, L i M se kolinearni. MN = a + 2b
(30 mm + 52 mm = 82 mm). a b b
M N R
3. m
S M N P
a 2. Radius na kru`nica e otse~ka {to
5.
b gi povrzuva centarot so koja bilo 215
OA = a - b to~ka od kru`nicata; i nejzinata
a-b dolìna e radius na kru`nicata.
b
O A H 5. d = 2 ⋅ 28 = 56, t.e. 6. r = 50 : 2 = 25, t.e.
a - 2b PM = a - 2b d = 56 mm. r = 25 mm.
b b
R
6. a
M Y
9 1. Vnatre{ni se to~kite: A i D.
b c
2. To~kata da leì (da pripa|a) na kru`nica-
a+b-c OA = a + b - c ta i to~kata da ne leì (da ne pripa|a) na
kru`nicata.
O A
k 4. Tangenta e prava koja ima
Proveri... 1. 14 kvadrati. 3. O
samo edna zaedni~ka to~ka
2. 15 pravoagolnici. 3. 20 ramnostrani so kru`nicata.
a
triagolnici.
5. Pravata ja se~e kru`nicata - imaat dve za-
6
C
1. D Iskr{enata linija edni~ki to~ki; pravata ja dopira kru`nica-
2.
ima: 5 temiwa - A, ta - imaat samo edna zaedni~ka to~ka; pra-
B, C, D i E vata i kru`nicata nemaat zaedni~ki to~ki.
5 strani - AB, BC, k
A B CD, DE i EA. 6. Pravata a. 7. O
F E
10
3. Perimetar na iskr{e- k1
D
4.
1. I k2
na linija e zbir od t A
G O2
dolìnite na nejzi-
C
nite strani. O1
A B 5. AB = 250 cm.
II k2
6. L = 40 + 25 + 28 + 35 + 30 = 158, k2 k1
t.e. L = 158 mm. 2. k1 O2
O1 O2 O1
Obidi se!
1. Re{enieto e dadeno na crteòt.
2. Figurata v) ne moè da se nacr-
ta "so eden poteg#. 3. k1 i k2 se koncentri~ni kru`nici - nemaat
7
zaedni~ki to~ki.
1. To~ka, prava, ramnina i rastojanie. k1 k1
4. k2 5. k2 6. O1O2 = 12 mm.
2. Izvedeni poimi se: otse~ka, poluprava i O2
geometriska figura. O 1 = O2 O1
3. a) Dolìna na otse~ka e rastojanieto
11
pome|u krajnite to~ki na otse~kata.
b) Perimetar na iskr{ena linija e zbir od 1. Vo ista poluramnina so to~kata A
dolìnite na nejzinite strani. leàt to~kite: V, E, S i N.
4. Mnoèstvo i to~ka. 2. Teme O i kraci OA i OV; A, O, B, D i E se
k to~ki od agolot; D i E se to~ki od oblasta.
8 1. To~kata O ne £ pripa|a na
kru`nicata.
P
Agol NMP.
3. 4.
O α
β
M N
5. Polupravite OA, OV i OS obrazu-
216 vaat 3 agli i toa: AOV, VOS i B
AOS. 3. α β γ
AOB = α + β + γ
12 1. Agol ~ii{to kraci obrazuvaat edna
prava se vika ramen agol. B
O A
2. Agol {to e polovina od prav agol e ostar

agol.
4. α β
AOB = α - β O A
3. a) Ostar agol; V N
4.
b) prav agol;
B
v) tap agol;
O A P M
g) ramen agol.
5. α β
6. N
5. Tap agol ili O A
AOB = α - β
ostar agol.
R O M 6.
13 1. AOV i VOS; VOS i COD; α β B
AOS i SOD; AOV i BOD. AOB = 2α - β
O A
2. Naporeden agol na α 3.
e agolot β. Napore- β α Obidi se!
dni se i aglite γ i δ. Ima 10 agli: AOB, AOC, AOD, AOE,
β e ostar agol
BOC, BOD, BOE, COD, COE, DOE.
4. Nakrsni agli se dva agli {to imaat zaed- Ima 6 para sosedni agli: AOB i BOC;
ni~ko teme i kracite na edniot se prodol- AOB i BOD; AOB i BOE; BOC i
ènija na kracite od drugiot agol niz COD; BOC i COE; COD i DOE.
temeto. Ima 3 para naporedni agli: AOB i BOE;
AOC i COE; AOD i DOE.
5. Nakrsni se aglite: 1 i 3; 2 i 4; 5 i 7 i 6 i 8.
16 1. BOC = 60o, BOD = 95o, COD = 35o,
14 1. Agol ~ie{to teme se nao|a vo centarot
na dadena kru`nica se vika centralen
BOM = 124o i MON = 56o.
2. α = 50o i β = 125o. 4. a) 25o = 25 ⋅ 60’ = 1 500’;
agol. b) 30o 15’ = 1 815’.
B 3. V N
3. 4.
2. V 126o 5. β, α, δ, γ.
47o
α O A O A P M
α
17
O
N
N 1. α + β = 113o 36’ 52’’; α - β = 63o 16’ 12’’.
A
β 2. α + β = 117o 11’ 32’’; 3. a) 53o 20’;
P M α - β = 35o 53’ 52’’. b) 47o 17’ 18’’.
O M
4. a) β = 101o 30’; b) β = 114o 24’ 35’’.
15 1. α β 2.
B
α Obidi se!
Nacrtaj kru`nica so centar vo temeto na agolot
B AOB = 19o. Bidej}i 19 ⋅ 19 = 361, a polniot
agol ima 360o, sleduva deka, ako agolot od 19o go
prenese{ 19 pati po kru`nicata so teme vo
O A O A to~kata O, }e dobie{ razlika od 1o.
AOB = α + β AOB = 2α
18 1. Rastojanie od to~ka M do prava p e Pomogni mu na gradinarot!
Gradinarot treba da gi po- 217
dolìnata na otse~kata MN, kade {to
N e prese~nata to~ka na pravata p i normalata sadi sadnicite kako na
na p {to minuva niz M. crteòt.
2. M 4. P
m
N
22 1. Mnoguagolnik na koj site to~ki na ot-
se~kite ~ii{to krajni to~ki leàt na
MN = 10 mm m mnoguagolnikot, se to~ki od mnogua-
S golnikot, se vika konveksen
D
3. AD = 16 mm PS = 2 cm mnoguagolnik.
2. Sosedni temiwa na V: E
19
C
A i S.
1. AM = 25 mm. 2. MN = 7 cm.
Ne sosedni strani na
s VS: AE i ED.
3. A B
3. Na mnoguagolnikot ABCD leàt to~kite: A,
A M V M, V, S, D, F i G.
s2 C
4. s1 7. B
23
C
5. MOP = 42o 1. L = 160 mm = 16 cm. 2. L = 29 cm.
α
A B 3. a = 15 cm. 4. L = 30 cm. 5. a = 10 cm.
6. AOB = 70o O A
6. b = 10 cm. 7. L = 54 cm. 8. a = 9 cm.
20 1. Komplementni se aglite pod b) i pod v). 9. 30 mm.
2. β = 90o - 39o = 51o. 4. Suplementni se

aglite pod b) i v). Test: 1. A, B, C, ∈ p; D, E ∉ p; C, D, E, ∈ q;
3.
5. β = 180o - 76o = 104o.
β A, B ∉ q. 2. Da; BC = CA + AB.
α
6.
β α α + β = 180o. 5. Poligonalni se
i . Ne se poligonalni:
α + β = 90o.
i (ne se zatvoreni); (ima nesosedni
21 1. Poligonalna linija e iskr{enata li-

strani {to se se~at). 6. 54 mm.
nija pod b). 9. AOB - ostar; AOC - tap; AOD - poln.
2. Mnoguagolnici se iskr{enite linii pod b) 10. B 13. Agolot e tap;
i pod v). 90o 35’ = 5 435’.
3. C D 4. Ne se sosedni so temeto D β α 14. β = 44o 24’ 15’’.
temiwata A i V. C O A
17. Ne se suplementni.
AOC e ramen.
A B 18. 13 m.
5. Sosedni strani na stranata MN se stra-
nite ML i NP.
218 TEMA 3. DROPKI
1 5 7 28
1
7
__ 12 __ __ __ __
1. - sedum devettini; __ - 12 vrz 23; 4.
6
i ;
30 10 40
i . 5. a) x = 8; b) x = 8;
9 23
4 7 v) x = 6; g) x = 110;
___ - 4 vrz 121. 2. Na primer: __ - sedum
121 5
__ 1
__ 17
__
9 6. 3
105 7 4 2 4
devettini; ___ - 105 vrz 28; __ - sedum
28 7 3 1
__
0 2 3 4 5
12
sedmini. 3 Imenitelot na dropkata __ 4
19
4 10
__ b) 4; v) 8 __ 6 13
__ 4
1. a) ; ; g) 4 . 2. a) __ ;
pokaùva deka celoto e podeleno na 19 edna- 9 12 15 9
kvi delovi, a broitelot - deka se zemeni 12 2 2 2 3 10
od tie delovi. b) __ ; v) 3 _ ; g)1 _ ; d)1 __ . 3. __ napolnet,
19 4 5 11 12
1 1
___ 1
____ 1
4. a)
__
; b) ; v) ; g) ___ . 2
__ nenapolnet. 4. _ 1 8
__
10 100 1000 100 . 5. delovi
12 7 10
2 8
15 pro~itani; __ dela nepro~itani. 6. 13 __ ;
3
__ 28
___ 9
__ ____ 10 12
5. a) dm; b) m; v) l; g) kg. 4
10 100 10 1000 __
5 .
12
21
5
__ . 4 10 6 15 22
6. a) 25 cm; b) 6 dm; v) 4 dl; g) 320 g. 7. __ __ __ __ __ 55 __
36 1. a) , ; b) , ; v) , ;
5
__ 10 25 14 35 24 60
8. kg. 30
8 __ 75 __ 2 12
__ __ 18 __
g) , . 2. Primer , , .
34 85 3 18 27
2 1. a)
2
_ 5
;
_ 7
;
_ 8
1 1 1 1 1
11
; _ ; __ . b)
6
_ 15
3
; __ ;
3
21
__
3
;
3. 80, 30, 85, 96, 18 stotinki. 4.
2 17
__
,
__ 29
,
__
.
5 25 36
24 __ . v) 14
__ ; 33 __ 35
; ;
49 56
__ __ 77
; __ ; __ .
1 __
__ 2 __ 2 __ 3 __ 5 5
__
7 7 7 2. 4. 5. ; , , , . 6. b) .
3 3 7 7 3 3 3 8 6 7
1
_ 6
_. 13
__ __36 1
_ 7. a) x = 5; b) x = 42; v) x = 11; g) x = 51.
3. Na pr.: ; 4. Na pr.: ; . 5. 9 ;
7 7 12 12 3 3 9 5 10
__ __ __ __
8. = ; = .
1 5 4 8 33 35 13 63 4 12 6 12
4
_ _
; 2 ; 5 _ ; 13 _ . 6. __ ; __ ; __ ; __ .
4 8 5 9 4 9 10 4
Problem! Ednakvo. Upatstvo: Vo ~a{ata so
Dosetka! Pettiot den.
me{avina od vino i voda {to e sipana vo
3 1. a)
2
__
3
;1
2
__
3
;3
1
__
3
.
3 1
vinoto ima tolku voda kolku {to ostanalo
vino vo kofata so voda.
4 __ 6 __
4 2 Milica - 404 denari; Jovan - 505 denari.
2. 1
Upatstvo: Bidej}i __ od parite na Milica e
0 1 4 5 7 4
3 9 9 7 1
__
__ __ __ __ ednakvo so od parite na Jovan, moème da
3. 5
4 8 4 2
zaklu~ime slednoto: ako edno celo go pode-
lime na 9 dela i od tie delovi napravime dve
0 1 2 3 4 4 5 1
celi __ i __ , toga{ __ od edniot del e
4 5 4
1 devet pati pogolema od prirodniot
ednakov na __ od drugiot del.
5 broj, t.e. prirodniot broj e 108 : 9 = 12. 219
1 Voo~i vtor na~in na re{avawe so
Spored toa 909 : 9 = 101 e __ od parite na odreduvawe cifra po cifra.
4
Milica, odnosno
1
__
5
od parite na Jovan. 12 1. 7,48; 94; 360; 1 000,6; 200.
Milica imala 4 ⋅ 101 denari, Jovan imal 2. 18; 0,072; 10 000,1; 3 400; 7; 96 006;
5 ⋅ 101 denari. 4 000 400.
3. 44,835; 3780,024; 0,0189. 4. 63,92 m2.
6 1. Pod a) i g). 2. Na pr.:
13 ___
__,
13 ______
,
13
10 100 10 000
. 5. 45 272; 66,1. 6. 175,25927844. 7. 900 den.
3. a) 36 celi i 2 decimali. b) 3 celi i 4 de- 8. Ednakvi se na 2,4366. 9. 1,6; 2,4; 3,6; 5,4.
13
cimali. v) 138 celi i 2 decimali.
1. a) 0,476. b) 0,0476. v) 0,00476.
4. a) 0,06. b) 2,09. v) 11,029. g) 14,003.
5. a) Dve celi i tri stotinki. b) Dvanaeset 2. 0,2; 0,8; 21; 0,13; 0,024; 0,6337; 28,44.
celi i petnaeset iljadinki. v) Nula celi i 3. 1 : 7 = 0,142857; 2 : 7 = 0,285714;
trieset i pet desetiljadinki. 3 : 7 = 0,428571; 4 : 7 = 0,571428;
2 5 3 17 5 : 7 = 0,714285; 6 : 7 = 0,857142. Site
6. a) __ ; b) 1 __ ; v) 4 ____ ; d) 1 _____ . koli~nici se sostaveni od istite cifri.
10 10 1 000 10 000
4. 30; 5; 400; 9; 4,02; 0,176. 5. 5.
7 1. 1,30; 0,50; 23,00; 1 000,00. 2. Da.
6. 400; 25,78125; 400; 0,00675.
3. 0,5; 0,502; 1,20203. 4. 8,000; 1,200; 3,250. 7. 0,02416; 15,612; 0,001; 50,04. 8. 2,946 km.
Problem: 8 orevi. 9. 18,375; 4,02. 10. 4,05.
8 1.
0
0,6
1
1,7
2 3
3,4 14 1. 0,6; 0,09; 1,2; 1,48; 1,832; 0,2875;
0,34375; 1,296875.
2. 2,01 > 1,86; 6,29 > 6,172; 9,121 > 9,101; 2. 0,666...; 0,81818...; 0,6; 0,95; 1,2; 0,037037...;
0,1031 > 0,1028.
0,1333...; 0,2777...; 0,1345454... .
5
____
3. = 0,005 < 0,05 = 0,050 < 5. 3. Pretperiod e 3, period e 78; pretperiod e
1 000
54, period e 302.
4. Poblisku e 131,102. Problem: zapirka.
4. 4,(63); 0,(102); 3,5(403); 4,2(711).
10 1. a) 163,375. b) 105,075. v) 161,155. 5. a) 3,654545...; b) 0,77240124012...;

g) 100,075. g) 0,06523152315... .
2. 31,4; 6,852; 13,366; 416,723. 5. 3,69; 7,38;
11,07; 14,76.
15 1. 2,715; 3,033; 0,015. 2. 0,2; 0,21;
0,2059.
3. 158,14; 4,8345. 4. 78,4 m.
3. 8,104. 4. 3,54.
11 1. 21,1; 893,674; 3,68; 2. 10,31; 201,62; 5.
1,09; 339,73; 846,825. 28,36; 3,8;
So to~nost Gre{. So to~nost Gre{.
3. 0,34 m. 4. 65,76. 5. 22; 8,8; 125,6. Broj
do 0,01 na zaok. do 0,001 na zaok.
6. 0,768 kg. Problem: 12 i 14,3. Upatstvo: 0,0374 0,04 0,0026 0,037 0,0004
Ako pogre{niot zbir 13,43 go pomnoìme so 10, 0,5386 0,54 0,0014 0,539 0,0004
}e dobieme broj 134,3 koj go sodrì to~niot
426,4235 426,42 0,0035 426,424 0,0005
decimalen broj i 10 pati pogolem broj od
prirodniot broj. Razlikata 134,3 - 26,3 = 108 e 6,0141 6,01 0,0041 6,014 0,0001
Test: 1. a) 2
__ 8
__ 1 56
; __ . __ .
220 6.
5
. 7.
18 6
8.
64
A C B
9. 29,0664. 10. Da; 0,006. 11. To~no.
1 12 5 25 2
b) __ . 2. __ kg. 3. __ ; __ . 4. __ ;
3 8 1 5 1 12. Da. 13. 29,6304; 29,6304; 0,0296304.
2
__ 3 2
. 5. __ __
3 + 14. 23,15; 3,125. 15. 20; 0,64. 16. 2,14; 27.
8 8
17. 21,85. 18. 8,4; 1,2(70). 19. 0,0001.
0 5
__ 1 20. 9,13.
1
__ 4 8
+ __
5 5
0 1
TEMA 4. MEREWE
1 3. 94 mm, 4 dm 7 cm, 48 cm, 9 dm, 2 m. 3. 2 551 443 s. 4. a) 83,4 dm; b) 8,097 km;
4. 12 mg, 10 g, 8 dag, 5 hg, 1 kg. 5. 8 ml, v) 5 008,705 kg; g) 9 075,008 mg; d) 85,06 dl.
6 dl, 1 l, 5 dal, 2 hl. 6. 76 500 den. Zanimlivo pra{awe! Odgovor: Ne moè da
2 1. 15 h 27 min. 2. 40 min.
gree sonce. ]e bide polno}.
3. a) 9,5 d; b) 228 h; v) 1 sedm. 2,5 d. 5 1. a) 3 m 4 dm 2 mm; b) 4 dam 7 cm;
4. 5724 d. 5. a) 310,16 K; b) 223,16 K. v) 4 kg 7 hg 6 g 3 dg; g) 4 dag 7 g 6 dg 3 cg 2 mg;

d) 1 l 3 cl 5 ml; |) 3 kl 5 hl 7 dl.
3 2. 12 knigi; 4. 1 h 50 min 45 s; imenuvan
broj {to e pove}eimen.
2. a) km hm dam m dm cm mm
0 3 8 7 2 5 0
5. 18 denari 50 deni; 6. Primer: 6 kg, 138 kg.
3 hm 8 dam 7 m 2 dm 5 cm.
7. 3 kg 2 hg 4 dag; 4 m 5 dm 6 cm; b) km hm dam m dm cm mm
12m2 3 dm2 9 cm2.
0 3 0 0 2 0 0
8.
3 hm 2 dm.
Neimenuvan 5; 29,6; 74; 7; 8; 12; 4
v) kg hg dag g dg cg mg
7 m; 8 hl; 4 m; 4 kg; 3 kg; 9 hl;
Ednoimeni 0 3 2 0 0 5 0
14 l; 8 m2; 5 l; 15 m2
Pove}eimeni 12 kg 3 dag; 4 m 2 dm; 6 m 5 dm 3 hg 2 dag 5 cg.
7 m i 4 m; 8 hl i 9 hl; 4 kg i 3 kg; 14 l
Istoimeni g) kl hl dal l dl cl ml
i 5 l; 8 m2 i 15 m2; 4m 2dm i 6 m 5 dm
4 0 1 5 3 0 0
I ova e matematika! Odgovor: 8 mart.
4 kl 1 dal 5 l 3 dl.
4 1. a) 5 025 m; b) 780 004 ml; 3. a) 2 dam 2 m 5 cm; b) 5 kg 3 hg 2 g 6 dg 7 cg;
v) 400 605 dag; g) 13 447 min. 2. 2 764 m. v) 4 dal, 3 l 1 dl 5 cl; g) 2 hg 3 dag 7 g.
4. 29 dena 12 h 44 min 3 s.
9 1. 200 cm3. 3. 4 m. 4. 8 cm3. 221
6 1. a) 3 m 4 dm 9 cm 9 mm; 5. 0,63 m . 6. 3
24 dm .2
7. 84 l.
b) 3 km 9 hm 4 dam 9 m; v) 3 m 8 cm.
Test: 1. a) dm; b) 0,012; v) 3; g) ml.
2. a) 2 dam 6 m 8 dm 1 cm 2 mm;
2. 600 dl. 3. a) dag; b) 360; v) 120;
b) 4 dm 3 cm 2 mm; v) 1 m 1 dm 3 cm 4 mm;
g) 278,16. 4. 20,5 dm. 5. a) Primer: 5 t;
g) 2 dm 8 cm. 3. a) 2 t 800 kg 9 hg 9 dag;
b) Primer: 2 m; v) Primer: 15 s.
b) 2 dal 2 l 1 cl 7 ml. 4. a) 2 dal 4 l 1 dl 2 cl;
6. a) 204 014 dag; b) 40 714 dm; v) 985 dl;
b) 6 l 2 cl 8 ml; v) 6 dl 7 cl. 5. 9 t 88 kg.
g) 8 234 s. 7. a) 360,2 min; b) 730,5 dl;
6. 33 195 den. 7. 1 kg 3 hg 3 dag 8 g;
v) 400,84 dam; g) 72 g. 8. a) 10 pati;
1 t 579 kg; 8 dl 2 cl. 8. 2 kg 2 hg 4 dag;
11 kg 2 hg. 9. 20 h 27 min. b) 20 pati; v) 10 pati. 9. a) 153 cm; b) 30,3 dl;
7 1. a) 700 cm2; b) 70 000 mm2.

v) 230,0004 dag; g) 0,25 dena.
10. a) 3 dam 1 m 2 dm 6 cm; b) 1 t 248 kg 8 hg;
2
2. a) 2 925 m , b) 29,25 a. 3. 4 800 000 den.
v) 2 kl 3 hl 1 dal. 11. a) 6 t 269 kg 3 hg 1 dag 7 g;
4. 4 800 plo~ki.
b) 1 t 236 kg 8 hg;
8 1. 3 3
1 dm , 1 cm ; 1 mm . 3 v) 11 km 9 hm 3 dam 9 m 9 dm 1 cm;
g) 2 l 5 dl 1 cl 3 ml. 12. a) 692 kg; b) 10 km 4 m.
2. 4 000 dm3. 3. a) 7 m3; b) 0,5 m3;
14. 5 000 pati. Objasnenie: 2 m2 = 20 000 cm2,
v) 0,2 m3. 4. 27,65 cm3.
a 20 000 : 4 = 5 000. 16. 70 m3. 17. 9 cm2.
Problem! Upatstvo:
3l 3 0 3 1 1 0 3 0
5l 0 3 3 5 0 1 1 4l
PREGLED NA POIMI
A - teme na, 98 - istoimeni, 192

agol, i 98 - centralen, 105 - meren, 191
- komplementni, 120 apsolutna gre{ka, 178 - neimenuvan, 191
- konveksen, 99 aritmeti~ka sredina, 47 - neparen, 17
- kraci na, 98 - paren, 17
B
- merewe na, 110 - pove}eimen, 192
broj (evi)
- nakrsni, 104 - priroden, 17
- decimalen, 149
- naporedni, 103 - prost, 57
- me{ano periodi~en, 176
- ostar, 102 - sloèn, 57
- period na, 176
- poln, 102 brojna prava, 18
- pretperiod na, 177
- prav, 101
- ~isto periodi~en, 176 D
- sosedni, 103
- ednoimen, 191 dekaden broen sistem, 20
- suplementni, 121
- zaemno prosti, 61 dekadna edinica, 21
- tap, 102
- imenuvan, 191 Dekartov proizvod, 15
222
Dekartov kvadrat, 16 L otse~ka, i

delenik, 37 linija - ednakvi (skladni) 79
delewe, - iskr{ena 83 - zbir 81
- so ostatok, 38 - strana na, 84 - prenesuvawe 80
delivost, 49 - zatvorena, 84 - razlika 81
- na zbir, 49 - poligonalna 85 - sosedni 83
- na proizvod, 49 - perimetar na, 85
- dolìna na, 78
- na razlika, 49 litar, 187 - zbir na, 81
- priznaci za, 51
delitel, i M P
- zaedni~ki, 60 merka, podmnoèstvo, 10
- najgolem zaedni~ki, 60 - za masa, 187 podreden par, 15
decimala, 151 - za dolìna, 186 poim, 87
decimalna zapirka, 150 - izveden, 88
- za vreme, 189
dijagram, - matemati~ki, 87
- za te~nost, 187
- slikoven 159
- za temperatura, 189 - osnoven, 88
- stolbest 158
- za plo{tina, 203 poluprava, i 77
drobna crta, 133
dropka, 133 - za volumen, 205 - sostavni, 77
- broitel na, 133 merna edinica, 191 polukru`nica, 91
- decimalna, 149 metar, poluramnina, 97
- neskratliva, 147 - kvadraten, 203 prava, i
- ne~ista (nepravilna) 137 - kuben, 205 - grani~na (rab), 97
- prividna, 136 me{an broj, 138 - zaemnonormalni, 116
- pro{iruvawe na, 146 minuta, 189 - kolinearni, 71
- skratuvawe na, 147 mnoguagolnik, 122
- ~ista (pravilna) 137 R
- konveksen, 125
rastojanie, 76
Z - nekonveksen, 125
- centralno, 94
zapi{uvawe na mnoèstvo, - perimetar na, 127
ravenka, 44
- na tabelaren na~in 4 - teme na, 123
- na opisen na~in 5 - sosedni strani na, 123 S
I - sosedni temiwa na, 123 svojstvo,
iskr{ena linija 83 - strani na, 123 - asocijativno, 13
- strana na, 84 mnoèstvo, a, - distributivno, 168
- teme na, 84 - broj na, 7 - komutativno, 13
- zatvorena 84 - ednakvi, 10 sekanta (prese~ka), 93
- prosta 85 - ekvivalentni, 9 simetrala
K - kone~no, 7 - na agol, 118
kru`nica, i 89 - prazno, 8 - na otse~ka, 118
- koncentri~ni, 95 - presek na, 12 sodràtel, 49
- radius na, 89 - razlika na, 14 - zaedniki, 63
- tetiva na, 90 - najmal zaedni~ki, 63
- centar na, 90 O
sredina,
- dijametar na, 90 oblast,
- na otse~ka, 78
kruèn lak 91 - vnatre{na, 90
- aritmeti~ka, 47
- nadvore{na, 90
stepen, 35
osnova na stepen 36
- osnova na, 36
223
- pokazatel na, 36 - vnatre{na, 92 - po~etna, 77

- grani~na, 77 - sredna (sredina), 78
T
- krajna, 78
tangenta (dopirka), 93 U
- nadvore{na, 92
to~ka, i, 54 unija na mnoèstva, 13
SODR@INA
TEMA 1. PRIRODNI BROEVI 3
TEMA 2. GEOMETRISKI FIGURI VO RAMNINA 69
TEMA 3. DROPKI 131
TEMA 4. MEREWE 183
ODGOVORI I RE[ENIJA 211
PREGLED NA POIMI 221
CIP - Katalogizacija vo Publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka

„Sv.Kliment Ohridski“ - Skopje
Matematika za VI oddelenie
devetgodi{no osnovno obrazovanie
Avtori:
Jovo Stefanovski i d-r Naum Celakoski
Recenzenti:
d-r Jordanka Mitevska, redoven profesor na PMF - Skopje
Zorica Nasevska, nastavnik vo OU „Ko~o Racin“ - Skopje
Dobre Trajkovski, nastavnik vo OU „T. Karpo{“ - Kumanovo
Glaven urednik:
Jovo Stefanovski
Lektor:
Suzana Stojkovska
Kompjuterska obrabotka:
Dragan [opkoski
Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија
Печати: Графички центар дооел, Скопје
Тираж: 15.500
Со Одлука за одобрување и употреба на учебник по предметот Математика за

6-то одделение во деветгодишно осниовно образование со бр. 22-1110/1 од
22.06.2011 година донесена од Национална комисија за учебници
CIP - Каталогизација во публикација

Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје
АВТОР: Стефановски, Јово - автор
ОДГОВОРНОСТ: Целакоски, Наум - автор
НАСЛОВ: Математика за шесто одделение : деветгодишно основно образование
ИМПРЕСУМ: Скопје : Министерство за образование и наука на Република
Македонија, 2011
ФИЗИЧКИ ОПИС: 224 стр. : илустр. ; 25 см
ISBN: 978-608-226-273-4
УДК: 373.3.016:51(075.2)=163.3
ВИД ГРАЃА: монографска публикација, текстуална граѓа,печатена
ИЗДАВАЊЕТО СЕ ПРЕДВИДУВА: 07.11.2011
COBISS.MK-ID: 89052426

Matematika 6 Mak

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Matematika 6 Mak

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Matematika 6 Mak

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

J OVO STEFANOVSKI

DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Ti si ve}e vo {esto oddelenie i si navlezen vo tajnite na matematikata.

Nastavnite edinici zapo~nuvaat so ne{to {to ti e pozna-

1. So vakvite oznaki se ozna~eni aktivnostite, pra{awata i

Najbitnoto od lekcijata e izdvoeno vo vid na pra{awa,

Ovoj del sodr`i pra{awa i zada~i so koi mo`e{ da se

Potrudi se da gi re{ava{ zada~ite i problemite vo ovoj

Koga }e naide{ na te{kotii pri izu~uvaweto na matematikata ne otka`uvaj se,

1. Mno`estvo. Na~ini 15. Zavisnost na proizvodot i

Na crte`ot se pretstaveni mno`es-

2 Iska`i usno edno mno`estvo A i zapi{i gi negovite elementi.

Iska`i dva objekta {to ne se elementi na tvoeto mno`estvo A.

Da zapomnam! Edno mno`estvo e opredeleno ako se znae koi se

B 3 Na crte`ot e pretstaveno mno`estvoto S so Venov dijagram.

Koi broevi se elementi na mno`estvoto S?

4 Elementi na edno mno`estvo R se broevite: 10, 6, 2, 8 i 4.

5 Zapi{i go mno`estvoto Y od site samoglaski vo makedonskata azbuka.

Zapi{i go na tabelaren na~in mno`estvoto A od bukvi {to se upotrebeni vo

6 Semejstvoto Acevski go so~inuvaat: tatkoto Petar, majkata

7 Mno`estvoto S={x | x e cifra od brojot 2638} zapi{i go:

8 Na crte`ot e dadeno mno`estvoto R so Venov dijagram.

V 9 Razgledaj go mno`estvoto M zapi{ano so Venoviot dijagram.

„Bukvata k e element na mno`estvoto M k∈M a

10 Na crte`ot e pretstavena edna otse~ka a i to~kite: A, B, C, S

Zapi{i to~ni tvrdewa za to~kite ozna~eni na crte`ot i

1. Na crteòt se dadeni mnoèstvata Zapi{i go mnoèstvoto A na tabelaren

A So koristewe na znacite ∈ ili ∉

Koi bukvi se elementi na mno`es-

Brojot na elementite na dadeno mno`estvo A se vika broj na A i se ozna~uva so δA.

2 Kolku elementi ima mno`estvoto devoj~iwa

B 3 Najvisokata planina vo Republika Makedonija e

4 Odredi go brojot na mno`estvata A, V i S.

5 Navedi eden primer za prazno mno`estvo.

Treba da znae{ Proveri se!

[to e broj na mno`estvo; Zapi{i primer za:

da navede{ primeri za kone~no mno`estvo S takvo {to δS = 3;

1. Odredi go brojot na elementite na 2. Odredi go brojot na elementite na sekoe

Dali e kone~no mno`estvoto:

Koj od znacite <, = ili > treba da se zapi{e

2 Zapi{i go mno`estvoto A = {x | x e bukva od zborot DEBAR} i mno`estvoto

Mno`estvata {to imaat ednakov broj elementi se

3 Odredi go brojot na sekoe od mno`estvata:

B 4 Zapi{i go tabelarno mno`estvoto A ~ii elementi se bukvite na zborot

Mno`estvata A i V imaat ist broj elementi: δA = δV.

5 Dali se ednakvi mno`estvata

Za dve mno`estva A i V {to ne se

6 Koi od slednive mno`estva se ednakvi me|u sebe: A = {x | x > 5 i x < 10},

V 7 Razgledaj go crte`ot! Elementi na mno`estvoto

Za mnoèstvoto S velime deka e podmnoèstvo na mnoèstvoto M, ako sekoj ele-

Ako mnoèstvoto S e podmnoèstvo na mnoèstvoto M i M ima elementi {to ne mu

8 Mno`estvoto Y e dadeno so Venov dijagram. Y

Sekoe mno`estvo e podmno`estvo samo na sebe. A ⊆ A.

Praznoto mnoèstvo e podmnoèstvo na sekoe mnoèstvo. ∅ ⊆ A.

1. Na crte`ot gi voo~uva{ mno`estva-

Vo edna prodavnica za metalni proizvodi, me|u kupuva~ot i proda-

Presek na dve mno`estva A i V e mno`estvoto S obrazuvano od elementite {to se

2 Neka A = {1, 2, 3, 4}, B = {2, 4, 5, 7} i C = {1, 4, 5}.