Celicni Konstrukcii Arhitekti

D-r Atanas Filipovski, dipl. grad. in`.
redoven profesor na Grade`niot fakultet pri

Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij” vo Skopje
METALNI KONSTRUKCII ZA
ARHITEKTI
Skopje, 2004 god.

D-r Atanas Filipovski, dipl. grad. in`.
METALNI KONSTRUKCII ZA ARHITEKTI
Knigata ja posvetuvam na svojata familija,

soprugata Slobodanka i }erkite Eva i Ana, za
ukaànata neizmerna trpelivost sprema mene.
Recenzenti
Prof. d-r Vladimir Simovski

-Arhitektonski fakultet-Skopje
Prof. d-r Tihomir Stojkov

-Arhitektonski fakultet-Skopje
Kosta Tamburkovski
-dipl. in`. arhitekt
Lektura
Violeta Andrievska
Korica
Asist Sa{a Tasi}, dipl. in`. arhitekt
CIP-Katalogizacija vo publikacijata
Narodna i univerzitetska biblioteka ,,Sv. Kliment
Ohridski’’ -Skopje
624.014.2.078.4(078.5)
Filipovski, Atanas
Metalni konstrukcii za arhitekti/ Atanas Filipovski.-
Skopje
A.Filipovski. 310 str. :graf. prikaz,tabeli ; 29.7 sm
Tira` 500. - Bibliografija : str.305 i 306
ISBN 9989-2359-0-2
a) Metalni konstrukcii za arhitekti
Izdanie na avtorot
Pe~at:
Zavod za ispituvawe na materijali i razvoj na novi tehnologii ,, SKOPJE “ -

Skopje
Tira` : 500 primeroci

PREDGOVOR
Sledeweto na moderniot trend na proektirawe objekti so, ednostavno

nezamislivi dimenzii vo pogled na sovladuvaweto na prostorot be{e za mene
predizvik da ja napi{am ovaa kniga.
Oskudnosta vo raspolagaweto na knigi ili u~ebnici od ovaa oblast
dolgo vreme e prisutna vo na{ata zemja.
Knigava, pred se`, e nameneta za studentite od Arhitektonskiot
fakultet, no, so ogled na golemiot broj detali dadeni vo knigata kako i
prikaànite primeri na izvedeni objekti vo svetot dobro, }e im posluì i na
studentite od Grade`niot i od Ma{inskiot fakultet.
Knigata moè da ja koristat i site onie koi sakaat da se zdobijat so
opredeleni znaewa od oblasta na metalnite konstrukci. Osnovnata cel na ona
{to e napi{ano vo ovaa kniga e da dade nekoi osnovni poznavawa na
arhitektot vo ovaa oblast za toj da moè porealno da gi opredeli rasponite,
presecite , visinata i drugite elementi na edna metalna konstrukcija.
Od druga strana, knigata mu ovozmoùva na arhitektot, so koristeweto
na svetski poznatite na~ini dadeni i vo evropskite standardi (Evrokod 3 –
EC3), da izvr{i kontrola na ona {to go izbral. Sekako, ponatamo{noto
uto~nuvawe }e bide izvr{eno od grade`niot inèner preku stati~kata
presmetka. Arhitektot e toj koj go vodi proektot i mora da gi poznava site
parametri i predvidenite dimenzii }e bidat mnogu porealni za ponatamo{nata
to~na finalizacija dokolku se koristat ovie pravila dadeni vo knigata.
Primerite {to se prezentirani vo knigata se baziraat na na{ite i na
evropskite standardi. So cel-polesno da se sfati na~inot na proektirawe,
objektite se razgledani vo celina analiziraj}i go ponatamu sekoj element
pooddelno. Knigata raspolaga i so golem broj tablici od toplovalani profili-
proizvedeni vo Evropa, ladnovalani profili-proizvedeni vo
fabrikata ,,11 Oktomvri ‘’-Kumanovo, plastificirani limovi, proizvedeni vo
fabrikata skopska èlezarnica, aluminiumski limovi od ,,Alumina’’- Skopje
kako i drugi proizvodi koi{to se koristat za oblagawe na ~eli~nite
konstrukcii, pleksiglas, termoizolaciono staklo, tervol, impregnirana
staklena volna, gipseni plo~i i dr.
Knigata ,,Metalni konstrukcii za arhitekti’’ se sostoi od 11 poglavja so
razli~na golemina.
Prvoto poglavje se odnesuva na ~elikot kako materijal so site svoi
dobri i lo{i strani za gradewe objekti. Vo kratki crti se opi{ani negovite
karakteristiki koi mora da gi poznavame za da moème da proektirame i da
izvedeme edna ~eli~na konstrukcija.
Vo vtoroto poglavje e prezentirana ~eli~nata konfekcija, toa se
proizvodi koi se proizveduvaat vo ~eli~anite, a se nameneti za izgradba i
obloùvawe na edna ~eli~na konstrukcija.
Tretoto poglavje gi opfa}a edni od najva`nite elementi vo edna
konstrukcija, a toa se nosa~ite.
êtvrtoto poglavje gi analizira najvitalnite elementi vo eden objekt
poznati kako stolbovi.
Pettoto poglavje ni sluì site prethodno analizirani elementi od edna
~eli~na konstrukcija da gi sklopime vo eden objekt. Na~inot na povrzuvawe na
elementite vo edna celina se vr{i preku vrskite.
[estoto poglavje gi dava osnovnite karakteristiki kako i proizvodite
koi se koristat vo metalnata industrija, a toa e aluminiumot i negovite
leguri.
Vo sedmoto poglavje se dadeni nekolku re{eni primeri neophodno
potrebni za dobro proektirawe na edna ~eli~na konstrukcija od strana na eden
arhitekt. Primerite se re{avani za eden cel objekt kade{to e prikaàna
postapkata za opredeluvawe na dimenziite na sekoj glaven element od
~eli~nata konstrukcija.
Osmoto poglavje, vo prviot del, gi prezentira edni od najvisokite
oblakoderi izvedeni vo svetot. Izbrani se devet karakteristi~ni objekti, a se
prikaàni i odredeni objekti koi vo nekoe idno vreme }e se izvedat. Vo
vtoriot del od ovaa poglavje se razgledani devet najvisoki kuli vo svetot.
Devettoto poglavje, vo prviot del, razgleduva objekti so koi se
premostuvaat ogromni rasponi, a toa se mostovite. Vo vtoriot del od ova
poglavje se konstrukciite koi zafa}aat ogromni prostori, kako {to se :
sportskite stadioni, izlo`beni paviljoni i dr.
Vo desettoto poglavje se prikaàni pove}e specifi~ni po svojata arhi-
tektura objekti vo svetot za razni nameni, izvedeni od ~elik i aluminium
Vo edinaesettoto poglavje se dadeni razni tablici potrebni za
proektirawe i izveduvawe na metalnite konstrukcii, koristenata stru~na
literatura za izrabotka na knigata kako i imixot na sponzorite.
Najiskreno se zablagodaruvam na kolegite docent m-r Mitko Haxi-
Puqa i asist. Sa{a Tasi}, od Arhitektonskiot fakultet, kako i asist. Viktor
Mihajlov, od Grade`niot fakultet, za vloèniot trud pri izgotvuvaweto na
knigata.
Za grafi~kata izrabotka i pe~ateweto na knigata ja izrazuvam
blagodarnost do Zavod za ispituvawe na materijali i razvoj na novi
tehnologii,,Skopje’’ od Skopje .
Na krajot, sekako, knigata nema{e da vidi bela videlina ako vo ova ne
pomognea moite spozori na koi posebno im se zablagodaruvam.
dekemvri,2004 Avtorot
SODR@INA
VOVED
1.KARAKTERISTIKI NA ÊLIKOT 1
1.1 Dobri i lo{i strani na ~elikot 1

1.2 Proizveduvawe na ~elikot 3
1.3 êlik za konstrukcii i negovi karakteristiki 4
1.4 Optovaruvawa i dozvoleni napregawa 5
2.ÊLI^NI PROIZVODI I NIVNA PRIMENA 7
2.1 Stapovi 7
2.2 Limovi 8
2.3 Profilirani nosa~i 12
2.3.1 Toplovalani nosa~i 12
2.3.2 Ladnovalani nosa~i 14
3.NOSAÎ 17
3.1 Re{etkasti nosa~i 17

3.1.1 Karakteristiki i konstruirawe na
re{etkastite nosa~i 17
3.1.2 Konstruirawe na jazlite vo
re{etkastite nosa~i 20
3.2 Polnoyidni nosa~i 25
3.2.1 Karakteristiki i konstruirawe na
polnoyidnite nosa~i 25
3.2.2 Proektirawe presek na limenite nosa~i 28
3.2.3 Zajaknuvawe na osnovniot presek
na limenite nosa~i 31
3.3 Olesneti nosa~i-nosa~i so golemi
otvori vo vertikalniot lim 36
4.STAPOVI-STOLBOVI 43
4.1 Karakteristiki i konstruirawe na stolbovite 43

4.2 Proektirawe presek na stolbovite 45
5.POVRZUVAWE NA ELEMENTITE VO KONSTRUKCIITE 51
5.1 Podelba na vrskite 51

5.2 Vrski izvedeni so zakovki i obi~ni zavrtki 54
5.3 Zavareni vrski 56
5.4 Primeri za presmetuvawe na spoevi
izvedeni so agolni zavari 58
5.4 Konstruirawe na vrski vo ~eli~nite
skeletni konstrukcii 59
5.4.1 Vrski vo horizontalna ramnina
(pri me|ukatnite konstrukcii) 61
5.4.2 Vrski pome|u rigli (gredi) i stolbovi 63
5.5 Konstruktivni sistemi 70
6. PROEKTIRAWE ELEMENTI VO KONSTRUKCIITE,

NIZ PRIMERI 79
6.1 Prizemni objekti 80

6.2 Pove}ekatni objekti
6.3 Ednostavni primeri 110
7. ALUMINIUM I ALUMINIUMSKI LEGURI 117
7.1 Voved 117

7.2 Proizvodstvo 117
7.3 Karakteristiki na aluminiumot i
aluminiumskite leguri 118
7.4 Primena na proizvodite od aluminium
(AL legurite) vo arhitekturata i grade`ni{tvoto 119
8. METALOT, PREDIZVIK NA PRIRODATA,

VO RACETE NA ARHITEKTOT 123
8.1 Oblakoderi (kuli) 124

8.2 Kuli izgradeni od ~elik 154
8.3 Do kade so visinata ? 172
9. [TO SE’ MO@E DA SE NAPRAVI OD METAL 181
9.1 Mostovi 181

9.2 Sportski sali, bazeni i hali za razni
drugi nameni 200
10. METALOT KAKO SPOJ POME\U ESTETIKATA

I FUNKCIJATA 215
10.1 Pridonesot na ~elikot, aluminiumot i

stakloto kon ubavinata na objektot 215
10.2 Objekti kaj koi konstrukcijata e vidliva
ili se preslikuva 238
10.3 Primeri od metalni konstrukcii
izvedeni vo na{ata zemja 256
11.TABLICI NA PROIZVODI OD METAL 263
LITERATURA 305
SPONZORI 307
VOVED
Metalnite konstrukcii se pojavile vo ponovo vreme. Prvata
izvedena ~eli~na konstrukcija datira od pred 200 godini.
Za izvedba na metalnite konstrukcii, glavno, se koristat dva
materijala : ~elik i aluminium.
êlikot ima pogolema primena vo izvedbata na nosivite grade`ni
konstrukcii od aluminiumot, no, vo posledno vreme, primena na aluminiumot
postojano raste. êlikot se` pove}e i pove}e go osvojuva prostorot vo
grade`ni{tvoto i arhitekturata blagodarej}i na svoite dobri osobini kako
materijal i izvonrednite mo`nosti za montaà. Mo`nosta za izgradba na
golemi prostori, kako na primer izlo`beni paviljoni, industriski objekti,
sportski hali, bazeni i dr., kako i sovladuvawe na golemi visini pri
pove}ekatni skeletni zgradi, kuli, silosi, rezervoari, parkirali{ta i dr. se
zada~i za koi ~elikot e sozdaden da bide osnoven konstruktiven materijal.
Ve{tinata i umetnosta na gradewe objekti se razvivala od samoto
postoewe na ~ove{tvoto. Razvojot na tehnikata i primenata na novi materijali
vo gradeweto objekti ovozmoùva da se proektiraat i izvedat mnogu posmeli
objekti od onie porano. Klasi~nite materijali za izvedba na eden gradeèn
objekt : kamen, beton, cigla i drvo se zameneti so moderni materijali : armiran
beton, ~elik, aluminium, sinteti~ki materijali, lepeno lamelirano drvo i dr.
Modernizacijata ne se odnesuva samo na nosivata konstrukcija tuku i na
celiot izveden objekt. So mo}nite kompjuterski programi se menuva na~inot na
proektirawe na objektite. Objektot se analizira i proektira trodimen-
zionalno i vo nosivosta se vklu~uvaat i elementi koi, iako ne se glavni,
primaat odredeni optovaruvawa so {to se olesnuva optovaruvaweto na
glavnite nosa~i. Polesno moè da se proektiraat i analiziraat pove}e
varijantni re{enija so edna edinstvena cel da se izbere najekonomi~noto
izdràno re{enie. Pojavata na novi materiali za oblagawe na objektite :
armirano staklo, termopan staklo, pleksiglas, gips-karton, sendvi~-limovi i
dr. ovozmoùvaat i celiot objekt da bide polesen {to osobeno e va`no za
podra~jata so mala nosivost na po~vata. Sovremenite materijali ovozmoùvaat
ne samo brza izvedba tuku i dobra termi~ka i zvu~na izolacija koja{to e
osobeno va`na za objektite so golemi rasponi i golemi viso~ini.
Sekako deka ekonomijata vo gradbata }e dojde do u{te pogolem izraz
dokolku se koristi serisko proizvodstvo na ovie materijali i seriska
izgradba na objekti za pogolemi kompleksi.
Primenata na novite materijali za koristewe vo gradbata so cel da se
dobie pokvaliteten, sovremen i estetski poubav izgled bara, sekako,
osovremenuvawe na prostorot za ìveewe. Zatoa, zada~ata na arhitektot }e
bide timski da se vklopi vo modernizacijata na proektiraweto zaedno so
grade`niot inèner, koj stati~ki i dinami~ki }e go presmeta, i }e go izveduva
objektot, so elktro inènerot, koj }e ja proektira instalacijata i
telefonijata, so ma{inskiot inèner koj }e se pogriì za greeweto i
vetreeweto itn.
Arhitekot e toj {to }e go vodi objektot i mora dobro da go poznava , a
objektot }e gi ima site neophodni komponenti koi od nego se barat da bide
otporen na nadvore{nata sredina, ekonomski da bide opravdan i estetski
dobro da izgleda samo ako se raboti timski.
êlikot pretstavuva pro~isten proizvod na èleznata ruda. Vo
prirodata, èleznata ruda se nao|a pod imeto magnetit, hematit, siderit,
limonit, pirit i dr. Dobivaweto na èlezoto od èleznata ruda vo po~etokot,
bilo dosta te{ko i negovata primena bila ograni~ena.
Vo 1720 god., na Abraham Derbi (Anglija) mu uspealo vo visokata pe~ka
da rastopi èlezna ruda so pomo{ na koks, namesto so drven jaglen, kako
dotoga{, i so toa se sozdala mo`nost za pogolema primena na èlezoto. Ova
uslovilo vo periodot od 1776 do 1779 god. da se izgradi i prviot pogolem most
od lieno èlezo preku rekata Severn vo Anglija so raspon od 31,0 m.
Paralelno so izgradbata na mostovi od èlezo, se gradat i prvite
skeletni èlezni konstrukcii. Vo angliskite predilnici za pamuk, za da se
dobiel pogolem prostor, a i pogolema nosivost na me|ukatnite konstrukcii , se
zameneti drvenite stolbovi i gredi so stolbovi i gredi od lieno èlezo. Ova
gi pottiknalo toga{nite graditeli, vo 1801 god., da izgradat predilnica vo
Salford so takvi dimenzii {to pretstavuvalo golema smelost vo toa vreme.
Zgradata bila dolga 42,0 m , {iroka 14,0 m i visoka sedum kata.
Podocna, doa|a do u{te pogolema ekspanzija na ~elikot za gradewe
objekti so golemi rasponi, visini ili za sovladuvawe golemi prostori. Se
pojavuvaat prvite fabriki za obrabotka na ~elikot, vo Anglija vo 1830 godina
se valaat limovi , dodeka vo Francija vo 1854 godina e konstruiran prviot ""
nosa~, osnoven oblik i za dene{nite sovremeni ~eli~ni konstrukcii. So
usovr{uvaweto na postapkata za dobivawe kvaliteten ~elik (Simens-
Martinov proces) vo po~etokot na 19 vek po~nuvaat da se proektiraat i gradat
mnogu smeli objekti od ~elik kako vo Evropa taka i vo Amerika. Od
pozna~ajnite objekti izgradeni vo toa vreme moème da gi spomneme slednite:
Bruklinskiot most vo Wujork, izgraden vo 1870 god., so raspon od 500 metra;
Ajfelovata kula vo Pariz, izgradena vo 1889 god., visoka preku 300 metra; kako
i golemiot broj oblakoderi vo Wujork i îkago, koi, i vo dene{ni uslovi, se
vistinsko majstorsko delo.
Denes, vo industriski razvienite zemji, ~elikot pretstavuva eden od
najva`nite materijali bez koj{to ne moè da se zamisli izgradbata na nitu
eden pozna~aen gradeèn i arhitektonski objekt. Spored proizvodstvoto na
~elikot, se ocenuva i industriskata razvienost na edna zemja.
Vtoriot metal koj nao|a se` pogolema i pogolema primena, zaedno so
~elikot, e aluminiumot. Poradi nekoi svoi i podobri osobini od ~elikot, kako
{to e korozijata, ima pomala masa i polesno se obrabotuva, naj~esto, e vo
stalna sibioza so ~elikot.
1.Karakteristiki na ~elikot 1
1.KARAKTERISTIKI NA ÊLIKOT
1.1 Dobri i lo{i strani na ~elikot

êlikot ima izvonredni karakteristiki kako materijal za izvedba na si-
te vidovi nosivi arhitektonski i inènerski konstrukcii.
Ako ~elikot kako materijal nema{e dobri karakteristiki nema{e da gi
drì site rekordi vo pogled na sovladuvawe golemi rasponi, golemi visini,
brzina na izvedba , minimalna masa, pokrivawe na ogromni prostori itn.
Identifikacijata na golem broj gradovi vo svetot e napravena tokmu
spored izvedenite objekti vo niv i toa: Pariz-so Eiffel Tower, îkago-so Sears
Tower, San Francisko-so Golden Gate Bridge, [angaj-so Jin Mao Building, Kuala
Lumpur-so Petronas Tower, Wujork-so World Trade Center itn., site izgradeni od
~elik.
Kako materijal za nosivi konstrukcii ~elikot raspolaga so izvonredni
karakteristiki od koi }e gi navedeme slednite:
-visoka jakost,
-visok modul na elasti~nost,
-mali dimenzii i masi na konstruktivnite elementi,
-industrisko proizvodstvo,
-fleksibilnost i adaptibilnost na sekakvi tereni,
-golema otpornost na horizontalni vlijanija (veter, zemjotresi i dr.),
-lesna montaà i demontaà na konstrukcijata,
-nezavisnost od vremenskite uslovi pri izvedbata,
-relativno lesno fundirawe i dr.
Visokite mehani~ki karakteristiki {to gi poseduva ~elikot kako

materijal ovozmoùvaat gradewe objekti so mali dimenzii na elementite za
sovladuvawe golemi rasponi. Na ovoj na~in, preraspredelbata na optovaruva-
wata vo konstrukciite e poramnomerna so {to se ovozmoùva maksimalna
iskoristenost na elementite od koi{to e sostavena edna konstrukcija.
Elementite od koi{to se sostoi edna ~eli~na konstrukcija imaat mala masa so
{to se pogodni za transport, manipulacija vo tek na montaàta i podigawe na
Metalni konstrukcii za arhitekti 2
golemi visini. Poradi malata masa, ~eli~nite konstrukcii se mnogu pogodni za

tereni so poslaba nosivost i seizmi~ki aktivni tereni.
Visokite mehani~ki karakteristiki na ~elikot pridonesuvaat za
sovladuvawe i na pogolemi viso~ini na objekti otkolku ako objektite se
izvedeni od drugi materijali. êli~nite konstrukcii se odlikuvaat i so visok
stepen na montaà i demontaà. Razvojot na tehnologijata i industriskoto
proizvodstvo dava mo`nost za izrabotka na takvi elementi koi moè lesno da
se montiraat, a po potreba i da se demontiraat. Gradbata na ~eli~nite
konstrukcii e takva {to e nezavisna od vremenskite uslovi vo koi{to se gradi
objektot. Pridones kon ova davaat i pojavata na novi materijali, so dobra
zvu~na i toplinska izolacija, so koi ~elikot izvonredno se kombinira.
êlikot, kako materijal, ja ima i taa prednost nad ostanatite materijali {to
konstrukciite moè lesno da se adaptiraat, osobeno vo nekoja specifi~na
situacija (transport na specijalni vozila, vojna, poplava i dr.), bez da se
dovede vo pra{awe stabilnosta i nosivosta na objektot. Baziraj}i na dobrite
osobini na ~elikot, ~eli~nite konstrukcii moè lesno da se izveduvaat so
najrazli~ni oblici i formi i zatoa, denes, vo svetot pretstavuvaat edni od
estetski najubavo oblikuvanite arhitektonski konstrukcii.
êlikot, kako materijal, ima i nekoi lo{i osobini za koi morame da
vodime smetka i toa:
-neotpornost na korozija,
-neotpornost na visoki temperaturi,
-deficitarnost i se` u{te relativno te{ko proizvodstvo i dr.
@elezoto od ~elikot stapuva vo hemiska reakcija so okolinata sozdavaj-

}i eden tenok sloj pra{inesta materija nare~ena 'r|a. Korozijata moè da se
definira kako uni{tuvawe na metalot pri direktna hemiska reakcija ili
elektrohemiska reakcija so negovata okolina. 'R|ata, ako sredinata e agre-
sivna, odzema od presekot na ~eli~niot element 0,01 mm do 1,0 mm godi{no.
Za{titata na ~eli~nata konstrukcija od nadvore{nata sredina se vr{i so
nejzino prema~kuvawe so za{titni sredstva za prema~kuvawe. Za{titata se
vr{i, na prethodno dobro is~istenata ~eli~na konstrukcija, u{te vo
fabrikata kade{to se proizveduva, glavno,so minium (oloven oksid) ili so
pocinkuvawe. Vtoroto za{titno prema~kuvawe so minium, se izveduva na
montirana konstrukcija. Za{titata izvedena so minium ne e dovolna za edna
~eli~na konstrukcija, tuku kompletnata za{tita na konstrukcijata se izveduva
so nejzino prema~kuvawe so mrsni boi. Mrsnite boi, koi sekoga{ se nanesuvaat
vo dve nijansi (dva sloja), go {titat miniumot od negovoto raspa|awe a, so toa,
ja za{tituvaat izvedenata konstrukcijata od ponatamo{no 'r|osuvawe. Vo
svetot, na ovoj fenomen mu se posvetuva golemo vnimanie i za pozna~ajnite
objekti postojat ekipi koi permanentno rabotat na za{tita na ~eli~nata
konstrukcija od 'r|osuvawe.
Iako ~elikot ima visok modul na elasti~nost, so
zgolemuvawe na temperaturata, modulot na
elasti~nost se namaluva. Od ispituvawata na
~elikot na visoki temperaturi e konstruiran
dijagram T-E (temperatura-modul na elasti~nost),
daden na sl. 1.1.
0 5000 6000
Sl. 1.1 Dijagram T-E Od dijagramot T-E (sl.1.1) jasno se gleda deka
pri temperatura do 5000S modulot na elasti~nost E ja zadrùva svojata

vrednost, dodeka ve}e pri 6000S naglo se namaluva i se stremi kon nula.
Spored Hukoviot zakon, izrazot za napregawa glasi:

  E   , odnosno  1.1
E
kade{to E e modul na elasti~nost , a  e dilatacija. Izrazot 1.1, odnosno
Hukoviot zakon , koj se odnesuva za idealno elasti~ni materijali , ( a najblisku
do niv e tokmu ~elikot), jasno ni pokaùva (spored dijagramot T-E) deka so
namaluvaweto na modulot na elasti~nost dilatacijata se zgolemuva. Koga
modulot na elasti~nost se stremi kon nula toa zna~i deka dilatacijata }e ima
beskrajna vrednost ili (so drugi zborovi kaàno) pomestuvawata na
konstrukcijata }e bidat beskrajno golemi i konstrukcijata se ru{i.
Za{titata na konstrukciite od visoki temperaturi se postignuva so
postavuvawe mehanizmi koi }e spre~at da dojde do poàr vo objektot i obla-
gawe ili prema~kuvawe na elementite so soodvetni za{titni sretstva za
prema~kuvawe. Oblagaweto voobi~aeno se vr{i so gipseni plo~i, impregnirana
staklena volna , kamena volna (tervol) itn. Kako za{titni sredstva za
prema~kuvawe se koristat prskana kamena volna, ekspandira~ki boi (imaat
osobina da bubrat na visoki temperaturi) i dr.
êlikot e mnogu baran materijal ne samo za konstrukcii tuku, voop{to, i
vo industrijata. Godi{no vo svetot se proizveduva preku 700 milioni toni
godi{no od {to SAD i Japonija (sekoja pooddelno) proizveduvaat po 120
milioni toni. êlikot vo na{ata zemja e deficitaren. Edinstvenata fabrika
vo koja{to se proizveduva ~elik kaj nas e Skopskata èlezarnica.
Tehnologijata za dobivaweto na ~elik e prili~no te{ka, so golema koli~ina
otpadni materii opasni za okolinata, na {to treba osobeno da se obrne
vnimanie.
1.2 Proizveduvawe na ~elikot

êlikot pretstavuva legura na èlezoto. @elezoto se dobiva od
èleznite rudi hematit Fe2O3 , magnetit Fe3O4 , siderit FeCO3, pirit FeS2 i
dr. @elezoto se dobiva so topewe na ovie rudi vo t.n. visoka pe~ka (sl.1.2),
kade pokraj rudata se dodava varovnik i koks.
Koksot pretstavuva specijalno izraboten jaglen so visoka kalori~na mo}
koja go topi èlezoto na temperatura od okolu 17000S.
Varovnikot sluì da gi povrze site ne~istotii {to postojat vo
èleznata ruda, formiraj}i takanare~ena zgura koja, kako polesna, pliva na
povr{inata od rastopenoto èlezo.
Zgurata se koristi za izrabotka na pati{ta kako dodatok na asfaltnata
smesa ili za podovi vo industrijata. Vo zavisnost od brzinata na ladewe od
Visokata pe~ka se dobivaat dva vida surovo èlezo: sivo i belo surovo
èlezo. Sivoto surovo èlezo se dobiva so bavno ladewe na rastopenata masa
kade{to jaglerodot, poradi bavnoto ladewe, izleguva na povr{inata i zatoa
ima temna siva boja. Ova èlezo poznato pod imeto gus, ima golema primena za
izrabotka na kanalizacioni cevki, kapaci za {ahti, pe~ki za greewe i dr.
poradi lo{ata sprovodlivost na toplina. Od beloto èlezo se dobiva ~elik.
Postojat pove}e na~ini za dobivawe ~elik i toa : konvertorski (Besemerov i
Tomasov konvertor), vo Simens-Martinovi pe~ki i vo elektrope~ki (sl.1.2). Od
vaka proizvedeniot ~elik samo okolu 30% se koristi vo grade`ni{tvoto,
dodeka drugiot del se koristi za drugi nameni, no sepak ovoj procent se`
pove}e i pove}e se zgolemuva.
Visoka pe~ka Dobivawe ~elik vo Tomasov konvertor
Simens-Martinov proces za dobivawe ~elik Dobivawe ~elik vo elektrope~ka
Sl.1.2 Dobivawe èlezo i ~elik
1.3 êlik za konstrukcii i negovi karakteristiki

êlikot kako osnoven materijal za nose~kite konstrukcii vo grade`ni{-
tvoto i arhitekturata mora da gi poseduva slednite upotrebni osobini:
-dobri mehani~ki osobini na koi se zasnova dimenzioniraweto i
nosivosta na konstrukciite,
-dobri tehnolo{ki osobini-zavarlivost, sposobnost za obrabotka i
oblikuvawe bez puknatini i zarezi, itn.,
-otpornost na korozija od {to zavisi vekot na traewe na konstrukcijata ,
-da e lesno adaptibilen na promenata na uslovite na koristewe itn.
Od golemiot broj ~elici za izgradba na konstrukcii najmnogu se koristat
dva vida ~elicii od slednite grupi:
niskojaglerodni ~elici
proizvodna oznaka tehni~ka oznaka
^ 0361 ^N 240 V
^ 0362 ^N 240 S
^ 0363 ^N 240 D
niskolegirani ~elici
proizvodna oznaka tehni~ka oznaka
^ 0561 ^N 360 V
^ 0562 ^N 360 S
^ 0563 ^N 360 D.
Vo proizvodnata oznaka brojkite ja davaat karakteristikata na ~elikot,

a so toa i negovata primena za izvedba na pooddelni ~eli~ni konstrukcii. Ne
sekoj od ovie ~elici moè da se primenuva za sekakvi konstrukcii. Tehni~kata
oznaka go ozna~uva napregaweto na razvlekuvawe na ~elikot , dodeka posled-
nata bukva negovata umirenost.
êlicite od grupata so oznaka ^N 240 imaat granica na razvlekuvawe
v=240Mpa i jakost na kinewe v=(od 360 do 380)Mpa, dodeka ~elicite od
grupata ^N 360 imaat granica na razvlekuvawe v=360Mpa i granica na kinewe
v=(od 490 do 580)Mpa. Zedni~ki karakteristiki na site grade`ni ~elici se:
-volumenska masa (specifi~na teìna)  =7850 kg/m3,
-modul na elasti~nost E= 210000 Mpa
-modul na lizgawe G=81000 Mpa
-koeficient na toplinsko {irewe =1,210-5 za 10C.
1.4 Optovaruvawa i dozvoleni napregawa

Dimenzioniraweto na inènerskite konstrukcii, odnosno izborot na
napre~nite preseci na elementite od koi se sostoi edna konstrukcija, se pravi
spored optovaruvaweto na konstrukcijata. Konstrukciite se optovareni so
nekolku vida tovari.
1.Osnovni tovari, i toa:
-sopstvena masa na konstruktivnite elementi,
-postojani tovari,
-korisni tovari (naj~esto lu|e),
-sneg,
-site tovari koi podolgo se zadrùvaat na konstrukcijata i
-site tovari koi davaat predominantni vlijanija.
2.Dopolnitelni tovari, i toa
-temperaturni promeni koi moè da bidat ramnomerni i neramnomerni,
-veter
-site tovari koi kratko se zadrùvaat na konstrukcijata i dr.
3.Isklu~itelni tovari koi se sozdavaat poradi transport i montaà i
4.Dinami~ki tovari, naj~esto od zemjotresi, poretko od udari, eksplozii,
nalet na bran i dr.
Site ovie tovari, spored na{ite standardi, moè da se kombiniraat vo
slednite slu~ai na optovaruvawa, i toa:
-slu~aj: osnovni tovari,
-slu~aj: osnovni + dopolnitelni tovari,
-slu~aj: osnovni + isklu~iteni tovari i
V-slu~aj: osnovni + dinami~ki tovari.
Za site ovie slu~ai na optovaruvawa, spored na{ite standardi, se
dadeni dozvoleni napregawa. Dozvolenite napregawa za raznite slu~ai na
optovaruvawa se dobivaat koga napregaweto na te~ewe v se podeli so
koeficientot na sigurnost  (=1,5 ; =1,33 ; =1,2 i V=1,0).
Vo tabelata 1.1 se dadeni dozvolenite napregawa za dvata vida na ~elik
(^N 240 i ^N 360) za site slu~ai na optovaruvawe.
Tabela 1.1
Dozvoleni napregawa doz (Mpa)
êlik Slu~ai na optovaruvawe
   IV
^N 240 160 180 200 240
^N 360 240 270 300 360
2. êli~ni proizvodi i nivna primena 7
2. ÊLI^NI PROIZVODI I NIVNA PRIMENA

êlikot proizveden vo ~eli~arnicite se prerabotuva. Samo mal del od
~elikot se prerabotuva so kovawe ili leewe, dodeka pogolemiot del se prera-
botuva so valawe. êli~nite proizvodi vo valalnicite se dobivaat so propu{-
tawe na toplata (usvitena) ~eli~na masa niz sistem od valjaci. Na ovoj na~in
se dobivaat slednite proizvodi : stapovi, limovi i profilirani nosa~i.
2.1 Stapovi
Stapovi se takvi elementi koi imaat relativno mal napre~en presek vo

odnos na nivnata dolìna i se poznati kako pra~kast ~elik. Vo grupata
stapovi spa|aat slednite proizvodi : ploskat ~elik, univerzalen ~elik,
kvadraten ~elik, kruèn ~elik (armatura), polukruèn ~elik, {estoagolen
~elik, osmoagolen ~elik i triagolen ~elik (sl. 2.1).
Sl.2.1 Razni formi ~eli~ni proizvodi koi pripa|aat na grupata stapovi
Vo grupata stapovi spa|aat i agolnite profili-agolnici. Postojat dva

vida agolnici : ramnokraki i raznokraki agolnici (sl. 2.2). Agolnite profil
imaat {iroka primena vo ~eli~nite konstrukcii. Se upotrebuvaat kako pojasni
stapovi za ,,R” nosa~i, za izvedba na re{etkasti pokrivni konstrukcii, za spre-

govi vo industriskite objekti, za fasadni konstrukcii i dr.
Sl. 2.2 Agolni profili-agolnici
Dimenziite na agolnite profili se standardizirani (vidi poglavje 11).

Najmal agolnik koj se upotrebuva za konstrukcii e agolnikot L45.45.5, a
najgolem L200.200.16 od ramnokrakite i L100.200.14 od raznokrakite agolnici.
Odnosot na kracite kaj raznokrakite agolnici iznesuva 1:1,5 ili 1:2. Va`no e
da napomeneme deka site dimenzii vo metalnite konstrukcii se davaat vo
milimetri. Vo ovaa grupa spa|aat i profiliranite nosa~i so mali dimenzii i
toa :  i [ profili do 80mm,T profili i Z profili.
2.2 Limovi
Limovite se takvi elementi ~ija{to {iro~ina e zna~itelno pogolema od

nivnata debelina. Se dobivaat so naizmeni~no pu{tawe na ~eli~nata masa niz
sistem od valjaci se` dodeka ne se dobie potrebnata debelina (sl. 2.3). Limo-
vite se ispora~uvaat vo oblik na lenti, tabli ili lameli.
Sl. 2.3 Sistem valjaci vo valalnicite

Spored debelinata, limovite moè da bidat :
-fini limovi so debelina pomala od 3 mm

-sredni limovi so debelina od 3 mm do 5 mm
-debeli limovi so debelina pogolema od 5 mm.
Spored oblikot, limovite moè da bidat so najrazli~na forma i toa:

pravi, koritasti, branovidni, trapezni, rebresti, bradavi~esti i dr.
Ramnite limovi imaat golema primena vo izrabotka na edna ~eli~na
konstrukcija vo grade`ni{tvoto, ma{instvoto, brodogradbata, industrijata i
dr. Denes, so usovr{enata tehnologija za izrabotka na limeni nosa~i,
primenata na ovie limovi e od posebno zna~ewe vo grade`ni{tvoto.
Koritestite limovi se vo vid na korito i porano mnogu pove}e se
koristele za izrabotka na mostovski konstrukcii (sl.2.4). Koritastite limovi
se dobivaat od ramnite limovi so nivno ladno previtkuvawe za pomali
debelini ili so toplo previtkuvawe za limovi so pogolemi debelini.
Vo ovaa grupa limovi spa|aat i vdlabnatite limovi. Ovie limovi se
izrabotuvaat so presuvawe na ramnite limovi vo usvitena sostojba i
izgledaat kako manastirski kupoli. Vdlabnatite limovi kako i koritastite
porano imale golema primena kaj mostovskite konstrukcii (sl.2.4).
a. koritest lim b. razni formi na vdlabnati limovi
Sl.2.4 Koritesti i vdlabnati limovi i nivna primena
Branovidnite i trapeznite limovi, vo posledno vreme imaat golema

primena vo arhitekturata i grade`ni{tvoto. Debelinata na ovie limovi se
dviì vo granicite od 0,6 do 1,5 mm. Ovie limovi se proizveduvaat od ramni
tenki limovi koga tie }e se propu{tat da pominat niz specijalno konstruirani
valjaci vo ladna ili topla sostojba. Vakvite limovi, poznati kako
plastificirani ~eli~ni limovi se proizveduvaat vo @elezarnica-Skopje. Na
sl. 2.5 e prikaàna izrabotkata na eden trapezen lim, a na sl. 2.6 se prikaàni
pove}e formi na limovi kako trapezni ili branovidni.
Branovidnite, a osobeno trapeznite limovi imaat golema primena kako
pokrivna konstrukcija. Dokolku za objektot ne e potrebna posebna termi~ka ili
zvu~na izolacija kako {to se magacini, strei na benzinski pumpi, otvoreni
stadioni i dr., za pokrivawe moè da se koristat i samite limovi koi obi~no
se vo vid na lenti dolgi do 12 metra. Grade`nite limovi vo posledno vreme se
kombiniraat naj~esto so dva lima, a vnatre{niot prostor pome|u limovite se
ispolnuva so staklena ili kamena volna-tervol so {to se dobivaat takana-
re~eni sendvi~-paneli. Staklenata volna ili tervolot se dobri termi~ki i
zvu~ni izolatori i zatoa sendvi~-panelite se koristat za pokrivawe indus-

triski i drugi objekti kako i administrativni i individualni zgradi.
Sl. 2.5 Izrabotka na eden trapezen lim
Sl.2.6 Formi na branoviden i trapezen lim
Od ovie limovi , no so podruga forma, se izrabotuvaat i sendvi~-paneli

za fasadi, koi, isto taka, imaat {iroka primena osobeno vo onie podra~ja kade
{to se potrebni mali vertikalni optovaruvawa, odnosno imaat mala nosivost
na podlogata. Pokrivnite i fasadnite sendvi~-paneli se mnogu lesni i na niv
ne vlijaat vremenskite uslovi pri montaà, pa zatoa tamu kade{to se
merodavni ovie faktori se prepora~uva da se primenat. Denes, naj~esto ovie
sendvi~i se izrabotuvaat na lice mesto so izvedbata na pokrivnata
konstrukcija, a vo na{ata zemja gi proizveduva fabrikata ,,Silpan” od Kratovo
vo sorabotka so ,,Fakom” od Skopje.
Trapeznite limovi se upotrebuvaat i kako me|ukatna konstrukcija kade
{to vo dolniot del e postaven ~eli~niot lim, a vo gorniot betonot. Vakvi
me|ukatni konstrukcii se poznati pod imeto Tisen. Na ovoj na~in, pri ovie
konstrukcii se iskoristeni dvete dobri osobini na ovie, naj~esto primenuvani,
grade`ni materijali : betonot da nosi na pritisok i ~elikot da nosi na zate-
gawe. Spregaweto na ovie dva materijala se vr{i so posebno zavareni elemen-
ti ,,bolcni” ili obi~na armatura (mo`danici). Trgovskiot centar vo Skopje e
izveden kako Tisen. So cel spregaweto da bide {to podobro i trapezniot lim
{to se koristi za ovaa namena, se izrabotuva so dodatni sitni rebra po celata
dolìna .Na sl. 2.7 e prikaàna primenata na ovie limovi.
Rebrastite i bradavi~estite limovi imaat golema primena vo
industriskite objekti za revizioni pateki, skali, podovi, platformi i dr.
Nivnata golemata primena se zasnova na toa {to tie, pokraj svojata nosivost,
poradi svoite rebra ili bradavici go spre~uvaat lizgaweto pri dvièweto na
lu|eto ili vozilata kako {to se razni digalki, viqu{kari i drugi ma{ini, a i
samiot pod ~estopati e natopen so razni masla od ma{inite i vozilata. Re-
brastite limovi se poznati kako ,,baklavi~esti limovi” poradi svojot raspo-
red na rebrata, dodeka bradavi~estite limovi se izrabotuvaat vo dve formi:
ednata so kru`ni bradavici, a drugata so bradavici vo vid na solza (sl.2.8).
a. za pokriv b. za me|ukatna konstrukcija
c. za fasada
Sl. 2.7 Primena na trapeznite ~eli~ni limovi
a. so rebra vo forma na baklava b. so kru`ni bradavici

(baklavi~est lim) (bradavi~est lim)
c. so bradavici vo forma na solza
Sl.2.8 Rebresti i bradavi~esti limovi

Debelinata na ovie limovi se dviì od 2,5 mm do 10,0 mm , a debelinata

na rebrata ili bradavicite od 1,0 mm do 2,5 mm. Ovie limovi se izrabotuvaat
vo usvitena sostojba na ~elikot.
Vo ovaa grupa limovi vbrojuvame i u{te eden ~eli~en proizvod poznat
kako istegnat metal isteg-metal. Negovata primena vo odredeni slu~ai e
sli~na kako i na limovite . Se primenuva za izrabotka na revizioni pateki,
platformi za razni ~eli~ni konstrukcii, za ogradi i dr. Isteg-metalot se
transportira naj~esto vo lenti ili vo rolni (sl. 2.9). Za limovite, bez ogled na
nivnata forma , proizvoditelite gi davaat osnovnite geometriski i drugi
karakteristiki na svoite proizvodi .
Sl. 2.9 Istegnat metal (isteg-metal)
2.3 P r o f i l i r a n i n o s a ~ i
Profiliranite nosa~i, za prv pat, se vovedeni vo proizvodstvo od

francuskiot inèner Zores vo 1845 god. i se poznati kako ,,Zores profili”.
Toj, za prv pat, go voveduva so valawe ,,” profilot. Profiliranite nosa~i,
spored svojata izrabotka, se delat na toplovalani i ladnovalani
(ladnooblikuvani).
2.3.1 Toplovalani nosa~i

Toplovalanite nosa~i se izrabotuvaat
dodeka ~elikot e vo topla sostoba pominuvaj-
}i niz specijalno konstruirani valjaci
(sl.2.10). Denes, vo Evropa i vo svetot se
proizveduvaat najrazli~ni toplovalani
profilirani nosa~i od koi najpoznati se onie
vo oblik na latinskata bukva I () i vo oblik
na latinskata bukva U([) ili kanalen profil.
Denes, postoi eden prili~no {irok
spektar na  profili standardizirani spored
standardite na zemjata koja{to gi proizve-
duva. Kako najpoznati se takanare~eniot
normalen  profil i  profil so {iroki po-
jasi poznat kako Pajne-profil (spored
konstruktorot). Normalniot  profil se
karakterizira po toa {to vrskata na
vertikalnoto rebro i pojasite (noìcite) e
izvedena so strogo opredeleni krivini, a
pojasite imaat naklon od 14%.
Sl.2.10 Valawe na ~eli~ni profili
Profilot ima idealna forma so izvonredni geometriski karakteristiki

pogodni za izvedba na gredi ili rigli pri ramovski konstrukcii. Ovie
profili moè da se koristat i kako stolbovi kombinirani od dva ili pove}e
profila.  nosa~ite se dobri za mali rasponi, a golemi optovaruvawa. Se
proizveduvaat so visina od 10 cm do 100 cm, a vo nekoi zemji i so pogolema
visina. Dimenziite na ovie profili se standardizirani (DIN-germanski
standardi, GOST- ruski standardi, JUS-jugoslovenski standardi i dr). Naj~esto
rabovite im se zaobleni i zatoa se poznati kako profili so zaobleni rabovi.
Vo standardite, pokraj osnovnite dimenzii na profilite se dadeni i
takanare~enite ,,linii za zakovki ili zavrtki” a, toa se mestata kade {to
moè da se vr{i dup~ewe na profilot pri negovoto naddavawe . Postojat dve
linii na zakovki za noìcite i za vertikalnoto rebro. Vo tabelite od
standardite se dadeni i dolìnite na slobodnite i obrabotenite podvrski so
koi profilot moè da se naddade. Za sekoj profil se dadeni i maksimalnite
dijametri na otvorite so koi{to moè da se izvr{i dup~eweto na profilot
spored dijametarot na spojnoto sredstvo (zakovka ili zavrtka). Dadeni se duri
i tipot na plo~kite ({ajbite) za vrznoto sredstvo, koi za noìcite se pod
naklon od 14% (vidi del 11).
 profilot so {iroki pojasi-Pajne profilot, za razlika od
prethodniot profil, ima zna~itelno pogolema {irina na noìcite {to mu
ovozmoùva i pogolema krutost po dvete oski pa zatoa mnogu pove}e se koristi
za izrabotka na stolbovi. Ovoj profil nema zaobleni rabovi, dodeka vrskata
pome|u vertikalnoto rebro i noìcite e izvedena so krivini. Na noìcite,
poradi pogolemata {irina moè da se koristat po dve linii na zakovki (c1 i
c2). Se proizveduvaat so viso~ina od 10 cm pa do 100 cm.
Denes vo Evropa i vo svetot se proizveduvaat najrazli~ni vidovi
profilirani nosa~i od tipot na dvojno T-e ili  nosa~i kako {to se : IPE, IPEO
i IPEV koi se proizveduvaat vo Evropa kako i profilite IPBI (HEA), IPB (HEB),
IPBV (HEM) koi se proizveduvaat vo Evropa i vo Amerika (oznakite vo zagra-
dite se odnesuvaat za soodvetnite profili so imiwata pod koi se proizvedu-
vaat vo Amerika). Kako i za prethodnite profili i ovde site navedeni profi-
li se standardizirani spored standardite na zemjata vo koja se proizveduvaat
(vidi poglavje 11). Na sl. 2.11 se dadeni nekoi od ovie profilirani nosa~i so
cel da se sogleda razlikata pome|u niv.
,,” ,,PEA”, ,,PE”, ,,PE0”, ,,PEv” ,,HEAA”, ,,HEA”, ,,HEB”, ,,HEM”
Sl.2.11 Razni formi na toplovalani  profili

Vtoriot toplovalan ~eli~en profil {to ima, isto taka, {iroka primena
vo grade`ni{tvoto i po{iroko e takanare~eniot ,,U” profil ili kanalen
profil ( [ ).
Ovoj profil se proizveduva so viso~ina od 6,5
cm pa do 60 cm , a vo nekoi zemji po pora~ka i so
pogolema viso~ina. Poradi svojot oblik nao|a {iroka
primena za izrabotka na ro`nici, za stolbovi, za
re{etki pri pokrivni konstrukcii i mostovi, za
spregovi pri razni ~eli~ni konstrukcii kako {to se
zgradi , mostovi, industriski hali, sportski hali i dr.
kako poedine~en element ili vo kombinacija so dva ili
pove}e profila. Kako i prethodnite profili isto taka
i [ nosa~ite se so standardizirani dimenzii i site
nivni dimenzionalni i geometriski karakteristiki se
dadeni vo tabeli (vidi poglavje 11).
Sl.2.12 Toplovalan
[ profil
Vo tabelite pokraj toa se dadeni dolìnite: na slobodnite i

obrabotenite podvrski, polo`bata i maksimalniot dijametar za dup~eweto
otvori za pojasite i vertikalnoto rebro, plo~kite za vrznite sredstva (za
pojasite se vo vid na klin so naklon od 8%) itn.
Ovoj profil ima edna oska na simetrija za razlika od prethodnite
koi imaat po dve oski na simetrija i zatoa treba da se izbegnuva za
ekscentri~ni vrski. Prakti~no [profilot pretstavuva polovina  profilot.
2.3.2 Ladnovalani nosa~i
Ladnovalanite nosa~i se izrabotuvaat od ramni limovi vo ladna

ili zagreana sostojba, no ne so mnogu visoka temperatura, so negovo pominuvawe
niz eden sistem od valjaci i presi koi go previtkuvat limot vo sakaniot oblik.
Vo izrabotkata na ladnovalanite profili golemo vnimanie treba da se obrne
na previtkuvaweto na limot bidej}i vo }o{ovite na ovie profili doa|a do
golema promena na materijalot i pojava na sopstveni napregawa koi{to ja
dostignuvaat granicata na razvlekuvawe. Pri previtkuvaweto ~esto pati se
pojavuvaat puknatini na previtkanite mesta i vakvite profili ne smee da se
upotrebuvaat za konstrukcii. So cel da se izbegne ovaa nepoèlna pojava se
vr{i postepeno previtkuvawe na limot pominuvaj}i niz sistem od najmalku 6
do 12 valjaci i presi. Kraevite na profilite naj~esto se zavaruvaat pome|u
sebe. Denes postoi prili~no visoka tehnologija za izrabotka na ovie profili
taka{to so nea e re~isi izbegnata pojavata na puknatini vo }o{ovite na
profilite. Na sl. 2.13 e prikaàno previtkuvaweto na eden ~eli~en lim pri
negovoto pominuvawe niz presi.
Ovie profili se proizveduvaat so debelina od 3 mm do 16 mm. Vo
na{ata zemja se proizveduvaat vo FZC ,, 11 Oktomvri “ od Kumanovo. Ladno-
valanite profilirani nosa~i imaat {iroka primena vo site oblasti na indu-
strijata, arhitekturata i grade`ni{tvoto.
Poradi pogodniot oblik na presekot, imaat optimalni geometriski
karakteristiki, lesni se i se koristat za izrabotka na ro`nici, re{etki-
povr{inski i prostorni, stolbovi, dalnovodi, vodovodi i dr. Vo dene{no

vreme so usovr{enata tehnologija na nivnoto proizvodstvo ovie profili
nao|aat se` pogolema primena vo takanare~enite prostorni re{etki so koi se
postignuva pokrivawe na ogromen prostor. Moème da zabeleìme golem broj
konstrukcii kako {to se nastre{nici, trgovski centri, izlo`beni paviljoni,
sportski hali i dr. izvedeni od ladnovalanite profili taka oblikuvani da
imaat i izvonreden estetski izgled.
Sl.2.13 Previtkuvawe na ~eli~en lim vo presi
Spored oblikot ladnovalanite profili moè da bidat so otvoren i

zatvoren napre~en presek (sl. 2.14). Onie so otvoren presek kaj nas ~esto moè
da se sretnat pod imeto apkantovani profili (vidi poglavje 11).
Sl.2.14 Razni formi na napre~ni preseci pri ladnovalanite profili

Od prikaànite ~eli~ni proizvodi se konstruiraat nosivite ~eli~ni

konstrukcii. êli~nite konstrrukcii naj~esto pretstavuvaat eden skelet koj se
sostoi od : gredi (rigli), stolbovi i spregovi ili vkrutuvawa za priem na hori-
zontalni sili. Dimenzioniraweto na ovie elementi se vr{i spored silite so
koi e optovaren elementot, me|utoa izborot na presecite sepak podleì na
odredeni kriteriumi steknati vrz osnova na iskustvata od izvedeni objekti.
Vo ramkite na seto ova }e bidat analizirani poodelno elementite od koi se
sostoi edna nosiva ~eli~na konstrukcija.
3 Nosa~i 17
3. N O S A ^ I
Nosa~i se takvi konstruktivni elementi koi prete`no se optovareni so
momenti na svitkuvawe. Spored svojata konstrukcija, nosa~ite moè da bidat:
-re{etkesti nosa~i (izvedeni kako sistem-re{etka),
-polnoyidni nosa~i (profilirani ili limeni nosa~i) i
-olesneti (so otvori vo vertikalniot lim, ili sa}esti nosa~i).
3.1 RE[ETKESTI NOSAÎ
3.1.1 Karakteristiki i konstruirawe na re{etkestite nosa~i

Re{etkestite nosa~i se edni od najprimenuvanite konstruktivni elemen-
ti vo grade`ni{tvoto. Pri~inata za ova se zasnova na toa {to re{etkite se
izveduvaat so najmalo tro{ewe materijal, no zatoa pak, baraat najgolemo tro-
{ewe manuelen trud. Konstruiraweto na re{etkestite konstrukcii moè da
bide najrazli~no, od najlesni-so filigranski izgled, do najte{ki-za izgradba
na mostovi so ogromni rasponi.
Za pomali rasponi, obi~no kako eden vid ro`nici, se koristat takanare-
~enite ,,R” (sl. 3.1)
1 1 
Sl. 3.1 ,,R’’ nosa~ h   ; L
 15 20 
Ovie nosa~i voobi~aeno se izveduvaat so goren i dolen pojas od valani

profili, toplovalani ili ladnovalani, dodeka ispolnata (se narekuva
,,zmija’’) se izveduva od obi~na kru`na armatura zavarena za pojasite (sl.3.1).
Najoptimalnite rasponi za koi se koristat ovie nosa~i iznesuvaat od 6m do
12m so visina h=(1/15 do 1/20)L (sl.3.1). R-nosa~ite se odlikuvaat i po toa {to
se lesni, imaat mala visina i dijagonalite se izveduvaat od obi~na ili
rebresta armatura ( od  16mm do  22mm ) koja{to direktno se zavaruva za
pojasite. Najdobro e dijagonalite da bidat postaveni pod agol od 450 do
maksimum 600.
Re{etkastite nosa~i moè da se konstruiraat so najrazli~ni formi. Za
pokrivni konstrukcii najdobro e da se koristat re{etkasti konstrukcii vo
forma na triagolnik ili trapez (poradi odvodnuvaweto).
Dobra strana na rasponite na re{etkite vo forma na triagolnik(sl.3.2),
iako se koristat za pomali rasponi (od 10 do 15 metri), im e {to imaat povolen
naklon ( od 20% do 30%), so {to se prepora~uvaat za mesta so obilni
atmosferski vlijanija (do`d, sneg itn). Za sovladuvawe na pogolemi rasponi
moè da se primenat dve triagolni re{etki povrzani so zatega (sl. 3.2).
Mnogu pogolema primena, vo dene{no vreme, imaat trapeznite re{etki
(sl.3.2). Ovie re{etki se primenuvaat za rasponi do 36 metra, a se izveduvaat
so pomal naklon, vo zavisnost od pokrivkata (ramen lim, rebrest lim, {indra,
}eramida itn) od 2% do 12%.
Sl. 3.2 Triagolni i trapezni re{etki
Trapeznite re{etki se izveduvaat so visina vo sredinata na rasponot od

H1=L/8 do L/10, dodeka na krajot vo zavisnost od naklonot H2=L/10 do L/15.
Ispolnata na trapeznite re{etki moè da bide najrazli~na i toa: da ima
vertikali i dijagonali postaveni vo eden pravec, dijagonali postaveni
naizmeni~no, da ima samo dijagonali (bez vertikali) i dr. Voobi~aeno e
raspredelbata na poliwata od re{etkata za pokrivnite konstrukcii da se
pravi spored vidot na pokriva~ot i ro`nicata.
3 Nosa~i 19
Re{etkastite konstrukcii imaat {iroka primena i kako spregovi za

priem na razni vlijanija : horizontalni sili (od zemjotresi, veter i dr.), sili
od ko~ewe pri mostovite, sili od bo~ni udari na kranovite vo industriskite
objekti itn. (sl.3.3). Re{etkestite konstrukcii za pogolemi rasponi moè da se
izvedat vo najrazli~ni konstruktivni sistemi : kontinuirani gredi na pove}e
rasponi, lakovi na dva ili na tri zgloba ili vkle{teni, kuli ili dalnovodni
stolbovi-sistem konzola, gerberovi gredi itn. (sl.3.3).
Spreg re{etki
Sl.3.3 Razni konstruktivni sistemi na re{etkesti konstrukcii

Golema primena kako pokrivna konstrukcija imaat i re{etkite so tri
pojasni stapovi poznati kako triagolni re{etki (sl.3.4). Ovie konstruktivni
formi se primenuvaat, naj~esto, kako glavni pokrivni nosa~i za sportski hali,
izlo`beni paviljoni, industriski hali i dr.
Vo grupata re{etki pripa|aat i takanare~enite prostorni re{etki {to
se sostojat od pojasni stapovi i dijagonali, pravilno rasporedeni (oktaedri
ili tetraedri) i povrzani me|u sebe vo zglobovi. Prostornite re{etki moè da
bidat so ramna ili poligonalna povr{ina. Se odlikuvaat so mala visina i
imaat golema primena za nastre{nici na benzinski pumpi, peroni i drugi
otvoreni objekti(sl.3.4).
triagolna re{etka
(so tri paralelni pojasi)
{ema na pokrivnata konstrukcija za eden otvoren objekt
Sl.3.4 Eden tip prostorni re{etki i nivna primena

Za re{etkestite konstrukcii se koristat najrazli~ni vidovi napre~ni

preseci : toplovalani i ladnovalani profili, zavareni preseci kako i fla-
hovi (obi~en prav lim). Postojat odredeni iskustveni pravila kakvi se` formi
na preseci moème da primenime za gorniot i dolniot pojas kako i za ispol-
nata pome|u niv (sl.3.5).
stapovi od goren pojas
stapovi od dolen pojas
stapovi od ispolnata
Sl.3.5 Oblici na najupotrebuvanite napre~ni preseci za stapovi od re{etki
3.1.2 Konstruirawe na jazlite vo re{etkite
Konstruiraweto na jazlite vo edna re{etka pretstavuva poseben prob-

lem ~ie{to re{enie ~estopati dava posebno obele`je na eden cel sistem.
Jazlite se mesta kade {to se sobiraat ne samo stapovite tuku i silite od
stapovite, kade {to moè da se regulira pravilnata rabota na re{etkata vo
zavisnost od nivnoto konstruirawe. Jazlite vo re{etkite obi~no se izveduva-
at vo zavarena izvedba, osven za montaà, samo na opredeleni mesta za toa, se
konstruiraat vo zakovana izvedba (sl.3.6). Debelinata na jazlestite limovi se
dviì vo granicite od 6 do 12 milimetri za pokrivni konstrukcii (polesno
optovareni) i od 10 do 20 milimetra za mostovi (mnogu pove}e optovareni
konstrukcii). Formata na jazlestite limovi proizleguva od formata na
3 Nosa~i 21
presecite na stapovite koi vleguvaat vo jazolot, no treba da se stremime kon

toa taa da bide {to poednostavna i so pomalku otpadok pri se~eweto
(kroeweto) na limot. Re{etkite so jazlesti limovi se koristat podednakvo za
re{etki konstruirani od otvoreni (sl.3.6) ili od zatvoreni preseci (sl. 3.7).
re{etki so jazleni limovi vo

zavarena izvedba
jazli od re{etki izvedeni kako zakovani(monta`ni)
Sl.3.6 Jazli od re{etki konstruirani od toplovalani profili so otvoreni napre~ni preseci
Sl.3.7 Jazli od re{etki konstruirani od cevkasti profili (so zatvoren napre~en presek)
Konstrukcijata na jazlite za re{etki izvedeni od cevkasti profili bara

i posebna tehnologija na izvedba, {to se gleda i od sl.3.7, kade{to ~estopati
e potrebno odredeni stapovi da se zajaknat, a pojasite da se pro{licaat i
potoa da se zavarat. Neophodno e potrebno cevkastite preseci da se zatvorat
hermeti~ki so kapaci za da ne dojde do navleguvawe na atmosfersakata voda
koja{to bi predizvikala korozija. Cevkastite profili se odlikuvaat i po toa
{to imaat mala debelina (od 2,5mm do 8mm) i zatoa treba da se izbere takva
tehnologija na zavaruvawe so koja se vnesuva pomalku toplina vo jazolot.
Vo ponovo vreme, so pojavata na ponovata tehnologija na zavaruvawe, se
praktikuva vrskite na stapovite vo jazelot na edna re{etka da se izvede bez
jazlesti limovi. Kaj re{etkite izvedeni so otvoreni napre~ni preseci (sl.3.8)
povrzuvaweto na ispolnata so pojasnite stapovi moè da se izvede dokolku
pojasnite stapovi se so dovolen presek za da moè da se izvede zavaruvaweto
( zavarot da ima dovolna dol`nina ).
Sl.3.8 Jazli od re{etki izvedeni so otvoreni napre~ni preseci bez jazlesti limovi
3 Nosa~i 23
Povrzuvaweto na stapovite od re{etkite, vo dene{no vreme, za polesni-

te re{etki se izveduva bez jazlesti limovi, i toa, naj~esto, vo zavarena
izvedba. Vo zakovana izvedba, ova povrzuvawe se vr{i isklu~ivo kako
monta`no ili za konstrukcii koi se izveduvaat na te{ko pristapni mesta.
Konstrukcijata na vrskite bez jazlesti limovi kaj zatvorenite napre~ni
preseci, vo princip, e pote{ka od onie izvedeni so otvoreni preseci. Vrskite
se poednostavni kaj re{etki konstruirani od kvadratni ili pravoagolni
cevki, otkolku kaj onie izvedeni od kru`ni cevki , bidej}i prodorite na
pojasnite stapovi so ispolnata se komplicirani za izvedba. Od druga strana,
pak, najoptimalni preseci za izvedba na re{etki se kru`nite preseci. So
modernata tehnologija, kompjutersko iscrtuvawe na prodorite pri kru`ni
preseci, denes i ovoj problem e nadminat. Vo konstrukcijata na jazlite pri
zatvorenite preseci se dozvoluva i mal ekscentricitet na vrskata koj ne smee
da bide pove}e od 0,25D, kade {to D e nadvore{niot dijametar na pojasniot
stap. Dijametarot na cevkite {to se zavaruvaat treba da iznesuva d0,4D za
pove}e optovareni konstrukcii i d0,25D za pomalku optovareni konstrukcii.
Pri konstruiraweto na jazlite vo zavarena izvedba bez
jazlesti limovi za cevkastite preseci treba da bidat zadovoleni
i slednite uslovi (sl.3.9) :
-za konstrukcii izvedeni od ^0361 t/B  1:33 i
-za konstrukcii izvedeni od ^0561 t/B  1:25.
Za pravoagolnite ili za kvadratnite cevki treba da se
po~ituva odnosot kako i za kru`nite cevki, odnosno treba da bide
zadovolen uslovot b/B  0,4.
Treba, isto taka, da napomeneme deka konstrukciite
izvedeni od cevkasti profili se polesni od onie izvedeni od
valani profili za 20% do 50%. Zatoa ovie vidovi re{etkasti
konstrukcii se primenuvaat tamu kade {to e potrebna golema
ja~ina, a mala masa. Povr{inata izloèna na korozija, isto taka,
e pomala kaj kru`nite cevki so {to se za{teduva i vo
odrùvaweto na konstrukcijata. Na sl.3.10 se prikaàni vrski na
jazli na re{etki od cevkasti profili bez jazlesti limovi.
Sl.3.9 Odnos na dimenzii kaj cevki
Sl.3.10 Re{etki od zatvoreni napre~ni preseci bez jazlesti limovi vo zavarena izvedba
Vo grupata re{etkesti nosa~i spa|aat, kako poseben vid i takanare~enite

prostorni re{etki. Ovie re{etki, prakti~no, se ~etiriagolni piramidi
povrzani me|u sebe so isti dolìni na stapovite vo osnovite i isti dolìni
na dijagonalite. Se karakteriziraat so relativno mala visina, a elementite
od koi se konstruirani se so mala masa. Naj~esto, tie se monta`ni i zatoa se
pogodni za mesta kade {to drug na~in na izvedba e nedostapen. Dolìnata na
elementite-stapovite e mala (2 do 3 metri) i, naj~esto, se izveduvaat od tenko-
yidni otvoreni preseci (,,U’’ ili ,,C’’ profili) ili od zatvoreni cevkasti pro-
fili (naj~esto-kru`ni). Najgolem problem kaj ovie re{etki e na~inot na povr-
zuvaweto na stapovite. Glavno, tipovite na prostornite re{tki go dobile
svoeto ime spored konstrukcijata na zglobovite vo koi{to se spojuvaat
stapovite. Zglobovite-jazlite, naj~esto, se ~eli~ni topki ili cilindri vo
koi{to se vr{i spojuvaweto. Vo svetot, eden od najpoznatite sistemi za
izvedba na prostorni re{etki e sistemot Mero, koj se sostoi od stapovi od
kru`ni cevki i zglobovi od polni ~eli~ni topki. Zavr{ocite na kru`nite
cevki se konusni, a potoa, zavr{uvaat so poln {estagolen ili kruèn profil
so navoj. Zglobovite se ~eli~ni topki koi se izdup~eni i do 18 dupki so navoj.
Cevkite i zglobovite se so razli~ni dimenzii za razli~ni rasponi. Na sl.3.11
e prikaàna edna prostorna re{etka po sistemot Mero i nekolku na~ini na
povrzuvawe na kru`ni cevki vo zglobovi od drugi sistemi.
Sl.3.11 Vidovi jazli za prostorni re{etki

3 Nosa~i 25
3.2 POLNOYIDNI NOSAÎ
3.2.1 Karakteristiki i konstruirawe na polnoyidnite nosa~i
Vo zavisnost od izrabotkata polnoyidnite nosa~i moè da bidat:

-toplovalani, dobieni vo valalnicite so valawe na toplata ~eli~na masa i
-limeni, konstruirani od limovi, koi, spored povrzuvaweto na limovite, moè
da bidat: zakovani (koi denes malku se upotrebuvaat) i zavareni.
Denes vo svetot postoi eden {irok asortiman na nosa~i dobieni so vala-
we koi mora da gi zadovolat standardite na zemjata vo koja{to se
proizveduvaat. Oblici na preseci od toplovalani profili koi najmnogu se
primenuvaat kako nosa~i se  ( ,,I,,-presek) i [(,,U,,-presek ili kanalen presek)
(sl.3.12).
Sl.3.12 Toplovalani profili koi najmnogu se koristat za nosa~i
Toplovalanite profili obi~no se koristat za pomali rasponi, od 10 do

15 metra. Imaat golemi prednosti nad zavarenite zatoa {to imaat mali
sopstveni napregawa i povolni geometriski karakteristiki. êstopati, vo
zemjite vo koi ne se prozveduvaat ovie nosa~i, nekoi od niv moè da se
konstruiraat so istite karakteristiki izvedeni kako zavareni (sl.3.13).
Mnogu pogolema primena kaj nas imaat zavarenite limeni nosa~i. Vo gru-
pata zavareni polnoyidni nosa~i gi vbrojuvame i kombiniranite polnoyidni
nosa~i izvedeni od toplovalani profili zavareni so limovi (sl.3.14).
Formata na limenite nosa~i proizleguva naj~esto od vidot na optovaru-
vawata {to gi prima. Zavarenite polnoyidnite nosa~i za pomali rasponi se
izveduvaat so konstanten presek, dodeka za pogolemi rasponi so promenliv
presek. Promenata na presekot zavisi i od nivnata namena vo tek na eksploata-

cijata , dali se nameneti za pokrivna konstrukcija , kranska greda, most itn.
(sl.3.15). Kako sistem-prosta greda, polnoyidnite zavareni nosa~i se
primenuvaat za rasponi od 15 do 25 metri, koga se najekonomi~ni, no moè da se
primenat i do 40 metra.
Limeni nosa~i so otvoren napre~en presek
Limeni nosa~i so zatvoren napre~en presek
Sl.3.13 Zavareni limeni nosa~i
Sl.3.14 Kombinirani zavareni nosa~i

3 Nosa~i 27
Sl.3.15 Razli~ni formi na limeni nosa~i, sistem-prosta greda
Limenite nosa~i se primenuvaat i za sovladuvawe mnogu pogolemi

rasponi primenuvaj}i drugi konstruktivni sistemi kako {to se kontinuirani
gredi, ramki, lak na dva ili tri zgloba ili vkle{ten lak, langerova greda itn.,
kade rasponite iznesuvaat i do 300 metra.
Sl.3.16 Ednostavni ramovski i la~ni konstruktivni sistem

Visinata na lakovite moè da bide najrazli~na. Spred izgledot raz-

likuvame kru`ni, paraboli~ni i poligonalni la~ni konstrukcii.
Golema primena vo industrijata, sportskite objekti, bazeni, magacinski
prostori i dr, imaat limenite nosa~i kako sistem ednobrodna ili
pove}ebrodna ramka (sl. 3.17).
Sl.3.17 Polnoyidni nosa~i, sistem-ednobrodna ramka vo edna hala
Polnoyidnite nosa~i, vo ponovo vreme, imaat golema kako pove}ekatni

skeletni sistemi pri izvedba na zgradi (sl.3.18). Voobi~aeno ovie zgradi-
oblakoderi se so golema visina. Najvisokite zgradi vo svetot koi{to se preku
stotina kata se izgradeni so ovoj sistem. Golemiot broj na zemjotresi vo svetot
pokaàa deka ~eli~nite skeletni sistemi se mnogu pootporni od sistemite
konstruirani od drugi materijali.
Sl.3.18 Polnoyidni limeni nosa~i, sistem-skeletna pove}ekatna ramka

3 Nosa~i 29
Izrabotkata na polnoyidnite nosa~i e poednostavna, pobrza i so pomalo

u~estvo na manuelen trud-rabotna raka. Dene{nata tehnologija na izrabotka na
polnoyidnite nosa~i e tolku usovr{ena da celokupnata izrabotka e avtomati-
zirana i tamu kade sme ograni~eni vremenski vo izveduvaweto na objektot,
limenite nosa~i imaat golema prednost. Kone~na odluka za izbor na nosa~i,
re{etka ili polnoyiden nosa~, kako konstruktivni elementi od edna konstruk-
cija treba da se donese po napravenata kompleksna analiza zasnovana na pove-
}e varijantni re{enija.
3.2.2 Proektirawe presek kaj limenite nosa~i

Najgolem problem za arhitektite pretstavuva izborot na presekot pri
edna ~eli~na konstrukcija. Voobi~aeno, barem do sega kaj nas, e da presekot na
edna konstrukcija e izbran kako da se raboti za konstrukcija izvedena od
armiran beton ili drvo {to sosema e razli~no. Ovde }e gi navedeme osnovnite
kriteriumi {to treba da gi poznava eden arhitekt za da moè da izvr{i
realen izbor na presek za edna ~eli~na konstrukcija.
Najmnogu primenuvan oblik na presekot pri polnoyidnite ~eli~ni
nosa~i e  presekot (sl.3.19). Horizontalno postavenite limovi se narekuvaat
pojasi ili noìci, a vertikalno postaveniot lim se narekuva vertikalen lim
ili 'rbet na limeniot nosa~.
Pri proektiraweto na limeniot nosa~ }e gi
koristime oznaki, koi odgovaraat na na{ite i evropskite
standardi, i toa:
-tf e debelina na pojasot,
-bf e {irina na pojasot,
-tw e debelina na vertikalniot lim (rebroto),
-hw e visina na vertikalniot lim i
-h e vkupnata visina na limeniot nosa~.
Izborot na dimenziite na presekot se zasnova na
poznati parametri kako {to se rasponot na nosa~ot,
optovaruvaweto, dozvoleniot uklon, dozvolenoto napre-
gawe, vidot na ~elikot itn.
Sl.3.19 Zavaren  nosa~
Vrz osnova na ovie poznati parametri se opredeluva najprvo visinata na

limeniot nosa~. Vrz baza na na{eto steknato iskustvo postojat dva na~ina za
opredeluvawe visina na limenite nosa~i poznati kako minimalna i optimalna
visina na nosa~ot.
Minimalnata visina na nosa~ot se opredeluva od kriteriumot:
max=doz i fmax=doz
kade{to max e maksimalno napregawe vo nosa~ot predizvikano od optovaru-
vaweto,
doz e dozvoleno napregawe vo zavisnost od slu~aite na optovaruvawe i
vidot na ~elikot od koj e izveden nosa~ot,
fmax e maksimalen uklon na nosa~ot predizvikan od optovaruvawata i
doz e dozvolen uklon, koj zavisi od tipot na konstrukcijata i rasponot ,
odnosno doz=L/k.
Spored na{ite standardi koeficientot k gi ima slednite vrednosti
dadeni vo tabela 3.1.
Tabela 3.1
Tip na konstrukcija k
Pokriva~ na pokrivot 150
Ro`nici 200
Sekundarni nosa~i 300
Glavni nosa~i 400
Kranski gredi od 500 do 1000
Patni mostovi 600
@elezni~ki mostovi 750
Minimalnata viso~ina se opredeluva vo zavisnost od tovarite i kon-

struktivniot sistem.
Za sistem prosta greda izrazite za minimalna visina za nekoi od
najprimenuvanite optovaruvawa se dadeni na sl.3.20.
h 5  doz  k
   
 L min 24 E
h 4  doz  k
    3.1
 L min 24 E
h 6  doz  k
    .
 L min 24 E
Sl.3.20 Vrednosti za minimalna visina za razli~ni tovari kaj prosta greda
Opredeluvaweto visina na nosa~ot, spored kriteriumot za minimalna

visina, se primenuva vo slu~aite koga na konstrukcijata sakame da postavime
tavanska konstrukcija. Pri ova mora da vodime smetka za goleminata na
uklonot, od pri~ina {to materijalot od tavanot moè da ispuka i se sru{i.
( Na pr. ako tavanskata konstrukcija e izvedena od gipseni plo~i, staklo
i sl. golemiot uklon na ~eli~nata konstrukcija moè da predeizvika
napuknuvawe i ru{ewe na tavanot so {to bi se predizvikalo povredi na lu|eto
koi se nao|aat vo taa prostorija.)
Optimalnata visina za eden nosa~ se opredeluva od uslovot za edna

ista povr{ina na napre~niot presek na nosa~ot da se dobie najgolem otporen
moment. Bidej}i gredite (riglite) se optovareni prete`no na svitkuvawe okolu
pojakata oska h-h ova se odnesuva na otporniot moment Wx. Optimalnata visina
se opredeluva spored izrazot:
3 Wx Wx
hopt    1,225  3.2
2 tw tw
kade Wx e otporen moment po oskata h-h, a tw debelina na vertikalniot lim. Vo
slu~aite kade ne se tolku bitni uklonite na nosa~ite sekoga{ za opredeluva-
weto visina na nosa~ot }e go primenime izrazot 3.2 koj dava pomali visini.
3 Nosa~i 31
Opredeluvaweto debelina na vertikalniot lim se zasnova na

empiriski izrazi dobieni vrz osnova na golem broj eksperimenti i iskustva od
izvedeni objekti.
Kaj nas, a i vo golem broj zemji od Evropa, se koristat slednite
empiriski izrazi za opredeluvawe debelina na vertikalniot lim:
tw, min= 6 + 2(h) (mm) za pomalku optovareni konstrukcii (stati~ki
optovareni),
tw,min = 7 + 2,5(h) (mm) za pomalku optovareni kostrukcii ( dinami~ki
optovareni),
tw, min= 8 + 2(h) (mm) za pomalku optovareni konstrukcii (patni mostovi),
tw, min= 9 + 2,5(h) (mm) za pove}e optovareni konstrukcii (èlezni~ki
mostovi). 3.3
Debelinata na limovite vo izrazite 3.3 se dobiva vo milimetri , dodeka
vrednostite na visinata na nosa~ot h se stavaat vo metri. Voobi~aeno e da i
pokraj empiriskite izrazi za dobivawe na debelina na vertikalniot lim
istata nesmee da prekora~i odredeni vrednosti kako {to se: minimalna
debelina na vertikalniot lim da iznesuva 6mm za konstrukcii od
visokogradba i 8mm do 10mm pri mostotovite.
Dimenziite na pojasnite lameli se izbiraat taka da {irinata na

pojasnata lamela se zema da iznesuva od 1/3 do 1/5 od ve}e opredelenata
visina na naosa~ot h.
Debelinata na pojasnata lemela se opredeluva od izrazot za potrebna
povr{ina na pojasnata lamela:
W x,pot W w
A f ,pot   3.4
hw h
M
kade W x,pot  max dodeka kako prvo pribliùvawe moè da se zeme da e hwh.
 doz
Opredeluvaweto na potrebnata povr{ina na pojasite se koristi za
opredeluvawe na debelinata na pojasot tf imaj}i go vo predvid i izrazot 3.4
A f ,pot
tf  kade mora da e ispolnet uslovot bf/tf= 10 do 20 3.5.
bf
Wx,pot pretstavuva potreben otporen moment na presekot, Mmax e
maksimalen moment za nosa~ot koja zavisi od optovaruvaweto i rasponot na
naosa~ot,
doz e dozvoleno napregawe koe zavisi od slu~ajot na optovaruvawe i vidot na
~elikot,
Af,pot e potrebna povr{ina na pojasnata lamela,
bf e {irina na pojasnata lamela i
tf e debelina na pojasnata lamela.
Vaka proektiraniot presek ni dava sigurnost deka }e gi zadovali
osnovnite paravila vo proektiraweto da nosa~ot estetski dobro izgleda, bide
stabilen i gi primi optovaruvaewata za koi e namenet. Sekako deka to~nite
presmetki }e bidat izvr{eni spored poznatite metodi od teorijata na
konstrukcii, {to preststavuva zada~a na grade`niot inèner stati~ar, no
sepak vaka proektiraniot presek nemoè mnogu da otstapuva od vistinskiot-
definitivniot usvoen presek.
3.2.3 Zajaknuvawe na osnovniot presek na nosa~ite
Presekot na eden limen nosa~ koj se zadrùva so istite dimenzii po

celata negova dolìna se narekuva osnoven presek. Od izborot na osnovniot
presek najmnogu zavisi ekonomi~nosta na edna konstrukcija i vo odnos na
proektiraweto-dimenzioniraweto se dobivaat najdobri re{enija. Za pomali
rasponi, do 10 metri, presekot moè da se zadrì kako konstanten po celata
dolìna , me|utoa pri pogolemi rasponi, osobeno pri kontinuiranite sistemi
so rasponi i preku 100 metra mora da se vodi smetka za presekot na limeniot
nosa~.
Postojat odredeni kriteriumi spored koi se izbira goleminata na
vlijanijata {to treba da ja primi osnovniot presek, {to, obi~no, iznesuva 1/2
do 2/3 od maksimalnite vlijanija, odnosno:
1 2 M
Wosn.     W x,pot kade W x,pot  max 3.6.
2 3  doz
Osnovniot presek, koj prima pomali vlijanija, na mestata kade postojat
povisoki vlijanija mora da se zajakne. Zajaknuvaweto se vr{i so dodavawe na
pojasni lameli kako za nosa~ite izvedeni so zakovuvawe isto taka i za
zavarenite nosa~i. Dodatnite pojasni lameli treba da gi primat dodatnite
vlijanija so svoite izbrani dimenzii. Za lamelite potrebno e da se odredelat
nejzinite prese~ni dimenzii , {irina i debelina kako i dolìna.
a. Opredeluvawe dolìna na pojasnata lamela
Vo na~inot na opredeluvaweto na dolìnata na pojasnata lamela

razlikuvame teoriski stvaren po~etok i zavr{ok na pojasnata lamela.
Razgleduvame edna prosta greda izvedena kako zakovana, zajaknata so
pove}e pojasni lameli sl.3.21.
q
a2'
a3' Mmax
a2' l2 a2'
a3' l3 a3'
L
Sl.3.21 Limen nosa~, sistem prosta-greda, zajaknat so pojasni lameli
3 Nosa~i 33
Osnovniot presek na gredata se sostoi od pojasni agolnici i vertikalen

lim so otporen moment W1, dodeka ostanatite preseci imaat i lameli za
zajaknuvawe so otporni momenti W2 i W3. Gredata e tovarena so ramnomeren
tovar q i ima raspon L. Ako, vo op{t slu~aj so a go ozna~ime teoriskiot po~etok
na nekoja lamela za zajaknuvawe, toga{, vrz osnova na sl.3.21, momentot vo toj
presek }e iznesuva:
qL q  a2
Ma  a  3.7.
2 2
Teoriskiot po~etok na lamelata se opredeluva od uslovot momentot na
nosivost za najoptovareniot presek (presekot vo sredinata) e ednakov na
momentot na nosivost za presekot vo po~etokot na lamelata.
M1,nos=W1doz , M2,nos= W2doz, M3,nos=W3doz i t.n. (ako imame u{te lameli ) 3.8
kade{to M1,nos , M2,nos i M3,nos se momenti na nosivost za osnovniot
presek, presekot so edna lamela za zajaknuvawe i presekot so dve lameli za
zajaknuvawe.
Vo izrazot 3.7 zamenuvame da e Ma=M1,nos i ja dobivame slednata
kvadratna ravenka:
2  M1,nos
a2  L  a  0 3.9.
q
Ja re{avame ravenkata 3.9 po nepoznatata a i dobivame:
M1,nos
L  L2  8 
q L  8  M1,nos 
 -(se
a1,2    1 1 zema minimalnata
2 2  q  L2 

vrednost za a) 3.10.
q  L2
Vo izrazot 3.10 zamenuvame da e: Mmax  (maksimalen moment vo sredinata)
8
L  M 

a  1  1  1,nos 3.11.
2  
Mmax

Izrazot 3.11 pretstavuva op{t izraz za opredeluvawe na teoriskiot po~etok i
kraj na pojasnata lamela za zajaknuvawe. Stvarniot po~etok na lamelata za
zajaknuvawe se namaluva za vrednost-polovina od nejzinata {irina , a vo nekoi
slu~ai se dozvoluva i za cela {irina na pojasnata lamela :
b
a'  a  f ,1 ili a'  a  b f ,1 .
2
Imaj}i go ova predvid, dolìnata na pojasnata lamela, vo op{t slu~aj,
}e iznesuva: l = L-2a' 3.12.
Spored sl.3.21, dolìnite na pojasnite lameli }e iznesuvaat:
l2= L-2a'2 za prvata lamela i l3= L- 2a'3 za vtorata lamela.
Opredeluvaweto dolìna na lamelite za zajaknuvawe pri zavarenite

nosa~i se vr{i na ist na~in kako i pri zakovanite nosa~i, no postojat i
odredeni pravila koi mora da se po~ituvaat (spored na{ite standardi).
êlnoto spojuvawe na pojasot na limeniot nosa~ i ~elniot agolen zavar

na dodatnata pojasna lamela so osnovnata lamela (od osnovnot presek) mora da
bide orientirana normalno na pravecot na noìcata (pojasot) na nosa~ot
(sl. 3.22).
naklon
Sl. 3.22 êlen spoj pri razli~ni debelini na limovite
Vo slu~aj na naddavawe na noìcata na nosa~ot so lameli so razli~na

debelina, kade{to razlikata t  3 (mm) , mora poradi poramnomerno
prenesuvawe na silite, podebelata lamela da se izraboti pod naklon, sl. 3.22.
Da se izbrusi vo slu~aj na
na napregawa od zamor
Nagibot 1:n se opredeluva spored
vidot na spoevite dadeni vo posebni
tabeli i obi~no, se dviì vo granicite:
1:2 ; 1:3 do 1:4.
Bo~niot agolen spoj pome|u
osnovnata i dodatnata lamela za noì-
cata pri limen nosa~ zajaknat so dodatni
lameli, se izveduva vo oblik na
ramnokrak triagolnik sl. 3.23.
êlniot agolen spoj se izrabotuva
kako raznokrak triagolnik so odnos na
katetite od 1:1 do 1:3.
Sl.3.23 Bo~ni agolni zavari pri dodatni pojasni lameli
Dodatnata lamela ima polna mo} na nosewe od ona mesto od kade{to i

zavarot od stranata na krajot na lamelata ima ista mo} na nosewe.
Prodolùvaweto na dodatnata lamela, po pravilo, e ednakvo na polovinata od
nejzinata {irina (kako i za zakovanite nosa~i) i toa od mestoto kade teoriski
e potrebna.
[irinata na sekoja dodatna lamela, kako sostaven del od noìcata na
limeniot nosa~, koja{to e pricvrstena na osnovnata lamela samo so
kontinuirani bo~ni zavari po dolìnata na svoite rabovi, ne smee da bide
pogolema od 30t (t e debelina na dodatnata lamela).
Koga se vr{i naddavawe na vertikalni rebra so razli~na debelina
sl.3.24 , preodot od tenkiot sprema podebeliot del mora da bide blag, so cel
da se obezbedi poblago prenesuvawe na silite od edniot na drugiot del. Koga
razlikata vo debelinite e t/2  3 (mm) , preodot na limot od podebeliot
sprema potenkiot se izveduva spored sl.3.24.
3 Nosa~i 35
Naklon
do
Sl.3.24 êlno naddavawe na vertikalen lim so razli~na debelina
Preodot od zavarot na osnovniot materijal vo zona na zategawe mora da

bide bez gre{ka. Za nosa~ite optovareni so mirni-stati~ki natovaruvawa,
preodot spored sl.3.24 ne mora da se izvede, no vo zategnatiot del na rebroto
preodot na zavarot na osnovniot materijal mora da bide blag i bez gre{ki.
b. Opredeluvawe napre~en presek na pojasnata lamela
Napre~niot presek na pojasnata lamela za zajaknuvawe se opredeluva po

istata postapka kako za opredeluvawe napre~en presek na osnovnata lamela.
Pri zakovanite limeni nosa~i e voobi~aeno {irinata na dodatnite pojasni
lameli da bide ista kolku i osnovnata lamela, a debelinata }e se opredeli
spored presmetkata.
Pri zakovanite nosa~i, naj~esto, {irinata na dodatnata pojasna lamela e
pomala od {irinata na osnovnata lamela i toa za onolku kolku {to e potrebno
istata da se zavari za osnovnata lamela. Dodatnata lamela, vo isklu~itelni
slu~ai, po potreba, moè da bide i po{iroka od osnovnata lamela, no i pri ova
postoi ograni~uvawe. Ako {irinata e zna~itelno pogolema od {irinata na
osnovnata lamela, moè da dojde do lokalno izvitkuvawe na pojasot.
Najdobro e i ovaa {irina na dodatnata pojasna lamela da bide pogolema
za tolku kolku {to moè da se izvedat zavarite za vrska so osnovnata lamela
( 10 do 20 milimetra). Opredeluvaweto na napre~niot presek-potrebnata povr-
{ina na dodatnata lamela za zajaknuvawe }e go pokaème na eden zavaren 
presek sl.3.25.
Lamelata za zajaknuvawe ima {irina bf1
i debelina tf1. [irinata na dodatnata lamela
e zemena da e bide malku pomala od osnovnata
lamela (10 do 20mm. za izveduvawe na
zavarite).
Ako so Wosn go ozna~ime otporniot
moment na osnovniot presek (bez dodatnata
lamela za zajaknuvawe), toga{ potrebnata
povr{ina na lamelata za zajaknuvawe, spored
izrazot 3.4 }e iznesuva:
W x,pot Wosn M
A f 1,pot   , kade e W xpot  max ,
h h1  doz
a h1=h + 2tf1 3.13.
Sl.3.25 Zajaknat  presek

I ovde go koristime uslovot za opredeluvawe na potrebnata povr{ina na

lamelata za zajaknuvawe da e h h1 so {to dobivame deka e
Wx,pot - Wosn  Af1,pot h
Vo posledniot izraz, gi zamenuvame poznatite vrednosti za Wx,pot i

Wosn=Mosn,nos/doz i dobivame:
Mmax Mosn,nos
  A f 1,pot  h 3.14.
 doz  doz
Razlikata pome|u momentite Mmax - Mosn,nos = M pretstavuva

dopolnitelen moment koj treba da go primi lamelata za zajaknuvawe, odnosno:
M
 A f 1.pot  h , {to zna~i deka potrebnata povr{ina na dodatnata
 doz
lamela za zajaknuvawe }e iznesuva :
M 1
A f 1,pot 
 3.15.
h  doz
Dopolnitelniot moment M pretstavuva eden spreg koj deluva na visina
na dvete noìci (na visina h).
Od izrazot 3.15 se opredeluva, prakti~no, debelinata na dodatnata
lamela za zajaknuvawe bidej}i nejzinata {irina e ve}e usvoena.
A f 1,pot
Af1,pot = bf1tf1 odnosno t f1 
3.16.
b f1
So usvoenite dimenzii na dodatnata lamela se opredeluvaat
geometriskite karakteristiki na presekot so koi se opredeluvaat napregawata
i uklonite vo opasnite preseci na gredata, koi mora da bidat zadovoleni
spored na{ite standardi.
3 Nosa~i 37
3.3 OLESNETI NOSAÎ-NOSAÎ SO GOLEMI OTVORI VO

VERTIKALNIOT LIM
Ovie nosa~i, kako vid na nosa~i, se nao|aat pome|u re{etkastite i

polnoyidnite nosa~i. Pri pove}ekatnite konstrukcii vo riglite, a isto taka i
vo sekundarnite nosa~i, se pojavuva potrebata od otvori vo vertikalnite
limovi ako tie se izvedeni kako polnoyidni nosa~i. Vodeweto na raznite
instalacii, kako {to se : elektri~nite,telefonskite i televiziskite vodovi,
vodovodnite i kanalizacionite cevki,kanalite za zatopluvawe i provetru-
vawe i dr., naj~esto se vodat nad ili pod glavnite nosa~i {to uslovuva i
pogolema me|ukatna viso~ina sl.3.26.
Povisokata me|ukatna
konstrukcija nema golemo vli-
janie na op{tata visina na ob-
jektot kaj poniskite objekti,
me|utoa kaj oblakoderite, koi,
naj~esto se izvedeni od ~elik,
ovaa visina e bitna za objek-
tot. Pokraj toa nosa~ite, se i
polesni od onie bez niv so
b. {to izvedeneta konstrukcija ja
pravi i poekonomi~na.
a. Polnoyiden nosa~ bez otvori (od toplovalan profil)

b. Nosa~ so otvori vo rebroto (konstruiran od istiot toplovalan profil) h1  h2,
ho - visina na otvorot vo vertikalniot lim (rebroto)
Sl. 3.26 Vodewe na instalacija vo zgradi od ~elik
Nosa~ite so otvori imaat primena i kako sekundarni nosa~i kaj

~eli~nite mostovi, nosa~ite za revizioni pateki, glavnite nosa~i za pe{a~ki
mostovi i dr. Pokraj ova poradi svojot ubav estetski izgled, ako otvorite se
odberat i se izvedat dobro, ovie nosa~i se koristat kako vidlivi za objekti
kako {to se restorani, izlo`beni paviljoni, sportski stadioni, strei,
sportski sali, pliva~ki bazeni i dr. Formata na otvorite moè da bide
najrazli~na, no, naj~esto, se pravilni geometriski figuri kako {to se: kvadrat,
pravoagolnik, triagolnik, krug, elipsa, {estagolnik i dr. sl. 3.27.
a.Naj~esto koristeni formi za

otvori vo rebroto
b.Nosa~ so kru`ni otvori

vo rebroto
c.Nosa~i so {estagolni otvori vo
rebroto konstruirani od toplova-
lani profili h1<h2
h1-Nosa~ so normalna visina
h2-Nosa~ so prodolèna visina
Sl.3.27 Razni formi na otvori vo vertikalnoto rebro

Otvorite vo vertikalniot lim se izveduvaat spored posebni standardi.

Vo oddelni zemji vo svetot, koi seriski gi proizveduvaat ovie nosa~i,
naj~esto, ovie otvori se izveduvaat so posebni ma{ini za se~ewe, kaj drugi
so taka-nare~enoto ,,{tancawe’’ - ladno istisnuvawe na otvorot pod pritisok,
kaj treti-so gasno se~ewe, so lasersko se~ewe i t,n. se` so cel da se dobijat {to
pomazni povr{ini pri se~eweto.
Osnovna karakteristika vo odnesuvaweto na gredite so otvori vo
rebroto pod dejstvo na tovarite e pojavata na koncentracija na napregawa vo
aglite (}o{ovite) na otvorite. So zgolemuvaweto na tovarite, napregawata vo
aglite prvi ja dostignuvaat granicata na te~ewe i zapo~nuva plastifikacija na
i pod otvorot na ,,T’’ presecite.
Zajaknuvaweto na nosa~ite so otvori, vo nekoi slu~ai, e neophodno da
bide izvedeno dokolku otvorot sluì za transport na razni instalacii za da
ne se predizvikaat lokalni deformacii vo tenkoto rebro, sl.3.28.
Poseben vid na olesneti nosa~i se
nosa~ite so zgolemena visina i
{estagolni otvori vo vertikal-
noto rebro, poznati kako sa}esti
nosa~i. Ovie nosa~i se konstrui-
raat Valaniot nosa~, naj~esto se
se~e so od lesni valani  nosa~i .
gasen plamen vo cik-cak linija, a
potoa se vr{i povrzuvawe na ovie
dve polovini so zavaruvawe . So
posebno se~ewe, ovie nosa~i moè
da se koristat i za pokrivni
konstrukcii, sl. 3.29.
Ovie nosa~i imaat pogolema
se ekonomi~ni ako se proizveduvaat
seriski. Ovie zemji raspolagaat so
primena vo Amerika i vo Japonija ,a
posebni kalapi za se~ewe na
valaniot nosa~.
Sl.3.28 Razni vidovi zajaknuvawa na pravoagolni
otvori vo rebroto
a. Sa}est nosa~ pogoden za rigla (greda) b. Sa}est nosa~ pogoden za pokrivna

kaj ramovskite konstrukcii konstrukcija (so blaga kosina)
Sl.3.29 Formirawe sa}esti nosa~i od toplovalani  profili

3 Nosa~i 39
Formiraweto na sa}estite nosa~i od toplovalanite profili podleì

na standardi.
Dimenziite na eden vakov nosa~ od toplovalan profil i novofor-
miraniot od nego, so otvori vo rebroto, e daden na sl. 3.30.
e b hT
hb h

e s
a. Se~ewe na nosa~ot po rebroto vo cik-cak linija
e b
hT
h

hg
e
b. Sa}est nosa~ konstruiran od nosa~ot pod a , po negovoto

se~ewe i zavaruvawe na dopirnite povr{ini
Sl.3.30 Dimenzionalni karakteristiki na sa}est nosa~
Od sl.3.30 gi opredeluvame slednite dimenzionalni karakteristiki na

nosa~ot so otvori vo rebroto izrazeni preku dimenzionalnite karakteristiki
na valaniot  nosa~ {to se se~e cik-cak.
h h
tan   od kade {to sleduva deka e b 
b tan 
hb  h
hg = hb + h , hT  i s = 2(b +e) 3.17.
2
Agolot  se dviì pome|u 450 (kako minimum) i 700 (kako maksimum).

Najdobri rezultati od vakvi izvedeni nosa~i se dobieni koga agolot na se~ewe
iznesuva od 450 do 600. Rastojanieto e moè da bide promenlivo vo zavisnost
od potrebniot otvor vo rebroto. Na sl.3.31 se prikaàni gredi so otvori vo
rebroto izvedeni so razli~ni agli na se~ewe ( = 450,600 i 700) za isto
rastojanie e pome|u niv.
e
h e
45o
a.  = 45o
e e
h e h e
60o 70o
b.  = 60o c.  = 700
Sl.3.31 Izgled na otvorite vo rebroto za greda koga se~eweto e pod razli~ni agli ,
a za isto rastojanie e
Gredite so otvori vo vertikalnoto rebro konstruirani od toplovalanite

profili imaat pogolema visina od prvobitniot profil od koj{to se izvedeni
no imaat i pogolema krutost i popovolni geometriski karakteristiki od
prvobitniot profil. Ovie nosa~i se dovolno kruti za da gi primat
napregawata od svitkuvawe (od napadnite momenti), me|utoa treba da se
vnimava na nivnata krutost za priem na napregawata na smolknuvawe (od
transverzalnite sili).
Po~etokot na nosa~ite podobro e da bide so poln presek, a ne so otvor ,
bidej}i vo blizinata na potporite transverzalnite sili se najgolemi. Od ovaa
pri~ina, ~estopati, e potrebno otvorite vo blizinata na potporite da se
zatvorat so limovi. Zemjite koi gi proizveduvaat ovie nosa~i imaat i svoi
standardi spored koi{to gi proektiraat ovie nosa~i. Nosa~ite so otvori
rabotat ne{to sli~no kako Virendeloviot nosa~-ramka so gredi kako ,,T’’
presek gore i dole i stolbovi od vertikalniot lim okolu otvorot.
3 Nosa~i 41
Goleminata na napregawata vo ovie gredi pokraj toa {to zavisi od

goleminata na agolot na se~ewe , zavisi i od rastojanieto pome|u otvorite
,,e,, i visinata na se~ewe h, i, zatoa, postoi ograni~uvawe vo izborot na ovie
parametri {to e regulirano so standardi. Otvorite na gredite moè da bidat
so razli~na {irina po dolìnata na gredata i toa, naj~esto, po{irokite
otvori se okolu sredinata na gredata , a potesnite-vo blizina na leì{tata,
sl. 3.32.
e1 e2
e2 L/4 e1 2e1 L/4
e2 e1
e1 L/4 e2 2e1 L/4

leì{te leì{te
Sl.3.32 Konstruirawe nosa~i so razli~ni vidovi otvori vo rebroto
Od toplovalanite profili, pokraj gredni nosa~i so otvori, moè da se

konstruiraat i stolbovi koi, naj~esto se simetri~ni i imaat podednakva
krutost vo dvata pravca (sl.3.33). Vaka konstruiranite stolbovi moè od mesto
na mesto da bidat zavareni so dodatni plo~ki od site ~etiri strani za da se
ovozmoì pogolema sorabotka na delovite od koi{to e konstruiran. Stolbot
na sl.3.32 pretstavuva eden centralen stolb koj{to e pogoden za skeletni ~eli-
~ni pove}ekatni zgradi.
Krajnite stolbovi moè da se izvedat na ist na~in kako i gredite. Vaka
dobienite ~eli~ni skeletni konstrukcii imaat mnogu ubav estetski izgled i,
obi~no, ima streme` celata konstrukcija da bide vidliva. Ova, od svoja
strana, bara precizna izrabotka na ovie nosa~i. Dopirnite delovi po se~eweto
cik-cak e potrebno da se obrabotat-izbrusat.
Zavaruvaweto mora da bide izvr{eno so odbrana
tehnologija na zavaruvawe, koja{to treba da vnesuva {to
pomali sopstveni napregawa po celata dolìna na spojot
so ,,v’’ zavar koj posle zavaruvaweto mora da se izbrusi.
Op{to zemeno, ovoj tip nosa~i se ekonomi~ni samo
ako se proizveduvaat seriski, od lesni toplovalani
profili ili ako se koristat kako me|ukatni nosa~i niz
koi pominuva instalacija. Vo nivnata izrabotka e
vklu~eno golemo tro{ewe na manuelen trud. Re~isi
celokupnata postapka za nivnata izrabotka se vr{i
ra~no: od gasno se~ewe, brusewe, zavaruvawe, za{tita od
korozija i bojadisuvawe {to mnogu vlijae na cenata na
~ineweto, osobeno tamu kade {to rabotnata raka e dobro
platena.
plo~ka
Sl.3.33 Stolb formiran od nosa~i so otvori vo rebroto
4. Stapovi-stolbovi 43
4. STAPOVI-STOLBOVI
4.1 Karakteristiki i konstruirawe na stolbovite
Stapovite, spored nivniot izgled, se takvi konstruktivni elementi
~ii{to dimenzii na napre~niot presek se mali vo odnos na nivnata dolìna.
Stapovite, prete`no, se optovareni so aksijalni sili. Tie, kako elementi na
re{etkastite nosa~i, moè da bidat optovareni so aksijalni sili na pritisok
ili na zategnuvawe. Vo pogolem broj konstrukcii, glavno, stapovite se optova-
reni so aksijalni sili na pritisok i takvite stapovi se poznati kako
stolbovi. Postoi i edna grupa konstruktivni elementi koi, spored izgledot,
li~at na stapovi, no, spored natovaruvawata, pripa|aat vo edna sosema
razli~na grupa konstruktivni elementi nare~eni gredi-stolbovi. Ovie kon-
struktivni elementi, naj~esto, se optovareni so aksijalni sili na pritisok i
momenti vo dvata pravca, h i u. Vo odnos na mestopolo`bata na dejstvuvaweto
na aksijalnata sila N, stapovite moè da bidat centri~no i ekscentri~no
optovareni. Ako pravecot na deluvaweto na aksijalnata sila N se poklopuva so
teì{nata oska na stapot, za takov stap velime deka e centri~no optovaren, vo
sprotivno imame ekscentri~no optovaren stap. Vo praktikata, e re~isi,
nevozmo`no da zboruvame za centri~no optovaren stap bidej}i toj mora da go
ispolni edinstveniot uslov, a toa e da bide idealno prav. Vo samata
tehnologija na izrabotkata na stapovite vo ~eli~nata industrija, elementite
od koi{to e sostaven eden stap pretrpuvaat odredeni nepovratni deformacii,
kako nadvore{ni taka i vnatre{ni, koi ne dozvoluvaat toj da bide idealno
prav. Zatoa, vo analizata na centri~no optovarenite stapovi moème da zboru-
vame samo za krivi stapovi koi{to imaat nekoja po~etna krivina u{te pred da
bidat vgradeni vo konstrukcijata za eksploatacija.
Izborot na napre~nite preseci na zategnatite stapovi e ednostaven i za
niv e vaèn neto presekot, ako se izvedeni kako zakovani, ili bruto presekot
ako se izvedeni kako zavareni vo jazlite, odnosno :
An,pot=N/doz 4.1
kade{to An,pot e potrebnata neto (bruto) povr{ina na napre~niot presek na
zategnatiot stap, N e aksijalnata sila vo stapot i doz e dozvolenoto
napregawe.
Izborot i oblikot na napre~nite preseci na stapovite pri re{etkastite

nosa~i e daden vo prethodniot del (poglavje 3), dodeka vo ova poglavje }e gi
analizirame stolbovite kako elementi na edna ~eli~na konstrukcija.
Spored na~inot na konstruirawe, stolbovite moè da bidat prosti-
ednodelni i sloèni-pove}edelni.
Prosti ili ednodelni stolbovi se onie koi se sostaveni od eden ist
presek po celata dolìna (valani, zakovani ili zavareni preseci), (sl.4.1).
preseci od toplovalani profili
preseci od ladnovalani profili
zavareni preseci
flahovi(limovi)
Sl.4.1 Naj~esti formi na preseci za ednodelni stolbovi
Sloèni-pove}edelni stolbovi se onie koi se sostojat od dva ili

pove}e elementa povrzani pome|u sebe od mesto na mesto so spojni limovi ili
re{etkasta ispolna (sl. 4.2).
Sl.4.2 Sloèni-pove}edelni stolbovi izvedeni so spojni limovi i re{etkasta ispolna

Preseci koi se koristat za poedine~nite elementi na sloènite -

pove}edelnite stolbovi se site onie koi se koristat za ednodelnite stolbovi,
dadeni na sl.4.1 (toplovalani, ladnovalani ili zavareni preseci).
4.2 Proektirawe presek kaj stolbovite

Proektirawe-dimenzionirawe presek na stolbovi se vr{i spored
na{ite standardi. Proektiraweto na presekot na eden stolb zavisi od dolì-
nata-visinata na stolbot, na~inot na potpirawe na kraevite i negovata
izvedba.Vo ~eli~nite elementi postojat napregawa, koi naj~esto se rezultat na
tehnolo{kite procesi niz koi pominuva ~eli~niot element, takanare~eni
sopstveni napregawa. Ovie napregawa za odredeni preseci se mnogu visoki,
duri se ednakvi so napregawata na te~ewe v. Sopstvenite napregawa, kako i
ostanatite nedostatoci proizlezeni od tehnologijata vo izrabotka na stolbo-
vite, se mnogu bitni za proektiraweto na presekot na stolbot. Re~isi site
zemji vo Evropa vo svoite standardi gi imaat vklu~eno ovie takanare~eni
po~etni nesovr{enosti na stolbovite kako elementi od edna konstrukcija.
Imaj}i go ova predvid, nie ne moème da zboruvame, vo nikoj slu~aj, za idealno
centri~no optovareni stolbovi, bidej}i tie se iskriveni od sopstvenite
po~etni nesovr{enosti pred da se vgradat vo konstrukcijata. Vo zavisnost od
goleminata na po~etnite nesovr{enosti, presecite na stolbovite, spored
na{ite standardi, se grupirani vo pet grupi za koi se dadeni krivi na
izvitkuvawe.
Napregawata vo izbraniot presek za eden stolb optovaren so aksijalna
sila vo teì{teto na presekot, spored na{ite standardi, iznesuvaat:
N   v
    i,doz  4.2
A 
kade {to e : N-aksijalana sila na pritisok so koja{to e optovaren stolbot,
A-povr{ina na napre~niot presek na stolbot,
i,doz- idealno dozvoleno napregawe so koe{to go sporeduvame
vistinskoto napregawe proizlezeno od dejstvoto na silata ,
v-napregawe pri granica na razvlekuvawe(vidi go delot 1.3),
-koeficient na sigurnost(vidi go delot 1.4)
 -bezdimenzionalen koeficient koj se opredeluva spored izrazite:
 1 za   0,2
2
 za   0,2 i
   2  4 2
  1      0,2   2 4.3
Relativnata vitkost  pretstavuva koli~nik od efektivnata vitkost
l E 
  i i vitkosta pri granicata na razvlekuvawe  v    , odnosno   .
imin v v
Vrednostite na ovaa vitkost se dadeni vo tabela 4.1 za razli~ni vidovi
~elik i za razli~ni debelini na elementite od koi se konstruirani
presecite.
Tabela 4.1
Vid na t  40 mm t  40 mm
~elik v -Mpa v v,r -Mpa v,r
^ 0361 240 92,9 216 98,0
^ 0561 360 75,9 324 80,0
li=l pretstavuva dolìna na izitkuvawe na stolbot i zavisi od na~inot

na potpirawe na kraevite na stolbot, l e dolìna (visina) na stolbot, a  e koe-
ficient koj go dava na~inot na potpiraweto na kraevite na stolbot spored
sl.4.3.
nepodvizno potipiranje 2. gore vklestuvanje, dolu nepodvizno 3.dve vklesteni 4. konzola 5. vklestuvanje so
podvizno leziste 6.konzola
Sl. 4.3 Dolìna na izvitkuvawe za razli~ni slu~ai na potpirawe
 pretstavuva koeficient koj go izrazuva stepenot na ekvivalentnata

nesovr{enost i za raznite krivi na izvitkuvawe ima razli~na vrednost
dadena vo tabela 4.2.
Tabela 4.2
Kriva na izvitkuvawe A0 A B C D
 0,125 0,206 0,339 0,489 0,756
Krivata A0 ima primena vo ma{inskata industrija.
Krivata A gi opfa}a cevkastite preseci kade{to dominira zategaweto i

izvitkuvaweto, a se odnesuva za dvete oski h i u.
Krivata V gi opfa}a zavarenite sanda~esti preseci so konstruktivni
zavari, odnosno preseci so prose~ni napregawa.
Krivata S gi opfa}a nesimetri~nite preseci, toplovalanite profili i
drugi preseci so pogolemi sopstveni napregawa.
Krivata D gi opfa}a presecite so visoki sopstveni napregawa kako {to
se zavarenite preseci, i toa so pogolemi debelini ( preku 40 mm)
So cel da se olesni kontrolata na stabilnosta i nosivosta na eden
pritisnat stolb, vo narednite tabeli se dadeni grupite na presecite (tabela
4.3), krivite na izvitkuvawe, kako zavisnost    (sl.4.4) i tabela 4.4 za
oddelnite vrednosti za istite krivi na izvitkuvawe. Na ovoj na~in ja
presmetuvame samo vrednosta  , dodeka vrednosta za  ja ~itame od tabelata
4.4 ili krivata (sl. 4.4.).
Izbor na krivi na izvitkuvawe za razli~ni oblici na napre~ni preseci

i oski na izvitkuvawe
Tabela 4.3
Tip na napre~en presek1) Izvit. Kriva
normalno na
na oskata izvit.2)3)
Cevkasti profili
h-h A
u-u
Zavareni sanda~esti preseci Konstruktivni h-h B

zavari u-u
Debeli zavari h-h C

(potpoln u-u
provar)
Valani - preseci h/b>1,2 h-h A(A0)

t<40mm u-u B(A)
h/b1,2 h-h B(A)
t40mm u-u C(B)
h-h D
t>40mm u-u
Zavareni  preseci
h-h B
t40mm u-u C
h-h C
t>40mm u-u D
-L -Ladno valani -i polni preseci
h-h C
u-u
1) Presecite koi ne se zastapeni vo ovaa tebela se klasificiraat vo posebni tabeli.

Vo slu~aj na dvoumewe za preseci so t<40mm da se primeni krivata na izvitkuvawe C.
2) Krivite na izvitkuvawe dadeni vo zagrada se primenuvaat za ~elici so v = 430 Mpa i
t < 40mm.
3) Vrz osnova na eksperimentalni i numeri~ki verificirani podatoci za oddelni tipovi
na napre~ni preseci moè alternativno da se primenat i drugi krivi na izvitkuvawe.
Kriva A0 (=0,125)
Kriva A (=0,206)
Kriva B (=0,339)
Kriva C (=0,489)
Kriva D (=0,756)
Sl. 4.4 Krivi na izvitkuvawe
 -Koeficient na geometriska nesovr{enost za razli~nite krivi na

izvitkuvawe vo zavisnost od tipot na presekot ( tabela 4.2).
Vrednosti na bezdimenzionalniot koeficient 
Tabela 4.4
 Kriva
A0 A B C D
0 1,0000 1,0000 1,0000 1,0000 1,0000
0,1 1,0000 1,0000 1,0000 1,0000 1,0000
0,2 1,0000 1,0000 1,0000 1,0000 1,0000
0,3 0,9859 0,9775 0,9641 0,9491 0,9235
0,4 0,9701 0,9528 0,9621 0,8973 0,8504
0,5 0,9513 0,9243 0,8842 0,8430 0,7793
0,6 0,9276 0,8900 0,8371 0,7854 0,7100
0,7 0,8961 0,8477 0,7837 0,7247 0,6431
0,8 0,8539 0,7957 0,7245 0,6622 0,5797
0,9 0,7961 0,7339 0,6612 0,5998 0,5288
1,0 0,7253 0,6656 0,5978 0,5399 0,4671
1,1 0,6482 0,6656 0,5978 0,5399 0,4189
1,2 0,5732 0,5300 0,4269 0,3808 0,3385
1,3 0,5053 0,4703 0,4269 0,3808 0,3385
1,4 0,4461 0,4179 0,3817 0,3492 0,3055
1,5 0,3953 0,3724 0,3422 0,3145 0,2766
1,6 0,3520 0,3332 0,3079 0,2842 0,2512
1,7 0,3150 0,2994 0,2781 0,2577 0,2289
1,8 0,2853 0,2702 0,2521 0,2345 0,2093
1,9 0,2559 0,2449 0,2294 0,2141 0,1920
2,0 0,2323 0,2229 0,2095 0,1962 0,1766
2,1 0,2117 0,2039 0,1920 0,1803 0,1630
2,2 0,1937 0,1867 0,1765 0,1662 0,1488
2,3 0,1779 0,1717 0,1628 0,1537 0,1339
2,4 0,1639 0,1585 0,1506 0,1425 0,1302
2,5 0,1515 0,1467 0,1397 0,1325 0,1214
2,6 0,1404 0,1362 0,1299 0,1234 0,1134
2,7 0,1305 0,1267 0,1211 0,1153 0,1062
2,8 0,1216 0,1182 0,1132 0,1097 0,0997
2,9 0,1136 0,1105 0,1060 0,1012 0,0937
3,0 0,1063 0,1036 0,0994 0,0951 0,0882
5. Povrzuvawe na elementite vo konstrukciite 51
5.POVRZUVAWE NA ELEMENTITE VO KONSTRUKCIITE

Edna od najdobrite karakteristiki na ~eli~nite konstrukcii e nivniot
visok stepen na monta`nost i demonta`nost. Mestoto na povrzuvaweto na
~eli~nite elementi se vika vrska na konstrukcijata.
Vrskite se najslabite mesta vo edna konstrukcija. Sekoga{ koga doa|a do
ru{ewe na nekoja konstrukcija, voobi~aeno e prvo da se proverat vrskite, pa
potoa osnovniot materijal od koj{to e izgradena konstrukcijata. Ova ne` nave-
duva na faktot deka vrskite mora so osobeno vnimanie da se proektiraat i da
se izveduvaat.
Potrebata za pojava na vrski vo ~eli~nite konstrucii se zasnova, glavno,
na tri osnovni faktora i toa:
-ograni~eni proizvodni dimenzii na proizvodite od valalnicite i ~eli~anite,
-ograni~eni mo`nosti na transportnite sredstva i
-ograni~eni mo`nosti na sredstvata za montaà na edna ~eli~na konstrukcija
(golemi gabariti i masi).
5.1 Podelba na vrskite
1. Spored brojot na elementite {to se naddavaat vo vrskata, vrskite

moè da bidat: univerzalni, koga vo eden presek ili vo negovata blizina se
naddavaat site elementi od konstrukcijata i delumni (parcijalni), koga vo
eden sloèn presek se naddavaat samo poedini negovi elementi.
2. Spored mestoto kade{to se izveduvaat, vrskite moè da bidat:
-rabotilni~ki, koga se izveduvaat vo rabotilnica i
-monta`ni, koga se izveduvaat na montaà za okrupnuvawe na vrskata.
3. Spored konstrukcijata vrskite moè da bidat:
-ednostrano pokrieni (sl.5.1)- Ovaa vrska ne e najpogodna zatoa {to vo nea
-postoi ekscentricitet. Se dozvoluva da se upotrebi za sekundarni
konstrukcii kade{to krutosta na elementite e takva {to e obezbedena bo~na
krutost, odnosno nepomestlivost na vrskata. Vrznite sredstva pri vakva vrska
se izloèni na kinewe odnosno smolknuvawe po edna povr{ina i za niv velime
deka se ednose~ni.
-dvostrano pokrieni (sl. 5.1)- So ovaa vrska e izbegnata lo{ata strana od

prethodnata vrska i kaj nea vrznite sredstva se dvose~ni.
Sl. 5.1 Ednostrano i dvostrano pokrieni vrski
-vrski na preklop (sl. 5.2)- Ovie vrski, po svojata priroda, se sli~ni so

ednostrano pokrienite vrski, imaat ekscentricitet i zatoa se primenuvaat za
sekundarni konstrukcii kade{to e obezbedena bo~nata krutost-nepomestlivost
na vrskata.
Sl.5.2 Vrski na preklop

-~elni vrski (sl.5.3)- Ovie vrski imaat {iroka primena i tie moè da bidat
nesimetri~ni i simetri~ni. Nesimetri~nite vrski treba da se izbegnuvaat
bidej}i vo sebe vklu~uvaat ekscentricitet koj predizvikuva dodatni
napregawa vo vrskata od momentot na svitkuvawe.
Sl. 5.3 êlni vrski

-skalesti vrski-se poseben vid na ~elni vrski koi imaat naj{iroka primena.
Ovie vrski se primenuvaat vo sloènite preseci kade{to ~eli~niot element e
konstruiran od pove}e lameli. Skalestite vrski moè da bidat direktno i
indirektno pokrieni.
a.Direktno pokrienata skalesta vrska se karakterizira so toa {to kaj nea
sekoja prekinata lamela direktno e pokriena so podvrska. Ovaa vrska moè da
bide ednostrano pokriena so edna podvrska, kade{to vrznite sredstva se
ednose~ni, ili dvostarano pokriena so dve podvrski, kade{to vrznite
sredstva se dvose~ni (sl.5.4).
Sl. 5.4 Direktno ednostrano pokriena skalesta vrska
Silata vo sekoj element od ovaa vrska se raspredeluva proporcionalno

na povr{inata :
N
 kade N = N1 + N2 +N3 5.1
A
N N N
 1  2  3 5.2.
A1 A 2 A 3
Sekoj element treba da go ima potrebniot broj zakovki ili zavrtki
opredelen za sekoja lamela oddelno, spored nejzinite geometriski
karakteristiki (povr{ina, moment na inercija, otporen moment i dr.)
b.Indirektno pokriena skalesta vrska se zasnova na toa {to sekoja
prekinata lamela kaj nea e pokriena so podvrska od samata lamela, nad ili
pod nea, vo zavisnost od toa dali se raboti za simetri~no ili za nesimetri~no
pokriena vrska. Na sl.5.5 e prikaàna edna indirektno pokriena skalesta
nesimetri~na vrska so dve lameli.
Sl. 5.5 Indirektno ednostrano pokriena skalesta vrska
Na mestoto koe{to e najmnogu oddale~eno od podvrskata e utvrdeno deka

vrznite sredstva se najmnogu optovareni i zatoa nivniot broj se zgolemuva za
30%. So eksperimentalno ispituvawe bilo utvrdeno deka ovie zavrtki
(zakovki) i prvi se kinat pri opteretuvawe do ru{ewe na vrskata.
Ako so n se ozna~i brojot na vrznite sredstva vo ostanatite lameli, vo
desniot del na vrskata (sl. 5.5) brojot na vrznite sredstva }e iznesuva n'.
n' = n(1+0,3m) 5.3
kade{to m pretstavuva broj na lameli pome|u podvrskata i poslednata lamela.
Vo razgleduvaniot slu~aj (sl.5.5), ovoj broj iznesuva edinica (m=1).
Kako i za prethodnata vrska, i za ovaa vrska vaì istoto-deka vo
zavisnost od brojot na podvrskite, vrznite sredstva moè da bidat ednose~ni
( pri nesimetri~no pokrivawe) i dvose~ni (pri simetri~no pokrivawe).
Indirektno pokrienata vrska se odlikuva i so toa {to za isti

optovruvawa i pri isti uslovi ima pomala dolìna na podvrskite od direktno
pokrienata skalesta vrska. Spored vidot na vrznite sredstva vrskite se delat
na : zakovani (ako se izvedeni so zakovki ili so zavrtki) i zavareni (ako se
izvedeni so zavareni zavari).
5.2 Vrski izvedeni so zakovki ili obi~ni zavrtki

Vrskite so zakovki, denes, mnogu retko se primenuvaat. So pojavata na
zavaruvaweto, tie potpolno se istisnati od upotreba. Se upotrebuvaat
edinstveno za zamena na starite skinati ili mnogu razlabaveni zakovki vo
vrskite na izvedenite objekti. Vrskite so zavrtki imaat golema primena za
montaà na ~eli~nite konstrukcii bidej}i se mnogu ednostavni za rabota.
Elementi od koi se sostoi edna zavrtka se : telo so navoj, plo~ka i
navrtka-site standardizirani. Obi~nite zavrtki moè da bidat neobraboteni
(0,3mm < d2mm), ili obraboteni (d0,3mm), kade {to d pretstavuva
razlika vo dijametrite na zavrtkata d i dijametarot na dupkata vo koja se
smestuvaat d1 (d=d1-d). Zavrtkite imaat svoi oznaki vo crteìte spored svojot
dijametar (tabela 5.1).
Tabela 5.1
Oznakata M ozna~uva zavrtka so metri~ki navoj. Nosivosta na obi~nite

zavrtki se opredeluva spored nejzinata jakost na smolknuvawe N ili spored
pritisokot po obvivkata na zakovkata vo dupkata kade{to e smestena N.
Klasifikacijata na zavrtkite e spored nivnata jakost na kinewe vo
vrskata i vo odnos na ova postojat slednite vidovi na obi~ni zavrtki 4.6; 5.6;
6.8 i 8.8, kade {to prvata brojka ja ozna~uva jakosta na kinewe Rm (400 Mpa,
500 Mpa, 600 Mpa i 800 Mpa).
Vo na{ite standardi se dadeni dozvolenite nosivosti na site obi~ni
zavrtki i toa kako za neobrabotenite (tabela 5.2) taka i za obrabotenite
zavrtki (tabela 5.3).
Neobraboteni obi~ni zavrtki so otvori 0,3mm<d2mm
Tabela 5.2
Prv slu~aj na optovar. Vtor slu~aj na optovar.
Vid na Za spojuvawe na ~eli~ni elementi
napregawe ^ 0361 ^ 0451 ^ 0561 ^ 0361 ^ 0451 ^ 0561
^ 0362 ^ 0452 ^ 0562 ^ 0362 ^ 0452 ^ 0562
^ 0363 ^ 0453 ^ 0563 ^ 0363 ^ 0453 ^ 0563
pdoz-Mpa prit. 1,7doz(I) 1,7doz(II)
po obv. na otv. 270 315 410 305 350 450
zavrtki 4.6 5.6 6.8 8.8 4.6 5.6 6.8 8.8
doz-Mpa 0,28Rm 0,315Rm
smolknuvawe 112 140 168 224 126 157 189 252
zdoz-Mpa 0,275Rm 0,312Rm
zategnuvawe 110 137 165 220 125 156 188 250
Obraboteni obi~ni zavrtki so otvori d0,3mm
Tabela 5.3
Prv slu~aj na optovar. Vtor slu~aj na optovar.
Vid na Za spojuvawe na ~eli~ni elementi
napregawe ^ 0361 ^ 0451 ^ 0561 ^ 0361 ^ 0451 ^ 0561
^ 0362 ^ 0452 ^ 0562 ^ 0362 ^ 0452 ^ 0562
^ 0363 ^ 0453 ^ 0563 ^ 0363 ^ 0453 ^ 0563
pdoz-Mpa prit. 2,0doz(I) 2,0doz(II)
po obv. na otv. 320 370 480 360 410 530
zavrtki 4.6 5.6 6.8 8.8 4.6 5.6 6.8 8.8
doz-Mpa 0,35Rm 0,40Rm
smolknuvawe 140 175 210 280 160 200 240 320
zdoz-Mpa 0,275Rm 0,312Rm
zategnuvawe 110 137 165 220 125 156 188 250
Za merodavna nosivost na edna zavrtka Nmer se zema pomalata vrednost

dobiena za smolknuvaweto N na zavrtkata ili pritisokot po obvivkata na
zavrtkata N.
Brojot na zavrtkite vo edna vrska se opredeluva spored silata koja
dejstvuva vo vrskata N , odnosno:
N
n 5.4.
Nmer
Rasporedot na zavrtkite se vr{i spred tabela 5.4 i sl.5.6.
Tabela 5.4
Opis Min. Slu~ai Mah.
Za nose~ki zakovki i zavrtki, kon- 8d1
Rastojanie pome|u struktivni zakovki i zavrtki vo ili
sredinite na otvo- pritisnatite stapovi i vkrutuva- 15t
rite (dupkite) za wa za vertikalniot lim (rebroto)
zakovkite ili 3d1 Za konstruktivni zakovki ili za-
zavrtkite vrtki vo zategnati stapovi, za 12d1
zakovki na rebro i pojasi pri ili
e limeni nosa~i nadvor od vrskata 25t
i poslabo optereteni zakovki i
zavrtki.
Rastojanie pome|u Koga rabot e vkruten odnosno 3d1
sredinite na dupki- previtkan ( za profilirani ili
te za zakovki ili nosa~i, agolnici i dr.) 9t
zavrtki od krajot 2d1 Vo drugi slu~ai 3d1
na elementot vo ili
pravec na silata 6t
e1
Rastojanie pome|u Koga rabot e vkruten odnosno 3d1
sredinite na dupki- previtkan (za profilirani ili
te za zakovki ili nosa~i, agolnici i dr.) 9t
zavrtki od krajot 1,5d1 Vo drugi slu~ai 3d1
na elementot ili
napre~no na silata 6t
e2
Sl.5.6 Raspored na obi~nite zavrtki vo ~eli~nite konstrukcii
5.3 Zavareni vrski
Vo dene{no vreme, zavarenite konstrukcii, so ogled na se` pousovr{ena-

ta tehnologija na zavaruvawe, nao|aat {iroka primena vo ~eli~nata industrija.
Vrskite izvedeni so zavaruvawe-zavarenite vrski-se visoko kvalitetni
dokolku se po~ituvaat pravilata dadeni vo standardite.
Zavarite vo edna konstrukcija moè da se izvedat kako ~elni ako
elementite se spojuvaat na ~elo, ili agolni ako se spojuvaat elementi pod
agol(sl.5.7).
êlen v zavar
Agolni zavari
Sl. 5.7 Vidovi zavari vo ~eli~nite konstrukcii
êlnite zavari, po pravilo, ne bi trebalo da se presmetuvaat bidej}i

istite treba da nosat najmalku kolku {to nosat i elementite koi u~estvuvaat
vo vrskata. Povr{inata na ovie zavari mora da e najmalku ista kolku {to e
povr{inata na elementite od vrskata, a, so ogled na toa deka dodatniot
materijal e napraven od materijal so pokvalitetni svojstva, spored principot
na potpolno pokrivawe, ~elnite zavari treba da imaat pogolema nosivost od
osnovniot materijal. Sepak, nosivosta na ~elnite zavari zavisi od kvalitetot
na ~elniot zavar, od osnovniot materijal i od vidot na napregaweto.
Postojat opredeleni kriteriumi spored koi se rangiraat ~elnite zavari.
Napregawata koi dejstvuvaat na eden agolen zavar, vo op{t slu~aj, se
prikaàni na sl.5.8.
Napregawata vo agolnite zavari se

presmetuvaat spored izrazot:
u =  n2 + V2 + V2 5.5.
Sl.5.8 Napregawa vo eden agolen zavar
Napregawata n, V i V vo agolniot zavar dejstvuvaat vo ramninata na

spojot ADEF (sl. 5.8), kade {to e:
n-napregawe na pritisok ili zategawe koe{to dejstvuva normalno na
ramninata na spojot vo koja merodavniot presek e rotiran,
V- napregawe na smolknuvawe koe{to dejstvuva normalno na dolìnata
na zavarot vo ramninata na spojot vo koja merodavniot presek e rotiran,
V- napregawe na smolknuvawe koe{to dejstvuva vo pravec po dolìnata
na zavarot vo ramninata na spojot vo koja{to merodavniot presek e rotiran.
Dozvoleni napregawa za agolnite zavari
Dozvolenite napregawa za agolnite zavari se presmetuvaat spored

izrzot: u,doz = 0,5Rm/ 5.6
kade {to Rm pretstavuva jakost na kinewe na osnovniot materijal, a
 pretstavuva koeficient na sigurnost za raznite slu~ai na tovarewe.
Dozvolenite napregawa za agolnite zavari se dadeni vo tabela 5.5.
Tabela 5.5
Dozvoleni napregawa za agolni zavari (Mpa-N/mm2)
Slu~ai na Vid na ~elik
optovaruvawe ^ 0361, ^ 0362, ^ 0451, ^ 0452, ^ 0561, ^ 0562,
^ 0363 ^ 0453 ^ 0563
 120 145 170
 135 160 190
Za ostanatite slu~ai na tovarewe da se koristat soodvetnite
koeficienti na sigurnost ( 1,2 i 1,0 )
Op{ti najprimenuvani kriteriumi za agolnite zavari
Presmetkovnata debelina ,,a’’ na agolnite zavari e visinata na

ramnokrakiot pravoagolen triagolnik nacrtan vo presekot na zavarot (sl.5.9).
Presmetkovnata dolìna ,,l’’ e dolìna na agolniot zavar na koja e
predvidena debelinata ,,a’’.
Nosiviot presek na agolniot zavar vo eden spoj e suma od proizvodite na
debelinata ,,a’’ i dolìnata ,,l’’ na oddelnite agolni zavari:
AS=al 5.7.
Najmalata dolìna na eden agolen

zavar vo eden agolen spoj ne smee da bide
pomala od 6a  40mm za da moè da se
smeta za nosiv.
Sl.5.9 Presmetkovna debelina na agolnite zavari
Vo konstrukciite kade {to nekoj element ili pove}e elementi se priklu-

~uvaat vo spojot, najgolemata dozvolena dolìna na agolniot zavar, bo~en
agolen zavar, iznesuva 100a (,,a’’ pretstavuva debelina na agolniot zavar),
osven koga silata se prenesuva po celata dolìna na zavarot, kako {to e toa
slu~aj pri vrska na noìcite so vertikalniot lim pri limenite nosa~i.
Agolnite zavari, po pravilo se izveduvaat so presek vo oblik na
pravilen ramnostran triagolnik.
Debelinata na agolniot zavar mora da odgovara na presmetanata
debelina. Najmalata debelina na eden agolen zavar iznesuva 3,0 mm, a
najgolemata 0,7tmin (kade tmin pretstavuva debelina na najtenkiot lim {to
u~estvuva vo spojot-vrskata). Kako krajna granica, dokolku e potrebno, a na
drug na~in ne moè da se izvede spojot, se dozvoluva a=tmin.
5.3.1 Primeri za presmetuvawe spoevi izvedeni so agolni zavari
Aksijalno optovareni spoevi-vrski
Vrska izvedena so bo~ni zavari
Presmetuvaweto na ovaa vrska }e go

izvr{ime spored izrazite i pravilata od
standardite dadeni prethodno. Vrskata e
optovarena so edna aksijalna sila na zategawe
F, a spojuvaweto e izvr{eno preku dva bo~ni
zavari so debelina a i dolìna l.
Od sl.5.10 se opredeluvaat sporedbenite
napregawa vo zavarite, spored izrazot 5.6.
Sl.5.10 Vrska izvedena so bo~ni zavari

u =  n2 + V2 +V2  u,doz = 0,5Rm/
Vo ovoj slu~aj e: n = V = 0 , pa sleduva deka e:
u = V = F/As kade {to As = al = 2al i kone~no
dobivame da e : u = F/2al  0,5Rm/.
Bidej}i postapkata za presmetuvawe e mnogu ednostavna, naj~esto se
usvojuva dolìnata na agolnite zavari koja proizleguva od elementite {to se
spojuvaat, a debelinata na agolnite zavari se opredeluva izedna~uvaj}i gi
presmetanite napregawa so dozvolenite.
Vrska izvedena so ~elni zavari
Vrskata e optovarena so edna aksijalna

sila na zategawe F, a e izvedena so dva ~elni
agolni zavari (sl.5.11). Vrskata e simetri~na i
vkupnata sila F preku zavarite se prenesuva na
dvete lameli so po polovina od svojata
vrednost F/2. Presmetuvaweto }e go izvr{ime
na istiot na~in kako i za prethodniot primer
spored izrazot 5.6.
u =  n2 + V2 +V2  u,doz = 0,5Rm/

Sl.5.11 Vrska izvedena so ~elni zavari
Vo ovoj slu~aj e : n = V = 0 , pa sleduva da e

u = V = F/As Kade As = al = 2al i, kone~no, dobivame da e :
u = F/2al  0,5Rm/.
5.4 Konstruirawe vrski vo ~eli~nite skeletni konstrukcii
Naj~esto, ~eli~nite konstrukcii vo visokogradbata se izveduvaat kako

sistem od skeletni ~eli~ni ramki, koi, potoa, se obloùvaat so sendvi~-
paneli so potrebnata toplinska i zvu~na izolacija (sl.5.12).
Objektite od visokogradbata moè da se izvedat taka {to celata
skeletna ~eli~na konstrukcija e skriena vo panelite {to sluàt za oblagawe
ili, pak, ~eli~nata konstrukcija e vidliva. Pove}ekatnite zgradi moè da se
konstruiraat i kako kombinirani taka {to dolniot del vo nekolku kata moè
da bide izveden od armiran beton (pokrut), a gorniot-kako polesen-od ~elik.
Mo`nostite za izveduvawe visokokatnici od ~elik se golemi i ovie objektite
se izloèni na silni vlijanija od veter, kako i na seizmi~ki sili od
zemjotresi , zatoa tie se zajaknuvaat so spregovi. Vakvite objekti moè da se
izvedat kako tip na re{etka koja{to moè da bide skriena vo oblogata
(sendvi~-panelite) ili, u{te podobro, da bide vidliva ,{to dava izvonreden
estetski izgled na objektot (sl.5.13).
Objektite nameneti za industrijata, naj~esto, se izveduvaat kako edno-
brodni ili pove}ebrodni ramki (sl. 3.17).
Vrskite vo objektite od visokogradba, voobi~aeno, se izveduvaat pod
prav agol. Ova se odnesuva kako za vrski na elementi vo horizontalna ramnina
(kako {to se me|ukatnite konstrukcii) isto taka i za elementi od horizontalna
i vertikalna ramnina (kako {to se vrskite pome|u gredite i stolbovite). Kaj
ovie objekti vrskite-jazlite, naj~esto, se sostojat od horizontalni i
vertikalni elementi i se mnogu komplicirani za izvedba imaj}i predvid deka
treba da se izvedat na golema visina. Od ovaa pri~ina, naj~esto, vrskite vo
jazlite se izveduvaat vo rabotilnica, a montaàta se vr{i na osnovnite
elementi nadvor od jazlite. Dokolku vrskata e monta`na, sekoga{ se pravi
probna montaà vo rabotilnica ili na platoto pred objektot.
Proektiraweto na vrskite treba da bide takvo da tie bidat {to
poednostavni za izvedba, da bidat unificirani i da koristat isti vidovi na
vrzni sredstva. Za objektite od visogradba, vrskite treba da se proektiraat
taka {to tie, poradi svojata golemina, da ne zafa}aat del od korisniot

prostor i, voobi~aeno, se skrieni so me|ukatnata konstrukcija ili so
oblagaweto od sendvi~-panelite. Sepak, vrskite mora da bidat dostapni za
permanentna kontrola od pri~ina {to tie se i najslabite mesta vo edna
~eli~na konstrukcija i vo sekoja havarija prvata gre{ka se bara kaj niv.
Sl.5.12 Pove}ekatni skeletni ~eli~ni konstrukcii

Sl. 5.13 Pove}ekatni zgradi so re{etkasta ispolna
Vrskite vo edna pove}ekatna zgrada izvedena od ~elik moème da gi

grupirame spored mestopolo`bata kade {to se nao|aat i spored funkcijata {to
ja vr{at.
5.4.1 Vrski vo horizontalna ramnina (pri me|ukatni konstrukcii)
Me|ukatnata konstrukcija, voobi~aeno, se sostoi od glavni i sekundarni

nosa~i (sl.5.14).
Dokolku postoi dovolna konstruktivna visina, najdobro e sekundarnite
nosa~i da se postavat direktno na glavnite nosa~i i vrskite vo ovoj slu~aj se
najednostavni i ne e potrebno oddelno presmetuvawe.
Za pogolemi poliwa , pri pogolemi rasponi, najdobro e da postojat nosa~i
so ista nosivost vo dvata pravca, odnosno site da bidat tretirani kako glavni
nosa~i. Vo ovoj slu~aj , poznat kako gredna skara, nosa~ite se so ista visina i
vrskite pome|u niv se najednostavni. Na sl.5.15 se prikaàni pove}e primeri

od zavareni vrski vo horizontalna ramnina izvedeni pod prav agol.
sekundarni nosa~i 
 
 stolb
glaven nosa~
(rigla) 
Sl. 5.14 Elementi na edna me|ukatna konstrukcija
Sl.5.15 Zavareni vrski na glaven i sekundaren nosa~ vo horizontalna ramnina

Vrskite pome|u glavnite i sekundarnite nosa~i vo edna me|ukatna kon-

strukcija moè da bidat izvedeni i kako zakovani ili kombinirano (sl.5.16).
Sl.5.16 Zakovani i kombinirani vrski vo edna me|ukatna konstrukcija
Vrskite vo horizontalna ramnina moè da se izvedat i pod sosema

proizvolen agol vo zavisnost od objektot, pa duri i pod agol vo odnos na
horizontalnata ramnina (sl.5.17).
Sl.5.17 Zavareni i monta`ni vrski na nosa~i pod agol
5.4.2 Vrski pome|u riglite (gredite) i stolbovite
Vrskite pome|u riglite i stolbovite (sl.5.18) se i najkompliciranite

vrski vo ~eli~nite konstrukcii. Kompliciranosta na vrskite se ogleda vo toa
{to vo mestata na spoevite (jazlite), se sudruvaat horizontalnite elementi
(riglite) vo eden ili vo dva pravca so vertikalnite stolbovi.
Kompliciranosta na vrskite u{te pove}e se uslo`nuva tamu kade {to
postojat pregradni yidovi i fasadi , koi svojot tovar go predavaat na verti-
kalnite stolbovi so nivnata oddelna konstrukcija i na~in na povrzuvawe.
Spojuvaweto na horizontalnite elementi-riglite i vertikalnite-stolbo-
vite se izveduva so zavaruvawe, zakovuvawe ili, naj~esto, kombinirano.
Voobi~aeno e na stolbovite da se postavat priklu~ni elementi zavareni za
stolbovite vo rabotilnica, a potoa da se izvr{i montaà na riglite na samoto
mesto so zavrtki. Na sl.5.18 se prikaàni dva tipa vrski (jazli) pome|u gredi i
stolbovi izvedeni isklu~ivo kako zavareni.
Sl.5.18 Zavareni vrski pri edna visokokatnica izvedena od otvoreni preseci
Vrskite vo jazlite kako ~isto zakovani, denes, re~isi i da ne se

izveduvaat, no se praktikuvaat najmnogu kombiniranite vrski (sl.5.19).
Sl.5.19 Kombinirani vrski pome|u gredi i krajni stolbovi (postaveni po

rabovite na visokokatnicata) izvedeni so otvoreni preseci
Monta`nite vrski prikaàni na sl.5.19 se izvedeni preku priklu~ni

limovi, takanare~eni u{ki, i horizontalni ili ~elni plo~i za stolbovi so
mestopolo`ba na krajot ili na }o{ovite od objektot. Golema primena imaat
vrskite izvedeni preku priklu~ni agolnici koi prethodno se zavaruvaat za
stolbovite (sl.5.20).
Sl.5.20 Povrzuvawe na gredite so kraen stolb preku priklu~ni agolnici

za objekti izvedeni so otvoreni preseci
Vrskite na gredite i stolbovite konstruirani od zatvoreni preseci se

pote{ki za izveduvawe i na~inot na formiraweto na vrskite e ist kako i
jazlite vo re{etkite. Na sl. 5.21 se dadeni dva vida na povrzuvawe gredi
konstruirani od otvoreni preseci i stolbovi konstruirani od zatvoreni
kvadratni (ili pravoagolni) preseci, a na sl.5.22 stolbovi konstruirani od
kru`ni preseci.
Rigla postavena
pod agol vo odnos
na stolbot.
Rigla postavena normalno

na stolbot
Sl.5.21 Vrski na gredi konstruirani od otvoren presek i stolbovi od kvadraten presek

izvedeni preku priklu~ni limovi i ~elna plo~a
Sl.5.22 Vrski na gredi od otvoren presek i stolbovi od kruèn presek

Srednite stolbovi od objektite gi povrzuvaat riglite vo dvata pravca

koi, voobi~aeno, se pod prav agol. Na sl.5.23 se prikaàni pove}e tipovi na
vakvi vrski izvedeni kako kombinirani so zavari i zavrtki.
Sl.5.23 Vrski na riglite so srednite stolbovi konstruirani od otvoreni preseci

Naj~esto stolbovite vo zgradite se proektiraat taka da ne se prekinuva-

at po visinata, no se naddavaat so ~elno zavaruvawe ili se naddavat vo
jazelot na vrskata (kako {to se gleda i od prethodnite sliki). Pri
visokokatnicite i presekot na stolbot se menuva po visinata i na tie mesta se
vr{i naddavawe na stolbot koe, naj~esto, se izveduva kako kombinirano so
zavari i zavrtki (sl.5.24). Naddavaweto na zatvorenite preseci, voobi~aeno,
se izveduva preku plo~i povrzani me|u sebe so zavrtki (sl.5.24).
Sl.5.24 Naddavawe na stolbovi kaj pove}ekatnici

Vrskata na stolbovite so betonskiot fundament se izveduva preku

ankerna plo~a za koja {to se zavaruva stolbot , a plo~ata se povrzuva so
fundamentot preku ankeri (sl.5.25).
Sl.5.25 Povrzuvawe na stolb so betonski temel (fundament)
Konstrukcijata na ankernite plo~i moè da bide najrazli~na vo

zavisnost od vidot na objektot (sl. 5.26).
Sl.5.26 Razni vidovi ankerni plo~i

Ankerite moè da bidat izraboteni od mazna ili vo posledno vreme se

izrabotuvaat od rebrasta armatura koja {to dava pogolema athezija so betonot.
Na dolniot del od ankerite moè da se napravi kuka ako ankerite se so pomal
dijametar ili da se zavari profil, lim ili ~eli~no par~e, za podobra
athezija, dodeka na gorniot del se pravi navoj. Naj~esto, temelite od
stolbovite se izveduvaat kako temeli-samci, koi {to se armirani, pa najdobro
e i ankerot da se zavari za armaturata od temelot formiraj}i so nea
takanare~en ko{, koj potoa se betonira. Dolniot del na stolbot so ankernata
plo~a prima najgolemi sili i toj treba dobro da se povrze so ankernata plo~a.
Povrzuvaweto na ankernata plo~a i stolbot se izveduva i so specijalni
vkrutuvawa koi se zavaruvaat so edniot del za stolbot, a so drugiot del za
ankernata plo~a (sl.5. 25 i sl.5.26).
Za industriskite objekti (sl.3.17), koi, naj~esto, se prizemni objekti,
karakteristi~en detaq pretstavuva formiraweto na }o{eto na ramkata
koe{to najmnogu e optovareno od nadvore{nite sili i pretstavuva slabo mesto
na ramkata (sl.5.27).
Sl.5.27 Konstruirawe na }o{ot pri edna ednobrodna ramka
Konstruiraweto na }o{ot prikaàn na sl.5.27 e najdobar (dava najmala

koncentracija na napregawata), no i najteòk za izveduvawe. Od izvedbeni
pri~ini, a, ~esto, i od vidot na ramkata, aglite-}o{ovite na ramkite moè da
se izvedat i na drugi na~ini (sl.5.28).
Sl.5.28 Drugi na~ini na konstruirawe na }o{ovite

kaj ednobrodna ramka
Pokraj vkle{teni ramki ~ii{to stolbovi se povrzuvaat na ist na~in,

kako i vle{tenite pove}ekatnici preku ankerite i ankernite plo~i, kako
sistem se koristat i zglobni ramki ili lakovi koi{to se i poekonomi~ni.
Zglobovite se postaveni na gorniot del vo sredinata od rasponot (riglata) ili
na dolniot (zavr{niot) del od ramkata (stolbot) sl.5.29. Zglobnite ramki ili
lakovi, kako opredeleni stati~ki sistemi se podobri vo podra~jata so silni
zemjotresi.
Sl.5.29 Konstrukcija na zglobovi kaj ~eli~ni ramki i lakovi
5.5 Konstruktivni sistemi
Vo grade`ni{tvoto i arhitekturata postojat najrazli~ni konstruktivni

sistemi izvedeni od ~elik ili od aluminium, ~ija{to odlika proizleguva,
naj~esto, od povrzuvaweto na nivnite konstruktivni elementi. Pokraj
spomnatite skeletni i ramovski ~eli~ni konstruktivni sistemi, postojat i
najrazli~ni vidovi na drugi tipovi konstruktivni sistemi karakteristi~ni za
~elikot i aluminiumot. Pokraj ova, konstruktivnite sistemi, naj~esto, se
kombinirani i so drugi materijali kako {to e armiraniot beton, stakloto,
razni prefabrikuvani paneli, plasti~ni materijali itn. Posebno se
karakteristi~ni i prostornite ~eli~ni i aluminiumski konstrukcii koi go
dobile svoeto ime, naj~esto, spored sistemot na povrzuvawe na
konstruktivnite elementi.
Vo izvedenite objekti, ramovskite , la~nite, konzolnite , re{etkastite

i drugite konstrukcii nikoga{ ne se primenuvaat kako liniski. Tie sekoga{ se
povrzani so drugi elementi, kako {to se: razni sekundarni nosa~i,
horizontalni i vertikalni spregovi, kosnici i drugi elementi koi
ovozmoùvaat objektot da raboti kako edna celina vo prostorot {to go opfa}a.
Sl.5.30 [ematski prikaz na edna ednobrodna i pove}ebrodna industriska hala

Konzolnite sistemi, kako najednostavni, imaat {iroka primena za

izrabotka na nastre{nici, peroni, hangari za avioni, parkirali{ta za
avtomobili, sportski objekti i dr. Konzolnite sistemi izvedeni od ~elik se
karakteriziraat po toa {to moè da se izvedat so mnogu pogolemi rasponi od
onie izvedeni od armiran beton ili drvo. Naj~esto se izveduvaat so promenliv
presek i so zatega na krajot koja {to go pravi sistemot mnogu poekonomi~en i
dava mo`nost da se postigne raspon i pogolem od 40 metri (sl.5.31).
Sl.5.31 Konzolni sistemi bez zatega i so zatega
Golem broj objekti vo svetot se izvedeni kako kuli. Toa se, naj~esto,
objekti koi imaat mnogu pogolema visina od presekot vo osnova. Imaj}i
predvid deka prostorot za ìveewe vo pregusto naselenite gradovi se` pove}e
i pove}e se namaluva ovoj tip na objekti e mnogu koristen. Objektite se
karakteriziraat so toa {to vo prizemjeto se formira silno jadro od armiran
beton ili ~elik, koe {to prodolùva do vrvot na objektot. Na izvesna visina
od jadroto se formira korisniot prostor za razna namena. Katovite,
prakti~no, konzolno se vkle{teni vo jadroto so edniot kraj, dodeka so drugiot
se prifateni so sajli ili kruti ~eli~ni zategi. Sajlite ili zategite, vo naj-
~est slu~aj, odat do gorniot (pokriven) del na objektot. Objektite, voobi~aeno,
se so pravoagolna ili kru`na forma (sl.5.32).
Sl.5.32 Konstruktivni sistemi od tipot kuli

Prifa}awe na katovite so sajli Prifa}awe na katovite so sajli i zategi
Prifa}awe na
spratovite so
kruti zategi
Sl.5.33 Na~ini na prifa}awe na spratovite kaj konstruktivniot sistem od tipot kuli
Golem broj na najvisokite

objekti vo svetot se izgradeni kako
sistem na grupirani cevki. Objektot se
sostoi od edno cvrsto jadro vo sredina na
osnovata , dodeka po periferijata se
postaveni edna ili pove}e grupirani
~eli~ni cevki (so kruèn , kvadraten ili
pravoagolen presek) koi se povrzani so
jadroto so kruti ~eli~ni rigli. Vo osnova,
yidovi od ~eli~ni paneli formiraj}i
objektite se gradat so kruèn, kvadraten
ili pravoagolen presek vo osnovata.
Nadvore{nite cevki se povrzuvaat so
kruto platno.
Sl.5.34 Kula izvedena po sistemot na grupirani

cevki
Pokrivaweto golem prostor so mnogu mal broj stolbovi se postignuva so

primena na konstruktivniot sistem-obesena konstrukcija. Ovoj sistem e mnogu
pogoden za peroni, sportski sali, mostovi, hangari za avioni, i dr. Dokolku i
pokrivnata konstrukcija e od lesen materijal so ovie konstrukcii se
postignuvaat neverojatno golemi rasponi i preku 300 metra.
Najednostavni sistemi na obesena konstrukcija
Objekt namenet za sportuvawe (lizgali{te) Mostot Triniti,Salford,Anglija
Objekt-magacinski prostor vo Germanija
Sl.5.35 Razni objekti izvedeni spored konstruktivniot sistem-obeseni konstrukcii

Inspirirani od nomadskiot na~in na ìveewe, vo {atori, za pokrivawe

na golemi prostori, ~elikot ima dominantna uloga nad site drugi materijali
ostvaruvaj}i go ova preku takanare~enite {atorski konstrukcii. Ovie
konstrukcii porano se pravele kako konstrukcii so privremen karakter, no,
deneska, so pronao|aweto na novite materijali, kako {to se fiber platnoto,
plasti~ni i razni akrilni materijali se gradat i postojani objekti. Glavnata
konstrukcija na objektite se sostoi od ~eli~ni stolbovi-piloni koi go nosat
platnoto preku zategnati ~eli~ni sajli. Za pogolemi rasponi moè da se
postavat i ~eli~ni mreì koi {to gi nosat ~eli~ni sajli vrz koi se postavuva
platnoto {to dava i podobra raspredelba na optovaruvawata vrz platnoto.
Sl.5.36 [atorski konstrukcii, od najednostavni do posloèni objekti

Mnogu sli~ni so svojot izgled na {atorskite konstrukciite so koi {to

isto taka se sovladuvaat, se pokrivaat golemi povr{ini, se takanare~enite
kupolesti konstrukcii. Ovie konstrukcii, naj~esto, imaat pravilna
geometriska forma i toa : krug, elipsa, parabola ili delovi od ovie formi.
Kupolestite konstruktivni sistemi moè da se izvedat kako la~ni
nosa~i koi, vo sredinata, naj~esto, se povrzani so eden zaedni~ki prsten, kako
mre`ni sistemi so nosivi elementi vo dvata pravca ili da se izvedat od
~eli~en lim. Golem broj pokrieni stadioni za razni sportski natprevari se
izvedeni na ovoj na~in.
Sl.5.37 Eden pogled na razni kupolesti konstrukcii kako {ematski prikaz i izgled na
izvedeni objekti kako sistem-kupolesta konstrukcija
Pokrivawe golemi prostori se vr{i i so ve}e spomnatite prostorni

re{etkesti konstrukcii.
Sl.5.38 Prostorni re{etkesti konstruktivni sistemi

Prostornite re{etki se prete`no monta`ni konstrukcii i, dokolku se

raboti za pokrivawe na golemi prostori, se edni od najekonomi~nite konstruk-
tivni sistemi. Koristat kratki elementi, koi {to se povrzani vo zglobovi, i
se odlikuvaat so relativno mala visina. Mnogu se pogodni za nastre{nici pri
pokrivawe na golemi prostori bez da imame mnogu stolbovi, kako {to se:
èlezni~kite ili avobuskite peroni, benzinskite pumpi, hangarite za avioni
i dr. Se koristat i za pokrivawe sportski objekti i hali za razna druga
namena.
Navedenite konstruktivni sistemi se bazi~ni sistemi za proektirawe
objekti od metal, me|utoa kreativnosta na arhitektot e daleku pogolema i toj,
naj~esto, proektira i se vklopuva vo sredinata so kombinirani konstruktivni
sistemi. Vo eden ist objekt, moè da bidat primeneti pove}e konstruktivni
sistemi.
6.Proektirawe elementi vo konstrukciite niz primeri 79
6.PROEKTIRAWE ELEMENTI VO KONSTRUKCIITE NIZ

PRIMERI
Nosivata konstrukcija na eden objekt otsekoga{ bila bitna komponenta
vo arhitekturata. Seedno dali se gradele ednostavni objekti samo za obi~no
zasolnuvawe ili se zatvorale golemi prostranstva vo koi lu|eto trguvale,
diskutirale, prireduvale izlo`bi, sportuvale ili se zabavuvale, arhitektot
so izborot na nosivata konstrukcija moral da se sprotivstavi na
gravitacionite i drugite prirodni sili, kako {to se: sneg, veter , zemjotres
i dr. U{te od najstarite vremiwa ~ovekot raspolagal so oset za ubavoto i
konstrukciite sekoga{ se trudel da gi oblikuva spored nekoi estetski na~ela
vodej}i smetka za nosivosta , ~estopati pred ekonomi~nosta. Postojat objekti
koi mo{ne dobro estetski izgledaat iako izborot na elementite od nosivata
konstrukcija ne se sosema korektni i, obratno, konstrukcii so korektno
izbrani elementi, no so lo{ estetski izgled. Ottuka proizleguva i zaklu~okot
deka poznavaweto na nosivata konstrukcija za arhitektot e od isklu~itelna
va`nost so edna korektna nosiva konstrukcija da pridonese kon arhitektonsk-
ata ubavina na objektot. So pojavata na arhitekturata, arhitektot bil umetnik,
tehnolog, proektant i graditel na svojot objekt, no, so tekot na vremeto, i vo
arhitekturata se razvivaat odredeni specijalnosti. Denes, glavno, proektot,
naj~esto idejniot, mu e doveren na arhitektot koj ja vodi rabotata , dodeka
stati~kata i dinami~kata presmetka na nosivata konstrukcija ja vr{i
grade`niot inèner. Za da se vklopi estetskoto oblikuvawe na objektot
sledeno so izbraniot konstruktiven sistem, mora da se raboti timski. Timot
mora da bide sostaven od pove}e profili, arhitekti, grade`nici ,
elektri~ari i dr., kade glavnata uloga, sekako, treba da ja ima arhitektot.
Iako vo izbraniot proektantski tim bez detalna stati~ka i dinami~ka
presmetka, prakti~no, ne }e moè da se napravi glavniot proekt , sepak,
arhitektot, kako voditel na proektot, treba da gi izbere dimenziite na
konstruktivnite elementi taka {to tie }e moàt da gi zadovolat vo
potpolnost ili so mali promeni presmetkite napraveni od stati~arot.
Postojat odredeni kriteriumi za izbor na konstruktivnite elementi koi, so
gruba presmetka od strana na arhitektot , dadeni vo prethodnite glavi od
knigata, garantiraat deka tie nema mnogu da otstapuvaat vo to~nata presmetka,
koja {to denes bazira na silni kompjuterski programi. Idejno nacrtaniot

objekt, spored svojata funkcija, prethodno zamislen vo glavata na arhitektot,
}e si odredi i svoj konstruktiven sistem koj, vo prv moment, sekako, }e go
predloì arhitektot so izbrani preseci za konstruktivnite elementi.
Izbranite preseci mora da se sprotivstavat na site optovaruvawa {to
objektot gi prima . Arhitektot gi ima izbrano i materijalite od koi }e se gradi
objektot i vrz osnova na toa moè da izvr{i analiza na optovaruvawata na
elementite. Analizata na optovaruvawata zapo~nuva sekoga{ od pokrivot pa
nadolu-do temelite na objektot. Izborot na presecite spored analizata na
optovaruvawata (vidovite optovaruvawa se dadeni vo poglavje 1) ovde }e bide
dadena na nekolku izbrani primeri za sekoj element od edna nosiva
konstrukcija koristej}i proizvodi od na{ite fabriki za ~eli~ni konstrukcii
ili, ako tuka ne se proizveduvaat proizvodi dadeni spored evrokodovite.
6.1 Prizemni objekti

Prizemnite objekti imaat najrazli~na namena po~nuvaj}i od nivnata
namena vo industrijata, kako magacini , sportski objekti, izlo`beni prostori
i dr. Ovie objekti moè da bidat ednobrodni ili pove}ebrodni so ista ili so
razli~na visina. Rastojanieto pome|u stolbovite vo nadolèn pravec, modulot
na objektot, naj~esto se zema da bide isto. Na sl. 6.1 e prikaàna edna
trobrodna industriska hala za lesna industrija so razli~ni rasponi na
glavnite nosa~i L i L1. Rastojanieto pome|u glavnite nosa~i e ozna~eno so V.
Sl.6.1 [ematski prikaz na edna trobrodna industriska hala

Minimalnoto rastojanie pome|u glavnite nosa~i za objektite izvedeni od

~elik se zema da iznesuva okolu 5 do 6 metra. Voobi~aenite moduli za
~eli~nite konstrukcii iznesuvaat 6, 8, 10 do 12 metra. Od izborot na modulot
zavisi formiraweto na ostanatite konstruktivni elementi na objektot. Za nas
e najva`no vo idejnite proekti da izbereme takvi dimenzii na elementite koi
sosema ili voop{to nema da otstapuvaat i vo glavnite proekti dadeni spored
to~nata stati~ka presmetka.
1 Za dadenata hala e izbran modulot pome|u glavnite nosa~i da iznesuva

6,0 m. Glavnite krovni nosa~i na visokiot del, sredniot brod na halata, se
trapezni re{etki so raspon od 18,0 m. Pokriva~ot e izveden od sendvi~-
paneli, koi se sostojat od dva ~eli~ni lima so termi~ka i so zvu~na izolacija
pome|u niv od tervol. Gorniot lim, naj~esto, e so trapezna forma, a izbran e
tip F-38/158 od Fakom , Skopje, so debelina od 0,6 mm, dodeka dolniot e so
pomali rebra ili ramen isto taka so debelina od 0.6mm.
Izborot na konstruktivnite elementi zavisi od optovaruvawata {to gi
primaat ( vidi poglavje 1). Za ~eli~nite konstrukcii kako merodavni
optovaruvawa, naj~esto, se  i  slu~aj na optovaruvawe. Izborot na elementite
zapo~nuva od gore pa nakaj dolu na objektot. Sedvi~-panelite se postavuvaat
direktno na ro`nicite. Dokolku pokriva~ot e od drug materijal, }eramida,
salonit ili dr. mora da se predvidat ro`nici i rogovi koi se potpiraat na
glavnite nosa~i.
1.1 Izbor na presek za ro`nicata
Ro`nicite se potpiraat direktno na glavnite re{etkesti nosa~i i toa
isklu~ivo vo jazlite. Rasponot na ro`nicite e l=B =6,0 m. Rasponot od 6,0
metra e eden grani~en raspon za izvedba na ro`nici. Do 6 m , za na{eto
podnebje e poekonomi~no da se izvede ro`nica od polnoyiden nosa~, naj~esto
toplovalan, dodeka za pogolemi rasponi se primenuva ,,R"-nosa~. Ro`nicite se
postaveni na me|usebno rastojanie od 3,0 m vo osnova. Edna ro`nica go prima
tovarot od is{rafiranata povr{ina, ozna~en so q na sl.6.1.
Analiza na optovaruvawata
-teìna od sendvi~-panelite -----------0,15h3,015= 0,45 kN/m'
-sopstvena teìna na ro`nicata------------- 0,15 -/-
-sneg---------------------------------------------------0,9h3,015= 2,71 -/-
-veter--------------------------------------------0,4h0,9h3,015= 1,09 -/-
q vkupno q = 4,40 kN/m'
l q=4,4kN/m' ; l=6,0m ; materijal ^ 0361;

A V doz,=18,0kN/cm2; doz=l/200=3cm.
q l
2
4,40  6,0
2
q  l 4,4  6,0
M max    19,8kNm A B   13,2kN
8 8 2 2
M 1980
W pot , x  max   110,0cm 3 od tablicite (poglavje 11) moème da usvoime :
 doz , 18
spored DIN-germanskite standardi I16 so Wx=117,0cm3 i G=17,9kN/m' ; ili
[16 so Wx = 116,0cm3 i G=18,8kN/m'
spored GOST-ruskite standardi I18 so Wx=143,0cm3 i G=18,4kN/m' ; ili
[18 so Wx = 121,0cm3 i G=16,3kN/m'
Koj bilo od navedenite profili gi zadovoluvaat napregawata, no

logi~ki e da se usvoi onoj koj e najeftin. Kaj nas, cenata na ~eli~nite
proizvodi se meri spored masata od {to proizleguva da se usvoi profilot koj
e najlesen.
Kontrola na uklonite:
5  q  l4
f max    doz Od site navedeni profili, najmal moment na inercija ima
384  E   x
profilot spored DIN x=925cm4 ; E=21000 kN/cm2 i za
5  4,4  10 2  600 4
nego uklonot iznesuva f max   3,82cm   doz , spored uklonot
384  21000  925
zadovoluva profilot 18 po GOST so moment na inercija x=1290cm4
5  4,4  10 2  600 4
f max   2,74cm   doz  3,0cm
384  21000  1290
Spored toa, usvoen e profil 18 po GOST. Naj~esto, kaj kosite re{etki za
krajnite ro`nici, koi se optovareni so polovina od ovoj tovar, se usvojuva [18,
dodeka vo sredinata, pri prekr{uvaweto na re{etkata dva vakvi profila 2[18.
Kaj vakvite konstrukcii golema primena ima upotrebata na zategi
izvedeni od obi~na armatura 8 do 12 koi se postavuvaat na tretina od
rasponot na re{etkata (vo ovoj slu~aj na 2,0 m). So primenata na zategite se
izbira pomal profil, obi~no, ako e toa usvoeniot 18 po GOST }e usvoime 16.
 16
[16
ro`nica na krajot od glavniot nosa~
osnova na edno pole pome|u

dva glavni nosa~a R1 2[16
 16
 16
ro`nici na vrvot na glavniot nosa~
Sl.6.2 Nekoi pova`ni detali od izbranite ro`nici

1.2 Konstruirawe i izbor na preseci za glavniot re{etkast nosa~ R1
Izbirame trapezna forma na glavniot re{etkast nosa~ R1, edna od

najprimenuvanite formi za vakvi tipovi objekti (vidi poglavje 5).
Sl.6.3 Mo`ni varijanti na izbranata trapezna re{etka spored ispolnata
Prvo ja konstruirame formata na trapeznata re{etka izbiraj}i gi

nejzinite visini i toa :
vo sredina H1 (L/10 do L/8 ) , usvoeno e L/8,6=2,1m i
na kraevite H2 (L/10 do L/15), usvoeno e L/15=1,2m.
Spored ispolnata se konstruirani ~etiri tipa re{etki od koi }e
izbereme samo eden.
Tipot a se sostoi od vertikali i dijagonali koi odat vo ista nasoka po
celata re{etka. Vertikalite se postaveni vo jazlite pod ro`nicite.
Tipot b se sostoi od dijagonali i vertikali postaveni samo pod mestata
na koi doa|aat ro`nicite. Na ovoj na~in, se izbegnuvaat vertikali vo dolniot
pojas. Ovoj raspored na ispolnata e i najdobar dokolku stapovite od dolniot

pojas se so pomala dolìna kako {to e toa slu~ajot pod d , no, vo ovoj slu~aj
stapovite od dolniot pojas, kade {to e isfrlena vertikalata imaat golema
dolìna (6,0 m).
Tipot c se sostoi od vertikali i dijagonali postaveni vo edna nasoka
na ednata polovina na re{etkata i vo sprotivna nasoka-na drugata polovina.
Tipot d se sostoi od vertikali i dijagonali postaveni na dvapati pomalo
rastojanie od prethodnite re{etki i se izbegnati vertikalite vo dolniot
pojas. Iako ovoj raspored e najdobar, sepak, kako najpovolen go izbirame tipot c
od pri~ina {to posledniot tip d ima pogolem broj jazli, pogolem broj na
stapovi itn. Izborot na tipot na re{etkite, sekako, treba da opfati pove}e
komponenti polesna izvedba, pomala teìna, izbor na presecite i dr.
Za usvoeniot tip na re{etka e potrebno da izvr{ime dimenzionirawe na
stapovite od re{etkata spored optovaruvawata {to taa }e gi primi. Sekoj
jazel od re{etkata treba da primi tovar koj e {rafiran na sl.6.1 i e ozna~en
so q spored analiza na optovaruvawata.
-teìna od sendvi~-panelite-----0,15h6h3 FP= 2,70 kN
-teìna od ro`nicite--------------0,163h6 FR= 0,98 -/-
-sopstvena teìna--------------------0,30h3 Fg= 0,90 -/-
-sneg----------------------------------------0,9h3h6 FS=16,20 -/-
Vkupno od verikalni-osnovni optovaruvawa ~ FG=21,00 kN
Veter--------------------------------------0,4h0,9h3h6 FW= 6,50 kN
Spored izvr{enata analiza voobi~aeno pri ~eli~nite konsttrukciii
najmerodavni za dimenzionirawe se prvite dva slu~ai na optovaruvawe i toa
osnovno optovaruvawe i osnovno + dopolnitelno optovaruvawe. Za ovie dva
slu~aja na optovaruvawe gi opredeluvame silite vo stapovite od re{etkata po
edna od poznatite metodi za presmetuvawe (Kremona , Riter, Stres, SAP i dr).
Sl.6.4 [emi na optovaruvawe

Spored izvr{enata analiza od optovaruvawata gi dobivame silite vo

stapovite dadeni vo tabela 6.1
Tabela 6.1
st FG FW FG+FW st FG FW FG+FW
O1 -107,10 -32,83 -139,93 V1 -63,00 -19,31 -82,31
O2 -135,45 -44,07 -179,52 V2 -42,00 -12,81 -54,81
O3 -135,45 -42,58 -178,03 V3 -16,80 -5,20 -22,00
O4 -135,45 -42,58 -178,03 V4 +6,30 +2,60 +8,90
O5 -135,45 -44,07 -179,52 V5 -16,80 -5,20 -22,00
O6 -107,10 -32,83 -139,93 V6 -42,00 -12,81 -54,81
U1 0 +1,89 +1,89 V7 -63,00 -19,31 -82,31
U2 +106,05 +33,35 +139,40 D1 +114,45 +34,32 +148,77
U3 +139,65 +43,88 +183,53 D2 +36,75 +12,42 +49,17
U4 +139,65 +43,88 +183,53 D3 -7,35 -2,41 -9,76
U5 +106,05 +33,35 +139,40 D4 -7,35 -2,41 -9,76
U6 0 +1,89 +1,89 D5 +36,75 +12,42 +49,17
D6 +114,45 +34,32 +148,77
Za prv slu~aj na optovaruvawe i materijal ^N 240, doz,=160 mra, dodeka

za vtor slu~aj doz,=180 mra. Ako odnosot na silite (FG+FW)/ FG e pogolem od
odnosot na napregawata doz,/ doz, =1,125, toga{ merodaven za dimenzionirawe
e vtoriot slu~aj na optovaruvawe , vo sprotivno, merodaven e prviot slu~aj na
optovaruvawe.
Izborot na presecite za stapovite od re{etkata moè da bide od
toplovalani ili ladnooblikuvani profili. Kako primer }e pokaème kakvi
preseci za stapovite od re{etkata se izbiraat od toplovalani profili, a
potoa i od ladnovalani profili za istite sili dadeni vo tabelata.
1.21 Preseci od toplovalani profili
Najmnogu koristeni formi na preseci za stapovite na re{etkite se

agolnite profili, a dokolku se raboti za re{etki so pogolemi rasponi i
kanalnite profili (,,U” profilite). Izborot na presekot, najprvo se vr{i za
pojasnite stapovi pri {to stapovite vo gorniot pojas se optovareni so sili na
pritisok, dodeka vo dolniot pojas na zategawe, kako {to moè da se vidi i od
tabelata, pa i dimenzioniraweto e razli~no.
a. Goren pritisnat pojas
Merodavna sila za dimenzionirawe e silata vo stapot
O2= Omax=-179,52 kN za vtoriot slu~aj na optovaruvawe. Za agolnite profili
spored tabela 4.3 odgovara kriva na izvitkuvawe S.
Usvoen e presek 2L90h90h9 ( poglavje 11) so slednite karakteristiki:
A1=15,5 cm2, ix=2,74 cm, G1=12,2kg/m’ i dolìna na stapot lo=3,015 m
l 301,5
Vitosta na stapot iznesuva:  x  o   110,04 , a vitosta pri te~ewe od
ix 2,74
 x 110,04
Tabela 4.1 iznesuva  v= 92,9 pa sleduva deka e     1,184
v 92,9
Od tabelata 4.4, za kriva na izvitkuvawe S opredeluvame  i toa:
za   1,1   0,5399 i za   1,2   0,3808 , so interpolacija ja
dobivame vrednosta na  za presmetanata vrednost na   1,184   0,527 .

Napregawata, spored izrazot 4.2, iznesuvaat:
O 179,52    v 0,527  24
  2   5,8kN / cm 2   i ,doz    9,5kN / cm 2
A 2  15,5   1,33
Presekot zadovoluva.
Dokolku se raboti za re{etka so pogolem raspon i pove}e poliwa, za da
se za{tedi vo teìnata, moè da se usvojat i razli~ni preseci po dolìnata
na gorniot pojas . Promenite na presecite treba da praktikuvame da odat na
dve do tri poliwa po dolìnata na re{etkata pri {to e potrebno da izvr{ime
centrirawe na pojasnite stapovi vo jazlite kade {to se menuva presekot. Na
sl.6.5 e prika`no centriraweto na stapovi so promenliv presek od dolen pojas
na edna re{etka. Povrzuvaweto na stapovite vo jazlite pri ovaa re{etka e
izvedeno kako zakovano so zavrtki.
Sl.6.5Centrirawe na stpovi od doleniot pojas
b. Dolen zategnat pojas

Merodavna sila za dimenzionirawe e silata vo stapot U3=U4 =183,53kN
za vtor slu~aj na optovaruvawe, kade e doz=18kN/cm2 . Opredeluvame potrebna
U3 183,53
povr{ina za ovie stapovi: A pot    10,2cm 2 Usvoeno e 2L55h55h6 so
 doz , 18
povr{ina A=2A1=26,31=12,62cm2 >10,2cm2 i G1=4,95kg/m’ , pa sleduva:
183,53
   14,5kN / cm 2   doz ,  18,0kN / cm 2 , presekot zadovoluva
12,62
I ovde vaì istoto pravilo za promena na presekot po dolìnata na
re{etkata.
c. Stapovi od ispolnata-dijagonali i vertikali
Dodeka presecite od pojasite, naj~esto, se usvojuvaat da bidat isti po
celata dolìna, presecite od ispolnata moè da bidat i so razli~ni
dimenzii ili po nekolku so isti preseci. Dokolku silite se mnogu mali,
konstruktivno }e usvoime najmali preseci za vakvite stapovi L45h45h5.
Vertikalite, prete`no, se pritisnati i najgolemata sila e vo prvata

vertikala koja ja prima reakcijata na re{etkata i iznesuva V1= -82,31kN.
Usvoeno konstruktivno ﹃﹄45x45x5 postaveni pod 450 .
Dijagonalite se prete`no zategnati i za niv konstruktivno se usvoeni
minimalni preseci 2L45h45h5. Silata vo najoptovarenata dijagonala iznesuva
D1 148,77
D1=Dmax= 148,77kN, spored koja imame da e A pot    8,3cm 2
 doz , 18
Usvoeno 2L45h45h5 so povr{ina A=2A1=24,3=8,6 cm2>Apot=8,3cm2 i G1=3,38kg/m’.
Vrz osnova na izbranite preseci za site stapovi od re{etkata ostanuva
da se izrabotat rabotilni~kite detali i vrskite vo jazlite. Vrskite vo jazlite
za presmetanat re{etka }e gi izvedeme kako zavareni. Crtaweto na vrskata vo
jazlite ja prikaùvame za eden izbran jazel, a toa e ,,jazel 3” od gorniot pojas
na re{etkata. Znaej}i da nacrtame eden jazel, }e moème da gi nacrtame i site
jazli od re{etkata , odnosno celata re{etka so site nejzini stapovi i vrski.
DETAQ NA ,,JAZEL 3”
M=1:5 ^ 0361
Sl. 6.6 Detaq na ,,jazel 3” vo zavarena izvedba za re{etka konstruirana od otvoreni

toplovalani profili
1.22 Preseci od ladnooblikuvani profili
Ja koristime istata re{etka izbiraj}i nov tip na preseci i toa od

ladnooblikuvani zatvoreni profili. Pri ova pretpostavuvame deka tovarite i
silite vo oddelnite stapovi }e imaat ista golemina. Potrebno e, kako i vo
prethodniot slu~aj da izvr{ime dimenzionirawe-izbor na presecite za
stapovite.
a. Goren pritisnat pojas
Merodavna sila za dimenzionirawe e silata vo stapot
O2= Omax=-179,52 kN za vtoriot slu~aj na optovaruvawe. Za ladnooblikuvanite
profili, spored tabela 4.3, odgovara kriva na izvitkuvawe S i toa za onie

izvedeni so zavar-{av za bez{avnite odgovaraat krivite na izvitkuvawe A i V.
Ja koristime krivata S za izvitkuvawe vo primerot. Postapkata za
dimenzionirawe na ovoj pritisnat stap }e bide ista kako i za otvoren presek.
Usvoen e pressek 110h110h4 (vidi del 11) so slednite karakteristiki:
A=16,55 cm2, ix=4,30 cm, G=12,99kg/m’ i dolìna na stapot lo=3,015m
l 301,5
Vitosta na stapot iznesuva:  x  o   70,12 , a vitosta pri te~ewe od
ix 4,30
 x 70,12
Tabela 4.1, iznesuva  v= 92,9 pa sleduva deka e     0,755
v 92,9
Od tabelata 4.4 za kriva na izvitkuvawe S opredeluvame  i toa:
za   0,7   0,7247 i za   0,8   0,6622 , so interpolacija ja
dobivame vrednosta na  za presmetanata vrednost na   0,755   0,6903 .

Napregawata spored izrazot 4.2 iznesuvaat:
O 179,52    v 0,6903  24
 2   10,82kN / cm 2   i ,doz    12,46kN / cm 2
A 16,55   1,33
Presekot zadovoluva.
Ako kako merodavna se zeme teìnata po metar dolìnski za gorniot
presek za dvata tipa na preseci, imame deka samo edniot agolen profil
90h90h9 teì 12,kg/m’ ({to zna~i dvata 24,4 kg/m’), dodeka izbraniot cevkast
profil 110h110h4 teì 12,99 kg/m’. Op{to zemeno cevkastite ladnooblikuvani
profili se polesni od toplovalanite, no se poskapi spored masata.
b. Dolen zategnat pojas
Merodavna sila za dimenzionirawe e silata vo stapot U3=U4 =183,53kN
za vtor slu~aj na optovaruvawe kade {to e doz=18kN/cm2 . Opredeluvame
U3 183,53
potrebna povr{ina za ovie stapovi: A pot    10,2cm 2
 doz , 18
2 2
Usvoeno e 80h80h4 so povr{ina A=11,75cm >10,2cm i G=9,22kg/m’ , pa
sleduva:
183,53
  15,62kN / cm 2   doz ,  18,0kN / cm 2 , presekot zadovoluva.
11,75
c. Stapovi od ispolnata-dijagonali i vertikali
Vo odnos na ispolnata kaj zatvorenite preseci mora da gi po~ituvame
pravilata dadeni vo del 3 (Re{etkasti nosa~i) , kade mora da bidat ispolneti
uslovite b/B0,4 i t/B=1:33 ili t/B=1:25. Najdobro e presecite od ispolnata vo
ovoj slu~aj, da bidat od pravoagolni preseci kade ednata strana ima ista
{irina so pojasnite stapovi (onoj {to e so pomala {irina-naj~esto, toa e
dolniot zategnat pojas).
Merodavna sila za dimenzionirawe od vertikalnite stapovi e vo prvata
vertikala V1=-82,31kN.
Usvoen e presek 60h80h3 so slednite karakteristiki: A=7,81cm2,
iy=2,4cm , G=6,13kg/m’ , a lV1=1,2m
l 120 y 50
 y  V1   50 sleduva da e  y    0,538 za kriva S od tabelata
iy 2,4 v 92,9
imame:   0,5   0,8430 i   0,6   0,7854 i   0,538   0,8211
82,31 0,8211  24
  10,54kN / cm 2   doz ,   14,82kN / cm 2 , presekot zadovoluva.
7,81 1,33
Voobi~aeno, za vakov slu~aj za prvite dve vertikali, koi imaat i
najgolemi sili, gi usvojuvame ovie preseci, dodeka za drugite verikali
usvojuvame konstruktivno 40h80h3 so teìna G=5,19kg/m’.
Dijagonalite se prete`no zategnati. Silata vo najopteretenata dijagonala
D1 148,77
iznesuva D1=Dmax= 148,77kN, spored koja A pot    8,3cm 2
 doz , 18
Usvoeno 80h80h3 so povr{ina A=9,01cm >Apot=8,3cm2 i G=7,07kg/m’.
2
Ostanatite dijagonali se so daleku pomali sili i za niv usvojuvame

konstruktivno preseci kako i za vertikalite 40h80h3.
Kako primer za crtawe detaq na vaka konstruiranata re{etka go
izbirame jazelot ,,10” od dolniot pojas.
DETAQ NA ,,JAZEL 10”
M=1:5 ^ 0361
Sl.6.7 Detal na ,,jazel 10” vo zavarena izvedba za re{etka konstruirana od zatvoreni

ladnooblikuvani profili
Formiraweto na jazlite vo vakvite re{etki e so direktno zavaruvawe na

ispolnata za pojasite. Sekoga{ treba da se praktikuva vertikalata da se
zavari za pojasniot stap po celiot obem, dodeka dijagonalite da se postavat ,
duri i so mal ekcentricitet, po~nuvaj}i sekoga{ od krajot na vertikalata. Vo
ovoj, slu~aj dijagonalite vo odnos na sistemnite linii se postveni so
ekcentricitet od 5 mm. Vaka konstruiranata re{etka ima i u{te edna
prednost, a toa e {to nema jazleni limovi.
Negativna strana pri izvedbata na vakvata re{etka e {to treba da se
vnimava na izbranata tehnologija na zavaruvawe imaj}i predvid deka
cevkastite profili se so prili~no tenki yidovi (3,4...6 mm). Sekako deka
izborot na presecite, pokraj ekonomi~nosta treba da ja zadovolat i estetskata
strana koja e bitna za eden arhitekt.
1.3 Konstruirawe i izbor na preseci za stolbovite
Dimenzioniraweto i izborot na presecite za stolbovite ne se razlikuva

od eden pritisnat stap. Vo konstrukciite, stolbovite se optovareni, vo op{t
slu~aj, i na momenti na svitkuvawe. Vo primerot }e gi razgledame samo
vlijanijata od vertikalnite optovaruvawa (prviot slu~aj na optovaruvawe).
Analizata na optovaruvawata se pravi za najoptovareniot stolb , koj obi~no e
vo sredina. Vo ovoj slu~aj, za pove}ebrodnata hala, }e pretpostavime deka
sredniot stolb od povisokiot del }e primi isti vertikalni tovari i od
poniskiot del .
-vertikalna reakcija od glavniot nosa~----------------------------------------------63,0 kN
-sopstvena teìna 2[20------------------------------------------------------------------------3,5--//--
-optovaruvawe od poniskiot del---------------------------------------------------------63,0--//--
vkupno N~= 130,0kN
Stolbot go analizirame kako edna konzola vkle{tena vo dolniot kraj i

slobodna vo gorniot kraj bez da go zememe vlijanieto na riglata-re{etkata.
Usvoen e presek za stolbot od dva
toplovalani ,,U” profili 2[20 zavareni po celata
dolìna formiraj}i cevkast presek so slednite
geometriski karakteristiki zemeni od tabeli:
X1=1910 cm4, Y1=148 cm4, A1=32,2cm2, WX1=191cm3,
WY1=27,0cm3, iX1=7,7cm, iY1=2,14cm i G1=25,3kg/m’.
Merodavno }e bide izvitkuvaweto po onaa oska
koja }e ima pomal moment na inercija, odnosno }e
ima pogolema vitost.
iX= iX1=7,7cm, A=2A1=64,4 cm2
Spored slika 6.8 imame:
Sl.6.8 Stolbot so svojot napre~en Y=2Y1 + 2 32,25,82=2148 + 2166,4=2462,4 cm4

I 2462,4
presek Wy  y   328,32cm3 , WX=2WX1=2191=382cm3
7,5 7,5
Iy 2462,4
iy    6,18cm  i x  7,7cm , merodavno e izvitkuvaweto po u-u oskata.
A 64,4
Stolbot go smetame kako konzola so visina H=6,0 m, odnosno li=2H= 1200cm .
li 1200  y 194,2
y    194,2 , sleduva deka e  y    2,09 za kriva S od
iy 6,18 v 92,9
tabela 4.4 imame:   2,0   0,1962 ; i   2,1   0,1803 ;
i   2,09   0,1948 .
130 0,1948  24
  2,02kN / cm 2   doz ,   3,12kN / cm 2 , presekot zadovoluva.
64,4 1,5
Spored na{ite standardi, vitosta za nose~ki konstruktivni elementi
nesmee da bide pogolema od 200, {to ovde isto take e ispolneto y=194,2<200.
Usvoeniot presek za stolbot odgovara i za dvata tipa na re{etka

izvedena od agolni profili ili cevkasti profili bidej}i i presekot na
stolbot e, prakti~no, edna pravoagolna cevka. Sepak, kako primer, }e
izdimenzionirame i eden stolb od ladnooblikuvani profili.
Usvoena e kvadratna cevka 200h200h6,3 so slednite geometriski
karakteristiki : A=48,3cm2; x= y=3006; Wx=Wy= 300,6; ix=iy=7,89 i G=37,91kg/m’.
Kontrolata na napregawata e ista kako i vo
prethodniot slu~aj.
l 1200  152,1
x  i   152,1 sleduva deka e  x  x   1,637 za
i x 7,89 v 92,9
kriva S od tabela 4.4 imame:   1,6   0,2842 i
  1,7   0,2577 i   1,637   0,2744
130 0,2744  24
  2,69kN / cm 2   doz ,   4,39kN / cm 2 , presekot zadovoluva
48,3 1,5
Povtorno moème da go konstatirame istoto deka ovoj tip na presek e so
pomala teìna na dolìnski metar (37,91kg/m’<225,3=50,6kg/m’).
Na krajot od izbraniot primer, }e ja prikaème i vrskata na stolbot
preku ankernata plo~a so armiranobetonskiot temel za presekot od
toplovalanite profili.
Sl. 6.9 Detaq na ankernata

plo~a so ankerite
2 Istata hala moème da se proektira i kako ramovski sistem. Vo toj

slu~aj, ramkata moè da bide vkle{tena na dvata kraja, zglobno potprena na
kraevite , lak na tri zgloba ili da ima i zatega pome|u stolbovite. Analizata
na optovaruvawata, dokolku se usvoi halata da ima ist raspored na glavnite i
sekundarnite nosa~i, }e bide ista kako i vo prethodniot primer. Halata }e ja
analizirame i proektirame kako ednobrodna so raspon L= 18,0 metra i
rastojanie pome|u ramkite V= 6,0 metra. Ro`nicite se postaveni na isto
rastojanie kako i vo prethodniot primer (horizontalno na 3,0 metra), od {to
sleduva deka }e imaat i isti preseci. Ramkata, kako glaven nosa~ vo dene{no
vreme, ima i pogolema primena od re{etkastata konstrukcija . Iako re{etkata,
kako sistem, ima pomala teìna, sepak, ramkata emnogu polesna za izvedba .
Riglata vo ramkata, naj~esto, e kruto povrzana so stolbot so {to ima i
pomali stati~ki golemini, a so toa sleduva deka }e ima i pomali preseci za
priem na optovaruvawata. Ramkata moè da se izvede od otvoreni preseci vo
celina , od zatvoreni preseci vo celina ili kombinirano. Visinata na riglata
za polnoyidni otvoreni preseci se zema da iznesuva1/20 do 1/30 od rasponot-za
hali so kranovi i 1/35-za hali nameneti za lesna industrija.
Stolbovite vo ramkite poradi, krutata vrska so riglata, navlekuvaat
pogolemi momenti i niv }e morame da gi proektirame so pogolemi dimenzii.
Najgolemite stati~ki golemini vo ramkite se nao|aat vo }o{ovite na ramkata i
za ramki so pogolemi rasponi ekonomo~nosta se postignuva so proektirawe na
vuti vo }o{ovite ili izbor na rigla so promenliv presek sl. 6.10.
a)Hali so mali rasponi L 16 m b) Hali so sredni rasponi L= 16 m do 30 m
c) Hali so golemi rasponi L>30 m do 60 m
Sl.6.10 Oblik na ~eli~nata ramka za edna ednobrodna hala vo zavisnost od nejziniot raspon
Vo zavisnost od goleminata na rasponot, se menuva i rastojanieto pome|u

glavnite nosa~i taka {to za halite so mali rasponi L 16 m rastojanieto
iznesuva B= 4 m do 6 m, za hali so sreden raspon od L= 16 m do 30 m B=6,0 m do
8,0 m i za halite so golemi rasponi od L=30 m do 60 m B=8 m do 12 m.
Vutite vo }o{ovite na ramkite imaat relativno tenok presek i e
neophodno potrebno da se vkrutat so postavuvawe na popre~ni vkrutivawa od
lim sl. 6.11.
Sl.6.11 Razni na~ini na vkrutuvawe na }o{ot na edna ~eli~na ramka
Halite izvedeni od ~elik mora da se stabiliziraat so postavuvawe

spregovi. Spregovite moè da bidat horizontalni i vertikalni, postaveni
napre~no i nadol`no na halata. Spregovite sluàt da gi primat
horizontalnite sili vo nadolèn i napre~en pravec (od veter i seizmika) i da
gi prenesat na stolbovite. Pokraj toa, kako edna celina od konstrukcijata se
vklu~eni i fasadnite elementi (gredi~ki i stolp~iwa) koi gi primaat
tovarite od fasadnata obloga i gi predavaat na stolbovite sl.6.12.
Sl.6.12 êli~na ramka izvedena so vuti, stabilizirana so soodvetni spregovi

2.1 Konstruirawe i izbor na preseci za ~eli~nata ramka
êli~nata ramka gi ima slednite dimenzii: raspon (osovinsko rastojanie

pome|u sredinite na stolbovite vo osnovata) L=18,0 m, osovinsko rastojanie
pome|u ramkite B= 6,0 m, visina na ramkata na krajot (osovinski) H1=6,0 m i
visina vo sredina na ramkata H2=7,0 m (sl.6.13)
Sl.6.13 [ematki prikaz na edna ednobrodna hala so glavni nosa~i-~eli~ni ramki
-teìna od sendvi~-panelite---------------------------0,15x6,0 0,90 kN/m’
-teìna od ro`nici---------------------------------------- 1,30 -//-
-sopstvena teìna------------------------------------------ 1,20 -//-
-teìna od sneg----------------------------------------------0,90x6,0 5,40 -//-
vertikalno optovaruvawe vkupno q~ 9,00 kN/m’
Optovaruvawe od veter w=o,9 kN/m2 -nominalno optovaruvawe za  zona
tg=1/9=0,111 ; =6,340 ; sin=0,11 ; cos=0,994

w1=0,8x0,9x6,0------------------------------------------------- 4,32 kN/m’
w2=(1,2xsin-o,4)x0,9x6,0---------------------------------- -1,33 kN/m’
w3= -0,4x0,9x6,0----------------------------------------------- -2,16 kN/m’
w4= -0,4x0,9x6,0----------------------------------------------- -2,16 kN/m’
Na sl.6.14 se prikaàni {emite na optovaruvawa na ramkata za

analiziranite slu~ai na optovaruvawe: vertikalno optovaruvawe i
horizontalno optovaruvawe od veter.
Vo dene{no vreme, iluzorno e da izvr{ime presmetuvawe na stati~ki

golemini i za najednostavni stati~ki sistemi za razni kombinacii na
optovaruvawe bez da koristime nekoja komjuterska programa. Stati~kite
golemini za dvete kombinacii se opredeleni spored kompjuterskiot paket SAP
2000.
a) slu~aj na optovaruvawe od vertikalni tovari
q=9,0 kN/m’
b) slu~aj na optovaruvawe od horizontalni tovari ( veter)
w1=4,32 kN/m’ ; w2= -1,33 kN/m’ ; w3= -2,16kN/m’ i w4= -2,16 kN/m’
Sl. 6.14 [ematki prikaz na analiziranite optovaruvawa na ~eli~nata ramka
Stati~kite golemi so vrednostite vo poedine~nite to~ki se dadeni vo

tabela 6.2
Tabela 6.2
Polo`ba  Vertikalni optovaruvawa  Vertikalni optov. + veter
M kNxm Q kN N kN M kNxm Q kN N kN
A -122,71 -55,10 -81,50 -32,48 1,0 -65,90
B 208,00 -91,12 -54,64 124,14 -39,06 -46,10
C 177,12 -6,08;6,08 -54,0 117,57 -0,55;7,79 -42,0
D -208,00 91,12 -54,64 -155,66 60,89 -46,90
E 122,71 55,10 -81,50 122,58 52,85 -65,70
2.1.1 Presek na riglata
Presecite za ~eli~nata ramka se usvoeni da bidat od tipot na zavareni

polnoyidni nosa~i so otvoren napre~en presek. Visinata na riglata, spored
na{ite kriteriumi iznesuva H0 ~H =L/35 ~514 mm. Usvoeno e visinata na verti-
kalniot lim da iznesuva H0=520 mm. Od visinata proizleguvaat dimenziite na
ostanatite elementi na presekot: debelinata na vertikalen lim tw=8 mm ; {i-
rinata na pojasnata lamela bf=140 mm i debelinata na pojasnata lamela
tf=12 mm.
Geometriski karakteristiki na presekot:
A=Ar+2Af
A  0,8  52,0  2  14,0  1,2  41,6  33,6  75,2cm 2
2
t w  hw
3
h t 
x   2  b f  t w   w f 
12  2 
2
0,8  52,0 3  52,0  1,2 
x   w   f   2  14,0  1,2   
12  2 
x  9373,87  23774,02  33147,9cm 4
2  x 2  33147,9
Wx    1218,7cm 3
h 54,4
Kontrolata na napregawata }e ja izvr{ime za momentot vo to~ka C za 
slu~aj na optovaruvawe Mc=177,12 kNm, dodeka vo to~kite B i D koi imaat
pogolemi mometi }e upotrebime vuti.
M 17712
c  c   14,53   doz ,  16,0kN / cm 2 presekot zadovoluva.
W x 1218,7
2.1.2 Presek na stolbovite
Izbrano e presekot na stolbovite da bide zavaren N (ha) presek.

Usvoeni dimenzii na presekot:
h=280 mm, hw=256 mm, bf=280mm, tf=12mm i tw=8mm.
Geometriski karakteristiki na presekot:
A=0,825,6+228,01,2=20,48+67,2=87,68 cm2
Stati~kite golemini se po h-h oska i za nea gi
opredeluvame geometriskite karakteristiki.
2
t w  hw
3
 hw  t f 
x   2  b f  t w   
12  2 
2
0,8  25,6 3  25,6  1,2 
x   w   f   2  28,0  1,2     1118,48  12066,43  13184,9cm
4
12  2 
2  x 2  13184,9 x 13184,9
Wx    941,8cm 3 , i x    12,26cm
h 28,0 A 87,68
Opredeluvaweto na napregawata za stolbot e prili~no komplicirano kaj

stolbovite opteretni so momenti i aksijalni sili. Vo ovoj slu~aj, }e ja
izvr{ime samo kontrolata za sloèn presek zemaj}i go izvitkuvaweto na
stolbot okolu h-h oskata kako vkle{ten na edniot i kako elasti~no vkle{ten
na drugiot kraj (=0,7).
li   l 0,7  600  34,3

x     34,3 , sleduva deka e  x  x   0,37
i x 12,26 12,26 v 92,9
Stati~kite golemini se merodavni za  slu~aj na optovaruvawe vo

to~kite A i E i tie iznesuvaat: N=81,5 kN i Mx= 122,71 kNm.
Za izvitkuvawe okolu oskata h-h , za zavareni  preseci so t<40mm
odgovara kriva na izvitkuvawe V . Od tabela 4.4 so interpolacija pome|u
vrednostite za 0,3 i 0,4 dobivame za  x  0,37   0,9627 i napregawata }e
iznesuvaat:
N M 81,50 12271
  x    0,97  13,03  14,0kN / cm 2   doz ,  16,0kN / cm 2
A   W x 0,963  87,68 941,8
Konstrukcijata na vutite vo to~kite B i D moè da bide izvedena so

razli~ni formi (sl.6.11), no najdobra e polukru`nata forma so koja najdobro
se eliminira koncentracijata na napregawata vo ovie to~ki. Edna od najpozna-
tite metodi za opredeluvawe na radiusot na krivinata e metodata na Olander,
no za nas e va`no krivinata estetski dobro da e oformena i so poblaga
krivina.
Va`no e na mestoto na vutata, poradi golemite povr{ini od
vertikalniot lim, koi se so relativno mala debelina, da postavime dovolen
broj vkrutuvawa za da ne dojde do izbo~uvawe na limot. Najdobro e celoto }o{e
na ramkata posebno da se izvede, nezavisno od stolbot i riglata, i toa da se
zavari na montaà sl. 6.15.
Povrzuvaweto na dvete rigli vo to~ka S e izvedena preku ~elna plo~a
sl.6.16. êlnata plo~a treba taka da se izbere za da ima dovolna {irina i
visina za da se izvr{i zavaruvaweto na riglite od ramkata. Debelinata na
~elnata plo~a treba da bide t >15 mm, imaj}i vo predvid da postojat zavari od
dvete strani na plo~ata.
Kako poseben detaq od razgledaniot primer e prikaàn dolniot del na
stolbot od ramkata (to~kite A i E ) so ankernata plo~a i na~inot na
povrzuvaweto preku ankerite so armirano-betonskiot temel. sl.6.17.
Kako i vo prethodnite primeri site deali se crtaat vo krupna merka,
naj~esto M=1:2; 1:5, a, vo isklu~itelen slu~aj i 1:10 , so site potrebni dimenzii
za izvedba, ozna~eni-sekoj element so svoja oznaka. Vrz osnova na ozna~enite
elementi od detalite, se izrabotuva specifikacija od koja se dobiva vkupnata
teìna na edna ramka.
Sl.6.15 Detaq na vutata od ~eli~nata ramka M=1:5

Sl.6.16 Detaq na vrvot od ramkata-povrzuvawe na riglite preku ~elna plo~a M= 1:5
Sl.6.17 Detaq na vkle{tuvaweto na stolbot preku ankernata plo~a za temelot M=1:5

6.2 Pove}ekatni objekti

3 Za dadenata pove}ekatna skeletna ~eli~na konstrukcija sl.6.18 da se
izvr{i izbor na presecite od koi {to e sostavena konstrukcijata. Izborot i
dimenziite na presecite da se izvr{i kako za glavnite taka i za sekundarnite
nosa~i spored optovaruvawata koi gi prima sekoj od ovie elemeti.
Sl.6.18 Skeletna ~eli~na konstrukcija
Izbranata skeletna ~eli~na konstrukcija se sostoi od dva kata so

razli~na visina H1=4,0 m i H2=3,0 m (osovinski rastojanija). Glavnite ramki
vo napre~en pravec se so raspon A= 12,0 m, a vo podolèn pravec B=6,0 m.
Me|ukatnta konstrukcija pretstavuva gredna skara od sekundarni nosa~i pos-
taveni na rastojanie od 2,0 m vo nadolèn pravec i 1,5 m vo napre~en pravec.
Me|ukatnata konstrukcija na vakvite objekti, koi imaat relativno
pomala visina, naj~esto kaj nas se izveduva kako spregnata konstrukcija.
Me|ukatnata spregnata konstrukcija (poznata kako ,,tisen”) pretstavuva sprega
pome|u ~eli~en rebrast lim (naj~esto trapezen), postaven od dolnata strana, i
tenka betonska plo~a-armirana so mreà. Debelinata na betonskata plo~a
iznesuva od 5 do 8 cm, a debelinata na trapezniot lim od 0,6 do 1,5 mm.
Spregaweto se izveduva so posebni ~eli~ni elementi (mo`danici) od
armatura ili par~iwa od ~elik, zavareni za glavnite ili za sekundarnite
nosa~i. Rebrastiot lim od gornata strana za vakvi konstrukcii posebno se
narebruva, ne se minizira, nitu pocinkuva ili boi so mrsna boja, za da moè
da se izvr{i spregaweto so betonot.
Prakti~no, glavnite nosa~i kaj skeletnite konstrukcii pretstavuvaat
ramovski konstrukcii vo dvata pravca. Vo ovoj slu~aj, imame dve napre~ni
ramki, krajna i sredna i dve nadol`ni ramki isto taka krajna i sredna.
Srednite ramki, dokolku se simetri~ni, primaat dvojno pogolemo
optovaruvawe od vertikalnite optovaruvawa, dodeka krajnite-polovina od ova
optovaruvawe. Vo slu~aj, pak, na horizontalno optovaruvawe (veter ili
seizmi~ki sili) krajnite ramki se pove}e optovareni od srednite ramki.
Analizata }e ja napravime za edna napre~na i edna nadol`na sredna
ramka za vertikalnite optovaruvawa. Pretpostavuvame deka skeletnata
konstrukcija e od eden objekt namenet za trgovski centar taka {to analizata na
optovaruvawata }e bide pribli`no ista za dvata kata iako edniot pretstavuva
krovna konstrukcija za objektot.
Raspredelbata na optovaruvawata e ramnomerna spored pripadnata

povr{ina na elementot od napre~nata ili nadol`nata ramka Sl. 6.19.
Sl.6.19 [ema na optovaruvawe na napre~nite i nadol`nite ramki vo osnovata
3.1Analiza na optovaruvawata
-podna konstrukcija mermerni plo~ki----------------- 1,00 kN/m2

-armirano-betonska plo~a-----------------------0,8x1,0x2,5= 2,00 -//-
-teìna od trapezen lim----------------------------------- 0,50 -//-
-sekundarna konstrukcija--------------------------------- 1,00 -//-
-korisen tovar------------------------------------------------ 3,00 -//-
vertikalno optovaruvawe vkupno q1 ~ 7,50 kN/m2
[emite na najoptovarenite napre~ni i nadol`ni ramki se dadeni na

slikite 6.20 i 6.21. Vrednosta na optovaruvaweto na ovie ramki iznesuva:
q=7,5 x3=22,5 kN/m’
Sl.6.20 Optovaruvawa od vertikalni tovari na napre~nite ramki
Sl.6.21 Optovaruvawa od vertikalni tovari na nadol`nite ramki
3.2 Opredeluvawe stati~ki golemini
Opredeluvaweto na stati~kite golemini od vertikalnite optovaruvawa,

sekako, vo dene{no vreme ne treba da pretstavuva problem imaj}i gi predvid
golemiot broj kompjuterski programi nameneti za ova. Celta ovde ni e da
izvr{ime samo analiza za da doznaeme kolkavi optovaruvawa }e primat
oddelnite elementi od ramkite i vrz osnova na toa da gi izberame nivnite
preseci. Dijagramite na napadnite momenti i transverzalnite sili za
izbranata napre~na ramka se opredeleni spored programot ,,RADIMPEKS”
(Sl.6.22 i Sl.6.23) , a vrednostite se dadeni vo tabela 6.3.
Sl. 6.22 Dijagram na napadni momenti za napre~nata ramka
Sl.6.23 Dijagram na transverzalni sili za napre~nata ramka
Tabela 6.3
To~ka Nap.m. (kNm) Tr. sili (kN) To~ka Nap.m. (kNm) Tr. sili (kN)
A -188,18 94,81 D -215,50 98,19
B -265,44 -107,69 E -252,17 107.69
C -188,18 -94,81 F -215,50 -98,19
A-B 144,44 0 D-E 137,14 0
B-C 144,44 0 E-F 137,14 0
G 43,75 -31,82 H 0 31,82
I 43,75 31,82
Dijagramite na stati~kite momenti i transverzalnite sili za izbranata

nadol`na ramka se prikaàni na Sl.6.24 i Sl.6.25 , a vrednostite se dadeni vo
tabela 6.4.
Sl.6.24 Dijagram na napadni momenti za nadol`nata ramka
Sl.6.25 Dijagram na transverzalni sili za nadol`nata ramka
Tabela 6.4
To~ka Nap.m. (kNm) Tr. sili (kN) To~ka Nap.m. (kNm) Tr. sili (kN)
A -32,06 31,38 E -56,74 32,42
B -46,29 -36,12 F -44,69 -35.80
C -46,29 36,12 G -44,69 35,80
D -32,06 -31,38 H -56,74 -32,42
A-B 28,33 0 E-F 26,78 0
B-C 24,78 0 F-G 25,24 0
C-D 28,33 0 G-H 26,78 0
I 5,95 4,39 J 0,05 0,01
K 0,05 0,01 L 5,95 4,39
3.3 Opredeluvawe geometriski karakteristiki na izbranite preseci
Presecite na elementite od koi se sostoi skeletnata konstrukcija }e gi

izbereme spored kriteriumi bazirani na iskustvo od izvedeni objekti imaj}i
predvid deka ova se voobi~aeni optovaruvawa na edna skeletna konstrukcija.
Spored niv, vrz osnova na dadenite rasponi ili visini, se opredeluvaat i
dimenziite na presecite na elementite. Presecite na elementite se
odnesuvaat za otvoreni preseci so  oblik. Prvo se opredeluvaat visinite na
riglite od ramkata i toa:
L L L L L L
h ; za L= do 10m ; h  ; za L = 10m do 20m i h  ;    za L>20m
15 20 20 25 25 30
, potoa se opredeluvaat i visinite na stolbovite:
L L L L
h za H= do 10m ; h  ; za H = do15m i h  za H>20m
12 12 15 20
kade {to L e raspon na riglata a, H-visina na stolbot.
Za napre~nite ramki ,(so L=12,0m) , h=L/22=54,5cm, usvoeno h=550mm.
Za nadol`nite ramki, (so L=6,0m), h=L/20=30cm, usvoeno h=300mm.
Za stolbovite se usvoeni isti preseci po celata visina h=H/12=333mm
usvoena visina za stolbovite h=340mm.
Vrz osnova na usvoenite visini, nie presecite gi izbirame direktno od
tablici. Va`no e da znaeme koi profili moème da gi koristime kako gredni
nosa~-rigli , a koi za stolbovi. Za rigli }e gi izbirame slednite vidovi na
toplovalani profili: normalen  nosa~ za pomali optovaruvawa i evropskite
nosa~i PE, PE0 i PEv. Za stolbovi gi izbirame slednite preseci:
PBI(evropska oznaka, {to odgovara na HEA ( amerikanska oznaka), PB (HEB) i
PBv(HEM). Dokolku ne raspolagame so vakvi profili niv }e gi proektirame
kako limeni polnoyidni nosa~i so istata forma kako i onie od tablicite i so
pribli`no isti debelini na pojasite i na vertikalnoto rebro, so taa razlika
{to vrskata pome|u rebroto i pojasite }e bide izvedena kako zavarena.
Za riglata od napre~nite ramki e usvoen profil PE 55 (ili soodveten
zavaren  presek) sl.6.26 , za nadol`nite ramki PE 30 (ili soodveten zavaren 
presek) sl.6.27 i za stolbovite PB (HEB) 34 (ili soodveten zavaren  presek)
sl.6.28 . Za site izbrani preseci se dadeni geometriskite karakteristiki
potrebni za nivno crtawe i kontrola na napregawata i deformaciite.
Sl.6.26 Presek za riglite od napre~nata ramka PE 55 i soodveten zavaren  presek

Geometriskite karakteristiki za PE 55 }e gi zememe od tablica, dodeka

za zavareniot  presek }e gi presmetame.
Potrebni geometriski karakteristiki za presmetuvawe na izbraniot
PE 55 profil:
A=134cm2, x=67120cm4, Wx=2440cm3 i G=106 kg/m’.
Potrebni geometriski karakteristiki za presmetuvawe na soodvetniot
zavaren profil:
A  2 x 21x1,8  51,4 x1,2  75,6  61,68  137,28cm 2 -povr{ina na presekot,
2
1,2 x51,4 3  51,4  1,8 
Ix   2 x 21x1,8 x   13580  53492  67072cm -moment na
4
12  2 
inercija po oskata h-h.
2 xI x 2 x67072
Wx    2439cm 3 -otporen moment po oskata h-h, G=108 kg/m’.
h 55
Sl.6.27 Presek za riglite od nadol`nata ramka PE 30 i soodveten zavaren  presek
Geometriskite karakteristiki, kako i za prethodno izbraniot presek, i

za ovoj presek PE 30 }e gi zememe od tablica, dodeka za soodvetniot zavaren 
presek }e gi presmetame.

PE 30 profil:
A=53,8cm2, x=8360cm4, Wx=557cm3 i G=42,2 kg/m’.

zavaren profil:
A  2 x15 x1,1  27,8 x0,7  33  19,46  52,46cm 2
2
0,7 x 28,7 3  27,8  1,1 
Ix   2 x15 x1,1x   1379  6890  8269cm
4
12  2 
2 xI x 2 x82690
Wx    551,3cm 3 i G=A=53,80,785=42,2kg/m’-teìna po
h 30
metar dolìnski na zavareniot presk (-volumenska teìna na ~elikot ).
Sl.6.28 Presek za stolbovite od ramkite PB (HEB) 34 i soodveten zavaren  presek

PB (HEB) 34 profil:
A=170,9cm2, x=36660cm4, Wx=2160cm3, ix=14,6cm, y=9690cm4, Wy=646cm3,

iy=7,53cm i G=49,1 kg/m’.
zavaren profil:
A  2 x30 x 2,2  29,6 x1,2  132  35,52  167,52cm 2

2
1,2 x 29,6 3  29,6  2,2 
Ix   2 x30 x 2,2 x   2593,43  33370,92  35964,4cm
4
12  2 
2 xI x 2 x35964,4 Ix 35964,4
Wx    2116cm 3 , i x    14,65cm -radius na
h 34 A 167,52
inercija po oskata h-h.
2,2 x30 3 2 xI y 2 x9900
I y  2x  9900cm 4 , W y    660cm 3
12 bf 30
Iy 9900
iy    7,69cm -radius na inercija po oskata u-u.
A 167,52
3.4 Kontrola na napregawata vo ramkite od vertikalnite optovaruvawa
Kontrolata na napregawata }e ja izvr{ime vo presecite so najgolemi

stati~ki golemini za normalnite napregawa.
Normalni napregawa (od napadni momenti) za riglite od napre~nata
ramka- merodavniot presek e vo to~kata V so Mmin=-265,44kNm.
M 26544
B  B   10,9   doz ,  16,0kN / cm 2 -profil PE 55
Wx 2440
M B 26544
B    10,9   doz ,  16,0kN / cm 2 -zavaren profil.
Wx 2439
Normalni napregawa (od stati~ki momenti) za riglite od
nadol`nata ramka- merodavniot presek e vo to~kate V i S so Mmin = -46,29kNm.
M 4629
B  B   8,3   doz ,  16,0kN / cm 2 =160,0Mpa- profil PE 33
Wx 557
M 4629
B  B   8,4   doz ,  16,0kN / cm 2 = 160,0Mpa-zavaren profil.
Wx 551,3
Opredeluvaweto na napregawata vo stolbovite pribli`no go opredelu-
vame kako za sloèno napregawe . Najgolemite aksijalni sili se vo krajnite
stolbovi od ramkata. Izbraniot presek vo ovie to~ki e optovaren so slednite
vlijanija:
N=106,72+19,06=125,78kN, Mx=188,18Knm i My=32,06kNm
N M M y 125,78 18818 3206
  x      0,74  8,71  4,96  14,4kN / cm 2   doz ,
A Wx W y 170,9 2160 646
-za PB (HEB) 34 profilot i
N M M y 125,78 18818 3206
  x      0,75  8,9  4,9  14,55kN / cm 2   doz ,
A W x W y 167,52 2116 660
-za soodvetniot zavaren profil.
Iako napregawata se neiskoristeni, presecite se dobro izbrani vo
faza na arhitektonsko oformuvawe na eden proekt imaj}i predvid deka
kontrolata na napregawata e izvr{ena samo za dejstvoto na vertikalnite
optovaruvawa , a, prakti~no, }e postojat i drugi kombinacii za optovaruvawa
od veter ili seizmi~ki optovaruvawa. Na sl. 6.29 i sl.6.30 se dadeni
rabotilni~ki detali na eden jazol od ramkata vo sredina. Voobi~aeno e deta-
lite vo ~eli~nite konstrukcii da se crtaat vo razmer M = 1:1; 1:2; 1:5 do 1:10.
Sl.6.29 Detaq na jazol od sredna

ramka vo napre~en pravec M=1:5
Sl.6.30 Detaq na jazol od sredna ramka vo nadolèn pravec M=1:5
Vo detalite se izbrani  presecite dobieni so zavaruvawe. Vrskite na

site elementi od ramkite vo napre~en i nadolèn pravec se izvedeni kako
zavareni. Naj~esto, vaka izbranite vrski se izveduvaat so agolni zavari po
celiot obem na elementot koj se povrzuva. Ovoj na~in na povrzuvawe e
najednostaven, no, od druga strana, bara golema preciznost vo izvedbata na
site elementi od koi se sostojat ramkite (napre~ni i nadol`ni). Gre{ka i od
nekolku milimetri moè da predizvika da ne moème da izvr{ime montaà na
ramkite. Ostanatite detali od skeletnata konstrukcija, stolbovite, riglite,
ankernite plo~i i povrzuvaweto so betonskiot temel se re{avaat na ist na~in
kako {to e dadeno pogore.
4.3 Ednostavni primeri

4 Razgleduvame i nekolku primeri za izbor na elementi od edna
~eli~na konstrukcija so ednostavni stati~ki sistemi.
4.1 Da se dimenzionira polnoyiden limen nosa~ sistem-greda so prepust
so tovar daden na sl.6.31a. Presekot na gredata da se opredeli so koristewe
uslov za optimalna viso~ina (debelinata na vertikalniot lim e tw=8mm). Da se
izberat dimenziite na osnovniot presek taka {to negovata nosivost na
osnovniot presek da se opredeli od maksimalniot moment na gredata vo
sredinata na rasponot. Da se opredelat dimenziite na lamelata za
zajaknuvawe. Materijal ^0361 i prv slu~aj na optovaruvawe.
1.Stati~ki golemini
q=50kN/m F=15kN MA=0 B7-505-15=0 B=378,57kN

MB=0 A7-50102+153=0A =136,43kN
-maksimalen moment vo sredinata na
A V rasponot (za Qx=0)
7,0m 3,0m 136,43-50x=0, x=2,73m
50  2,73 2
Sl.6.31a Mmax  136,43  2,73   186,13kNcm
2
50  32
-minimalen moment nad potporata V MB  15  3   270kNcm
2
-maksimalna transverzalna sila nad potporata
QB  378,57  50  3  15  213,57kN
-nulta to~ka na momentot: 136,43x-25x2=0, x=5,46m.
2.Konstruirawe na osnovniot presek
Potrebniot otporen moment za osnovniot presek na gredata go opredelu-

vame za maksimalniot napaden moment vo sredinata na rasponot
( Mmax=186,13kNcm).
M 18613
Wpot  max   1163,3cm2 .
 doz(l ) 16
Viso~inata na gredata ja opredeluvame spored izrazot za optimalna
viso~ina (izraz 3.2).
3 Wpot 3 1163,3
hw,opt      46,7cm , usvoeno hw=500mm
2 tw 2 0,8
2
t h 0,8  50 2
Ww  w w   333,33cm3 (otporen moment na rebro).
6 6
Opredeluvame potrebna povr{ina za pojasite na osnovniot presek
spored 3.4.
W  Ww 1163,3  333,3
A f ,pot ~ pot   16,6cm2 .
hw 50
[irinata na pojasnite lameli, spored na{ite standardi, e voobi~aeno
da iznesuva 1/3 do 1/5 od visinata na nosa~ot, odnosno vo na{iot slu~aj, od
166,7mm do 100mm, usvoena e {irina na pojasnite lameli bf =140mm (sl.6.31b).
140.12
3.Geometriski karakteristiki na
12 osnovniot presek
2
0,8  503  50  1,2 
8  ox   2  14  1,2   
12  2 
 ox  8333,33  22020,1  30353,4cm4
2   ox 2  30353,4
500 x x 540 Wox    1158,5cm3 .
ho 52,4
∦500.8 4. Kontrola na napregawata vo
osnovniot presek
M 18613
12  ox  max   16,0kN / cm2
Wox 1158,5
140  0 x   doz(l)  16kN / cm2 =160,0Mpa.
Sl.6.31b
5.Konstruirawe na zajaknatiot presek
Konstruiraweto na zajaknatiot presek }e go izvr{ime so zajaknuvawe na

osnovniot presek preku dve dodatni lameli postaveni simetri~no. [irinata
na lamelite za zajaknuvawe e usvoena da iznesuva t1f =110mm, a spojuvaweto so
osnovniot presek se predviduva da bide izvedeno so zavaruvawe.
Opredeluvame potrebna povr{ina na lamelata za zajaknuvawe spored
izrazot 3.15.
M 1 27000  18613 1
A1f ,pot   ~   10,0cm2 , sleduva deka e:
h  doz( l ) 52,4 16
A1f ,pot 10,0
t1f    0,91cm , usvoeno t1f=10mm.
b1f 11
6. Geometriski karakteristiki na zajaknatiot presek
-moment na inercija i otporen moment za oskata h-h

2
 52,4  1
 x  30353,4     30353,4  15683,6  46037cm
4
 2 
2   x 46037
Wx    1692,5cm3 .
h 54,4
7. Kontrola na napregawata vo zajaknatiot presek
MB 27000
x 
  15,95kN / cm2   doz (l )  16kN / cm2 =160,0Mpa.
Wx 1692,5
8.Opredeluvawe na teoriskiot i stvarniot po~etok
na lamelata za zajaknuvawe
Teoriskiot po~etok na lamelata za zajaknuvawe }e go opredelime od

uslovot-presmetaniot moment da e ednakov so nosiviot moment na presekot
Mpr. = Mnos.
Mnos=doz(l)Wox=161158,5=18536kNcm=185,36kNm
M(x=a)=136,43a-25a2, odnosno 25a2-136,43a-185,36=0
Re{enieto na kvadratnata ravenka go dava teoriskiot po~etok na
lamelata od levo, mereno od potporata A i toa iznesuva a=6,59 metri, dodeka
drugiot, desniot del go opredeluvame na ist na~in i za nego imame deka e :
M(x=a) =-15a-25a2, odnosno 25a2+15a-185,36=0.
Re{enieto na ovaa ravenka iznesuva a=2,44 metra mereno od krajot na
prepustot. Stvarnite po~etoci na lamelata }e iznesuvaat :
-za leviot del: a'l=659-55=6535, usvoeno a'l=6500mm
-za desniot del: a'd=2440-55=2385, usvoeno a'd = 2350mm.
Imaj}i go ova predvid, stvarnata dolìna na lamelata za zajaknuvawe
nad potporata V }e iznesuva:
l=7000-6500+3000-2350=1150mm (sl.6.31s).
9.Detaq na gredata so zajaknatiot presek M=1:5
6500 1150 2350

140.12...10000
140.12...10000 110.10...1150 140
10
12
∦500.8...1000 500 544
12
10
7000 3000 110.10...1150
110
Sl.6.31s
4.2 Da se zajakne dadenata prosta greda so pojasni lameli taka {to

zajaknatiot nosa~ }e gi primi stati~kite golemini od zadadeniot tovar.
Osnovniot presek na gredata e toplovalan profil 40 (sl.6.32). Da se
opredelat dimenziite na lamelite i nivnata dolìna. Materijal ^0361 i prv
slu~aj na natovaruvawe.
145.10...6500
q =18kN/m' a’=2,75m l=6,5m a’
10
400
L=12,0m 10
145
145.10...6500
140
 140...12000
Sl.6.32
Geometriski karakteristiki na  profilot -osnovniot presek (izvadeni

od tablica za ovoj profil):
Ao=118cm2, xo=29210cm4 i Wxo=1460cm3.
1.Opredeluvawe dimenzii na lamelata za zajaknuvawe
Opredeluvame maksimalen moment vo sredinata na gredata spored

zadadeniot tovar :
q  L2 18  122
Mmax    324kNm  32400kNcm .
8 8
Momentot na nosivost na osnovniot presek iznesuva:
Mnos=dozWxo=161460=23360kNcm
Potrebnata povr{ina na lamelata za zajaknuvawe, spored 3.15, }e iznesuva:
M 1 32400  23360 1
A t1,pot   ~   14,125cm2 .
h  doz ( l ) 40 16
Ja usvojuvame {irinata na lamelata b1=145mm ({irinata e pomala od

{irinata na profilot 40 za da moè da se izvr{i zavaruvaweto na lamelata
za zajaknuvawe za osnovniot presek).
A t1,pot 14,125
t1    0.974cm , usvoeno t1=12mm.
b1 14,5
Opredeluvame geometriski karakteristiki na zajaknatiot presek so

usvoenite dimenzii na lamelata.
2
 40  1,2 
 x  29210  2  14,5  1,2     29210  14767,73  43977,73cm
4
 2 
2   x 2  43977,73
Wx    2074,4cm3 .
h 40  2  1,2
Maksimalnoto napregawe vo zajaknatiot presek e:
Mmax 32400
    15,62kN / cm2   doz( l )  16kN / cm2 =160,0Mpa.
Wx 2074,4
2. Opredeluvawe dolìna na lamelata za zajaknuvawe
Teoriskiot po~etok na lamelata za zajaknuvawe spored izrazot 3.11

iznesuva:
L  M  12 
 233,6 
a  1  1  1,nos  1  1    2,83m .
2  Mmax  2
  324 
Stvarniot po~etok na lamelata iznesuva:
a'=a-b1/2 =283-14,5/2=275,75cm, usvoeno a'=275cm.
Spored toa, stvarnata dolìna na lamelata za zajaknuvawe }e iznesuva :
l = L-2a'=1200-2275=650cm.
Predvideno e lamelata za zajaknuvawe da se izvede kako zavarena pri
{to mora da se primenat upatstvata dadeni vo delot 3.23.
4.3 Od uslovot hopt=hmin za doz=L/500, da se opredeli vrednosta na

tovarot q. Da se dimenzionira gredata vodej}i smetka za dadenite dimenzii na
sl.6.33 i da se opredeli teìnata na gredata spored presekot {to }e se usvoi.
q =? 20
tf
10
A B
x x hopt = hmin
L=13,0m
20
bf=?
Sl.6.33
Gi koristime izrazite dadeni vo delot 3 (3.1 i 3.2)
h 5  doz  k
    , kade {to za materijal na gredata ^0361 i prv slu~aj na
 L min 24 E
optovaruvawe doz(l)=160Mpa , k=500 (dadeno so zada~ata) i E e modul na
elasti~nost na ~elikot koj iznesuva E=210000Mpa.
3 Wpot M q  L2
hopt   , kade {to Wpot  max , a Mmax 
2 tw  doz (l) 8
h 5  16  500
    0,07937 , od kade {to sleduva deka optimalnata viso~ina na
 L min 24  21000
gredata }e iznesuva hopt=103 cm(za L=13m).
q  1300 2
Wpot   13203,13  q , go zamenuvame vo izrazot za hopt
8  16
3 13203,13  q
hopt    103 ,odnosno q=0,536kN/cm'=53,6kN/m'.
2 1,0
Usvoeni vrednosti od presmetkata: hopt=105cm i q=50kN/m'

Opredeluvame stati~ki i geometriski golemini vrz osnova na usvoenite
vrednosti od presmetkata.
50  13 2 1,0  105 2
Mmax   1056,25kNm , Ww   1837,5cm3 i
8 6
105625
Wpot   6601,56cm3 .
16
Potrebnata povr{ina na pojasnata lamela iznesuva:
Wpot  Ww 6601,25  1837,5

A f ,pot    45,37cm2 , sleduva deka e:
hopt 105
A f ,pot 45,37
bf    22,69cm , usvoeno bf=230mm (bf/tf=11,5).
tf 2
Kontrolata na napregawata }e ja izvr{ime so definitivnite usvoeni

vrednosti za presekot:
-moment na inercija i otporen moment za presekot
2
1,0  105 3  105  2  4
x   2  23  2     96468,75  263327 =359795,75cm ,
12  2 
2   x 2  359795,75
Wx    6601,8cm3 ,
h 105  2  2
-napregawa vo presekot
Mmax 105625
    16,0kN / cm2   doz (l ) =160,0Mpa.
Wx 6601,8
Teìnata na gredata (masata) na metar dolìnski }e iznesuva:
g=A=(1051+2232)1,875=1971,875=369,4kg/m'
7. Aluminium i aluminiumski leguri 117
7.ALUMINIUM I ALUMINIUMSKI LEGURI

7.1 Voved
Drvoto, kamenot i tulata bile upotrebuvani preku iljada godini , a potoa

se upotrebuvale bronzata, èlezoto i stakloto kako materijali vo
arhitekturata i grade`ni{tvoto. Po ova doa|a proizvodstvoto na ~elikot kako
gradeèn materijal, {to predizvikalo i pojava na nova tehnika vo
konstruiraweto i gradeweto novi revolucionerni arhitektonski oblici na
objektite.
Aluminiumot kako materijal e otkrien vo sredinata na 19-ti vek, no,
industriskoto proizvodstvo zapo~nalo mnogu podocna. Vo po~etokot, proizvod-
stvoto i primenata na aluminiumot bila mnogu mala, no, so negovoto legirawe
so elementi koi mu gi podobruvaat negovite karakteristiki, negovata primena
naglo se zgolemuva. Denes, aluminiumot e zna~aen industriski metal na koj
bazira modernata tehnika.
Po~etokot na intenzivniot razvoj na aluminiumskata industrija se
poklopuva so intenzivniot razvoj na avionskata industrija. Potoa, negovata
primena, a osobeno negovite leguri, nao|aat {iroka primena vo brodogradbata ,
avtomobilskiot i èlezni~kiot soobra}aj itn. Denes, aluminiumot, odnosno
aluminiumskite leguri nao|aat {iroka primena vo arhitekturata i grade`-
ni{tvoto za pokrivi , fasadi, stolarija i drugi metalni delovi od oprema.
7.2 Proizvodstvo
Aluminiumot kako ~ist go nema vo prirodata, no go ima kako oksid na

èlezoto, siliciumot, vanadiumot i dr. Golem broj hemi~ari se obidele da
dobijat ~ist aluminium so redukcija na glina, no ne uspeale vo toa. Vo 1825
godina, danskiot hemi~ar Dersted, a, podocna, vo 1827 godina i germanskiot
hemi~ar Wohler uspeale da go izdvojat aluminiumot, iako dosta ne~ist, kako
poseben metal. Vo 1855 godina, francuskiot hemi~ar Saint-Clare Devill prv
uspeal da proizvede aluminium na industriski na~in, so elektrohemiska
redukcija na aluminium hlorid i dobil metal so ~istina od 96% do 97 %.
Na svetskata izlo`ba vo Pariz, za prvpat, e prikaàn primerok od

aluminium so ~istota do 96% dobien po originalniot metod na Sent Devil i
toga{ se smetal za blagoroden metal poskap od platinata i od zlatoto.
Avstriskiot hemi~ar Bayer vo 1892 god. go usovr{il procesot za
dobivawe aluminium do toj stepen {to i do den-denes so mali izmeni se
koristi negoviot proces za dobivawe aluminium. Spored nego, aluminiumot se
dobiva od aluminiumski oksid Al2O3 poznat vo prirodata kako boksit. Rudata
boksit sodrì samo 20% - 30% aluminium. Najgolemi koli~ini na ovaa ruda vo
svetot se nao|aat vo zemjite okolu tropskiot pojas Avstralija, Zapadna Afrika,
Karibite i Brazil. Rezervite na aluminium se procenuvaat za okolu 200 godini
{to e daleku pogolem period od drugite metali. Najgolemi proizvoditeli na
aluminium se SAD i Japonija , a vo Evropa-Germanija.
Metalur{kiot aluminium dobien so elektroliza, iako ne e potpolno
~ist, (od 99% do 99.9%) nema golema primena. îstiot aluminium ima mnogu
niski mehani~ki svojstva, zatoa pogolema primena vo arhitekturata i vo
grade`ni{tvoto imaat aluminiumskite leguri. Aluminiumot se legira so
slednite elementi : bakar(Cu), mangan(Mn), silicium(Si), magnezium(Mn) i
cink(Zn), kako glavni elementi, a vo pomal procent se dodavaat i elementite
nikel(Ni), kobalt(Co), hrom(Cr), èlezo(Fe) i titanium(Ti).
7.3 Karakteristiki na aluminiumot i aluminiumskite leguri
Primenata na odreden metal vo arhitekturata i grade`ni{tvoto bazira

na negoviot kvalitet, ekonomi~nosta, mo`nosta za oblikuvawe i obrabotka,
monta`nosta i dr. Od toa vo kolkava mera go poznavame eden materijal so site
negovi pozitivni i negativni karakteristiki vo tolkava mera se stremime da
go primenime nego vo objektite.
7.3.1 Mehani~ki karakteristiki
Specifi~nata teìna na aluminiumot iznesuva 2700 kg/m3 , {to za

transportot, raboteweto so negovite proizvodi, obrabotkata i montaàta na
nekoj objektot pretstavuva golema prednost nad ostanatite metali, koi{to se
mnogu pote{ki. Iako lesen, ~istiot aluminium nema dobri mehani~ki
karakteristiki, no zatoa pak, so negovoto legirawe se dobivaat leguri koi
imaat eden po{irok spektar na jakost otkolku kaj ~elikot. Jakosta na kinewe
za razli~nite leguri se dviì vo granicite od 280 Mra do 410 Mra. Za razlika
od ~elikot, Al-legurite nemaat izrazita granica na razvlekuvawe i, kako
granica na razvlekuvawe, e usvoena konvencionalnata vrednost 0,2 - vrednost
koja{to odgovara na plasti~na dilatacija od 0,2%.
Edna va`na razlika pome|u ~elikot i aluminiumot e i vo toa {to
aluminiumot, odnosno Al-legurite, imaat tripati pomal modul na elasti~nost.
Ova treba da se ima predvid pri proektirawe i konstruirawe objekti koi se
osetlivi na pojava na lokalna i globalna nestabilnost. Tokmu ovde, vo ovie
slu~ai, treba da dojde do izraz sposobnosta na arhitektot da se izbegnat ovie
negativnosti so izborot na pogodna forma i oblik na objektot
Al-legurite pomalku se izdolùvaat od ~elikot, i toa, pribli`no,
dvapati pomalku {to e mnogu bitno pri izvedba na dilatatacii na
konstrukcijata.
Koeficientot na termi~ko {irewe T e pribli`no dvapati pogolem od
~elikot {to zna~i deka Al-legurite se poosetlivi na temperaturnite promeni.
7.3.2 Otpornost na korozija i za{tita
Aluminiumot e metal koj vo dopir so nadvore{nata sredina sozdava eden

tenok sloj od oksid koj ima takva osobina da se prilepuva cvrsto za metalot.
Ovoj oksiden sloj go {titi aluminiumot i Al-legurite od ponatamo{na korozija.
Oksidniot sloj ne samo {to vr{i za{tita no ,{to e mnogu bitno, gi sledi site
deformacii i drugi promeni na metalot. Od ova proizleguva deka za konstruk-
ciite izvedeni od aluminium, Al-leguri, ne e potrebna posebna za{tita vo
normalni uslovi, me|utoa, poradi golema zagadenost na vozduhot, dejstvo od
blizina na more, kako i kontakt so drugi metali, e neophodna za{tita.
Za{titata e sli~na kako i za ~eli~nite konstrukcii. Prethodno
elementot ili konstrukcijata mora dobro da se is~isti (voobi~eno, so krpa
natopena vo sredstvo za rastvorawe na masnotii), a, potoa, da se za{titi so
mrsna boja. Za elementi vo blizina na more ili drugi erozivni sredini,
za{titata se vr{i so ve{ta~ki smoli ili bitumen. Korozija kaj
aluminiumskite elementi se pojavuva i vo kontaktnite povr{ini so ~elikot, a,
bidej}i ova e i naj~est slu~aj, e potrebna za{tita. Za{titata, vo ovoj slu~aj, e
so prema~kuvawe na kontaktnite povr{ini so cink ili kadmium, koj sluì kako
izolator, bidej}i aluminiumot vo prisustvo na vlaga, vo kontakt so ~elikot,
anodno se rastvora. Vakva za{tita treba da se primeni i na vrznite sredstva
ako konstrukcijata e izvedena kako zakovana. Pokraj za{titnite sredstva za
prema~kuvawe, denes, naj~esto, se primenuva postapka na povr{inska za{tita,
poznata kako anodna oksidacija(anodizacija-eloksacija), kontinuirano boewe
ili plastifikacija na elementite.
7.4 Primena na proizvodite od aluminium (Al-legurite) vo

arhitekturata i grade`ni{tvoto
Proizvodi od aluminiumskite leguri se profilirani elementi-nosa~i i

limovi. Profilite se so najrazli~ni oblici i se formirani vo zavisnost od
potrebata na razgleduvanata konstrukcija kade{to se vgraduvaat, mo`nosta za
lesno se~ewe, obrabotka i transport. Na sl.7.1 se dadeni oblici na preseci
sli~ni so onie koi se koristat i vo ~eli~nite konstrukcii, dodeka na sl.7.2 se
dadeni oblici na preseci za najrazli~na namena, proizvedeni vo fabrikata za
aluminiumski konstrukcii, Alumina od Skopje.
Sl.7.1 Oblici na preseci od aluminiumski leguri nameneti za nose~ki konstrukcii

Sl.7.2 Aluminiumski profili za {iroka primena (Alumina-Skopje)
Limovite se proizveduvaat kako ramni, branovidni ili trapezni.

Ramnite limovi se koristat za izrabotka na limeni aluminiumski nosa~i ,
naj~esto zavareni (aluminiumot se zavaruva so posebni metodi za zavaruvawe).
Pogolema primena vo objektite imaat branovidnite, a osobeno-trapez-
nite limovi. Za objektite kade{to ne e potrebna termi~ka i zvu~na izolacija
se koristat kako ednoredni za pokrivawe ili oblagawe na objektot sl.7.3.
Sl.7.3 Eden tip trapezen lim i negovata primena kako ednoreden

Vo dene{no vreme, golema primena za pokrivawe i oblagawe na objektite

imaat sendvi~-panelite izraboteni od dva trapezni lima. Voobi~aeno e nadvo-
re{niot lim da bide so pogolema visina na branovite, a vnatre{niot-so
pomala visina na branovite, dodeka pome|u niv se postavuva termi~ka i zvu~na
izolacija (kamena volna -tervol) sl.7.4.
Pokrivna konstrukcija od gotovi sendvi~- Pokrivna konstrukcija so prirodno venti-

paneli i nivno povrzuvawe. lirawe: 1. aluminiumski lim, 2. ,,U” profil
3. drvena greda, 4.,,P’’profil, 5.termoizola-
cija, 6. aluminiumski lim i 7. ~el. konstruk.
Yidna konstrukcija kade{to e ovozmoèno Pokrivna konstrukcija so ednoreden lim

ventilirawe : 1. aliminiumski lim ; 2.termo- (terasa) : 1. zavr{en sloj ; 2.termoizola-
izolacija ; 3.,,Z’’profil ;4. aliminiumski lim cija ; 3. aluminiumski lim i 4.~eli~na kon-
5. ~eli~na konstrukcija. strukcija.
Sl. 7.4 Trapezen lim primenet za pokrivna i yidna konstrukcija so termi~ka izolacija
Pri izvedbata na pokrivawe ili oblagawe na objektite se mnogu va`ni

detalite na spojuvawe na aluminiumskite sendvi~-paneli so konstrukcijata
koja{to, naj~esto, e izvedena od ~eli~ni profili sl.7.5.
Vrska na yid i pokriv : 1. ~eli~na konstrukcija ; Agolna vrska kaj yidovite : 1.~eli~na kon-
2. aluminiumski lim so termoizolacija ; 3. fasa- strukcija ; 2.nadvore{na op{ivka ; 3. vnat-
aluminiumski lim i 4. oluk (aluminiumski re{en aluminiumski lim i 4. termoizola-
ili ~eli~en lim po sopstven izbor) cija.
Sleme na pokrivot so ventilacija

1.~eli~na konstrukcija ; 2.aluminiumski lim so termoizolacija ; 3.konstrukcija od slemeto ;
4.zavr{en del na limot ; 5.kapa na slemeto i 6.kit
Sl.7.5 Nekoi karakteristi~ni detali vo povrzuvaweto na aluminiumskite

limovi so nosivata konstrukcija
Deneska, aluminiumot se primenuva vo site granki na arhitekturata i

grade`ni{tvoto kako materijal: za pokrivawe , za fasadi, za izrabotka na
razni arhitektonski fukcionalni elementi, vo kombinacija so drugi materi-
jali i kako materijal za nose~ki konstrukcii. Aluminiumot poradi svoite
izvonredni mo`nosti za obrabotka se koristi vo najrazli~ni arhitektonski
oblici i formi koi moè da se kombiniraat i so najrazli~ni materijali:
plastika, termo i zvu~no izolacioni materijali i dr. Aluminiumot mnogu se
koristi i za izrabotka na okov -ramki za prozori, vrati , staklarnici i dr.
Svoeto pravo mesto aluminiumskite elementi go imaat ostvareno vo
kombinacija so stakloto, pleksiglasot i dr ponovi plasti~ni materijali pri
fasadite na golem broj objekti vo svetot.
8 Metalot, predizvik na prirodata, vo racete na arhitektot 123
8. METALOT, PREDIZVIK NA PRIRODATA,

VO RACETE NA ARHITEKTOT
ôvekot vo tekot na svojot ìvot postojano se zanimaval so gradba na
objekti za svoe ìveewe. @elbata na arhitektot postojano da proektira i da
gradi se` posmeli objekti se zasniva na pojavata na novi materijali za gradewe.
Vo sekoj slu~aj, bez razlika dali se gradele najednostavni objekti za zasolnu-
vawe na samiot sebe ili na familijata ili se zatvorani golemi prostori vo
koi lu|eto gi odrùvale svoite molitvi, ja razvivale trgovijata, sportuvale,
proizveduvale , diskutirale za politika ili se zabavuvale, sekoga{ obliku-
val odredeni materijali i gi koristel vo odredeni koli~ini za negovite grad-
bi da se sprotivstavat na priridnite sili. Vo ova more od problemi, koe{to
moral da go re{ava, arhitektot se sudruval i so problemot na odredeni
estetski na~ela koi, ~estopati, nadvladuvaat nad ekonomi~nosta na objektot
{to se gradi.
Postojanoto zgolemuvawe na brojot na ìtelite vo gradovite uslovuva da
se promeni i na~inot na gradewe na objekti za ìveewe. Se gradat mnogu smeli
objekti so mnogu golema viso~ina. Moderniot na~in na ìveewe go menuva
na~inot na sfa}awata, se baraat brzi vrski do rabotnoto mesto, sportuvawe po
napornata rabota, trgovskite centri da se vo blizina i snabdeni so sekakvi
artikli, gradinkite, {kolite da se vo blizina i t.n. Seto toa bara i nov
pristap vo gradbata na grade`nite objekti. Zatoa, odgovornosta na arhitektot ,
kako voditel, se zgolemuva. Relativno novite materijali mu davaat na
arhitektot pogolemi mo`nosti za realizacija na takvi objekti {to }e gi
zadovolat ovie uslovi. Novoproektiranite objekti naj~esto se izveduvaat od
kompozitni materijali, sekoj maksimalno iskoristen spored karakteristikite
{to gi poseduva. Golemo vnimanie, sekako, arhitektot treba da obrne i na
izborot na najdobra konstrukcija koja }e odgovori na zada~ite od
funkcionalnosta i grade`nata regulativa. Metalot gi poseduva re~isi site
potrebni karakteristiki za a so fantazijata na arhitektot i vo sorabotka so
proektanskiot tim da gi ostvari o~ekuvawata vo modernata arhitektura,
Sekako, pokraj nosivata konstrukcija izvedena od metal (~elik i aluminium),
mnogu va`no e oblagaweto (zatvoraweto na objektot) koe{to vo ovoj slu~aj,
naj~esto se izveduva isto taka so posebni materijali kako {to se aluminiumski
sendvi~-paneli, pleksiglas, termostaklo, armirano staklo i dr. koi mora da

obezbedat zvu~na i termoizolacija na objektot.
Za gradbata na vakvi smeli objekti se neophodno potrebni barem dvajca
lu|e-arhitekt i gradeèn inèner. Denes nutu eden arhitekt ne bi se osmelil
da proektira nekoj objekt, makar i so skromni dimenzii, bez da se konsultira
so svojot kolega-garadeèn inèner. Korenite na ovaa zavisnost leàt i vo se`
pogolemata va`nost na ekonomskite faktori vo realizacijata na objektot.
Za dvestotinite godini primena na ~elikot vo gradeweto na objekti se
nadminati site rekordi vo pogled na gradeweto visoki zgradi-oblakoderi,
televiziski i kuli za drugi nameni, sovladuvawe golemi prostori, mostovi so
neverojatni dolìni i dr. Isto taka ~elikot i aluminiumot ovzmoùvaat lesna
preadaptacija na izvedeni objekti, {to denes ima {iroka primena vo
razvienite zemji. Kon ova morame da go dodademe i estetskiot izgled na
izvedenite objekti koj denes e na mnogu visoko nivo blagodarej}i na {irokiot
spektar na novi elementi za zatvorawe na objektite: ~eli~ni plo~i otporni na
korozija, termoizolaciono staklo, aluminiumski sendvi~-paneli i dr.
Vo naredniot del od knigata }e bidat prikaàni najinteresnite objekti
oblakoderi-kuli vo svetot izvedeni od ~elik (naj~esto, kompozitni
materijali) so odredeni nivni karakteristiki.
8.1 Oblakoderi-kuli
        
 Tajpej 101 (Finansiski centar) vo Tajpej, Tajvan
 Petronas kuli-blizna~ki vo Kuala Lumpur, Malezija
 Siars kulata vo îkago, SAD
 Edna od kulite na Svetskiot trgovski centar vo Wujork, SAD (sru{en)
 Mao Xin kulata vo [angaj, Kina
 Xon Hankok Centar îkago, SAD
 Empajr stejt kulata vo Wujork, SAD
 Kineska banka vo Hong Kong, Kina
 Burx Al Arab hotelot vo Dubai, Obedineti Arapski Emirati
Sl.8.1 Nekoi od povisokite oblakoderi izvedeni vo svetot

8.1.1 Taipei 101 -Tajpej 101 (Finansiski centar)

Tajpej 101 e sinonim za tehnologija, umetnost , inovacija na ~ove{tvoto i
identitet. Zgradata pretstavuva streme` na graditelite kon edna perfekcija.
So izdignuvaweto na nejziniot vrv od 508 metri na 9 oktomvri 2003 godina
stana i najvisoka zgrada-oblakoder vo svetot.
Sl.8.2 Tajpej 101-gordost na tajpejcite i na tajvanskiot narod

Tajpej 101 zapo~nala da se gradi vo 1999 godina a vo 2004 godina

komletno e zavr{ena. Taa e sopstvenost na Centralnata tajpejska finansiska
korporacija.
Arhitektura: C. J. Li i partneri od Tajvan i Tajpej.
Stati~ko proektirawe: Tornton-Tomaseti i Evergrin.
Materijali: beton, ~elik i staklo
Broj na katovi: nad zemja 101 i 5 pod zemja.
Dizajnot na Tajpej 101 e pozajmen od visokata kineska kultura. Vnatre{nosta i
nadvore{nosta inkorporira forma na kineska pagoda, a oblikot e na bambusov cvet.
Sre}niot broj 8, koj zna~i procvetuvawe ili uspeh, e prezentiran so
osumoagolnata forma na nadvore{nite delovi od zgradata. Objektot pretrpe golem
broj preproektirawa bidej}i e vo blizina na tajpejskiot aerodrom Sing [an, no, sepak,
se izgradi spored originalniot proekt. Celiot tovar na konstrukcijata go nosat
visokovredni betonski i ~eli~ni stolbovi. Betonskite stolbovi se postaveni po
nadvore{nite rabovi na zgradata so dimenzii 2,4h3,0 metri, a ~eli~nite vo
vnatre{niot del (sl.8.3). Stolbovite po katovite se povrzani so rigli formiraj}i
ramki. Na 31 mart 2002 god., Tajpej pretrpe silen zemjotres od 6,8 stepeni po
Rihterovata skala. Od ovoj zemjotres se sru{ija dva krana od 56 kat (toga{ najvisok)
pri {to zaginaa 5 rabotnika. Kulata e dimenzionirana na zemjotres od 7 stepeni po
Rihterovata skala, no pogolemo vnimanie e obrnato da gi izdrì silnite tajfuni i
veter koj moè da dostigne i do 160km/~as. Na 92 kat e obesena ~eli~na topka so
teìna od okolu 800 toni za stabilizacija na kulata od ni{aweto za vreme na
zemjotresi, tajfuni ili silen veter (sl.8.4).
Sl.8.3 Globalna osnova na kulata Sl.8.4 800 toni masa za stabilizacija
Vkupnata izgradena povr{ina na zgradata iznesuva 420 000m2 od {to

214 000m2 se predvideni za delovni prostorii, 77 500m2 za maloproda`ba ,
73 000m2 prostor za parkirawe (za 1800 vozila) idr. Kulata e obloèna so
specijalno termopan-staklo postaveno pod naklon. Na ovoj na~in se izbegnuva
direktnata son~eva svetlina, podobro se apsorbira son~evata energija i se
ovozmoùva podobra gletka kon gradot. Visinata na vrvot iznesuva 508,0 metri,
dodeka na pokrivot 448 metri. Na poslednite katovi se postaveni
opservatoriskite diskovi i diskovite za komunikacija. Dolnite nekolku kata
se povrzani so podiumot koj ima visina od 63 metra.
Posetitelite i vrabotenite gi prevezuvaat edni od najbrzite liftovi vo

svetot so brzina od 1010m/min, taka {to od prizemjeto do 89 kat (kade{to e
opservatoriskiot disk) se stignuva za 39 sekundi. Brojot na raznite liftovi za
prevezuvawe na patnici i stoka nad zemja iznesuva 61. Objektot raspolaga so
restorani, fitnes-centar, biblioteki, sali za konferencii, opservatorii,
maloprodaèn centar i komunikaciski centar. Na slikite 8.5 podolu se
prikaàni razni fazi od izgradbata na objektot.
Sl.8.5 Izgradbata na podiumot i kulata na oblakoderot Tajpej 101

Najgolemoto vnimanie e posveteno na za{titata na objektot so koja retko

koj objekt vo svetot moè da se pofali. Na }o{ovite od objektot se postaveni
takanare~eni agolni pridu{uva~i koi sluàt za amortizacija pri ni{aweto na
zgradata. Tri seizmi~ki senzori se aktiviraat so monitori pri horizontalno i
vertikalno ni{awe na zgradata. Za za{tita na stanarite se postaveni 520
kamari za nabquduvawe, 330 radiofrekventni indifikatori, 170 sigurnosni
interfoni i 2 600 monitori.
Sl.8.6 Podiumot visok samo 63 metra e najatraktivniot del od objektot

Sl.8.7 Pogled na nadvore{nata fasada i vnatre{niot del na objektot

Vo delot za komunikacii na najvisokiot kat 22,5 kilometri fiber

opti~kite kabli nosat podatoci od 1 gigabajt vo sekunda i se vra}aat so
mikrobranovi vo satelitski komunikacionen sistem. Na sekoj osmi kat se
postaveni prostori za evakuacija so posebni liftovi vo slu~aj na nezgodi.
Propisite za za{tita se zgolemija otkoga se slu~i havarijata na Trejd-centarot
vo Wujork.
Cenata na ~ineweto na objektot iznesuva okolu 1,8 milijardi
amerikanski dolari i e edna od najskapite zgradi vo svetot.
Sl.8.8 Karakteristi~en enterier od objektot
8.1.2 Petronas Twin Towers - Oblakoderi-blizna~ki Petronas

Uspe{na zgrada, oblakoder-blizna~ki, smesteni vo kompleksot na
Zlatniot triagolnik vo centarot na Kuala Lumpur,Malezija. Kompleksot od
tehni~ki aspekt, nesomneno, pretstavuva najgolem predizvik ne samo vo
Malezija tuku i vo Azija i podaleku. Po~etokot na gradbata bil vo 1992 godina,
a vo 1998 godina kompletno se zavr{eni dvete kuli.
Investitor : Naftena kompanija
Arhitektura: Cezar Peli
Inèneri: Tornton-Tomaseti i Ranhil Berskuti
Materijali: beton i ~elik
Materijali za oblagawe: granit, aluminium, ~elik {to ne 'r|osuva i staklo.
Vo kulite se vgradeni okolu 160 000m3 beton, 44 000 toni ~elik i
77 000m2 staklo.
Visina 452 m, najvisoki kuli-blizna~ki vo svetot, (88 kata nad i 5 pod zemja).
Visinata na pokrivot e na 378 m. Cena na ~inewe na objektot-1,6 milijardi
amerikanski dolari.
Sl.8.9 Petronas Twin Towers – Kuli-blizna~ki Petronas vo Kuala Lumpur (Malezija)

Sl.8.10 Mostot koj gi povrzuva dvete kuli-blizna~ki (na 171m ) i osnovata na edna kula
Fundirana e na 4,5m debela armiranobetonska plo~a nosena od 104

{ipovi so dolìna od 115,0m, rasporedeni na prostor od 60m. Masata na edna
kula iznesuva okolu 32 550 toni.
Osnovata na objektot e inspirirana od tradicionalnata islamsko-
arabiska arhitektura. Po rabot na osnovata se postaveni stolbovi od zatvoren
~eli~en presek koi formirat ramki, dodeka vo sredniot del se betonskite
jadra koi na sekoj kat se povrzani so kruta me|ukatna konstrukcija. Na visina
od 171m (41 i 42 kat) dvete kuli se povrzani so panoramski most, koj
pretstavuva posebna atrakcija, so raspon od 54,8m i teìna od 750 toni ~elik.
Objektot raspolaga so 76 liftovi od koi 29 dvojni brzi liftovi koi
nosat po 26 patnici. Vnatre{noto obezbeduvawe e so najmoderna tehnika.
Kompleksot raspolaga so prostor za parkirawe od 140 000m2. Visinata na
prizemjeto e 4,0m. Vo podiumot se nao|a Surai {op centarot i centarot za
zabava {to pretstavuva ne{to posebno koe{to sekoj posetitel saka da go vidi.
Vo objektot se nao|aat golem broj prodavnici na malo, restorani, delovni
prostorii so razna namena i dr. Objektot go posetuvaat sekoja godina pove}e od

3 milioni posetiteli.
8.1.3 Sears Tower- Kula Siars
Kulata Siars e smestena vo isto~niot del na îkago (Ilinois) ,SAD.
Izgradena e vo 1973 godina. Na proektot i izvedbata vo period od tri godini
rabotele pove}e od 1600 lu|e.
Arhitektura: Brus Graham
Inèneri: Skidmore, Ovings i Meril
Materijali: ~elik i beton
Materijali za oblagawe: ~elik , aluminium i staklo.
Vkupnata teìna na ~eli~nite ramki iznesuva okolu 76 000 toni, a
vkupnata teìna na kulata iznesuva okolu 222 500 toni. Fundirana e na 114
armirano- betonski {ipovi so kruta armirano betonska-plo~a vrz koja{to e
postavena kulata. Se` do 1998 godina , celi 22 godini, go nose{e primatot na
najvisoka zgrada (kula) vo svetot. I denes zadno so antenata e najvisoka zgrada
vo svetot so 527 metri. Visinata na pokrivot iznesuva 436 metra dodeka
opservatorijata e smestena na viso~ina od 412 metra. Vo vedrite denovi od nea
se pruà vidik do dràvite Ilinois, Indijana, Viskonti i Mi~igen.
Sl. 8.11 Sears Tower-Siars kulata vo îkago (Ilinojs) SAD

Vo zgradata ima okolu 16 100 bronzeno oboeni prozorci vo ramki od crn

aluminium koi postojano gi ~istat 6 roboti postaveni na pokrivot . Raspolaga
so 104 liftovi edni od najbrzite vo svetot. Okolu 25 000 lu|e vleguvaat
sekojdnevno vo nea, a godi{no ja posetuvaat okolu 1,5 milioni turisti od preku
50 zemji vo svetot.
Pogled od gore (110 kata)
Osnovi Kulata vo faza na izgradba
Sl.8.12 Kulata Siars so svoite 110 kata vo faza na izgradba i osnovi po katovite
Kulata Siars pretstavuva edna od najgolemite administrativni zgradi

vo svetot. Proektirana e skalesto odej}i po nejzinata visina. Vo osnova
gledano taa se sostoi od vkle{teni kvadratni ~eli~ni cevki so dimenzija od
22,8m, grupirani vo razli~ni broevi po visinata (sl.8.12). Konstrukcijata se
sostoi od ~eli~ni ramki, gredi i stolbovi, koi se povrzani i so dijagonali po
celata visina. Oblagaweto na konstrukcijata e izvedeno so prefabrikuvani
elementi koi odat na visina od pet kata. Ovie elementi se postaveni vo
fasadni ramki od crno anodiziran aluminium. Golema povr{ina od fasadata e
obloèna so bronzeno oboeni prozorci. Cenata na ~ineweto na objektot
iznesuva okolu 150 milioni amerikanski dolari.
8.1.4 World Trade Center-Svetski trgovski centar, kulite-blizna~ki

Kulite-blizna~ki zaedno so kompleksot od drugi poniski zgradi
pretstavuva{e eden od najgolemite trgovski centri vo svetot. Smesten be{e
vo Wujork na kejot na zalivot Hadson.
Arhitektura : Minoru Jamasaki
Inèneri : Skiling,Nel, Kristijansen i Robertson
Materijali: ~elik i beton
Materijali za oblagawe: aluminium, ~elik i staklo.
Vo trgovskiot centar rabotea okolu 70 000 lu|e, a isto tolku go posetuvaa sekoj
den. Visinata bez antena na kulite iznesuva{e 415 metri , a so antenata na
ednata kula 525 metri. Kulite imaa po 110 katovi. Patnicite i vrabotenite
bea prenesuvani so 104 brzi liftovi , a na 99-tiot kat postoe{e opservatorija.
Sl.8.13 Fotografija koja }e im budi mnogu spomeni na wujor~anite-Amerikancite
Sl.8.14 Po~etok na gradbata vo 1966 god.,a potoa ubava gletka i dewe i no}e od 1973 do 2001 g.
Kulite-blizna~ki se proektirani po sistemot ,,[upliva cevka so kruto

jadro vo sredinata". Od nadvor fasadata e obikolena so te{ki ~eli~ni
stolbovi pokrieni so srebreno oboen aluminium , dodeka katovite se od
re{etkasta konstrukcija koja go povrzuva krutoto jadro so fasadata. Jadroto
se sostoi isto taka od ~eli~ni stolbovi so kruèn presek niz koe se dviàt
brzi i obi~ni liftovi za prevoz na patnicite i lu|eto {to rabotele tamu.
nadvore{en yid stolb od jadroto armirano-

fasada betonska
brzi liftovi plo~a
korisna povr{ina
liftovi
brzi liftovi
Sl.8.15 Osnova i presek na eden kat od kulite
Dimenziite vo osnovata iznesuvaat 63,4h64,3 metri. Nadvore{nite

stolbovi vo dolniot kat se razgranuvaat i nagore odat po celata visina na
kulite, no so razli~ni dimenzii vo presek. Cenata na ~inewe na dvete kuli
iznesuva{e okolu 400 milioni amerikanski dolari.
Sl.8.16 Pogled na fasadata na edna od kulite-blizna~ki

Na 26 fevruari 1993 godina be{e napraven obid za nivno ru{ewe so toa

{to be{e podmetnata bomba koja eksplodira vo garaìte vo dolniot del na
edna od kulite, no, sepak, kulite ostanaa da ìveat i ponatamu. Na 11 septem-
vri 2001 godina kulite bea sru{eni od dvata aviona Boing 765 koi udrija vo
niv.
Sl.8.17 Posledna avionska snimka na kulite neposredno pred nivnoto ru{ewe
Sl.8.18 Ta`na gletka nekolku dena po ru{eweto na kulite, koi bea pretvoreni vo edna
kombinirana masa od razni materijali te{ki preku 100 000 toni
8.1.5 Jin Mao-Xin Mao

Zgradata Xin Mao e momentalno najvisokata zgrada-oblakoder ne samo
vo [angaj tuku i vo cela Kina.
Sl.8.19 Kulata Xin Mao vo [angaj-Kina

Arhitekti i inèneri : Skajdmore, Ovings i Meril

Materijali: beton i ~elik
Materijali za oblagawe: ~elik, aluminium, granit i staklo
Sl.8.20 Elementi od fasadata na Xin Mao
Sl.8.21 [estkatniot podium na kulata Xin Mao pretstavuva isto taka atraktiven objekt
Xin Mao e proektirana spored tradicionalnata kineska pagoda, forma

so izvonredna kombinacija na visokokvalitetni materijali: beton, ~elik,
granit aluminium i staklo. Ima osumagolna forma i konstrukcijata, glavno, e
nosena od osum betonski i osum ~eli~ni stolbovi po nejzinata visina.
Gradeweto e zapo~nato vo 1993 , a kompletno e zavr{ena pri krajot na 1998
godina. Izgradena e za potrebite na Ministerstvoto za stranstvo, trgovija i
ekonomija vo Kina. Spored svojata visina od 420,5 metri (so antenata )
momentalno e petta zgrada po visina vo svetot. Visinata na pokrivot iznesuva
370 metri. Brojot na katovite na kulata e 88, a na podiumot 6. Dimenziite vo
osnovata iznesuvaat 53h53 metra i 83 000m2 vo prizemjeto. Vo svojata sodrìna
vklopuva golem broj prodavnici so razna namena , restorani, delovni
prostorii, 555 hotelski sobi, 933 parkinzi i t.n. Ima dosta karakteristi~na
fasada obloèna so ~eli~ni plo~i, aluminium i staklo , kade{to odredeni
delovi se pod prav agol, dodeka drugi delovi se blago zakoseni. Zgradata e
dobro termi~ki izolirana po poznatiot ,,stik sistem". So svojata arhitektura
osobeno se istaknuva podiumot i vlezniot del vo kulata so dobroto
vklopuvawe na elementite od konstrukcijata izvedeni od ~elik (izvedeni
kako svodovi ili sajli), granit , aluminium i staklo.
Sl.8.22 Pogled na podiumot na kulata Xin Mao

Sl.8.23 Vlezniot del na kulata Xin Mao
Sl.8.24 U{te nekolku pogledi vo dolniot del na kulata Xin Mao i podiumot
Xin Mao ja prezentira energijata i re{itelnosta na lu|eto od [angaj.

Taa pretstavuva vistinski inènerski triumf. Ovoj xentlmen vo [angaj, koj se
stesnuva kon vrvot ja otelotvoruva kineskata istorija. Srebrenata pagoda ne e
slu~ajno osumagolna, zato {to brojot 8 e broj koj im nosi sre}a na Kinezite.
Moèbi, celoto arhitektonsko estetsko znaewe na proektantite e dadeno vo
zavr{niot del na kulata izvedeno od ~eli~ni topki i plo~i koi ne 'r|osuvaat.
Sl.8.25 Vrvot na kulata Xin Mao so seta svoja rasko{

8. Metalot, predizvik na prirodata, vo racete na arhitektot 143
8.1.6 John Hancock Center-Xon Hankok centar

Pokraj kulata Siars vo îkago, so svojata specifi~na arhitektura se
istaknuva i kulata Xon Hankok centar poznata kako ,,Golemiot Xon". So svoite
102 kata i visina od 344 metra , bez antenata (a so nea 450 metri), go zavzema
14-toto mesto po visina vo svetot. Izgradena i stavena vo funkcija e od 1969
godina. Proektirana i izvedena e od istiot tim koj podocna ja konstruira i
Siars kulata. Smestena e na severniot del na îkago ,SAD.
Arhitekti i inèneri: Graham, Skidmour, Ouing i Meril
Materijal: ~elik
Materijal za oblagawe: ~elik, aluminium i staklo
Kulata vo svojata namena ima bogata sodrìna. Taka od 1 do 5 kat se
komercijalnite prostorii, 6-12 kat parkinzi, 13-41 kat delovni prostorii,
44-92 kat apartmanii, 93-100 kat televiziski ku}i, opservatorija
(94 kat), restorani i dr. Patnicite i personalot gi prenesuvaat 50 liftovi so
golema brzina na dvièwe.
Sl.8.26 Xon Hankok centar (,,Golemiot Xon") dominira pome|u ostanatite sosedni oblakoderi
Proektirana e kako super visoka ~eli~na cevka so piramidalna forma.

Celata nosiva konstrukcija, stolbovite i riglite, e izvedena odnadvor.
Povrzuvaweto na stolbovite i gredite e izvedeno so golemi vkrsteni
dijagonali koi odat po celata visina na kulata. Vaka postavenata nosiva
konstrukcija i` dava edna posebna specifi~nost na arhitekturata na kulata.
Sl.8.27 Pogled na fasadata vo gorniot del na kulata
Sl.8.28 Pogled na fasadata vo dolniot del na kulata
Nosivite elementi od konstrukcijata se izvedeni od zatvoreni ~eli~ni

preseci, dodeka oblogata e izvedena od temen aluminium i staklo. Vo spored-
ba so drugi oblakoderi, vaka izbranata konstrukcija dava i pogolema za{teda
vo potro{uva~kata na ~elik, duri do 50%. Od druga strana, spored
nadvore{niot izgled, kulata oddava edna sigurnost i stabilnost spremna da se

sprotivstavi na site prirodni sili koi dejstvuvaat na nea, a osobeno silite od
veter i zemjotresi.
Sl.8.29 Pogled na kulata od nekolku agli i vrska na nosivata konstrukcija vo dolniot del
8.1.7 Empire State Building-Empajr Stejt Bilding

Empajr Stejt zgradata e edna od postarite oblakoderi so golema visina.
Izgradena e vo 1931 godina vo Wujork ,SAD.
Arhitektura: Shrev, Lamb i Harmon asocijacijata
Izveduva~: Started Braders
Materijal: ~elik.
Materijal za oblagawe: granit, aluminium i ~elik {to ne 'r|osuva.
Visinata na zgradata bez antena iznesuva 391metra, dodeka so antenata
448 metra. Dolgo vreme (skoro 41 godina) be{e najvisokata zgrada vo svetot.
Ima 102 kata od koi na 86-tiot se nao|a opservatorija.
Sl.8.30 Empajr Stejt zgradata vo Wujork so svojata opservatorija na 86-tot kat

Gradeweto na zgradata zapo~nalo na 22 januari 1930 godina. Proektot na

zgradata vo tekot na izvedbata be{e promenet 16 pati. Konstrukcijata na
zgradata e izgradena vo rekordno vreme vo traewe od edna godina i 45 dena,
zaedno so nedelite i praznicite. Vo izgradbata u~estvuvale okolu 3 000
rabotnici, a vgaradeno e 60 000 toni ~elik, 5 600 m3 granitni blokovi , 10
milioni cigli i 730 toni aluminium i ~elik {to ne 'r|osuva.
Sl.8.31 Po~etokot na niknuvaweto na zgradata (do 16 kat) i montaà na ~eli~nata konstrukcija
Sl.8.32 Empajr Stejt vo dru{tvo so drugite sosedni oblakoderi i nejziniot atraktiven vrv
Izvedena e kako ~eli~na skeletna konstrukcija so stolbovi i rigli od otvoren

presek. Zgradata termi~ki i protivpoàrno e dobro obezbedena i goleme
smetka se vodi za nejzinoto odrùvawe. Osobeno vnimanie se obrnuva na
odrùvaweto na zgradata i okolu nea. Nadvore{nata fasada se ~isti 100 pati
godi{no. Vo 1945 godina, V-25 bombarder od Wujor{kiot aerodrom ima udreno
vo zgradata na 76-tiot kat no nema naneseno nekoi pote{ki o{tetuvawa.
Ka~uvaweto do opservatorijata se vr{i so brzi liftovi-skali koi gi
prenesuvaat patnicite za 10 minuti i 15 sekundi.
Cenata na ~ineweto na objektot bila okolu 41 milion amerikanski
dolari.
8.1.8 Bank of China-Kineska banka vo Hongkong

Edna od nagolemite pobedi postignati vo arhitekturata sekako deka e
poznatata kula na Kineskata banka vo Hongkong.
Sl.8.33 Kineska banka vo Hongkong

Arhitektura: I.M.Pei so Partner od Wujork, Kung i Li od Hongkong

Inèneri: J. Baum i Boues od Wujork i Dru{tvoto za inènerski konsalting od
Hongkong.
Materijal: ~elik.
Materijali za oblagawe: ~elik, aluminium i staklo
Gradeweto na kulata zapo~nalo vo 1985 godina, a kompletno e zavr{ena
vo 1989 godina. Visinata na pokrivot iznesuva 305 metra , dodeka so antenata
visinata e 369 metra. Be{e najvisokata zgrada vo Azija vo periodot od 1989 do
1992 godina. So svoite 72 kata ima povr{ina vo osnovata od 81,3 m2. Raspolaga
so 45 liftovi i prostor za 370 parkirali{ta. Na 42 kat ima mala
opservatorija od koja se pruà izvonredna gletka kon Hongkong.
Proektantot, inspiriran od odnesuvaweto na bambusot, ja proektiral vo
takva forma. Nosivata konstrukcija e izrabotena od ~elik. Od kvadratna
forma vo dolniot del, do triagolna vo gorniot del, arhitektot uspeal vo
potpolnost, preku golemite srebreni stakleni povr{ini, da ja napravi taka
{to izgleda kako eden golem priroden kristal.
Sl.8.34 Eden pogled na kulata preku den i no}e

Materijalite za oblagawe na kulata, aluminiumskite ramki so

reflektira~koto staklo, bea prethodno sklopuvani vo paneli i potoa
montirani na samoto mesto so digalki. Kulata ima izvonredna termi~ka i
zvu~na izolacija. Kosite aliminiumski dijagonali po celata visina i oddavaat
edna sigurnost na nejzinoto postoewe vo prirodata.
Sl.8.35 Formirawe na panelite za oblagawe na Kineskata banka

8.1.9 Burj Al Arab-Vrata na Arapite

Najvisokiot hotel vo svetot Burx Al Arab e izgraden vo 1999 godina vo
Dubai, Obedineti Arapski Emirati. Smesten e na 15 kilometri ju`no od
centarot na Dubai na ve{ta~ki napraven ostrov.
Arhitekti: Tom Vrajt i VS Atkins
Investitor: Mohamed Bin Ra{id Al Maktoun
Materijal: beton i ~elik
Materijali za oblagawe: granit, fiber platno, ~elik i staklo
Vo Ginisovata kniga e vnesen kako edna od najskapite investicii vo
svetot. Cenata na ~inewe iznesuva 1,2 milijardi amerikanski dolari.
Visinata na hotelot iznesuva 321 metra so antenata i ima 60 kata.
Sl.8.36 Burx Al Arab hotelot-simbol na Dubai i Obedinetite Arapski Emirati
Ne samo {to e najvisok hotel vo svetot Burx Al Arab ima i najvisok

atrium vo svetot visok 112 metri. Hotelot e eden od najluksuznite i najskapite
hoteli vo svetot ( za edno no}evawe 900 $ ) so sedum zvezdi~ki. Raspolaga so 18
liftovi za prevoz na gostite i personalot, a na visina od 200 metri ima
platforma za sletuvawe na helikopteri. Zava}a prostor od okolu 9 000 m2 , a
pristapot do nego e preku oddelno izgraden pristapen most.
Za razlika od drugite oblakoderi, Burx Al Arab e namenet za hotel i
raspolaga, pokraj sobite za no}evawe, i so so golem broj na luksuzni restorani
i sali za konferencii, simpoziumi i sl. Hotelot raspolaga so edno od
najdobrite kontrolirani osvetluvawa kako odnadvor isto taka i vo
vnatre{nosta. Za nego se koristeni tradicionalni , no i sovremeni materijali
za oblagawe i toa vo vlezniot del-granit i mermer, dodeka nagore-teflon,
fiber , ~elik i staklo. Izborot na ovie materijali e napraven i od pri~ina
{to istiot e izgraden vo podra~je {to poseduva visoka koncentracija na

hloridi, sulfati, nagli promeni na temperaturite i golem procent na vlaga.
Sl.8.37 Gradeweto na Burx Al Arab do negovata kone~na verzija
Proektot e inspiracija na otvoreno edro od starite brodovi vo ovoj

prostor. Objektot e fundiran na 250 armirano-betonski {ipovi so dolìna od
35 metri. Betonskite {ipovi se povrzani so armirano-betonska plo~a debela
2,8 metra vrz koja{to e postavena nosivata konstrukcija na objektot.
Sl.8.38 Burx Al Arab, so svoite svetla, izgleda kako od bajkite

Vo tekot na negovoto proektirawe i gradewe u~estvuvale okolu 3 500

rabotnici , dizajneri i inèneri od razni struki. Vo objektot e vgradeno
360 000m3 beton, i 900 toni ~elik. Teflonskite i fiber materijali primeneti
za oblagawe na ovoj objekt za prvpat se primeneti ovde.
Sl.8.39 Najvisokiot atrium vo svetot izgleda veli~estveno i dewe i no}e
Sl.8.40 Eden pogled kon edna od salite za razni nameni , recepcijata i vrvot na hotelot
Arahitekturata i konstrukcijata na Burx Al Arab moème slobodno da

kaème deka pretstavuva, navistina, edno arhitektonsko i inènersko ~udo na
zemjata. Burx Al Arab e ikona na Dubai isto onaka kako Ajfelovata kula vo
Pariz, Operata vo Sidnej, Siars kulata vo îkago i t.n. Najvisoki zgradi vo
Dubai se Emiratskite kuli blizna~ki so visina od 350 metri, no so svojata
specifi~na arhitektura ne moè da go nadminat Burx Al Arab.
8.2 Kuli izgradeni od ~elik

Mo`nosta na ~elikot i metalite za gradewe na konstrukcii vo viso~ina
se` u{te ne e iscrpena so izgradbata na oblakoderite. U{te pogolemi viso~ini
vo svetot se postignati so izgradbata na televiziski ili za drug vid namena
anteni, vidikovci ili restorani, opservatorii, disko klubovi, kazina i t.n.
CN Tower
Ostankino Tower
Oriental Pearl Tower
Fernsehturm Tower
Stratosphere Tower
Tokyo Tower
Sydney Tower Eiffel Tower
Collserola Tower
Sl.8.41 Dijagram na najpoznatite kuli vo svetot
8.2.1 CN Tower-SN-kulata vo Toronto
SN-kulata vo Toronto pretstavuva predizvik za visinata na gradewe od

beton i ~elik vo svetot. Proektiran i presmetan e od arhitektite i
inènerite Xon Andrevs, Veb Zaerafa i Noizden Menkes. Gradeweto na kulata
zapo~nalo vo 1973 godina , a kompletno bilo zavr{eno vo 1975 godina. Na
proektiraweto i na izgradbata rabotele pove}e od 1 567 lu|e po 24 ~asa koi
kulata ja izgradile za 40 meseci. Pretstavuva glavna televiziska i
telekomunikaciska stanica vo Toronto i Kanada. Se vbrojuva vo ponovite
moderni sedum svetski ~uda vo svetot. Visinata, zaedno so antenata i`
iznesuva 533,3 metra i momentalno e najvisokoto zdanie na zemjata. Vo
osnovata zafa}a prostor vo pre~nik od 109,1 metra, dodeka radiusot na samata
kula iznesuva 33,2 metra. Konstrukcijata e izvedena od armiran beton 5000m3 i
~elik 600 toni. Pretstavuva glavna turisti~ka atrakcija vo Toronto i godi{no
ja posetuvaat 2 milioni lu|e od celiot svet. Raspolaga so 6 brzi liftovi od

koi 2 se konstruirani vo 1997g.
Kulata na gorniot del pod antenata poseduva restoran koj se svrtuva
okolu svojata oska edna{ za 72 ~asa. Postojat i pove}e sobi za drugi nameni koi
se nao|aat na visina od okolu 400 metri. Opservatorijata za razgleduvawe na
gradot i negovata okolina se nao|a na visina od 447 metri. Iako ako e
izloèna na silni vetrovi od 190 do 320 km/~as kulata ja proslavi svojata 31
godi{nina od po~etok na gradbata.
Sl.8.42 SN-kulata vo Toronto, Kanada
8.2.2 Ostankino Tower-Kulata Ostankino vo Moskva
Vtoroto mesto vo svetot po svojata visina od 540 metri go zavzema

poznatata kula Ostankino vo Moskva-gordost i triumf na inènerite od
Rusija. Odgovoren proektant na kulata e N.V. Nikitin , dizajner L.I. Batalov i
arhitekturata e od D.I. Burdin. Osnovnata namena na kulata e za potrebite na
radiotelevizijata. Me|utoa kulata ima i restoran koj se sostoi od nekolku
sali (bronzena , srebrena i zlatna , kako i salata termetevesku) na visina od
328 i 334 metra, koi sobiraat 240 lu|e.
Visinata na osnovata na kulata iznesuva 63 metra,a visinata na
betonskiot i ~eli~niot del 385 metra. Osnovata na glavniot ring ima
dijametar od 9,5 metri, dodeka oostanatite dimenzii na kulata po visinata se
dviàt so dijametar od 3,5 do 3,6 metra. Opservatorijata se nao|a na 337 metra.
Teìnata na kulata iznesuva 51 400 toni od koi samo ~eli~nata konstrukcija e
te{ka 4 160 toni. Kulata e izgradena vo 1971 godina za rekordno vreme od 54
meseci. Vo poslednite 30 godini ja imaat poseteno preku 10 milioni
posetiteli od preku 100 zemji vo svetot.
Na 28 avgust 2000 godina e predizvikan poàr od elektri~nite kabli na
gorniot del od ringot na visina od 334 metra koj brzo e lokaliziran bez nekoi
te{ki posledici.
Sl.8.43 Kulata Ostankino vo napre~en presek, osnova i fotografija

Sl.8.44 Pogled na osnovata i na vrvot na kulata
Sl.8.45 Pote{ko e ka~uvaweto po skalite kon vrvot od ona so liftovite, a stra{no e i da se

pogledne nadolu od 334 metra kade{to na 25.08. 2000 god. se slu~i poàrot
Sl.8.46 Razgoruvawe na oginot od predizvikaniot poàr i negovo gasewe so helikopteri

8.2.3 Oriental Pearl Tower- Kulata Orientalen biser vo [angaj

Ovaa kula vo [angaj, Kina, so svojata visina od 468 metri go zazema
tretoto mesto vo svetot.
Sl.8.47 Orientalen biser-kulata pokraj Mao Xin
Izgradena e vo 1995 godina za potrebite na radiotelevizijata i pretsta-

vuva glavna turisti~ka atrakcija vo [angaj. Vo 2001 godina ja ima doìveano
svojata rekordna poseta od 3 miliona posetiteli, a za vreme na kineskite
praznici ja imaat poseteno pove}e od 35 000 lu|e.
Sodrìnata na proektiranata konstrukcija e mnogu bogata, ispolneta so
sferi~ni topki so razli~na golemina, {to im dava posebna inspiracija na
turistite. Polo`bata na kulata e isto taka od poseben interes za turistite, se
nao|a pokraj rekata Huangpu vo blizina na Xin Mao i kvartot Pudon,
najatraktivniot vo [angaj pa i vo cela Kina.
Konstrukcijata se sostoi od tri golemi stolbovi (cevki) so dijametar od
9 metra. Dizajnot e napraven taka {to niz konstrukcijata se prepletuvaat
devet sferi~ni topki so razli~ni dijametri i razli~no koloritno oboeni, {to
i` dava prepoznatlivo obele`je na kulata vo celiot svet. So svojata zelena, a
potoa sina boja topkite izgledaat kako smaragdi naniàni na konstrukcijata.
Nosivata kostrukcija e izvedena od armiran beton i ~elik, dodeka oblagawata
se od mermer, aluminium i staklo. Dvete golemi topki , ednata postavena vo
dolniot del, a drugata vo gorniot del na visina od 324 metra imaat dijametar
od 45 metra. Kulata poseduva restorani za 400 lu|e, 2 000m2 prostor za
prodavnici, 25 luksuzni sobi, sobi za konferencii, simpoziumi i dr. Prenesu-
vaweto na posetitelite e so 6 brzi liftovi so golem broj na patnici (7 m/sek).
Pokraj toa raspolaga i so 2 280 skali za ka~uvawe. Edna od najinteresnite
raboti za kulata e toa {to osobeno vnimanie e obrnata na osvetluvaweto na
kulata koe e taka koloritno izvedeno {to se gleda niz cel [angaj, poradi {to
se sobiraat golem broj turisti, osobeno za praznicite. Op{to zemeno, poradi
svojata privle~nost, kulata Oriental Pearl pretstavuva osnovno obele`je na
[angaj , odnosno taa e vistinski negov biser {to sekoj bi sakal da go vidi i da
go doìvee.
Sl. 8.48 Osnovata (vlezot ) na kulata i najatraktivniot del-topkata vo gorniot del
Sl.7.49 Edna od proektiranite varijantni re{enija na kulata i izvedenoto re{enie

Sl.8.50 Lesno e da se zabeleì deka ubavinata na kulata e prisutna dewe, no i no}e
Edna od najva`nite raboti so koja ìtelite na [angaj se gordeat e

odrùvaweto na nivniot biser za da bide postojano ~ist. Postoi specijalno
obu~ena ekipa koja se griì za ova.
Sl.8.51 Sekako deka e mnogu rizi~no, na ~istotata e zna~ajna komponenta

vo ìvotot na kulata
8.2.4 Fernsehturm Tower- Kulata Fernzehturm vo Berlin

Kulata Fernzehturm so svojata visina od 368 metra e najvisokiot objekt
vo Berlin i Germanija. Izgradbata na kulata zapo~nala vo 1965 godina, a e
zavr{ena vo 1969 godina kako televiziska kula. Proektirana e od grupa
arhitekti od Germanija i eksperti od [vedska. êli~nata topka e proektirana
od arhitektite Volter Herzong i Hajnc Aust i e izvedena vo periodot od 1967
do 1972 godina.
- Weight of
ball................................................4.800 t
- Height of aerial carrier ....................................118 m
- Weight of aerial carrier.....................................245 t
- Weight of ball................................................4.800 t
- Height of aerial carrier ....................................118 m
- Weight of aerial carrier.....................................245 t
Sl.8.52 Kulata Fernzehturm vo Berlin
Dijametarot na kulata vo osnovata iznesuva 32 metra, dodeka na opser-

vatorijata na vrvot-6,25 metra. Raspolaga so dva lifta za prevoz na patnici i
eden za tehni~kata ekipa. Pokraj toa, kako i za site ostanati kuli, ima i 986
skali za ka~uvawe. Izgradena e od armiran beton do visina od 250 metra,
dodeka visinata na ~eli~nata topka e 21,2 metra so antena od 118 metra.
Teìnata na armirano-betonskiot del iznesuva 26 000 tona , na ~eli~nata
topka 4 800 tona i na antenata 245 tona. Opservatorijata se nao|a na visina od
203 metra. êli~nata topka, koja{to e posebna atrakcija za kulata, e podelena
po visina na tri sekcii i zavr{uva so svodest pokriv. Vo nea, pokraj
opservatorijata, postojat pove}e sali-sobi za razli~na slu`bena i druga
namena. Najpoznata e sobata za ,,Telekafe" koja se nao|a na visina od 207,5
metra od koja se pruà prekrasna gletka kon Berlin i negovata okolina. Brzite
liftovi gi prenesuvaat patnicite do vrvot za samo 40 sekundi. Kaj site kuli e
predvideno vo restoranite ili vakvite sobi da rotiraat okolu svojata oska ,
taka{to i ovde topkata rotira okolu svojata oska edna{ za 30 minuti. Kulata
pretstavuva mnogu poseten objekt za turistite od Germanija i od svetot , taka
{to godi{no ja posetuvaat pove}e od 1 milion posetiteli od cel svet.
8.2.5 Stratosphere Tower-Kulata Stratosfera vo Las Vegas

Kulata Stratosfera vo Las Vegas so svojata visina od 350,2 metra e
najvisokiot objekt vo dràvata Misisipi, a e petta po visina vo SAD. Nejzinata
postojana opservatorija (na visina od preku 250 metra) go nosi rekordot vo
pogled na visinata vo SAD. Izgradena e vo 1996 godina , a gorniot del e
renoviran vo 2001 godina. Iako raspolaga so radioteleviziska antena glavna-
ta namena na kulata e-hotel i ku}a za zabava. Hotelot ima visina od 12 kata i
raspolaga so 1 444 sobi, golem broj restorani, prodavnici, sali, kazina i dr.
Sl.8.53 Kulata-vo zavr{na faza i eden pogled no}e otkoga bila potpolno izgradena
Sl.7.54 Dolen del na kulata i nejziniot vrv, so Kazino hotelot i antenata

Kulata Stratosfera vo Las Vegas e izgradena od armiran beton vo

dolniot del , dodeka od ~elik vo vleznata partija i vo vrvot. Inpiracija za
formata na Kazino hotelot e rulet koj se vrti, za {to ima i najgolema namena.
Opservatorijata pruà izvonredna gletka na Las Vegas i e mnogu posete-
na od turistite od celiot svet. Gorniot del so restoranite se vrti okolu
svojata oska edna{ za eden ~as. Posetitelite gi transportiraat nekolkute brzi
liftovi za samo 30 sekundi do vrvot. Pri pu{taweto na kulata Stratosfera e
zabeleàna rekordna godi{na poseta od 5,5 milioni lu|e od celiot svet.
Sl.8.55 Vleznata partija i vrvot na kulata vo no}nite ~asovi
Sl.8.56 Fotografii od sve~enoto pu{tawe na Kazino hotelot vo funkcija

8.2.6 Tokyo Tower-Tokiska kula

Tokiskata kula koja ima visina od 333 metra e najvisokata ~eli~na
konstrukcija vo Tokio. Izgradena e vo 1958 godina i ne samo {to e mnogu
posetena od mnogubrojnite turisti od celiot svet , tuku taa dava obele`je na
Tokio kako na internacionalen grad.
Sl.8.57 Tokiskata kula
Tokiskata kula e najvisokata kula izvedena od ~elik vo svetot (povisoka

e i od poznatata Ajfelova kula). Teìnata na Tokiskata kula iznesuva 4 000
tona i e polesna od Ajfelovata kula (teì 7 300 tona). Glavnata namena na
kulata e za potrebite na radiotelevizijata. Pokraj toa, kulata e posetena od
golem broj turisti koi gi prevezuvaat brzi lftovi do dvete opservatorii.
Malata opservatorija se nao|a na 150 metra, dodeka specijalnata opservatorija
se nao|a na visina od 250 metra. I od dvete opservatorii se pruà izvonredna
gletka kon Tokio i negovata okolina. Spored barawata na avionskite kompanii
e oboena so crvena i bela boja. Kulata e osobeno atraktivna vo no}nite ~asovi
koga e osvetlena naj~esto vo portokalova i vo crvena boja.
8.2.7 Sydney Tower-Sidnejskata kula

Edna od najpoznatite kuli vo Avstralija e Sidnejskata kula koja{to so
svojata visina od 324,8 metra so antenata (bez nea ima visina od 305 metra) e
vtora po visina vo Avstralija (povisoka e kulata vo Eukland so visina od 328,4
metra).
Sl.8.58 Sidnejskata kula-glavno obele`je na Sidnej

Kulata pretstavuva glavno obele`je na Sidnej i triumf na inènerskata

ekipa koja ja izgradi vo rekordno vreme od 2 godini. Pu{tena e vo upotreba vo
1981 godina. Proektot e izraboten pod rakovodstvo na arhitektot Donald Kron,
a izvedbata e vodena od inènerot Vargon [apman so kompanijata PTU LTD.
Osnovata na kulata e izvedena kako betonska konstrukcija dodeka
gorniot del e od ~elik.
Sl.8.59 Montaà na malata kula i povrzuvawe na kablite od sredniot ring
Konstrukcijata na malata kula se sostoi od tri glavni elementa : stolbo-

vi, prsteni i kabli za stabilizacija. Cilindri~nite prsteni se so dijametar
od 6,7 metra vo dolniot del, dodeka kaj malata kula dijametarot iznesuva 30,0
metra. Konstrukcijata ima 28 kutijasti ~eli~ni stolbovi sostaveni od dva pro-
fila zavareni po celata dolìna. Malata kula ima devet nivoa so slednata
namena: dve nivoa se za restorani koi{to se vrtat edna{ za eden ~as, dve za
komunikacija, dve za opservatorii, eden za primawe posetiteli i dve
pretstavuvaat rezervoari za voda. Vodata sluì kako masa za pridu{uvawe na
vibraciite na kulata i za gasewe na eventualen poàr.
Sl.8.60 Montaà na malata kula i postavuvawe na kablite za stabilizcija
Sl.8.61 Pogled kon gotovata konstrukcija na malata kula i sve~enoto pu{tawe vo upotreba
Malata kula preku sredniot ring za osnovata e stabilizirana so ~eli~ni

kabli, sekoj konstruiran od 235 armaturi so dijametar od 7 milimetra. Do ma-
lata kula posetitelite gi prenesuva lift so brzina od 426m/min. koj{to moè
da prenese 200 lu|e za eden ~as. Teìnata na malata kula iznesuva 1 800 tona.
8.2.8 Eiffel Tower-Ajfelova kula

Ajfelovata kula, sekako, e najpoznatata kula vo svetot. Pretstavuva
simbol na gradot Pariz, a i na cela Francija. Izgradena e po povod
100-godi{ninata od Francuskata revolucija vo periodot od 1887 do 1889 godi-
na. Na svetskata izlo`ba vo 1889 g.,kako izveden objekt, dobiva prvo mesto.
Sl.8.62 Ajfelovata kula vo parkot [amp de Mars i za vreme na proslava no}e
Direktor na proektot za Ajfelovata kula e Gustav Aleksandar Ajfel,

spored kogo kulata go dobila imeto. Inènerskiot tim go so~inuvaat
inènerite Maurici Koe{in i Emile Nouger, dodeka arhitekturata e od arhi-
tektot Stefan Sauvestre. Visinata na kulata iznesuva 302,6 metra bez
antenata , so nea 320,8 metra. Bila najvisok objekt vo svetot celi 40 godini. So
svojata ubavina, bronzeno oboenata Ajfelova kula pretstavuva glavna turis-
ti~ka atrakcija vo Pariz. Nejzinata filigranska izvedba e dovedena do
sovr{enstvo, a samiot Ajfel e nare~en ,,magioni~ar za ~elik". Kulata e
izvedena od 1 8000 par~iwa spored 5 300 rabotilni~ki crteì. Izgradena e za
period od 2 godini 2 meseca i 5 dena. Kulata e izvedena od kovano èlezo i
par~iwata se monta`no spoeni so okolu 2 5000 zavrtki i teì 7 300 tona,
dodeka vkupnata teìna na objektot iznesuva 10 100 tona. Fundirana e na

armiranobetonski temeli, dodeka ostanatiot del e izveden od toga{ poznatoto
Pudl kovano èlezo.
Sl.8.63 Fundamentite na Ajfelovata kula gledani od strana i od prvoto nivo (91,3 m)

Osnovnata namena na Ajfelovata kula e od komercijalna priroda-objekt

za turisti. Objektot raspolaga so tri nivoa od koi se pruà gletka kon Pariz i
negovata okolina. Prvoto, so najgolem prostor, nivo se nao|a na visina od 91,23
metra i ima restorani, i prodavnici za razna namena. Vtoroto nivo e na visina
od 149,23 metra i tretoto nivo na 309,63 metra. Na nejziniot vrv e postavena
antena za priem na radioteleviziskite signali.
Sl.8.64 Pogled kon trite karakteristi~ni nivoa na Ajfelovata kula i vrvot so antenata
[irinata na kulata vo osnovata iznesuva 124,906 metra, a {irinata na

temelite 25,334 metra. Ajfelovata kula e restavrirana vo periodot od 1980 do
1985 godina. Sekoja petta godina se za{tituva so bojadisuvawe za koe{to e
potrebno 50 toni mrsna boja. Ajfelovata kula pretstavuva eden od
najposetenite objekti vo svetot. Godi{no ja posetuvaat preku 6 milioni
posetiteli od celiot svet. Taa e prv visok objekt koj raspolaga so brzi
liftovi za prevoz na patnici od koi{to vo tek na samiot prevoz se pruà
ubava gletka kon Pariz. Pokraj liftovite, na turistite im e ovozmoèno i da
se ka~uvaat na nea i po 1665-te skali. Od svoeto otvorawe za turistite ja
posetile preku 195 miliona lu|e . Ne{to {to e specifi~no samo za Ajfelovata
kula e toa {to na nejzinite ~etiri strani pod prvoto nivo se ispi{ani
imiwata na 72 francuski nau~nici i poznati lu|e od Francija (po 18 imiwa na
sekoja strana). Promenata na dolìnata na Ajfelovata kula, vo zavisnost od
temperaturnite promeni spored izvr{enite postojani merewa, iznesuva okolu
17,8 santimetri. Ne postoi ~ovek koj bil vo Pariz, a da na ja posetil Ajfelova-
ta kula. Spored svojata ubavina, se vbrojuva vo sedumte svetski ~uda.
8.2.9 Colleserola Tower-Kulata vo Kolserola, Barcelona

Po svojata visina e najvisokata kula vo mestoto Kalserola, vo blizina
na Barcelona, [panija. Ima visina od 288 metra, a e postavena vo planinskiot
del Turo de la Vilana na visina od 445 metra , taka {to vkupnata visina na
kulata zaedno so rit~eto na koe{to e postavena, iznesuva 733 metra.
Sl.8.65 Pogled kon kulata vo Kolserola i oddelno nejziniot goren del so antenata
Arhitekturata e od arhitektot Ser Norman i e izgradena za 24 meseca. Vo

funkcija e pu{tena na 27 juni 1992 godina vo ~est na 25-tite Olimpiski igri vo
Barcelona. Taa pretstavuva prv centar za komunikacija vo Katalonija, [panija.
Konstrukcijata na kulata e od armiran beton vo dolniot del do 4,5
metra, ~eli~na cevka so dolìna od 38 metra i 45 metra antena od visokokva-
liteten ~elik. Karakteristi~no e toa {to gorniot del od kulata e stabilizi-
ran so ~eli~ni sajli so dijametar od 56 milimetri vo tri serii od po 7 kabli.
Prvata platforma na kulata se nao|a na visina od 84 metra od zemjata, a opser-
vatorijata e na visina od 135 metra. Glavnata namena i` e za telekomunikaci-
ski vrski. Vo gorniot del kulata, pokraj slu`benite prostorii, raspolaga so
restoran i kafeterija. Kulata e posetena od golem broj turisti koi uìvaat vo
gletkatkata {to im se pruà od opservatorijata na visina od preku 560 metra.
Posetitelite gi prenesuva specijalen nadvore{en brz lift preku koj se

gleda celata okolina. Pokraj ovoj, postoi i pomal lift za slu`bena upotreba.
Sl.8.66 Povrzuvawe na kablite na nivo na prvata platforma i edna no}na snimka na kulata
8.3 Do kade so visinata ?

ôvekot gradi ili razmisluva i za povisoki gradbi, za nekoi objekti
postojat samo proekti, dodeka drugi se ve}e vo faza na izgradba.
8.3.1 Najvisokite zgradi (kuli) vo Evropa
8.3.1.1 Kuli koi se locirani vo London-Anglija

Od kulite (oblakoderi) vo London izbirame dve pokarakteristi~ni kuli
i toa Mileniumskata kula i Zelenata ptica.
London Millenium Tower- Mileniumskata kula vo London
Sl. 8.67 Vizijata na Mileniumskata kula vo London

Mileniumskata kula vo London ima proekt i se planira da

bide izgradena. Toa }e bide i najvisokata zgrada vo Anglija.
Visinata na pokrivot i` iznesuva 368 metra, dodeka so
antenata }e ima visina preku 400 metra. Ima 92 kata, a
proektot e na poznatiot arhitekt Ser Norman Foster so
partneri. Problem pretstavuva nejzinata lokacija, koja{to e
vo blizina na aerodromot Hitrou.
Green bird-Zelena ptica

Zelenata ptica prtstavuva edna moderno proektirana
~eli~na konstrukcija vo London. Proektirana e vo 1998 god.,
no ne e izvedena. Interesna konstrukcija koja{to se sostoi
od ~eli~ni ramki so prstenesti rigli kade{to e koristen
sistemot Miron Goldsmit za super ramki kaj visoki zgradi.
Koristeni se optimalni preseci od ~elik. Visinata na po-
krivot iznesuva 442 metra, a brojot na katovite iznesuva 83.
Sl. 8.68 Zelenata ptica od London
8.3.1.2 Tour Sans Fins-Nedopirlivata kula

Kulata e proektirana od arhitektot @an Nuvel. Nejzina lokacija e vo
Pariz so visina na pokrivot od 420 metra i }e ima 100 kata. Pretstavuva
moderno proektirana kula izrabotena od ~elik, a }e bide najvisok objekt vo
Pariz nadminuvaj}i ja poznatata Ajfelova kula.
Sl.8.69 Vizija na kulata Sans Fins vo Pariz

8.3.1.3 Tower of Russia-Kulata na Rusija

Kulata na Rusija, spored proektot, e
locirana vo Moskva. Proektot e na
poznatite arhitekti za vakvi objekti
Skidmor, Ovings i Meril. So svoite 126
kata visinata na kulata iznesuva 640
metra i }e pretstavuva najvisok objekt vo
Rusija. Proektirana e kako skeletna
~eli~na konstrukcija i }e pretstavuva
glaven finansiski centar vo Moskva i vo
Rusija.
Sl.8.70 Kulata na Rusija
8.3.2 Najvisokite kuli vo Azija

8.3.2.1 Kulite vo [angaj
[angaj , eden od najgolemite gradovi vo svetot, raspolaga so pove}e
oblakoderi (kuli) so golemi visini. Od onie koi{to se planirani da se
izvedat vo narednite 2 do 5 godini, po svojata visina, se odlikuvaat
[angajskiot finansiski centar i Daevu biznis-centarot.
Shanghai World Financial center-[angajski
svetski finansiski centar
Proektiran e od arhitektot Kohn Pedersen-
Foks asocijacijata i Kineskiot institut za
arhitektura i dizajn. Visinata na pokrivot izne-
suva 460 metra , a predvidena e i antena so visina
od 40 metra. Centarot ima 94 kata i negovata namena
e za biznis i hotel so 300 sobi. Proektiran e kako
tip na tordirana konstrukcija od ~elik i treba da se
izvede do 2007 godina.
Daewoo Business center-Daevu biznis-centar
Pretstavuva isto taka interesna konstrukcija od
~elik so svoite 92 kata i visinata od 420 metra na
pokrivot. Planirana e da se izgradi do 2007 godina.
Proektot e na arhitektot Xon Portman.
Sl.8.71 [angajskiot svetski finansiski centar
Sl.8.72 Biznis centarot Daevu i vizija na site izgradeni i idni oblakoderi vo [angaj
7.3.2.2 Union Square- Kulata Union Skver

vo Hongkong
Gradot Hongkong ima golem broj na
izgradeni oblakoderi so visina i preku 300
metra, no po svojata visina, kulata na Union
skverot }e dominira. Postojat pove}e proekti za
ovaa kula od koi ovde se navedeni dva so
razli~na visina. Prviot , koj{to e usvoen za
izgradba ima visina od 480 metra i vtoriot od
574 metra. Proektot e napraven od pove}e
poznati arhitekti i inèneri Sun Kun Kai,
Skajdmore, Ovings , Meril i Kohn Pedersen.
Usvoenata konstrukcija }e ima 92 kata i se
planira da bide izgradena do 2007 godina.
Sl.8.73 Kulata Union skver vo
dvete varijanti
8.3.2.3 Burj Dubai (Dubai Tower)-Kulata vo Dubai

Obidinetite Arapski Emirati imaat proekt za svoja kula nare~ena Vrata
(Burj) na Dubai. Kulata }e bide locirana vo blizina na glavniot pat [eik
Zajad. Visinata na kulata e 705 metra so 160 kata. Planirano e da se izgradi do
2008 godina. Kulata }e bide postavena na ve{ta~ko ezero. Formata poteknuva
od islamskata arhitektura kade{to vo
osnova leì na {est pustinski cvetovi
karakteristi~ni za ovoj region. Dubai }e
investira edna milijarda dolari za iz-
gradba na infrastrukturata za ovaa kula.
Kulata }e ima prostorii za razna
namena-rezidencii, prostor za malopro-
da`ba, hoteli, restorani, prostorii za
zabava, parkinzi kako i nekolku
opservatoriski diskovi vo najvisokite
katovi. @itelite na Dubai smetaat deka
toa }e bide grad vo grad. Iako oblikot na
zgradata potsetuva na Siars kulata vo
îkago, izvedena po sistem-grupirani
cevki, konstrukcijata na Kulata vo Dubai e
sosema razli~na.
Glaven proektant na ovaa kula e
Adrijan D. Smit vo sorabotka so poznatite
proektanti na vakvi objekti Skajdmor
Ovings i Meril.
Sl.8.74 Kulata vo Dubai
8.3.2.4 Millenium Tower ,Tokyo-Mileniumskata kula vo Tokio

Tokio , glavniot grad na Japonija, poznat kako zemjotresno podra~je, vodi
smetka za izgradba na visoki objekti otporni na zemjotresite. Pokraj poznatata
Tokiska kula vo proekt e i u{te edna-nare~ena Mileniumska. Visinata na ovaa
kula }e iznesuva 840 metra, dvapati povisoka od kulata Siars vo îkago.
Proektantite za nejzinoto proektirawe i konstruirawe ja na{le svojata

inspiracija vo Biblijata na Japonija. Taa }e pretstavuva eden mal grad so
okolu 50 iljadi lu|e koi }e rabotat vo
nea. Zafa}a povr{ina od preku eden
milion metra kvadratni. Se procenuva
deka za izgradbata na ovaa kula se
potrebni pove}e od 10 milijardi ame-
rikanski dolari. Konstrukcijta e od
~eli~ni spiralni ramki, a izvedbata e
doverena na korporacijata Obaja{i .
Sl.8.75 Mileniumskata kula vo Tokio

8.3.2.5 Katangi building- Zgradata vo Katangi

Ovaa zgrada(oblakoder) so svojata piramidalna forma }e ima visina od
677 metra i 224 kata. Lokacijata e vo mestoto Katangi, Indija. Spored posled-
niot popis na naselenieto od Indija, napraven na 6 noemvri, zgradata }e bide
finansirana od Mahari{i Mohe{ Jogi liderot za Transcendentalnata medi-
tacija vo svetot. Planirano e zgradata da se izgradi do 2008 godina i taa }e
bide najvisoka zgrada vo Indija.
Sl.8.76 Vernicite na Mahari{i i vizijata za zgradata vo Katangi, Indija
8.3.3 Najvisokite zgradi vo Amerika i vo Avstralija

8.3.3.1 7 South Dearborn-7 Ju`ni dragorodeni -îkago,Ilinois
Kulata e proektirana u{te vo

1999 godina od poznatite arhitekti
za oblakoderi Skajdmore, Ovings i
Meril. Visinata, so trite anteni,
iznesuva 610 metri, dodeka visinata
na pokrivot e 478 metra. Brojot na
katovi e 112 a se planira da bide
izgradena do 2004 godina. Konstruk-
cijata e od ~eli~ni ramki obloèni
so staklo. Ima povr{ina vo osnova-
ta od 176,5 m2, so 800 parking-
placovi.
Sl. 8.77 7 South Dearborn kulata vo îkago

sporedena so postojnata kulata Siars
8.3.3.2 Grollo Tower-Kulata Grolo vo Melburn, Viktorija

Za ovaa kula postojat dva proekta. Spored arhitektot Denton Mar{al,
kulata e proektirana da ima 113 kata i visina od 560 do 580 metra. Kulata }e
bide izvedena od ~elik, obloèna so staklo. Posebna odlika e {to vrvot na
kulata }e bide izraboten od sino reflektira~ko staklo koe{to vo no}nite
~asovi }e bleska na golema dale~ina. Objektot }e raspolaga so 25 000 m2 javni
foajea, prodavnici, lobi-opservatorii i dr., 60 000 m2 prostor za delovni
prostorii, 450 apartmana, 300 sobi i 5 brzi lifta. Kulata }e ima i antena so
visina od 108 metra za potrebite na radioteleviziskata mreà vo Avstralija
i Melburn.
8.78 Grolo-kulata, spored D. Mar{al (visoka 560-580 metra)
Vtorata varijanta na proektot e od arhitektot Hari Seudler. Spored

nego kulata ima 120 kata i visina od 500 metra. Nosivata konstrukcija se sos-
toi od 6 vertikalni stolba so triagolen presek i promenlivi dimenzii po vi-
sinata. Ovie ~eli~ni stolbovi se povrzani so dijagonali i vertikali po cela-
ta visina . Celokupnata nosiva konstrukcija e vidliva, {to dava posebna uba-
vina na objektot. Interesno e deka fasadata e izrabotena od silikoski }elii
koi{to ja apsorbiraat son~evata energija koja }e se koristi za greewe na
objektot.
Sl.8.79 Grolo kulata spored Hari

Sedler( visoka 500 metri)
8.4 ôvekot planira da gradi i u{te povisoki objekti

8.4.1 Bionic Tower-Kulata Bionik
Kulata Bionik, iako samo kako proekt, pretstavuva

vistinski predizvik ne samo na prethodnite visoki
objekti, no predizvik i na razmisluvawata na
arhitektite za idnite gradbi. Inspiracijata
poteknuva od prirodata-ìvotot. Stebloto so svoite
nekolku santimetri vo pre~nik raste i po deset metra
vo visina hranej}i se od zemjata na koja{to stoi.
Inspiracijata od stebloto {to raste e va`na
inovacija vo proektiraweto na supervisoki konstruk-
cii. Proektirana e od poznatite arhitekti Xavier
Pioz, Roza Servera i Eloj Kelava, po poteklo od
[panija. Predvidena lokacija na kulata e vo Kina, vo
eden od gradovite koi{to se najgusto naseleni, Hong-
kong ili [angaj. Visinata na kulata iznesuva 1228
metri i ima 300 kata. Taa }e pretstavuva eden
vertikalen grad vo koj{to }e se smestat 100 000 lu|e.
Povr{inata {to ja zava}a ovaa kula iznesuva 2
miliona metri kvadratni. Kulata Bionik ima 360 brzi
livtovi(15m/sek). Dimenziite na kulata se 166h133
metra, maksimum, a vo osnovata 133h100 metra. Dijame-
tarot na ostrovot na koj{to e predvideno da se izgra-
di iznesuva 1 km. Konstrukcijata se sostoi od 92
vertikalni stolba, niz koi }e se transportira voda i
energija, povrzani so prstenesti rigli vo katovite.
Materijal od koj{to }e se gradi kulata e ~elik i
beton. Oblagaweto e so aluminium i staklo. Maksi-
malnoto pomestuvawe na vrvot na kulata iznesuva
245 sm. Planirano e kulata da se izgradi vo naredni-
te 15 godini. Cenata na ~inewe e 15 milijardi dolari.
Sl.8.80 Kulata Bionik
8.4.2 The Ilinois,Chikago-Kulata Ilinois vo îkago
Proektot e na poznatiot arhitekt za visoki zgradi

Frank Lojd Vrajt. Kulata Ilinoj vo îkago e vizija
koja{to treba da se ostvari vo naredniot 21-vi vek.
Proktirana e sli~no na Kulata Siars vo îkago no so
mnogu pogolema visina od 1738 metra so antenata.
Visinata na pokrivot i iznesuva 1609 metria i ima 528
kata.
8.4.3 Skay city 1000-Nabesen grad 1000

Pretstavuva proekt za 21 vek. Ova pretstavuva
eden nov pristap kon proektiraweto visoki objekti
-gradovi. Proektot predviduva edna intenzivna
funkcija vo prirodna sredina. Vakvite objekti izve-
deni od beton, ~elik, aluminium i staklo sodràt del
za ìveewe, komercija, obrazovanie i rekreacija.
Vo globala, objektot pretstavuva eden vertika-
len grad koj sodrì 36 000 stanovi za ìveewe i vo
nego }e rabotat 100 000 lu|e. Visinata na objektot e
1 000 metra so povr{ina na osnovata od 800 hektari.
Sl.8.81 Vizija za kulata Ilinojs vo îkago
konkavno
plato
1000m
Sl.8.82 Vizija na nebesniot grad vo 21 vek

9. [to se` moè da se izgradi od metal 181
9. [TO SE’ MO@E DA SE IZGRADI OD METAL

9.1 Mostovi
Objekti koi kaj nas mnogu malku se dozvoluva da bidat proektirani od
arhitekti ili, voop{to, da bidat vklu~eni vo proektniot tim, se mostovite,
{to e sosema pogre{no. Mostovite, ako se vodi smetka za nivniot estetski
oblik, moè da bidat so izvonredno ubav izgled pokraj svojata osnovna namena.
Mostovite se objekti koi gi povrzuvaat lu|eto, kulturite, narodite,
sklopuvaat prijatelstva , se transporteri za voda, struja, telekomunikacija,
ovozmoùvaat i razni drugi komunikacii i t.n.
ôvekot, pokraj toa {to gradi objekti vo visina, bara na~in za pobrzo
pristignuvawe na svoeto rabotno mesto , a potoa i brzo vra}awe nazad, kon
svoeto semejstvo. Premostuvaweto na golemi dolìni otsekoga{ bila opsesija
na lu|eto. ôvekot ne se zapira i vo pogled na sovladuvaweto {to pogolemi
dolìni so eden raspon gri`livo izbiraj}i go konstruktivniot sistem
najpogoden za ova, no, sekako vodej}i smetka za estetskiot izgled na objektot.
Ova osobina e mnogu pogodna za ~elikot kako metal. Od golemiot broj na
mostovi }e gi spomeneme nekolkute popoznati i so prili~no golemi rasponi.
9.1.1 Akashi Kaikyo Bridge- Mostot Aka{i Kaikjo
Mostot Aka{i Kaikjo,Japonija, e so najgolem raspon vo svetot. Mostot ima
rasponi 360+1991+360 metra (vkupno 3991 metra). Pretstavuva obesena
kabelska konstrukcija. Go povrzuva gradot Kobe so ostrovot Avai [ima.
Sl. 9.1 Mostot Aka{i Kaikjo so rasponi 360+1991+360 metra

Sl.9.2 Montaà na ~eli~nata konstrukcija na mostot Aka{i Kaikjo

Izgraden e vo 1998 godina. Po svojata konstruktivna izvedba drì

nekolku rekordi vo svetot. Visinata na negovite piloni (stolbovi) iznesuva
282,8 metra. Fundiran e na armirano-betonski kesoni-cilindri so dvojna
armirano-betonska obvivka i dijametar od 85 metra. Osobena smelost na vakvi-
te objekti pretstavuva nivnata montaà (sl.9.2). Celokupnata konstrukcija na
mostot e nosena preku ~eli~ni kabli so dijametar od 1,1 metar koi preku
pilonite na krajot se ankeruvani vo posebni ankerni armirano-betonski
blokovi. Dolìnata na site kabli iznesuva 300 000 kilometri.
Sl.9.3 Pogled na konstrukcijata na mostot odozdola i dvata pilona

Dolniot del na konstrukcijata pretstavuva edna prostorna ~eli~na

re{etka so glavni i napre~ni nosa~i kako i vkrutuvawa pome|u niv. Teìnata
na dolniot del na konstrukcijata iznesuva 89 300 tona. Vkupnata teìna na
~eli~niot del na mostot iznesuva okolu 200 000 tona, dodeka betonskiot del
(fundamentite) 350 000 tona. [irinata na mostot iznesuva 2h2,5+2h10,75+3,5 i
zaedno so ogradata vkupno 35,5 metra. Namenet e za paten soobra}aj so 6 lenti.
NAPREÊN PRESEK NA MOSTOT
Sl.9.4 Dolnata glavna konstrukcija na mostot so negoviot napre~en presek
9.1.2 Great Belt( East Bridge)-Golemiot pojas(Isto~niot most)

So svojot raspon od 1624 metra, Isto~niot most go zazema vtoroto mesto
vo svetot. Negovata lokacija e na Balti~koto More vo transportniot sistem
pome|u Danska i [vedska. Ovoj komunikaciski sistem se sostoi od kombinacija
na mostovi, otvoren pat ,na ve{ta~ki sozdaden ostrov i tuneli pod voda na
10 do 4o metri. Dolìnata na mostovskata konstrukcija iznesuva 6 790 metra i
pretstavuva kombinacija od dva vida sosema razli~ni strukturi, obesena
konstrukcija so kabli i prosti gredi so sanda~est presek.
Sl.9.5 Isto~niot most na delot so najgolem raspon (1624 metra)

Soobra}ajniot sistem zapo~nuva vo blizinat na Kopenhagen, a zavr{uva

vo [vedska vo blizinata na Malme
Sl.9.6 Karta na celata delnica
Visinata na pilonite iznesuva 27 metra pod voda i 254 metra nad voda so
presek 78h35 metra. Poseben problem pri ovie konstrukcii e fundiraweto na
pilonite i ankernite blokovi za ankerisuvawe na kablite. Gradbata na ovoj
sistem traela 10 godini, od 1988 do 1998 godina.
Sl.9.7 Fundirawe na ankernite blokovi i izgradba na pilonite
Sl.9.8 Pogled na gornata kolovozna konstrukcija na mostot i pilonot

[irinata na mostovskata konstrukcija iznesuva 48,2 metra i ima 4 lenti

za paten soobra}aj i dve za èlezni~ki soobra}aj. Vo nego e vgradeno 500 000
toni armiran beton i 88 000 tona ~elik. Cenata na ~ineweto iznesuva 14,8
milijardi DKK.
Sl.9.9 Pogled na kablovskata konstrukcija pri montaàta i no}e vo blizina na pilonot
9.1.3 Humber Bridge-Mostot Humber, Anglija

Mostot pretstavuva vistinsko majstorsko delo na grade`nite konstruk-
tori. Negovoto gradewe e zapo~nato vo 1973 godina , dodeka sve~enoto pu{tawe
vo eksploatacija od kralicata Elizabeta  e izvr{eno vo 1981 godina.
Rasponite na mostot iznesuvaat 280+1410+530=2220 metra. Spored svojot
glaven raspon se nao|a na tretoto mesto vo svetot. Konstruktivniot sistem e
edna obesena kabelska ~eli~na konstrukcija so sanda~est presek.
Sl.9.10 Mostot Humber, Anglija, so rasponi 280+1410+530 metri

[irinata na napre~niot presek na mostot iznesuva 28,5 metra, raspolaga

so po dve lenti za vozila vo dvete nasoki so {irina od 7,3 metra. Visinata na
pilonite iznesuva 155,5 metra.
mm
mm
Sl.9.11 Tehni~ki podatoci za mostot Humber, rasponi i napre~ni preseci na kolovoznata
konstrukcija i pilonite
Mostot ima sloboden profil od 30 metra dovolno za da pominuvaat

plovnite objekti pod nego. Dijametarot na glavnite kabli iznesuva 0,68 metra ,
nivnata teìna e 19 400 tona. Vkupnata teìna na ~eli~nata konstrukcija
iznesuva 27 500 tona, dodeka na betonot 480 000 tona. Godi{no niz mostot
pominuvaat okolu 6 milioni vozila, a go posetuvaat i golem broj turisti.
Sl.9.12 Pogled na kablite od gore i kolovoznata konstrukcija odozdola na mostot Humber

9.1.4 Tsing Ma Bridge, Hong Kong,China-Mostot Tsing Ma , Hongkong, Kina

Mostot Tsing Ma pretstavuva vise~ki most so sreden raspon od 1377
metra . Po svojot izgled e eden od poubavite mostovi vo svetot.
Sl.9.13 Mostot Tsing Ma
Sl.9.14 Nadolèn i napre~en presek na mostot

Mostot se nao|a na glavnata soobra}ajnica Lantau Link koja go opsluùva

noviot aerodrom preku mostovska konstrukcija dolga 3,5 kilometri i toa: vi-
se~kiot most Tsing Ma, mostot Kap [ui i vijaduktot Ma Van, izvonredno vklo-
peni vo okolinata {to so svojot izgled pridonesuvaat taa da izgleda u{te
poubavo.
Sl.9.15 Mostovite na soobra}ajnicata Lantau Link dolga 3,5 kilometri

Sl.9.16 Izgradbata na mostot vo oddelnite fazi

Sl.9.17 Odlika na Hongkong, zastapena so no}nite svetla vo razni boi i kaj mostot Tsing Ma
Mostot e izgraden za 57 meseci i e pu{ten vo eksploatacija vo 1997

godina. Konstrukcijata na mostot e nosena od ~eli~ni kabli so dijametar od
1,1m koi preku pilonite se ankeruvani vo armirano-betonski blokovi.
Visinata na pilonite iznesuva 206 metra, dodeka plovniot profil pod mostot
e 62,0 metra. Dolnata kolovozna ~eli~na konstrukcija ima {irina od 41 metar
i vo gorniot del sodrì dve soobra}ajnici so po tri lenti, a vo sredi{niot
del po edna soobra}ajnica vo dvete nasoki kako i èlezni~ka linija postavena
vo sredinata na mostot vo dvete nasoki. Visinata na dolnata kolovozna
konstrukcija iznesuva 7,232 metra. Poradi svojot ubav estetski izgled toj
pretsavuva meta na golem broj turisti koi sekojdnevno go posetuvaat.
Teìnata na ~e-
li~nata konstrukcija na
mostot iznesuva 50 000
tona, a volumenot na
betonot 500 000 m3 od
koi samo za pilonite
300000m3. Dolnata ~eli-
~na kolovozna konstruk-
cija e montirana vo
par~iwa dolgi po 18,0
metra. Cenata na
objektot iznesuva 7,14
milijardi dolari.
Sl.9.18 Dolnata kolovozna konstrukcija na mostot Tsing Ma so svoite soobra}ajnici za patni i

za {inski vozila
9.1.5 Verrazano Narrow Bridge-Tesniot most Verazano, SAD

Tesniot most Verazano so svojot sreden raspon od 1298 metra dolgo
vreme go zazeme{e prvoto mesto vo svetot. Po~etokot na negovata gradba e na
13.08 1959 godina , a kompletno bil zavr{en na 13.08 1969 godina. Vakov smel
objekt vo toj period te{ko moèlo i da se zamisli , a kamo li da se izvede.
Sl.9.19 Tesniot most Verazano izgraden vo 1964 godina so sreden raspon od 1298 metra
Mostot go dobil imeto spored Xovani de Verazano, koj vo 1524 godina

be{e prviot evropski pomorski istraùva~ vo nujor{koto pristani{te.
Proektiran e od grade`niot inèner Aman Othmar Herman. Mostot go povrzuva
ostrovot Stejten so Bruklin.
Glavnata nosiva konstrukcija se sostoi od ~etiri ~eli~ni kabli koi
preku pilonite ja nosat kolovoznata konstrukcija. Visinata na pilonite koi se
izraboteni od ~elik iznesuva 210 metra. Pilonite se fundirani pod voda na
52 metra. Vkupnata dolìna na mostot iznesuva 4 176 metra.
[irinata na mostot iznesuva 31,4 metra. Visinata za plovnite objekti-
klirensot iznesuva 69 metra. Mostot raspolga so 12 lenti za vozila postaveni
na dve nivoa-{est gore i {est dolu. Spored statisti~kite podatoci, po mostot
pominuvaat po 48 000 vozila dnevno. Dijametarot na nosivite kabli iznesuva
0,9 metra, dolìnata na sekoj od niv e 2,2 km, a nivnata teìna e 107 000 tona.
Teìnata na ~eli~nata kolovozna konstrukcija iznesuva 34 000 tona , a
na sekoj pilon iznesuva okolu 27 000 tona. Za povrzuvaweto na ~eli~nata
konstrukcija na pilonite se upotrebeni 3 milioni zavrtki. Objektot ~inel 320
milioni dolari.
Sl.9.20 Pilonot i dolnata kolovozna konstrukcija na Tesniot most Verazano
Sl.9.21 Ankeruvawe na glavnite nosivi kabli vo ankernite blokovi

Sl.9.22 Pogled kon kolovoznata konstrukcija na mostot
Sl.9.23 Odrùvaweto na mostot e kontinuirano, zatoa i bojata moè da se promeni

Sl.9.24 Pogled kon kolovoznite lenti na gorniot del od konstrukcijata
Sl.9.25 Gorniot del na pilonot i povrzuvaweto so zavrtki i zakovki na negovite elementi

9.1.6 Golden Gate Bridge-Mostot Golden Gejt, San Francisko Kalifornija

Mostot Golden Gejt pretstavuva sinonim za gradot San Francisko. Od
site mostovi-sistem-obesena konstrukcija sekako deka e najpoznat iako spored
sredniot raspon od 1280 metri go zazema 7-moto mesto vo svetot. Negovata
gradba zapo~nala vo 1933 godina , a kompletno e zavr{ena vo 1937 godina.
Sl.9.26 Mostot Golden Gejt so svojot sreden raspon od 1280 metra e izgraden vo 1937 godina
Golden Gejt e proektiran od inènerskiot tim: Jozef Baerman [traus
gradeèn inèner; Irvin Foster Morov, arhitekt; Leon Solomon Mojseif,
konsultant; i Blair Birdsail, geolog. Mostot go povrzuva gradot San Franci-
sko i Soazalita. Poradi mestoto kade{to e izgraden, koe{to raspolaga so
ostri karpi so zlatesta boja, toj e nare~en Golden Gejt (Zlatna Porta). Toj e
eden od najspektakularnite mostovi vo svetot. Gi ima izdràno site prirodni
sili koi se pojavile vo ova podra~je, a osobeno silnite zemjotresi bez, da
pretrpi nekoi pozna~ajni o{tetuvawa. Negoviot estetski izgled ne moè da go
nadminat ni novoizgradenite mostovi od vakov tip i zatoa toj e nare~en

,,Simfonija od ~elik".
Vkupnata dolìna na mostovskata konstrukcija iznesuva 2 737 metra, a
spored sredniot raspon od 1 280 metra 27 godini go drè{e rekordot za most
so najgolem raspon vo svetot. Konstruktivno, mostot pretstavuva obesena
kabelska ~eli~na konstrukcija . Kablite preku pilonite se ankeruvani na
kraevite od mostot prilagoduvaj}i se na uslovite od terenot. Celokupnata
konstrukcija ja nosat dva ~eli~ni kabla so dijametar od 1,15 metra . Dolìnata
na sekoj nosiv kabel iznesuva 2 332 metra. Fundiraweto na pilonite e
izvr{eno pod voda so kesoni na dlabo~ina od 34 metra.
Sl.9.27 Pogled kon pilonite na mostot Golden Gejt visoki 152,4 i 227,4 metra
Osnovata na pilonite ima dimenzii 10h16,5 metra. Nad voda pilonite

se izvedeni od ~elik i imaat visina , edniot-na severnata strana 152,4 metra
i drugiot-na ju`nata 227,4 metra. Vkupnata teìna na pilonite iznesuva 44 400
tona. Tovarot koj pa|a na pilonite od kablite za zategawe iznesuva 61 500 tona.
Glavnata kolovozna konstrukcija e re{etka izvedena od ~elik, koja{to
pominuva niz pilonite i e nosena od glavnite kabli povrzana od mesto na
mesto so sekundarni kabli po celata dolìna na mostot. Na gorniot del od
re{etkata e postaven kolovoz namenet za paten soobra}aj so {est lenti-po tri
vo dvete nasoki na dvièwe. Visinata na dolnata kolovozna konstrukcija
iznesuva 3,2 metra, a {irinata 7,6 metra. [irinata na patot pome|u ogradata
iznesuva 27,4 metra, a pome|u ivi~nite gredi na patot 18,9 metra. Visinata na
klirensot-rastojanieto od najvisokata to~ka na vodata do najniskata to~ka na
konstrukcijata na mostot, zaradi plovnite objekti pod nego, iznesuva 67 metra.
Vkupnata teìna na ~eli~nata konstrukcija na mostot iznesuva 887 000 tona.
Cenata na objektot iznesuva 27 milioni dolari.
Sl.9.28 Pogled kon dolnata kolovozna konstrukcija vo sredinata od rasponot na mostot i vo

blizina na pilonite
Golemo vnimanie se posvetuva na odrùvaweto na mostot , koj postojano

se bojosuva so tradicionalnata crvenkavo-portokalova boja po preporaka na
arhitektot Irvin Morov u{te od 1938 godina. Osobeno vnimanie se obrnuva i
na no}noto osvetluvawe na mostot koe{to odgovara na tradicionalnata boja.
Po nego pominale pove}e milioni vozila od celiot svet, a spa|a i vo redot na
najposetenite objekti vo svetot
Sl.9.29 Pogled na mostot od severnata i od ju`nata strana

9.2 Sportski sali, bazeni i hali za razni drugi nameni
9.2.1 Millennium Dome-Mileniumska kupola,Grini~, Anglija

Mileniumskata kupola vo Grini~, Anglija e, spored prostorot {to go
zafa}a, najgolemata kupola vo svetot. Arhitekturata e proektirana od pozna-
tiot arhitekt Ser Ri~ard Roxers, dodeka kostrukcijata e proektirana od gra-
de`niot inèner Buro Hapold.
Sl.9.30 Mileniumskata kupola vo Grini~, Anglija
Objektot ima kru`na forma so dijametar od 320 metra i pokriva povr{i-

na od 80 000m2 vo osnovata. Membranskata kupola e nosena od zategnati kabli
povrzani me|u sebe so specijalno konstruirani vrski. Membranskite paneli gi
nosat 2 600 zategnati kabli. Po povr{inata na membranata se postaveni 72
radijalni kabli so dijametar od 32mm. Sekoj radijalen kabel e nosen so
negovoto povrzuvawe vo 6 to~ki so ~eli~ni zategnati kabli preku 12 kosi
jarboli (stoèri) izvedeni od ~elik.
Sl.9.31 Pogled kon ve}e postavenite jarboli i radijalni kabli vo sredinata na objektot
Visinata na kosite ~eli~ni jarboli iznesuva 95 metra, a se postaveni vo

krug so dijametar od 200 metra. Celokupnata konstrukcija od zategnatite kabli,
zaedno so membranskite paneli e nosena od ovie 12 jarbola. Originalnata
zamisla, vo po~etokot, bila konstrukcija na eden privremen objekt izgraden od

plasti~ni materijali, no po opse`na diskusija e usvoen objekt so traen
karakter. Objektot e pokrien so 144 PTEF membranski paneli.
Sl.9.32 Pokrivawe na objektot so membranski paneli
Montaàta na konstrukcijata e izvedena taka{to, najprvo, se postaveni

12- te jarboli, potoa se postaveni kosite zategnati kabli preku jarbolite, koi,
na krajot, se povrzuvaat so specijalni vrski so radijalnite kabli. Po
montiraweto na nosivata ~eli~na konstrukcija e pristapeno kon pokrivaweto
na objektot so teflonski membranski paneli , vkupno 72, so dimenzii 75h15
metra skroeni spored konstrukcijata. Vakvata pokrivka ovozmoùva dovolno
dobra toplinska i zvu~na izolacija na objektot.
Sl.9.33 Pogled na ~eli~niot jarbol od vnatre{nata strana vo faza na pokrivawe na objektot i

celiot objekt vo momentot kaga e otstranet sredniot pomo{en stolb za montaà
So membranskite paneli se pokrieni okolu 188 000m2 vo kontinuirana

rabota , denono}no, za 12 nedeli.
Sl.9.34 Zavr{no pokrivawe na objektot vo no}ni uslovi i negovo pu{tawe vo eksploatacija
Mileniumskata kupola
vo Anglija po celiot svoj rab
ima i drugi objekti so povr{i-
na od 2 500m2 koi go {titat
objektot od veter. Kupolata
e dobro osvetlena kako
odnadvor taka i odnatre.
Sekojdnevno ja posetuvaat
preku 20 000 lu|e. Vo odnos na
svojata namena objektot e
podelen na 12 zoni so raz-
li~na namena, od prodavnici
na malo, sali za igri, sport,
konferencii, rok-koncerti,
50 restorani i dr.
Sl.9.35 Pogled na objektot odozgora

9.2.2 Tropicana Dome (Suncoast Dome),St. Petersburg,USA-

Kupolata Tropikana
Kupolata Tropikana porano poznata kako Kupola na son~eviot breg pri-
pa|a na grupata kabelski konstrukcii.
Sl.9.36 Pogled kon kupolata Tropikana odnadvor i od odnatre

Kupolta e locirana vo blizina na gradot Sv. Petersburg, Kalifornija,

SAD. Proektot e na arhitektot Helmut Obata i korporacijata Kasabaum a,
inèner e Xej Xer-KKBNA. Kupolata ima kru`na forma so dijametar od 210
metra. Kapacitetot iznesuva 45 200 sedi{ta. Izgraden e vo 1990 godina.
Objektot e izveden od ~elik. Glavnata konstrukcija se sostoi od kru`ni
(prstenesti) ringovi postaveni po celata povr{ina na halata vo vid na prsteni
od kabli, povrzani so zatagnati kabli, dijagonali , potpira~i i kabli po
slemeto na pokrivot.
Sl.9.37 Glavnata konstrukcija na objektot
Na kru`nite prsteni se potpiraat pritisnati potpira~i koi vo gorniot

kraj se povrzani so zategnatite kabli od slemeto. Pokrivkata na objektot e od
reflektira~ko platno , poradi avionite i drugite leta~ki ma{ini, so naklon
od 60. Namenata na objektot, glavno, e za odrùvawe razni sportski
manifestacii, fudbalski natprevari, ko{arkarski natprevari od NBA ligata,
koncerti, bezbol, hokej i dr. Cenata na objektot iznesuva 85 milioni dolari.
Posebno re{enie e dadeno za okolinata okolu objektot , kade{to postojat

okolu 7 000 parkinzi, negovata hortikultura e od palmi, poradi {to i go dobil
imeto, a, od druga strana, i negovata lokacija e pokraj morskiot breg {to
pridonesuva toj da bide u{te poatraktiven.
Sl.9.38 Pogled na kupolata Tropikana no}e
Sl.9.39 Pogled na halata odnatre za vreme na odrùvawe natprevari

9.2.3 Georgia Dome, Atlanta, Georgia-Kupolata Xorxija, Atlanta, SAD

Pripa|a na grupata kabelski konstrukcii. So svoite dimenzii 240h210
metra e najgolemata kablovska kupola vo SAD. Proektot e od grupa arhitekti i
inèneri. Izgraden e vo 1992 godina.
Sl.9.40 Pogled kon kupolata Xorxija odnadvor i odnatre za vreme na eden natprevar
Lokacijata na objektot e vo gradot Xorxija, Atlanta, SAD. Namenata mu e

prete`no za sportski natprevari vo fudbal, bezbol , ko{arka, boks, tenis kako
i za golemi koncerti, familijarni veselbi, kongresi i dr. Objektot lesno se
prilagoduva za pove}e nameni. Kabelskata ~eli~na konstrukcija e pokriena so
platno od fiberglas, a kapacitetot na objektot e 71 500 sedi{ta.
Sl.9.41 Pogled na ojektot i uredenosta oklu nego vo no}nite ~asovi
9.2.4 Oita Prefectural, Sapporo Dom-Oita prefektural i kupolata Saporo

Ovie dva sportski objekta se nao|aat vo Japonija. Edniot e smesten vo
gradot Oita , a drugiot vo gradot Saporo. Objektite bea izgradeni za
odrùvaweto na svetskiot fudbalski kup vo 2002 godina kade doma}in be{e
Japonija i J. Koreja. Dvata objekta se izgradeni od ~elik so mo`nost za
potpolno pokrivawe na celata povr{ina.
Sl.9.42 Stadionot Oita prefektural, Oita, Japonija

Stadionot Oita prefektural ima kapacitet od 4 300 sedi{ta. Proektot

e na arhitektot Kurokava Ki{o i korporacijata Takenaka koja{to e i
konstruktor na objektot. Rasponot e 274 metra. Namanata e za razni vidovi
sportski aktivnosti. Pokrivnata konstrukcijata e izvedena od ~eli~ni cevki,
a kako pokriva~ e postavena membrana od fiberglas platno. Zatvoraweto na
celiot objekt e po potreba i istiot se zatvora najmnogu za 33 minuti . Dolnata
konstrukcija e od prednapregnat beton. Objektot ima tri nivoa nad zemja i dve
nivoa pod zemja. Vkupnata povr{ina iznesuva 92 779m2.
Sl.9.43 Pogled na stadionot Oita prefektural odnatre i negovoto pokrivawe

Stadionot (kupola) Saporo pretstavuva moderno kosmi~ki proektiran

objekt so raspon od 218 metra. Proektiran e od arhitektite Hara Hiro{i i
Atrie Bunku, a konstrukcijata e presmetana i izvedena od korporacijata
Takanaki so inènerot [al Bovis.
Sl.9.44 Kompleksot na stadionot Saporo
Kapacitetot na stadionot iznesuva maksimum 53 845 sedi{ta, dodeka

fiksni sedi{ta ima okolu 42 380. Namenata e prete`no za fudbalski
natprevari na koi Japonija, vo posledno vreme, im posvetuva golemo vnimanie.
Maksimalnata visina na objektot e 68,5 metra. Glavnata nosiva konstrukcija e
izvedena od ~eli~ni ramki kako prostorna konstrukcija vrz koja e postaveno
platno od fiberglas. Naklonot na krovot iznesuva od 160 do 300. Teìnata na
~eli~nata konstrukcija iznesuva 8 300 tona.
Sl.9.45 Obeleùvawe na ostanatite strukturi od objektot na karta i pogled odozgora koga

stadionot e kompletno zatvoren
Odnadvor stadionot izgleda kako nekoj vselenski brod {to se podgot-

vuva da poleta. Mo`nosta za otvoraweto na pokrivot e 90 metra, a trajnosta za
koristewe na platnoto e 30 godini postojana rabota na stadionot. Objektot
raspolaga i so pove}e prostori kako za mali sportovi, isto taka korisni za
vreme na odrùvaweto na natprevarite. Objektot e aklimatiziran i moè da
se koristi vo sekoe vreme. Raspolaga i so 1 700 parkinzi. Pomo{niot stadion
pred objektot pretstavuva pole za odgleduvawe treva, koja{to, potoa, se

vnesuva vo pokrieniot del.
Sl.9.46 Pogled vnatre vo objektot i odozgora na celiot kompleks
9.2.5 HSBC Arena, Buffalo, New York-Arena HSBC , Bafalo, Wujork,SAD
Arenata HSBC se na|a vo gradot Bafalo, Wujork, izgradena vo1996

godina pod imeto Arena Marine Midlan, no od 1999 godina go promenila imeto
Arena HSBC. Za razlika od prethodnite objekti, nosivata pokrivna ~eli~na
konstrukcija kaj arenata e od klasi~en tip.
Sl.9.47 Arenata HSBC vo Bafalo, Wujork,SAD

Sl.9.48 Pogled kon pokrivnata ~eli~na konstrukcija, kako i kon goleminata na arenata za
vreme na natprevar
Proektot e na arhitektot i inèner Elerbe Beket od korporacijata

Birdair. Patentot na cvrsto vrzani elementi vo pokrivot, vo princip e poles-
no za izveduvawe od kabelskite zategnati kupoli. So dobro izbranite
elementi i konstrukcijata e za{tedeno vo cenata na ~inewe na objektot 20%.
Glavnata pokrivna konstrukcija pretstavuva prostorna ~eli~na ramka so

elementi cvrsto povrzni me|u sebe. So ramovskiot sistem se izbegnati visoki-
te sili na zategawe od zategnatite kabli kako i pritisnatiot sreden ring.
Ekonomi~nosta na objektot bazira i na simetri~nata izvedba od oktogonalni,
kru`ni i pravoagolni formi. Pokrivnata pokrivka e od proyirna membrana
{to i` dava golemo osvetluvawe na halata za 20% pogolemo od voobi~aenoto.
Sl.9.49 Pogled na pokrivnata ~eli~na konstrukcija od gore i pokrivaweto na arenata
Namenata na objektot e za zimski sportski natprevari. Raspolaga so

kapacitet od 18 600 sedi{ta, restorani, 1 700 parkirali{ta, paviljoni za
razni nameni, prodavnici za sportska i druga namena itn. Cenata na objektot
iznesuva 127,5 milioni dolari.
9.2.6 Seagaia Ocean Dome, Miyazaki Prefekture, Japan-Kupola Seagai okean

Kupolata Seagai okean se nao|a vo kompleksot Seagai vo gradot Mijazuki
vo ju`niot del na Japonija. Kompleksot pretstavuva turisti~ko mesto koe{to
raspolaga so hoteli, restorani, povr{ini za razni sportski aktivnosti rekre-
acija, golf i dr. Pome|u ovie objekti se nao|a i najgolemiot pokrien bazen vo
svetot so dimenzii vo osnovata od 300h100 metra i visina od 38 metra.
Proektirana e od idustrijata Micibi{i Hevi a sopstvenost e na
korporacijata Feniks vo Japonija. Objektot e izveden vo 1993 godina. Zafa}a
povr{ina od 55 310 m2. Dolnata konstrukcija e izvedena od beton. Pokrivnata
~eli~na konstrukcija e ramovska i moè da se otvora so poseben mehanizam.
Kapacitetot na kupolata Okean e 10 000 lu|e. Vnatre kako i nadvor od bazenot
prirodata e tropski aranìrana, so xakuzi, vodni atrakcii, posebni lajt
efekti, osobeno no}e, i drugi na~ini za zabava. Bazenot e direkno povrzan so
okeanot i ja koristi negovata voda so toa {to taa se hlorira i posebno se
pro~istuva. Temperaturata na vodata se odrùva konstantno preku celata
godina i iznesuva 280S, dodeka vnatre vo kupolata temperaturata iznesuva
300S. Plaàta ima dolìna od 140 metra. Pokrivot e izveden od proyirna
membrana koja ovozmoùva dobro difuzno osvetluvawe i vo lo{ite son~evi
denovi. Mnogu e posetena od golem broj doma{ni i stranski turisti.
Sl.9.50 Kupolata Seagai okean, so otvoren eden del i potpolno pokriena

Sl.9.51 Plaàta na kupolata Okean preku den i no}e so svoite lajt-laserski svetla
10. Metalot kako spoj pome|u estetikata i funkcijata 215
10. METALOT KAKO SPOJ POME\U ESTETIKATA I

FUNKCIJATA
Se` u{te ne postoi materijal {to moè tolku lesno i majstorski da se
oblikuva kako metalot. Lesnata obrabotka i prilagodlivost kon terenot,
potkrepena so inspiracijata na arhitektot, doveduva do prirodno sovr{enstvo
vo proektiraweto na edna metalna konstrukcija. Od druga strana, dobriot
izbor na koloritot mu dava u{te edna dimenzija na izvedeniot objekt.
Estetikata ne se ogleda samo vo novoproektiranite objekti tuku i vo starite
restavrirani objekti. Koristej}i se` posovremeni materijali, arhitektot ima
mo`nost za proektirawe poslobodni formi i posmeli objekti . Namenata na
ovie objekti e najrazli~na-bi se reklo-za sekojdnevniot ìvot na ~ovekot.
10.1 Pridonesot na ~elikot, aluminiumot i stakloto kon ubavinata

na objektot
10.1.1 Palmengarten Frankfurt- Gradina na palmite vo Frankfurt, Germanija

Gradinata na palmite, go dobila imeto spored palmite koi{to se so
najgolema visina ( i po 17 metra) vo Evropa. Osnovana e u{te vo 1869 godina od
gra|anite na Frankfurt. Proektirana e od pove}e arhitekti, Vilhelm Pfajfer
i Herman Blomier kako i od inènerite Gunter Sliz i Matias Hab. Gradinata
raspolaga so golem broj plantaì na razni vidovi cve}iwa, paprati, palmi i
dr., za koi vo pooddelni prostorii se sozdadeni avtenti~ni uslovi za odgledu-
vawe na onie vo zemjite od koi {to poteknuvaat. Od svoeto postoewe postojano
se gradat novi objekti za rastenijata. Zafa}a povr{ina od 22 hektara.
Konstrukcijata na site objekti e izvedena od ~elik , aluminium i staklo
{to dava osobena ubavina na objektite. Glavnata konstrukcija pretstavuva
~eli~ni ramki, naj~esto, radijalno postaveni i vo sredinata povrzani so
prsten. Pokrivnata konstrukcija, kako i bo~nite strani, se izvedeni od staklo
postaveno vo aluminiumski ramki. Ponovite objekti se izgradeni vo 1984
godina. Golemite stakleni povr{ini se idealni za propu{tawe na {to pove}e
svetlina potrebna za rastenijata. Celokupniot prostor vo objektite e pod
visoka kontrola kako vo pogled na temperaturata isto taka i vo pogled na
vla`nosta, ventilacijata, zagadenosta i dr.
Sl.10.1 Pokrivnata konstrukcija vo Gradinata na palmite vo Frankfurt

Sl.10.2 Pogled na objektite od nekolku agla

Nadolèn presek
Sl.10.3 Raznoobraznosta vo konstrukcijata na objektot od pravi do zakriveni formi i

nadolèn presek na celiot objekt
Napre~en presek
Sl.10.4 Pogled na eden od objektite so osnova i napre~en presek na celiot objekt
10.1.2 Kaufhaus Hertie-Stokovna ku}a Herti, Minhen, Germanija

Raspolaga so karakteristi~na pokrivna konstrukcija izvedena od ~elik,
aluminium i staklo. Kupolata ima elipti~na forma so dimenzii: 21,5h15,6
metra i povr{ina od 320m2. Konstrukcijata se sostoi od osum radijalno
postaveni gredi i 52 napre~ni gredi vo vid na laci.
Sl.10.5 Kupolata na stokovnata ku}a Herti vo Minhen

Sl.10.6 Pogled na kupolata na stokovnata ku}a Hertie od vnatre{nata strana
10.1.3 Umbau Sparkasse Trier- Umbau [tedilnica, Trier

Renoviraniot hol
vo edna germanska
banka ima sli~na
kupolasta konstruk-
cija na Hortie.
Proektirana e od
arhitektot Valter
Hasba{ so elipti~na
forma 14h9,5 metra i
visina od 2,7 metra.
Izvedena e vo vid na
mreà od radijalno
i meridijanski posta-
veni gredi.
Sl.10.7 Holot na bankata
Sl.10.8 Umbau Sparkase Trier
10.1.4 Hemispheric houses-Planetarium, IMAX cinema, Valencia-Sferi~nata

ku}a-Planetarum , IMAKS kinoto, Valencija
Proektot e na poznatiot arhitekt Santjago Kalatrava. Re~isi celokup-
nata arhitektura na Kalatrava bazira na inspiracijata od prirodata. Ovoj
objekt go proektiral vo forma na edno ogromno oko. Objektot e izveden vo 1991
godina. Na mestoto kade{to se nao|a ovoj objekt postojat u{te nekolku objekti
proektirani od istiot avtor i toa : Palatata na umetnosta i Muzejot na nau-
kata. Site ovie objekti se proektirani so edna mnogu intersna forma izvedeni
od armiran-beton, ~elik , aluminium i staklo. Hemisferi~nata (polutop~esta)
ku}a e eden od najavtenti~nite objekti izveden vo najgolem del od ~elik ,
aluminium i staklo. Pokrivnata konstrukcija e izvedena vo vid na mreà od
~eli~ni polnoyidni nosa~i, pokrieni na eden del so ramen lim, a na
pogolemiot-so staklo. Objektot e potpolno reflektira~ki (proyiren) so dvoen
rezervoar za voda. Osvetluvaweto na objektot e od site strani pominuvaj}i
niz voda. Celiot objekt e opkruèn so voda {to, vo kombinacija so osvetluva-
weto mu dava osobena privle~nost i ubavina. Poedini delovi konstruirani

kako nastre{nici moè da se otvoraat i zatvoraat isto kako i okoto. Glavnata
uloga vo sferi~nata ku}a ja igra planetariumot, koj pretstavuva zenica na oko,
smesten vo sredinata na sferata i fundiran na armirano-betonski kruèn
prsten.
Sl.10.10 Sferi~nata ku}a-planetariumot i kinoto IMAKS vo Valencija

Fundiraweto na objektot e vo voda. Podiumot vo svojata sodrìna

raspolaga so mali prodavnici, restorani, kafeterii i dr.
Sl.10.11 Pogled na objektot odnadvor i vo negovata vnatre{nost so planetariumot
Sl.10.12 Pogled na Sfernata ku}a i Muzejot na naukata

10.1.5 Museum of fruit, Tokyo, Japan- Muzejot na ovo{ki, Tokio, Japonija

Muzejot za ovo{ki e eden od najpoznatite proizvoditeli na ovo{je vo
Japonija. Smesten e vo mestoto Jamana{i, isto~no od Tokio. Proektot i
dizajnot na objektot se delo na poznatiot arhitekt Icuko Hasegava, dodeka
konstrukcijata e presmetana od grade`niot inèner Uve Arip so partneri.
Muzejot za ovo{ki pretstavuva eden moderen proekt koj sodrì tri
razli~ni, no vo edna celina povrzani objekti.
Sl.10.13 Muzejot za ovo{ki so svoite tri objekta vo no}nite ~asovi

So svojata vkupna povr{ina od 122 960m2 i pokrien prostor od 5 326,84m2

so objektite : Zelenata ku}a, atriumot na Slobodniot prostor i Ku}ata za
nau~ni sobiri. Inspiracijata na objektite e od morskite {kolki isfrleni na
bregot od moreto po plimata.
nadolèn i napre~en presek na Ku}ata za nau~ni sobiri
nadolèn presek na Zelenata ku}a i Slobodniot prostor
Ku}ata za nau~ni sobiri Zelenata ku}a Slobodniot prostor
Osnovi na trite objekta od Muzejot na ovo{ki
Sl.10.14 Preseci i osnovi na objektite od Muzejot za ovo{ki vo Tokio, Japonija
Lokacijata na objektite e na 30 kilometra od planinata Fuxi. Objektite

se proektirani kako ~eli~ni lu{pi izraboteni od ~eli~ni kru`ni cevkasti
profili, kombinirani so staklo. Konstrukcijata e izvedena od lesni arkadni i
perforirani mreì od poznatiot Hasegava-materijal. Glavnata zgrada , Ku}ata
za nau~ni sobiri, pretstavuva eden modificiran globus so visina od 20 metra
i ~etiri kata. Vo dolnite katovi se nao|aat prostoriite za nau~ni sobiri i
rabotnite kabineti, dodeka na gorniot kat se nao|a restoran. Celokupnite
povr{ini se zastakleni, a pokrivnata ~eli~na konstrukcija koja{to izgleda
kako razgraneta kro{na od drvo se potpira vrz ~eli~ni kru`ni cevkasti
stolbovi kako stebla od drvo. Celata ~eli~na konstrukcija e izvedena kako
zavarena. Objektot e izveden vo 1996 godina.
Sl.10.15 Ku}ata za nau~ni sobiri

poglednata odnadvor kako celina i
odnatre na najgorniot kat-restoran-
ot so terasata
Zelenata ku}a e isto taka eden interesen objekt ~ij{to oblik na

konstrukcijata potsetuva na ovo{je spremno za nov ciklus na ìvot. Ovoj objekt
e so najgolema visina i e bogat so golem broj tropski rastenija. Posledniot
objekt nare~en Sloboden prostor odnadvor ima oblik na ~inija, dodeka
odnatre pretstavuva edno golemo drvo koe{to se razgranuva vo pokrivot. Vaka
izvedenite sosema razli~ni po forma objekti simboliziraat "stranci"
nerazdelni vo ìvotot i kontinuitetot na prirodata.
Sl.10.16 Zelenata ku}a so pogled odnadvor i odnatre kako i sredinata na Slobodniot prostor
gledan odnatre
Presmetkata na objektite e izvr{ena so sofisticirana kompjuterska

programa od inènerot Uve Arip. Oblicite na objektite ne se idealni
geometriski figuri i tie se podobri za priem na gravitacionite sili i silite
od veter. Vo no}nite ~asovi, objektite svetat so neobi~en i prekrasen
intenzitet otkrivaj}i ja su{tinata na nivnata ~eli~na konstrukcija. Niz
prostorite pome|u objektite ima proto~na voda so {to niv gi pravi u{te
poprirodni. Trite objekti pome|u sebe se povrzani so vmetnata mreà od
~eli~ni elementi. Poradi svojata atraktivnost objektite se poseteni od golem
broj lu|e kako od Japonija taka i od celiot svet.
Sl.10.17 Pogled na konstrukcijata i vodnite povr{ini na Muzejot za ovo{ki

10.1.6 The Eden Project- Proektot raj, Anglija
Proektot raj pretstavuva edna ogromna botani~ka gradina , najgolema vo

svetot, koja{to sodrì pove}e objekta. Proektot e na arhitektot Nikolas
Grim{o (Nicholas Grimshaw) i pove}e partneri.
Sl.10.18 Pretstava na otvoreno za posetitelite na Proektot raj
Blagodarenie na arhitektot, so svojata ekipa, od edno zapusteno mesto e

napravena izvonredna botani~ka gradina. Kompleksot sodrì pove}e objekta
od koi, sekako, najzna~ajni se Biomite, i toa Biomata so tropska vlaga i
Biomata so visoka temperatura.
Sl.10.19 Konstruirawe na nosivata konstrukcija na biomite

Biomata so vla`na tropska klima pretstavuva najgolema staklena bav~a

vo svetot so dolìna od 240m, {irina 110m i visina 50m. Nosivata
konstrukcija na biomite se sostoi od ~eli~ni cevkasti profili so razli~en
presek povrzani so zglobovi-sistem ,,Mero”. Cevkastite profili formiraat
{estagolni segmenti so dolìna od 11m koi pome|u sebe se povrzani so
zglobovi i zategi. Pokrivkata e karakteristi~na za dvete Biomi i se sostoi od
elasti~ni folii vo tri sloja. Prviot, nadvore{niot sloj, iznesuva 1mm,
dodeka sredniot i vnatre{niot se so debelina od 2mm.
Sl.10.20 Bioma so tropska vla`na klima

Materijalot od koj{to se konstruirani sloevite e so golema

izdr`livost protiv gniewe, otporen e na visoki temperaturi, sposoben da gi
primi nadvore{nite vlijanija i e lesen za ~istewe odnadvor.
Biomata so tropska vala`na klima sodrì 1 000 razli~ni bilki i drvja
od tropskite ostrovi, Malezija, isto~na Afrika i tropskata Ju`na Amerika.
Vo ovaa Bioma, za da se dolovi tropska klima, se konstruirani ve{ta~ki
vodopadi, reki i postojano se odrùva vla`nosta i temperaturata so mnogu
precizni instrumenti postaveni vo nea. Vla`nosta odgovara na 1500mm
vrneì godi{no, dodeka temperaturata se odrùva od 18 S0 do 35 S0.
Sl.10.21 Sliki od montaàta na nosivata konstrukcija

Sl.10.22 Montaà na vleznata vrata vo Biomata
Sl.10.23 Pogled na vodopadite i rekata vo Biomata
Biomata so visoka temperatura se nao|a na ju`nata strana od lokacijata
Sl.10.24 Biomata so visoka temperatura

Ovaa bioma raspolaga so karpesta masa. Kamenite yidovi ja apsorbiraat

son~evata toplina odnadvor i davaat sveìna vo Biomata no}e.
Sl.10.25 Pogled na Biomata odnatre
Na vrvot na pokrivot od dvete biomi se postaveni specijalni regulatori

koi avtomatski se otvoraat koga vozduhot vo biomite e premnogu topol ili
vlaèn (ozna~eni so 5 sl.10.24). Vo ovaa bioma se opfateni rastenija od
nekolku regiona. Vaèn del e mediteranskiot region so topli i suvi leta i
ladni, vla`ni zimi. Potoa sledat delovite od Kalifornija, Ju`na Afrika,
Avstralija i île. Temperaturite vo ovaa bioma iznesuvaat od 150 do 250 vo
leto a minimum 100S vo zima. Ovde se odgleduvaat mediteranski ovo{ja,
piperki, domati, kompiri, limoni, maslinki, grozje, tutun, lekovite bilki i dr.
Dvete biomi se povrzani so restoranskiot del koj isto taka e vklopen vo
okolinata kade{to pokrivot e posaden so treva koja{to postojano e zelena.
Sl.10.26 Restoranot vo gradba na eksterierot i enterierot

Gradinata raspolaga i so malo ve{ta~ko ezero so ~ista voda.
Sl.10.27 Gorniot del na pokrivot koj{to se otvora i pogled kon ve{ta~koto ezero
Botani~kata gradina, kako kompleks, e mnogu posetena i nejzinata forma

nadvor od biomite e ~esto promenliva . Tuka se organiziraat razni natpre-
vari, koncerti, izlo`bi, a postoi i prostor kade oddelni entuzijasti moè da
napravat nekoe svoe delo, koe{to ostanuva vo gradinata.
Gradinata vo prvite osum meseci ja posetile 1, 5 milioni lu|e, dva pati
pove}e od proektiranata brojka od 75 000 lu|e godi{no.
Sl.10.28 Xinovskata ~eli~na mravka i razjareniot bik se najposeteni od turistite
Sl.10.29 Koloritnosta na raznite vidovi cve}iwa niz objektot gi plenuva posetitelite

10.1.7 Reichstag-Noviot Germanski parlament
Rajh{tagot, sedi{teto na Germanskiot parlament e najpoznat reper vo

Germanija. Po osnovaweto na Germanskata Imperija be{e potrebna pogolema
parlamentarna zgrada. Pol Valot proektira impozantna neorenesansna zgrada
so osnova 137h97 metra. Vo 1933 godina se slu~i poàr, koj uni{ti golem del od
zgradata. Za vreme na vojnata i po nea zgradata e o{tetena od Ruskata crvena
armija, (poznatata slika so ruskoto zname na zgradata kako simbol na nivnata
pobeda). Renoviraweto na zgradata e izvr{eno po vojnata. Odlukata za
poslednata rekonstrukcija e donesena vo 1955 god. a posle pove}e godini e
doverena na poznatiot arhitekt Norman Foster.
Sl.10.30 Pogled na Rajs{tagot po rekonstrukcijata na Norman Foster

Renoviraweto na zgradata e zavr{eno vo 1999 godina. Po ovaa rekon-

strukcija i Bundes{tagot (Germanskiot Parlament) koj se nao|a{e vo Bon se
preseluva vo Berlin, vo ovaa zgrada. Rekonstrukcijata bara{e kompletna
promena na zgradata, da se otvori enterierot so svetlo i ovozmoì dobar
vidik .
Sl.10.31 Rajh{tagot vo osnovata i neposredno pred sve~enoto pu{tawe vo eksploatacija.

Sl.10.32 Najposeteniot del na Rajh{tagot vo delot na kupolata i skalite

Glavnata nosiva konstrukcija na ovoj del od Rajh{tagot e izvedena od
~eli~ni ramki na koja{to se postaveni aluminiumski ramki za nosewe na
stakloto.
Vkupnata teìna na ~eli~nite ramki iznesuva 200 tona , dodeka so
aluminiumskite profili i transparentnoto staklo e pokriena povr{ina od
1076000 m2. Vkupnata povr{ina na objektot iznesuva 61 166m2, a visinata 47m.
Oblagaweto na Rajh{tagot e izvr{eno so visoko transparentno
termootporno staklo vo dva sloja so debelina 12mm i vo sredinata so
interlajer so debelina 1,52mm, postaveno po obodot. Pregradnite yidovi se od
visokootporno dvojno staklo so debelina 48mm, a vrvot na kupolata so
najdebelo staklo od 53 mm, postojano osvetlena no}e.
Sl.10.33 Kupolata na Rajh{tagot
Konceptot vo re{avaweto na objektot be{e da se zbliàt ìtelite na

Germanija i turistite zaedno so politi~arite i javno i otvoreno da diskuti-
raat po restoranite i {etali{tata vo objektot , pa duri i da vleguvaat niz
ista vrata bidej}i tie se od narodot i za narodot. Objektot za prvite sedum
meseci go imaat poseteno pove}e od 5 milioni lu|e od svetot.
Cenata na ko{tawe na ovoj mnogu impozanten i smel objekt iznesuva 26
milioni amerikanski dolari.
Sl.10.34 Posetitelite na Rajh{tagot imaat {to da vidat nadvor i vnatre

10.2 Objekti kaj koi konstrukcijata e vidliva ili se preslikuva
10.2.1 Institut za diskretna matematika pri Univerzitetot vo Bon,

Germanija
Nosivata konstrukcija na objektot pretstavuva edna skeletna ~eli~na
konstrukcija. Balkonite se izvedeni od rebrast lim, dodeka oblagaweto e so
staklo postaveno vo aluminiumski ramki.
Sl.10.35 Zgradata na Institutot za diskretna matematika pri Univerzitetot vo Bon, Germanija

I pokraj toa {to objektot e obloèn so staklo dihtuvaweto i klimatiza-

cijata na objektot e izvedeno na golema visina {to ovozmoùva izvonredni
uslovi za rabota. Proektot e na arhitektot Piha~i so partnerite.
Sl.10.36 Objektot pogledan odnatre
10.2.2 Robobank, Utrecht, Nederland-Robobanka, Utreht, Holandija
Pretstavuva eden mnogu atraktiven objekt po svojata arhitektura,

smesten vo gradot Utreht vo Holandija. Izgraden e kako armiranobetonski vo
prizemjeto bidej}i niz nego pominuva reka , a nad nego-od ~elik aluminium i
staklo. Staklenata povr{ina so koja{to e obloèn objektot iznesuva 16 000m2.
Pogolemiot del od ovie zastakleni povr{ini se fiksni , so dobra izolacija ,
dodeka drugiot del se nameneti kako prozorci koi{to se otvoraat. Stakloto e
postaveno vo aluminiumski ramki od eloksiran (so srebrena boja) aluminium so
izvonredno dobro dihtuvawe.
Proektot i konstrukcijata e na arhitektot B. V. Artikon Bureus.
Poradi svojata mestopolo`ba i ubaviot estetski izgled pretstavuva
glavna cel na golem broj turisti od svetot.
Sl.10.37 Pogled na objektot od prednata i od zadnata strana

Sl.10.38 Edno interesno preslikuvawe na staklenata fasada

Sl.10.39 Konstrukcija na fasadata i nekoi pointeresni detali od objektot

10.2.3 Secondary school, Vienna, Austria-Srednoto u~ili{te, Viena, Avstrija
Objektot e izgraden vo 1995 god., spored proektot na poznatiot arhitekt

Helmut Rihter. Namenata na objektot e spored potrebite na Vladata vo
Avstrija za {to pogolema edukacija na naselenieto od Viena. Pretstavuva
eden moderno proektiran objekt, izveden od ~elik, aluminium i staklo.
Celokupnata povr{ina na objektot e obloèna so staklo i niz nego se gleda
~eli~nata i aluminiumskata konstrukcija. Toj , kako {to vien~anite go nareku-
vaat, pretstavuva edna svetle~ka skulptura od ~elik.
Sl.10.40 Srednoto u~ili{te vo Viena , Avstrija, vo no}nite ~asovi
Zada~ata doverena na arhitektot Rihter e sosema ispolneta iako vo toj

prostor okolu u~ili{teto site objekti se proektirani od angliski i francuski
arhitekti. Ova e eden golem spektakularen proekt na avstriskiot arhitekt
Rihter. Nosivata ~eli~na konstrukcija e kombiniran sistem od ~eli~ni ramki,
na edniot del, do re{etkasti nosa~i postaveni pod naklon-vo drugiot del na
objektot.
Sl.10.41 Napre~en presek na objektot

Potpiraweto na re{etkite e na ~eli~ni stolbovi i kosnici so kruèn

napre~en presek. Celata ~eli~na konstrukcija e vidliva kako odnatre taka i
odnadvor bidej}i celiot objekt e obloèn so staklo. Objektot sodrì
u~ilnici za nastava , biblioteka, sportska sala, hodnici, sanitarii i golemi
prostorni holovi za sekojdnevnoto ìvewe i rabota na u~enicite.
Sl.10.42 Sportskata sala,

najatraktivniot del od objektot,
so kos pokriv, postaven na
~eli~ni re{etki
Vrskata pome|u objektot i gra|anite e vospostavena preku re{etkast

~eli~en most, koj{to se nao|a vo prizemniot del, osvetlen po celiot volumen
od vlezniot hol. Vertikalnata komunikacija e obezbedena so skali i liftovi
so cilindri~en oblik od dvojno staklo i ~elik {to pri svoeto dvièwe i
sinata boja izgledaat kako golemi santi led koi plivaat vo more. I kaj ovoj
objekt golemite stakleni povr{ini ovozmoùvaat interesna gletka za oko pri
svoeto preslikuvawe.
Sl.10.43 Naj~esti formi na preslikuvawe kaj ovoj objekt se trapezoidnite formi

10.2.4 Sony Center, Berlin, Germany-Soni-centarot, Berlin, Germanija
Soni-centarot e eden od najpoznatite objekti vo Germanija. Smesten e na

plo{tadot Potsdamer vo Berlin. Proektot e na poznatite arhitekti od îkago
Marfi i Jahn. Kompleksot sodrì administrativna zgrada visoka 103 metra so
26 kata so zakrivena triagolna forma, hotel so sedum kata (hotel Esplinada) i
ogromen prostoren hol (Forum).
Sl.10.44 Soni-centarot vo Berlin
Glavnata konstrukcija na administrativnata zgrada pretstavuva

~eli~na ramovska konstrukcija so pravi vertikalni kru`ni stolbovi i
poligonalni rigli od otvoren presek. Izgradbata na objektot e zapo~nata vo
1997 godina, a negovoto kompletirawe e zavr{eno vo 2000 godina. Oblagaweto
na objektot e izvr{eno so staklo i toa, za prvpat, na eden moderen specifi~en
na~in koj denes ima {iroka primena. Staklenata povr{ina na objektot
iznesuva okolu 216 737 m2 , stakloto ne e postaveno vo klasi~ni ramki, no se
drì so sajli i posebni drà~i.
Sl.10.45 Detali od fasadata

na objektot
Sl.10.46 Administrativnata zgrada na Soni-centarot vo tekot na postavuvaweto na fasadata

so vidlivoto preslikuvawe na sosednite objekti vrz nea
Sl.10.47 Administrativnata zgrada pri svoeto kompletno pu{tawe vo funkcija

Pokraj administrativnata zgrada, vo kompleksot postojat u{te dva

zna~ajni objekta a toa se Forumot i hotelot Esplanada. Forumot pretstavuva
eden ogromen ~ador povrzan so hotelot i administrativnata zgrada so oddelna
~eli~na konstrukcija. Pokrivaweto na ovoj golem ~ador e izvr{eno so staklo i
platno od fiberglas, potpreno na konstrukcija od ~eli~ni sajli. Forumot
pretstavuva najatraktivniot del od kompleksot na Soni-centarot i e postojano
poseten od mnobrojnite turisti od celiot svet. Vo nego se nao|aat golem broj
prodavnici, se organiziraat izlo`bi, sobiri itn.
Sl.10.48 Forumot i hotelot Esplanada gledani odnadvor i vrvot na Forumot poglednat od

vnatre{nata strana
Sl.10.49 Montaàta na Forumot e zapo~nata so postavuvaweto na krajniot ring koj so sredniot

ring e povrzan so ~eli~ni sajli vrz koi se postavuva staklo i fiberglas-platno
Sl.10.50 @ivotot vo Forumot poglednat odnatre i celiot kompleks poglednat od druga strana
Sl.10.51 Soni-centarot vo no}nite ~asovi, prezentiraj}i ja celata svoja nosiva ~eli~na

konstrukcija izrazuvaj}i ja silnata tvore~ka energija na proektantot i izveduva~ot
10.2.5 Ludwig Erhard Haus, Berlin, Germany- Zgradata Ludvig Erhard vo

Berlin, Germanija
Zgradata Ludvig Erhard pretstavuva simbol na urbanata obnova na

stariot Isto~en Berlin. Smestena e vo samiot centar na stariot Isto~en
Berlin, opkruèna so objekti so arhitektonski stil od 1950 do 1960 godina. Po
ru{eweto na Berlinskiot yid se pojavuva potrebata od urbana obnova na
Isto~en Berlin. Se pojavuvaat arhitekti koi sakaat da mu dadat edno novo
lice na Isto~en Berlin. Od golemiot broj proekti za zgradata Ludvig Erhard
prifaten e proektot na arhitektot Nikolas Grim{o. Imeto na objektot e spred
prviot minister za finansii, Ludvig Erhard, podocna i premier, koj mnogu
pomagal vo izgradbata na objekti vo Germanija. Nikolas gi nao|a formata i
konstrukcijata na objektot vo ìvotinskiot svet. Oblikot e kako gradniot ko{
na eden oklopnik ili glu{ec (sl.10.52).
Sl.10.52 Zgradata Ludvig Erhard, od inspiracija do realizacija na Nikolas Grim{o

Objektot se sostoi od 15 elipti~ni ~eli~ni lakovi so razli~na gole-

mina. Maksimalniot raspon na lakovite iznesuva 61,2 metra , a najgolema
visina e 38,6 metra. êli~nite lakovi se obvitkani so ~eli~en lim so
debelina od 0,4 milimetra koj ne 'r|osuva. êli~nite lakovi, vo osnovata, se
zglobno potpreni i imaat promenliv presek po svojata dolìna.
Sl.10.53 êli~nite
lakovi poglednati
odnadvor i odnatre
vklopeni vo su{ti-
nata na objektot
Po~etokot na gradbata na objektot e vo 1994 godina, a negovoto kompletno

zavr{uvawe e vo 1998 godina.
Po svojata funkcija, objektot e edna administrativna zgrada. Toj zafa}a
prostor od 22000 m2 i ima 240 parking-placevi. Karakteristi~ni se negovite
vestern-balkoni na stranata od prviot lak. Oblagaweto na objektot e izvr{eno
so staklo i aluminiumski paneli. Imaj}i predvid deka Berlin poseduva
kontinentalna klima, osobeno e vodena smetka za termi~kata i zvu~nata
izolacija na objektot, kako {to velat Germancite, toj pretstvuva edno oklopno
ìvotno obvitkano vo koùv.
Slu`beniot prostor raspolaga i so dva golemi atriuma koi ja razbivaat
negovata monotonija. Atriumot e so volumen od 33 000 m3 vo koj se odrùva, vo
sekoe vreme, potrebnata temperatura. Objektot ima dva ~eli~ni, so staklo
obloèni, lifta postaveni vo atriumot za vertikalna komunikacija.
Sl.10.54 Elementi od fasadata i na~in na termi~ka i zvu~na izolacija-sistem Gartner

Sl.10.55 Atriumot na zgradata Ludvig Erhard

10.3 Primeri od metalni konstrukcii izvedeni vo na{ata zemja
Metalnite konstrukcii vo Makedonija se mnogu malku zastapeni.

Konstrukcii od tipot na visokogradba nameneti za ìveewe re~isi i da nema.
êli~nite konstrukcii najmnogu se primeneti za izgradba na industriski
objekti. Vo ovie objekti i ne stanuva zbor za nekoe estetsko oblikuvawe tuku
pred se` vo prv plan e stavena funkcijata na objektot. Ovie objekti naj~esto se
izvedeni kako ramovski konstrukcii. Kako najgolemi vakvi objekti vo
Makedonija moème da gi spomeneme Termoelektranata REK od Bitola i
Topilnicata za fero-nikel Feni od Kavadarci.
Sl.10.56 REK-Bitola Sl.10.57 FENI-Kavadarci
Od objektite nameneti za trgovija sekako deka e najpoznat GTC -

Gradskiot trgogovski centar vo Skopje. Gradbata na GTC e zapo~nata na
11.10. 1969 god., a sve~enoto pu{tawe vo eksploatacija e na 27.04 1973 god.
Sl.10.57 Postavuvawe na temelite na GTC Sl.10.58 Niknuvawe na ~eli~nata konstrukcija

Konstrukcijata na Gradskiot trgovski centar e izvedena kako spregnata

~eli~na konstrukcija poznata kako ,,Tisen”. Glavnata nosiva konstrukcija se
sostoi od ~eli~ni ramki so sekundarni ~eli~ni nosa~i vrz koi se postavuva
rebrast lim-Tisen. Me|ukatnata konstrukcija na GTC e spregnata konstrukcija
kade spregata e izvr{ena so rebrast lim i izlien beton-postaven vrz nea.
Sl.10.59 Postavuvaweto na rebrastiot lim-Tisen Sl.10.60 GTC po kompletnoto zavr{uvawe
Drugi vidovi na objekti izgradeni kompletno od ~elik ili vo

kombinacija so armiran beton se sportskite sali. Re~isi site pogolemi
sportski sali vo Makedonija se izgradeni kako armirano-betonski, a
pokrivnata konstrukcija e ~eli~na. Vo ovaa grupa sali moème da gi vbroime
slednite: sportskite sali vo Kumanovo, Prilep i Ohrid kako i pliva~kiot
bazen vo Skopje.
Sl.10.61 Pogled na sportskata sala vo Kumanovo odnadvor vo izvedba i odnatre po izgradbata
Goleminata na ovie pogolemi sportski sali se dviì od 55m do 60m.

Brojot na gleda~i za koi se proektirani iznesuva maksimum okolu 2 000 gleda~i
{to voop{to ne gi zadovoluva kriteriumite za organizacija na nekoj pozna~aen
me|unaroden natprevar kako {to e nekoe evropsko ili svetsko natprevaruvawe.
Glavnite konstrukcii, naj~esto se liniski re{etki vo dva pravca ili,

pak, triagolni re{etki vo dva pravca. Proektirani se izvonredno ekonomi~no
za na{eto podnebje, no za pogolemi natprevari se potrebni mnogu pogolemi
sportski sali.
Sl.10.62 Nekolku pogledi na prilepskata sala ,,Makedonija” koja{to vo 1993 god. be{e
opoàrena i potpolno uni{tena kako neza{titena od poàr
Sl.10.63 Sportskata sala vo Ohrid vo po~etokot na motiraweto na glavnata nosiva pokrivna

~eli~na konstrukcija i vo zavr{nata faza
Sl.10.64 Pliva~kiot bazen vo Skopje vo tekot na montaàta i neposredno pred

pu{taweto vo eksploatacija
Od ~eli~nite konstrukcii vo Makedonija so drugi nameni }e gi spomenam

Ispitnata stanica na EMO od Ohrid i Mileniumskiot krst vo Skopje.
Stanicata na Emo, Ohrid e nameneta pred se` za ispituvawa na razni
dalnovodni stolbovi.
Sl.10.65 Ispitnata stanica za dalnovodni stolbovi na EMO od Ohrid

Vo biv{ite prostori postoeja samo dve vakvi ispitni stanici vtorata,

postarata, e na Energoinvest od Saraevo. Stolbovite na ramkite na ispitnata
stanica se so visina od 65,00 metri.
Sl.10.66 [ematski prikaz na kompleksot

od Ispitnata stanica i u{te eden
pogled kon kulata za ispituvawe
vo napre~en pravec
Mileniumskiot krst, postaven na vrvot na Vodno, pretstavuva edna

konzolna re{etkasta ~eli~na konstrukcija so visina od okolu 80 metra.
Presecite na stapovite se od cevkasti pravoagolni ili kvadratni profili.
Sl.10.67 Mileniumskiot krst pred negovoto pu{tawe vo eksploatacija

Sl.10.68 Izvedba na Mileniumskiot krst

od negovoto fundirawe na betonski
temeli do kompletnata montaà na
~eli~nata konstrukcija vo 2002 g.
ÊLI^NI  NOSAÎ (RUSKI-toplovalani)
Tabela 11.9
O DIMENZII MA. PO TO KARAKTERISTIKI PO OSKITE
CRTE@ Z V. R. OSKA h h OSKA u u
N. MO
M.
h b d t R C K M d1p d1r G A t x Wx Sx ix y Wy iy
mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm kg/ cm2 cm4 cm4 cm3 cm3 cm cm4 cm3 cm
’
m
10 100 55 4,5 7,2 7 40 70 32 9 11 9,46 12,0 2,28 198 39,7 23 4,06 17,9 6,49 1,22
12 120 64 4,8 7,3 7,5 48 88 36 11 13 11,5 14,7 2,88 350 58,4 33,7 4,88 27,9 8,72 1,38
14 140 73 4,9 7,5 8 60 107 40 11 13 13,7 17,4 3,59 572 81,7 46,8 5,73 41,9 11,5 1,55
16 160 81 5 7,8 8,5 80 125 45 13 15 15,9 20,2 4,46 873 109 62,3 6,57 58,6 14,5 1,7
18 180 90 5,1 8,1 9 80 143 50 15 17 18,4 23,4 5,6 1290 143 81,4 7,42 82,6 18,4 1,88
18a 180 100 5,1 8,3 9 80 148 50 15 17 19,9 25,4 5,98 1430 159 89,8 7,51 114 228 2,12
20 200 100 5,2 8,4 9,5 100 161 55 17 17 21 26,8 6,92 1840 184 104 8,28 115 23,1 2,07
20a 200 110 5,2 8,6 9,5 100 167 55 17 17 22,7 28,9 7,36 2030 203 114 8,37 155 28,2 2,32
22 220 110 5,4 8,7 10 100 178 60 19 21 24 30,6 8,6 2550 232 131 9,13 157 28,6 2,27
22a 220 120 5,4 8,9 10 100 186 60 19 21 25,8 32,8 9,35 2790 254 143 9,22 206 34,3 2,5
24 240 115 5,6 9,5 10,5 130 204 65 19 21 27,3 34,8 9,6 3460 289 163 9,97 198 34,5 2,37
24a 240 125 5,6 9,8 10,5 130 203 65 19 21 29,4 37,5 11,5 3800 317 178 10,1 260 41,6 2,63
27 270 125 6 9,8 11 150 224 70 21 21 31,5 40,2 13,6 5010 371 210 11,2 260 41,5 2,54
27a 270 135 6 10,2 11 150 230 70 21 23 33,9 43,2 14,1 5500 407 229 11,3 337 50 2,8
30 300 135 6,5 10,2 12 170 251 70 23 23 36,5 46,5 17,4 7080 472 268 12,3 337 49,9 2,69
30a 300 145 6,5 10,7 12 170 257 75 23 23 39,2 49,9 18,0 7780 518 292 12,5 436 60,1 2,95
33 330 140 7 11,2 13 190 285 75 23 23 42,2 53,8 19,2 9840 597 339 13,5 419 59,9 2,79
NORME- 36 360 145 7,5 12,3 14 220 302 80 23 23 48,6 61,9 31,4 13380 743 423 14,7 516 71,1 2,89
STANDARD 40 400 155 8,3 13 15 260 339 80 23 25 57 72,6 40,6 19062 953 545 16,2 667 86,1 3,03
45 450 160 9 14,2 16 310 384 90 23 25 66,5 84,7 54,7 27696 1231 708 18,1 808 101 3,09
GOST 8239-72 50 500 170 10 15,2 17 340 430 100 25 25 78,5 100 75,4 39727 1598 919 19,9 1043 123 3,23
55 550 180 11 16,5 18 390 475 100 25 25 92,6 118 100 55962 2035 1181 21,8 1356 151 3,39
60 600 190 12 17,8 20 420 518 110 25 25 108 138 135 75806 2560 1491 23,6 1725 182 3,54
Tabela 11.10 ÊLI^NI PE.A NOSAÎ (EVROPSKI-toplovalani)
O DIMENZII MASA POVR[INI TOR. KARAKTERISTIKI VO ODNOS NA OSKITE
CRTE@ Z MOM. OSKA h h OSKA u u
N. h b d t r G A Ag Ao t X WX SX iX y Wy iy
mm mm mm mm mm kg/m cm2 m2/t m2/m cm4 cm4 cm3 cm3 cm cm4 cm3 cm
8 78 46 3,3 4,2 5 5 6,38 65 0,325 0,40 64,4 16,5 9,5 3,18 6,85 2,98 1,04
10 98 55 3,6 4,7 7 6,9 8,78 57,6 0,397 0,75 141 28,8 16,5 4,01 13,1 4,77 1,22
12 117,6 64 3,8 5,1 7 8,6 11 54,5 0,472 1,04 257 44 25 4,8 22 7 1,42
14 137,4 73 3,8 5,6 7 10,5 13,4 52,5 0,547 1,36 435 63 35,8 5,7 36 10 1,65
16 157 82 4 5,9 9 12,7 16,2 48,9 0,619 1,96 687 88 49,5 6,5 54 13,5 1,83
18 177 91 4,3 6,5 9 15,4 19,6 45,1 0,694 2,63 1073 121 67,1 7,4 82 18 2,04
20 197 100 4,5 7 12 18,4 23,5 41,5 0,764 3,55 1591 162 90,8 8,23 117 23,4 2,23
22 217 110 5 7,7 12 22,2 28,3 38 0,843 5,23 2317 214 120 9,05 171 31,2 2,46
24 237 120 5,2 8,3 15 26,2 33,3 35 0,918 7 3290 278 156 9,94 240 40 2,68
27 267 135 5,5 8,7 15 30,7 39,1 33,9 1,04 9,14 4917 368 206 11,2 358 53 3,02
30 297 150 6,1 9,2 15 36,5 46,5 31,8 1,16 12,4 7173 483 271 12,4 519 69,2 3,34
33 327 160 6,5 10 18 43 54,7 29,1 1,25 16,8 10230 626 351 13,7 685 85,6 3,54
36 357,6 170 6,6 11,5 18 50,2 64 26,9 1,35 25,6 14520 812 453 15,1 944 111 3,84
40 397 180 7 12 21 57,4 73,1 25,4 1,46 31,3 20290 1020 572 16,7 1170 130 4
45 447 190 7,6 13,1 21 67,2 85,6 23,8 1,60 43,3 29760 1330 747 18,6 1502 150 4,19
50 497 200 8,4 14,5 21 79,4 101 21,9 1,74 62,4 42930 1730 973 20,6 1939 194 4,38
55 547 210 9 15,7 24 92,1 117 20,4 1,88 83,4 59980 2190 1240 22,6 2432 232 4,55
60 597 220 9,8 17,5 24 108 137 18,6 2,01 120 82920 2780 1570 24,6 3116 283 4,77
ÊLI^NI PE.R NOSAÎ (EVROPSKI-toplovalani)
14 142 72 5,3 7,8 7 14,4 18,3 38,1 0,549 3,63 611 86 49,6 5,77 48,7 13,5 1,63
16 162 81 5,6 8,5 9 17,7 22,6 35,1 0,621 5,21 988 122 70 6,62 75,6 18,7 1,83
18 183 89 6,4 9,5 9 22 28 31,5 0,694 8,15 1554 170 97,6 7,44 112 25,2 2
20 204 98 6,6 10,5 12 26,6 33,9 28,8 0,766 11,7 2363 232 133 8,35 166 33,8 2,21
22 225 108 6,7 11,8 12 31,6 40,2 26,8 0,848 17,3 3474 309 176 9,29 249 46 2,49
24 245 118 7,5 12,3 15 37,3 47,5 24,7 0,921 22,2 4823 394 225 10,1 339 57,4 2,67
27 276 133 7,7 13,1 15 43,9 55,9 23,7 1,04 29,7 7321 530 301 11,4 516 77,6 3,04
NORME- 30 306 147 8,5 13,7 15 51,7 65,9 22,4 1,16 38,6 10499 686 390 12,6 728 99,1 3,31
STANDARD 33 336 158 9,2 14,5 18 60,3 76,8 20,7 1,25 50,1 14688 874 497 13,8 958 121 3,53
36 366 168 9,9 16 18 70,3 89,6 19,2 1,35 70,9 20288 1109 631 15,1 1270 151 3,72
EURONORM 40 407 178 10,6 17 21 81,5 104 18 1,47 91,4 288862 1418 809 16,7 1606 180 3,93
19-57 45 458 188 11,3 18,6 21 95,2 121 16,9 1,61 126 42395 1851 1060 18,7 2069 220 4,13
NF A 45-205 50 508 198 12,6 20 21 111 142 15,8 1,75 171 59932 2360 1350 20,6 2600 263 4,29
55 560 210 14 22,2 24 133,7 170 14,1 1,89 250 86579 3092 1781 22,5 3447 328 4,5
60 608 218 14 23 24 144,4 185 14 2,02 285 110307 3628 2087 24,4 3992 366 4,64
ÊLI^NI HEA.A NOSAÎ (EVROPSKI-toplovalani)
Tabela 11.13
10 91 100 4,2 5,5 12 12,2 15,6 45,2 0,55 1,63 237 52 29,2 3,89 92 13,4 2,43
12 109 120 4,2 5,5 12 14,6 18,6 45,9 0,67 1,97 413 75,8 42,1 4,72 159 26,5 2,93
14 128 140 4,3 6 12 18,1 23 43,5 0,787 2,90 719 112 61,9 5,59 275 39,3 3,45
16 148 160 4,5 7 15 23,8 30,4 37,9 0,901 5,08 1283 173 95,2 6,50 479 60 3,97
18 167 180 5 7,5 15 28,7 36,5 35,5 1,02 7,12 1967 236 129 7,34 730 81,1 4,47
20 186 200 5,5 8 18 34,6 44,1 32,7 1,13 9,71 2944 317 174 8,17 1068 107 4,92
22 205 220 6 8,5 18 40,4 51,5 30,9 1,25 12,95 4170 407 223 9 1510 137 5,42
24 224 240 6,5 9 21 47,4 60,4 28,7 1,36 16,94 5835 521 285 9,83 2077 173 5,87
26 244 260 6,5 9,5 24 54,1 69 27,2 1,47 21,15 7981 654 357 10,8 2788 214 6,36
28 264 280 7 10 24 61,2 78 26 1,59 26,82 10560 800 437 11,6 3664 282 6,85
30 283 300 7,5 10,5 27 69,6 88,9 24,5 1,71 33,55 13800 976 533 12,5 4733 316 7,3
32 301 300 8 11 27 74,2 94,6 23,5 1,74 39,23 16450 1090 598 13,2 4959 331 7,24
NORME- 34 320 300 8,5 11,5 27 78,9 101 22,6 1,78 45,62 19550 1220 671 13,9 5185 346 7,18
STANDARD 36 339 300 9 12 27 83,7 107 21,6 1,81 52,77 23040 1360 748 14,7 5410 361 7,12
40 378 300 9,5 13 27 92.4 118 20,4 1,89 67,50 31250 1650 912 16,3 5861 391 7,06
EURONORM 45 425 300 10 13,5 27 99,7 127 19,9 1,98 78,09 41890 1970 1090 18,2 6088 406 6,92
53-62 50 472 300 10,5 14 27 107 137 19,4 2,08 90,02 54640 2320 1290 20 6314 421 6,79
NF A 45-201 55 522 300 11,5 15 27 120 153 18,2 2,18 115,55 72870 2790 1560 21,8 6767 451 6,65
60 571 300 12 15,5 27 129 164 17,6 2,27 131,98 91870 3220 1870 23,7 6993 466 6,53
ÊLI^NI [ NOSAÎ SO POJASI POD NAKLON (RUSKI-toplovalani)
Tabela 11. 18
O DIMENZII MA. POV. TOR. KARAKTERISTIKI PO OSKITE
N. h b d t R C K M d1p d1r G A t x Wx Sx ix y Wy iy ey
’ 2 4 4 3 3 4 3
mm mm mm mm mm mm mm m mm mm kg/m cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm
m
5 50 32 4,4 7 6 - 22 20 9 7 4,84 6,16 1 22,8 9,10 5,59 1,92 5,61 2,75 0,95 1,16
6,5 65 36 4,4 7,2 6 - 37 20 11 11 5,9 7,51 1,2 48,6 15 9 2,54 8,7 3,68 1,08 1,24
8 80 40 4,5 7,4 6,5 - 50 25 11 13 7,05 8,98 1,52 89,4 22,4 13,3 3,16 12,8 4,75 1,19 1,31
10 100 46 4,5 7,6 7 34 68 30 13 13 8,59 10,9 1,95 174 34,8 20,4 3,99 20,4 6,46 1,37 1,44
12 120 52 4,8 7,8 7,5 40 86 30 17 13 10,4 13,3 2,56 304 50,6 29,6 4,78 31,2 8,52 1,53 1,54
14 140 58 4,9 8,1 8 50 104 35 17 15 12,3 15,6 3,19 491 70,2 40,8 5,6 45,4 11 1,7 1,67
14a 140 62 4,9 8,7 8 50 102 35 17 15 13,3 17 4 545 77,8 45,1 5,66 57,5 13,3 1,84 1,87
16 160 64 5 8,4 8,5 60 122 40 19 17 14,2 18,1 3,97 747 93,4 54,1 6,42 63,3 13,8 1,87 1,8
16a 160 68 5 9 8,5 60 120 40 19 17 15,3 19,5 4,93 823 103 59,4 6,49 78,8 16,4 2,01 2
18 180 70 5,1 8,7 9 70 140 40 21 19 16,3 20,7 4,87 1090 121 69,8 7,24 86 17 2,04 1,94
18a 180 74 5,1 9,3 9 70 138 45 21 19 17,4 22,2 5,98 1190 132 76,1 7,32 105 20 2,18 2,13
20 200 76 5,2 9 9,5 80 158 45 23 21 18,4 23,4 5,9 1520 152 87,8 8,07 113 20,5 2,2 2,07
22 220 82 5,4 9,5 10 90 175 50 23 23 21 26,7 7,48 2110 192 110 8,89 151 25,1 2,37 2,21
24 240 90 5,6 10 10,5 110 192 50 25 25 24 30,6 9,6 2900 242 139 9,73 208 31,6 2,6 2,42
27 270 95 6 10,5 11 130 220 60 25 25 27,7 35,2 11,98 4160 308 178 10,9 262 37,3 2,73 2,47
NORME- 30 300 100 6,5 11 12 160 247 60 25 25 31,8 40,5 14,98 5810 387 224 12 327 43,6 2,84 2,52
STANDARD 33 330 105 7 11,7 13 210 273 60 25 25 36,5 46,5 19,2 7980 484 281 13,1 410 51,8 2,97 2,59
GOST 8239-72 36 360 110 7,5 12,6 14 220 300 60 25 25 41,9 53,4 25,1 10820 601 350 14,2 513 61,7 3,1 2,68
40 400 115 8 13,5 15 250 335 70 25 25 48,3 61,5 32,41 15220 761 444 15,7 642 73,4 3,23 2,75
ÊLI^NI [ NOSAÎ SO PARALELNI POJASI (RUSKI-toplovalani)

5 50 32 4,4 7 6 - 36 20 9 7 4,84 6,16 1 22,8 9,14 5,59 1,92 5,95 2,99 0,98 1,21
6,5 65 36 4,4 7,2 6 - 50,6 20 11 11 5,9 7,51 1,2 48,8 15 9 2,55 9,35 4,06 1,12 1,29
8 80 40 4,5 7,4 6,5 - 65,2 25 11 13 7,05 8,98 1,52 89,8 22,5 13,3 3,16 13,9 5,31 1,24 1,38
10 100 46 4,5 7,6 7 34 84,8 30 13 13 8,59 10,9 1,95 175 34,9 20,4 3,99 22,6 7,37 1,44 1,53
12 120 52 4,8 7,8 7,5 40 104 30 17 13 10,4 13,3 2,56 305 50,8 29,6 4,79 34,9 9,84 1,62 1,66
14 140 58 4,9 8,1 8 50 124 35 17 15 12,3 15,6 3,19 493 70,4 40,8 5,61 51,5 12,9 1,81 1,82
14a 140 62 4,9 8,7 8 50 133 35 17 15 13,3 17 4 547 78,2 45,1 5,68 65,2 15,7 1,96 2,04
16 160 64 5 8,4 8,5 60 143 40 19 17 14,2 18,1 3,97 750 93,8 54,1 6,44 12,8 16,4 2,00 1,97
16a 160 68 5 9 8,5 60 142 40 19 17 15,3 19,5 4,93 827 103 59,4 6,51 90,5 19,6 2,15 2,19
18 180 70 5,1 8,7 9 70 163 40 21 19 16,3 20,7 4,87 1090 121 69,8 7,26 100 20,6 2,20 2,14
18a 180 74 5,1 9,3 9 70 161 45 21 19 17,4 22,2 5,98 1200 133 76,1 7,34 123 24,3 2,35 2,36
20 200 76 5,2 9 9,5 80 182 45 23 21 18,4 23,4 5,9 1530 153 87,8 8,08 134 25,2 2,39 2,30
22 220 82 5,4 9,5 10 90 201 50 23 23 21 26,7 7,48 2120 193 110 8,90 178 31,0 2,58 2,47
24 240 90 5,6 10 10,5 110 220 50 25 25 24 30,6 9,6 2910 243 139 9,75 248 39,5 2,85 2,72
27 270 95 6 10,5 11 130 249 60 25 25 27,7 35,2 11,98 4180 310 178 10,9 314 46,7 2,99 2,78
30 300 100 6,5 11 12 160 278 60 25 25 31,8 40,5 14,98 5830 389 224 12 393 54,8 3,12 2,83
NORME- 33 330 105 7 11,7 13 210 308 60 25 25 36,5 46,5 19,2 8005 485 281 13,2 496 65,2 3,26 2,89
STANDARD 36 360 110 7,5 12,6 14 220 338 60 25 25 41,9 53,4 25,1 10850 603 350 14,3 605 75,4 3,36 2,97
GOST 8239-72 40 400 115 8 13,5 15 250 373 70 25 25 48,3 61,5 32,41 15260 763 444 15,8 760 89,9 3,51 3,05
KARAKTERISTIKI NA ZATVORENI PRESECI SOSTAVENI OD 2[ PROFILI
Tabela 11.19 GOST 8240-72

CRTE@ O DIMENZII TORZ. MASA POVR. KARAKTERISTIKI VO ODNOS NA OSKITE
Z MOMEN OSKA h h OSKA u u
N. T
h b t d e t G A x Wx iX y Wy iy
mm mm mm mm cm cm4 kg/m’ cm2 cm4 cm3 cm cm4 cm3 cm
6,5 65 72 7,2 4,4 1,24 177 11,8 15,0 177 29,8 2,54 101 28,0 2,59
8 80 80 7,4 4,5 1,31 286 14,1 18,0 179 44,8 3,15 156 39,0 2,94
10 100 92 7,6 4,5 1,44 493 17,2 21,8 348 69,6 4,00 258 56,1 3,44
12 120 104 7,8 4,8 1,54 813 20,8 26,6 608 101 4,78 419 80,6 3,97
14 140 116 8,1 4,9 1,67 1230 24,6 31,2 982 140 5,61 623 107 4,46
14a 140 124 8,7 4,9 1,87 1407 26,6 34,0 1090 156 5,66 752 121 4,70
16 160 128 8,4 5,0 1,80 1776 28,4 36,2 1494 187 6,42 892 139 4,96
16a 160 136 9,0 5,0 2,00 2010 30,6 39,0 1646 206 6,50 1056 155 5,20
18 180 140 8,7 5,1 1,94 2471 32,6 41,4 2180 242 7,26 1232 176 5,46
18a 180 148 9,3 5,1 2,13 2772 34,8 44,4 2380 264 7,32 1443 195 5,70
20 200 152 9,0 5,2 2,07 3339 36,8 46,8 3040 304 8,06 1657 218 5,95
22 220 164 9,5 5,4 2,21 4488 42,0 53,4 4220 384 8,89 2218 270 6,44
24 240 180 10,0 5,6 2,42 6133 48,0 61,2 5800 483 9,74 3066 341 7,08
27 270 190 10,5 6,0 2,47 8342 55,4 70,4 8320 616 10,87 4003 421 7,54
30 300 200 11,0 6,5 2,52 11191 63,6 81,0 11620 775 11,98 5186 519 8,00
40 400 230 13,5 8,0 2,75 25252 96,6 123 30440 1522 15,73 10701 930 9,33
DIN 1140
8 80 90 8 6 1,45 422 16,9 22,0 212 53 3,10 243 54,1 3,33
10 100 100 8,5 6 1,55 703 21,2 27,0 412 82,4 3,91 380 76,0 3,75
12 120 110 9 7 1,60 1187 26,8 34,0 728 121 4,62 604 110 4,21
14 140 120 10 7 1,75 1764 32,0 40,8 1210 173 5,45 862 144 4,60
16 160 130 10,5 7,5 1,84 2566 37,6 48,0 1850 231 6,21 1213 187 5,03
18 180 140 11 8 1,92 3605 44,0 56,0 2700 300 6,95 1673 239 5,47
20 200 150 11,5 8,5 2,01 4922 50,6 64,4 3820 382 7,70 2237 298 5,89
22 220 160 12,5 9 2,14 6653 58,8 74,8 5380 489 8,48 2963 370 6,29
24 240 170 13 9,5 2,23 8683 66,4 84,6 7200 600 9,22 3822 450 6,72
26 260 180 14 10 2,36 11273 75,8 96,6 9640 742 9,99 4893 544 7,12
28 280 190 15 10 2,53 13919 83,6 107 12560 897 10,90 5977 629 7,47
30 300 200 16 10 2,70 16941 92,4 118 16060 1071 11,70 7257 726 7,84
ÊLI^NI UNIVERZALNI GREDI UB (EVROPSKI-toplovalani)
Tabela 11.20
203h133 203,2 133,4 5,8 7.8 7,6 25 32,3 36,2 0,92 6,60 2348 231,1 129 8,53 280 41,92 2,94
206,8 133,8 6,3 9,6 7,6 30 38 30,4 0,93 11,8 2880 278,5 157 8,71 354 52,85 3,05
254h102 254 101,6 5,8 6,8 7,6 22 28,4 40,3 0,887 4,6 2867 225,7 131 10,0 120 23,6 2,05
257 101,9 6,1 8,4 7,6 25 32,2 35,73 0,893 7,3 3408 265,2 153 10,3 148 29 2,14
260,4 102,1 6,4 10 7,6 28 36,2 32,15 0,900 11,12 4008 307,9 176 10,5 178 34,9 2,22
254h146 251 146,1 6,1 8,6 7,6 31 40 33,9 1,05 9,9 4427 3521,1 197 10,5 406 55,53 3,19
256 146,4 6,4 10,9 7,6 37 47,5 28,6 1,06 18,3 5544 433,1 242 10,8 528 72,11 3,34
259,6 147,3 7,3 12,7 7,6 43 55,1 24,8 1,07 28,9 6546 504,3 284 10,9 633 85,97 3,39
305h102 304 101,6 5,8 6,8 7,6 25 31,4 39,53 0,988 5,0 4387 287,9 169 11,8 120 23,6 1,96
308,9 101,9 6,1 8,9 7,6 28 36,3 35,61 0997 8,7 5421 351,0 203 12,2 157 30,8 2,08
312,7 102,4 6,6 10,8 7,6 33 41,8 30,47 1,006 14,2 6487 415 240 12,5 193 37,8 2,15
305h127 303,8 123,5 7,2 10,7 8,9 37 47,5 28,71 1,062 17,0 7162 471,5 270 12,3 337 54,6 2,67
306,6 124,3 8,0 12,1 8,9 42 53,2 25,46 1,069 24,3 8143 531,2 305 12,4 388 62,5 2,70
310,4 125,2 8,9 14,0 8,9 48 60,8 22,48 1,079 36,9 9504 612,4 353 12,5 460 73,5 2,75
305h165 303,8 165,1 6,1 10,2 8,9 40 51,5 30,7 1,23 17,2 8500 559,6 313 12,9 691 83,71 3,67
307,1 165,7 6,7 11,8 8,9 46 58,9 26,8 1,24 26,2 9924 646,4 361 13 825 99,54 3,74
310,9 166,8 7,7 13,7 8,9 54 68,4 23,1 1,25 41,1 11686 751,8 422 13,1 988 118,5 3,80
356h127 348,5 125,4 5,9 8,5 10,2 33 41,8 35,14 1,160 9,2 8200 470,6 270 14,0 280 44,7 2,59
352,8 126,0 6,5 10,7 10,2 39 49,4 29,98 1,169 16,6 10087 571,8 327 14,3 357 56,6 2,69
356h171 352 171 6,9 9,7 10,2 45 57 29,8 1,34 17,5 12052 684,7 387 14,6 730 85,4 3,58
355,6 171,5 7,3 11,5 10,2 51 64,6 26,5 1,35 27,1 14118 794 448 14,8 885 103,3 3,71
358,6 172,1 8 13 10,2 57 72,2 23,8 1,36 38,6 16038 894,3 505 14,9 1026 119,2 3,77
364 173,2 9,1 15,7 10,2 67 85,4 20,5 1,37 66,3 19483 1071 607 15,1 1278 147,6 3,87
406h140 397,3 141,8 6,3 8,6 10,2 39 49,4 33,86 1,320 11,5 12452 626,9 360 15,9 411 58,0 2,89
402,3 142,4 6,9 11,2 10,2 46 59,0 28,95 1,332 21,8 15647 777,8 442 16,3 539 75,7 3,02
406h178 402,6 177,6 7,6 10,9 10,2 54 68,4 27,2 1,47 26,1 18576 922,8 525 16,5 922 103,8 3,67
406,4 177,8 7,8 12,8 10,2 60 76 24,6 1,48 38,5 21520 1059 598 16,8 1108 124,7 3,82
409,4 178,8 8,8 14,3 10,2 67 85,5 22,2 1,48 54,4 24279 1186 673 16,9 1269 141,9 3,85
NORME- 412,8 179,7 9,7 16 10,2 74 95 20,2 1,49 75,8 27279 1322 775 17 1448 161,2 3,91
STANDARD 457h152 449,8 152,4 7,6 10,9 10,2 52 66,5 28,39 1,476 24,2 21345 949 547 17,9 645 84,6 3,11
454,7 151,9 8,0 13,3 10,2 60 75,9 24,79 1,487 38,9 25464 1120 642 18,3 794 103,9 3,23
B.S. 4, PART 1 457,2 151,9 9,1 15,0 10,2 67 85,4 22,00 1,474 56,0 28577 1250 720 18,3 878 115,5 3,21
461,3 152,7 9,9 17,0 10,2 74 95 20,06 1,484 79,7 32435 1406 811 18,5 1012 132,5 3,26
465,1 153,5 10,7 18,9 10,2 82 104,5 18,21 1,493 108,0 36215 1557 900 18,6 1143 149,0 3,31
457h191 453,6 189,9 8,5 12,7 10,2 67 85,4 24,1 1,62 43,3 29337 1293 736 18,5 1328 139,9 3,95
457,2 190,5 9,1 14,5 10,2 74 95,9 22,0 1,63 61,8 33324 1458 829 18,7 1547 162,4 4,04
460,2 191,3 9,9 16 10,2 82 104,4 19,9 1,63 82,6 37039 1610 916 18,8 1746 182,6 4,09
463,6 192,0 10,6 17,4 10,2 89 113,9 18,4 1,64 110,0 40956 1767 1010 19,0 1960 204,2 4,15
467,4 192,8 11,4 19,6 10,2 98 125,3 16,8 1,65 147,4 45653 1954 1117 19,1 2216 229,9 4,21
533h165 524,8 165.1 8,8 11,5 12,7 66 83,5 25,3 1,671 35,1 35135 1339 782 20,5 866 104,9 3,21
528,8 165,6 9,3 13,5 12,7 73 92,8 23,0 1,680 50,7 40333 1525 886 20,8 1026 123,9 3,32
533h210 528,3 208,7 9,6 13,2 12,7 82 104,4 22,4 1,83 58,5 47363 1793 1029 21,3 1826 175,0 4,18
533,1 209,3 10,2 15,6 12,7 92 117,8 20,1 1,84 88,4 55225 2072 1183 21,7 2212 211,3 4,34
536,7 210,2 10,9 17,4 12,7 101 129,3 18,4 1,85 119,3 61530 2293 1310 21,8 2512 239,2 4,41
539,5 210,7 11,6 18,8 12,7 109 138,6 17,1 1,86 149,3 66610 2469 1414 21,9 2755 261,5 4,46
544,6 211,9 12,8 21,3 12,7 122 155,8 15,4 1,87 214,5 76078 2794 1601 22,1 3208 302,8 4,54
610h178 598,2 177,8 10,1 12,8 12,7 82 115,6 22,75 1,866 55,6 55916 1869 1100 23,1 1205 135,4 3,39
602,5 178,4 10,6 15,0 12,7 91 115,6 20,6 1,876 78,5 63879 2120 1240 23,5 1426 159,9 3,51
610h229 602,2 227,6 10,6 14,8 12,7 101 129,2 20,3 2,053 89,8 75720 2515 1441 24,2 2912 255,9 4,75
607,3 228,2 11,2 17,3 12,7 113 144,5 18,27 2,064 132,0 87431 2879 1644 24,6 3439 301,4 4,88
611,9 229,0 11,9 19,6 12,7 125 159,6 16,60 2,075 184,0 98579 3222 1839 24,7 3933 343,5 4,96
617,0 230,1 13,1 22,1 12,7 140 178,4 14,91 2,088 260,6 111844 3626 2073 25,0 4512 392,1 5,03
610h305 609.6 304,8 11,9 19,7 16,5 149 190,1 15,84 2,361 234,2 124660 4090 2286 25,6 9300 610,3 6,99
617,5 307,0 14,1 23,6 16,5 179 227,9 13,30 2,381 402,9 151631 4911 2760 25,8 11412 743,3 7,08
633,0 311,5 18,6 31,4 16,5 238 303,8 10,17 2,421 956,5 207571 6559 3728 26,1 15838 1017,0 7,22
686h254 677,9 253,0 11,7 16,2 15,2 125 159,6 18,38 2,298 122,0 118003 3481 1998 27,2 4379 346,1 5,24
683,5 253,7 12,4 19,0 15,2 140 178,6 16,50 2,310 196,3 136276 3988 2280 27,6 5179 408,2 5,38
687,6 254,5 13,2 21,0 15,2 152 193,8 15,26 2,320 258,3 150319 4372 2498 27,8 5782 454,5 5,46
692,9 255,8 14,5 23,7 15,2 170 216,6 13,73 2,333 365,8 170147 4911 2812 28,0 6621 517,7 5,53
762h267 753,9 265,3 12,9 17,5 16,5 147 188,1 16,96 2,493 150,0 168966 4483 2587 30,0 5468 412,3 5,39
762,0 266,7 14,3 21,6 16,5 173 220,5 14,52 2,512 311,6 205177 5385 3098 30,5 6846 513,4 5,57
769,6 268.0 15,6 25,4 16,5 197 250,8 12,84 2,530 479,7 239894 6234 3584 30,9 8174 610,0 5,71
838h292 834,9 291,6 14,0 18,8 17,8 176 224,1 15,65 2,754 252,6 246029 5894 3405 33,1 7792 534,4 5,90
840,7 292,4 14,7 21,7 17,8 194 247,2 14,26 2,767 354,5 279450 6648 3824 33,6 9069 620,4 6,06
850,9 293,8 16,1 26,8 17,8 226 288,7 12,35 2,791 610,0 339747 7986 4578 34,3 11353 772,9 6,27
NORME-
914h305 903,0 303,4 15,2 20,2 19,1 201 256,4 14,59 2,932 334,6 325529 7210 4181 35,6 9427 621,4 6,06
STANDARD
910,3 304,1 15,9 23,9 19,1 224 285,3 13,16 2,948 490,4 375924 8259 4761 36,3 11223 738,1 6,27
918,5 305,5 17,3 27,9 19,1 253 322,8 11,73 2,967 739,0 436610 9507 5474 36,8 13318 871,9 6,42
B.S. 4, PART 1
926,6 307,8 19,6 32,0 19,1 289 368,8 10,34 2,988 1111 504594 10891 6292 37,0 15610 1014 6,51
914h419 911,4 418,5 19,4 32,0 24,1 343 437,5 9,86 3,382 1401 625282 13722 7737 37,8 39150 1871 9,46
920,5 420,5 21,5 36,6 24,1 388 494,5 8,77 3,404 2069 718742 15616 8828 38,1 45407 2160 9,58
ÊLI^NI UNIVERZALNI STOLBOVI UC (EVROPSKI-toplovalani)
Tabela 11. 21
O DIMENZII MA POVR[INI TOR. KARAKTERISTIKI VO ODNOS NA OSKITE
CRTE@ Z SA MOM. OSKA h h OSKA u u
mm mm mm mm mm kg/ cm2 m2/t m2/m cm4 cm4 cm3 cm3 cm cm4 cm3 cm
m
152H152 152,4 152,4 6,1 6,8 7,6 23 29,8 38,7 0,890 4,4 1263 165,7 94,3 6,51 403 52,9 3,68
157,5 152,9 6,6 9,4 7,6 30 38,2 30,0 0,902 10,2 1742 221,2 126 6,75 558 73,1 3,82
161,8 154,4 8,1 11,5 7,6 37 47,4 24,7 0,915 19,5 2218 274,2 157 6,84 709 91,8 3,87
203H203 203,2 203,2 7,3 11 10,2 46 58,8 25,8 1,19 22,6 4564 449,2 253 8,81 1539 151,5 5,11
206,2 203,9 8 12,5 10,2 52 66,4 23,0 1,19 32,3 5263 510,4 288 8,90 1770 173,6 5,16
209,6 205,2 9,3 14,2 10,2 60 75,8 20,1 1,20 47,1 6088 581,1 331 8,96 2041 199 5,19
215,9 206,2 10,3 17,3 10,2 71 91,1 17,2 1,22 82,1 7647 708,4 405 9,16 2536 246 5,28
222,3 208,8 13 20,5 10,2 86 110,1 14,4 1,24 140 9,462 851,5 494 9,27 3119 298,7 5,32
254h254 254 254 8,6 14,2 12,7 73 92,9 20,3 1,48 58 11360 894,5 514 11,1 3873 305 6,46
260,4 255,9 10,5 17,3 12,7 89 114 16,9 1,50 104 14307 1099 632 11,2 4849 378,9 6,52
266,7 258,3 13 20,5 12,7 107 136,6 14,2 1,52 175 17510 1313 761 11,3 5901 456,9 6,57
276,4 261 15,6 25,3 12,7 132 168,9 11,7 1,54 316 22575 1634 955 11,6 7519 576,2 6,68
289,1 264,5 19,2 31,7 12,7 167 212,4 9,4 1,58 634 29914 2070 1228 11,9 9796 740,6 6,79
305h305 307,8 304,8 9,9 15,4 15,2 97 123,3 18,4 1,79 92 22202 1442 794 13,4 7268 476,9 7,68
314,5 306,8 11,9 18,7 15,2 118 149,8 15,3 1,81 161 27601 1755 976 13,6 9006 587 7,75
320,5 308,7 13,8 21,7 15,2 137 174,6 13,3 1,82 280 32838 2049 1146 13,7 10672 691,4 7,82
327,2 310,6 15,7 25 15,2 158 201,2 11,6 1,84 383 38740 2368 1337 13,9 12524 806,3 7,89
339,9 314,1 19,2 31,4 15,2 198 252,3 9,5 1,87 775 50832 2991 1719 14,2 16230 1004 8,02
352,6 317,9 23 37,7 15,2 240 305,6 7,9 1,91 1360 64177 3641 2121 14,5 20239 1273 8,14
365,3 321,8 26,9 44,1 15,2 283 360,4 6,9 1,94 2060 78779 4314 2550 14,8 24545 1525 8,25
356h368 355,6 368,3 10,7 17,5 15,2 129 164,9 16,57 2,137 153,4 40246 2264 1241 15,6 14555 790,4 9,39
362,0 370,2 12,6 20,7 15,2 153 195,2 14,08 2,154 255,0 48525 2681 1482 15,8 17469 943,8 9,46
368.3 372,1 14,5 23,8 15,2 177 225,7 12,26 2,170 389,0 57153 3104 1728 15,9 20470 1100 9,52
374,7 374,4 16,8 27,0 15,2 202 257,9 10,83 2,187 574,5 66307 3540 1988 16,0 23632 1262 9,57
NORME- 356h406 381,0 395,0 18,5 30,2 15,2 235 299,8 9,70 2,279 840,6 79110 4153 2345 16,2 31008 1570 10,2
STANDARD 393,7 399,0 22,6 36,5 15,2 287 366,0 8,06 2,312 1502 99994 5080 2909 16,5 38714 1940 10,3
406,4 403,0 26,5 42,9 15,2 340 432,7 6,90 2,346 2460 122474 6027 3497 16,8 46816 2324 10,4
B.S. 4, PART 1 419,1 407,0 30,6 49,2 15,2 393 500,9 6,05 2,379 3750 146765 7004 4115 17,1 55410 2723 10,5
436,6 412,4 35,9 58,0 15,2 467 595,5 5,19 2,424 6353 183118 8388 5005 17,5 67905 3293 10,7
455,7 418,5 42,0 67,5 15,2 551 701,8 4,49 2,475 9935 227023 9964 6039 18,0 82665 3951 10,9
474,7 424,1 47,6 77,0 15,2 634 808,1 3,98 2,525 14904 275140 11592 71235 18,5 98211 4632 11,0
OLESNETI ÊLI^NI NOSAÎ KONSTRUIRANI OD TOPLOVALANI PROFILI (SA]ESTI NOSAÎ)
Tabela 11.22
CRTE@  NOSA^ SEÊWE SA]ESTI NOSAÎ DIN 1025-1
BEZ ZGOLEMENA VISINA SO ZGOLEMENA VISINA z=200mm
hb hT e hg1 G X Wx hg2 G X Wx
mm mm mm mm kg/m’ cm4 cm3 mm kg/m’ cm4 cm3
140 35 250 210 14,3 1010 96 410 17,2 5730 279
160 45 250 230 17,9 2070 180 430 21,2 7740 360
200 60 360 280 26,2 4430 316 480 30,3 14230 597
220 60 360 320 31,1 6810 426 520 35,3 19160 737
240 80 416 320 36,2 7990 499 520 40,9 22940 882
260 80 416 360 41,9 11660 648 560 46,9 30260 1080
280 80 416 400 47,9 16340 817 600 53,4 38820 1290
300 90 500 420 54,2 20350 968 620 59,8 47110 1520
320 90 500 460 61,0 27260 1180 660 67,2 59210 1800
340 90 500 500 68,0 35550 1420 700 74,4 73150 2090
360 110 625 500 76,1 40160 1610 700 82,9 83310 2380
380 110 625 540 84,0 51230 1900 740 91,2 101300 2740
400 110 625 580 92,4 64580 2220 780 99,7 122300 3140
425 125 625 600 104 78040 2600 800 112 145800 3640
450 125 625 650 115 100700 3080 850 123 179500 4210
475 150 835 650 128 112300 3460 850 137 202200 4760
500 150 835 700 141 143100 4090 900 150 247100 5490
550 175 835 750 166 197900 5280 950 177 329800 6940
600 200 835 800 199 363300 6580 1000 210 430800 8610
PB NOSA^ SEÊWE SA]ESTI NOSAÎ DIN 1025-2
140 35 250 210 33,7 3510 334 410 47,2 14400 702
160 45 250 230 42,6 5260 457 430 46,8 20000 930
180 50 250 260 51,2 8280 637 460 55,6 27500 1200
200 60 360 280 61,3 11400 815 480 66,1 34600 1440
220 60 360 320 71,5 17000 1060 520 76,4 49600 1910
240 80 416 320 83,0 20300 1270 520 88,5 57220 2200
260 80 416 360 93,0 29700 1650 560 98,3 74000 2640
280 80 416 400 103 39700 1990 600 108 94000 3130
300 90 500 420 117 49800 2370 620 123 113000 3640
320 90 500 460 127 64800 2820 660 133 136000 4120
340 90 500 500 134 80500 3220 700 140 162500 4640
360 110 625 500 142 84000 3360 700 149 179500 5130
400 110 625 580 155 124000 4270 780 162 228000 5850
450 125 625 650 171 172000 5300 850 178 300000 7050
500 150 835 700 187 216500 6180 900 195 358000 7950
550 175 835 750 199 259000 6900 950 207 437000 9200
600 200 835 800 212 310000 7750 1000 220 500000 10000
OLESNETI ÊLI^NI NOSAÎ KONSTRUIRANI OD TOPLOVALANI PROFILI (SA]ESTI NOSAÎ)
Tabela 11.22 (prodolènie)

CRTE@ PE NOSA^ SEÊWE SA]ESTI NOSAÎ DIN 1025-5
BEZ ZGOLEMENA VISINA SO ZGOLEMENA VISINA z=200mm
hb hT e hg1 G X Wx hg2 G X Wx
mm mm mm mm kg/m’ cm4 cm3 mm kg/m’ cm4 cm3
140 35 250 210 12,9 1220 116 410 15,2 5010 244
160 45 250 230 15,8 1820 158 430 18,4 6810 317
180 50 250 260 18,8 2810 217 460 21,6 9340 406
200 60 360 280 22,4 3800 271 480 25,3 11920 497
220 60 360 320 26,2 5860 366 520 29,2 16300 627
240 80 416 320 30,7 6860 429 520 33,9 19360 745
270 80 416 380 36,1 11400 600 580 39,7 27950 964
300 90 500 420 42,2 16390 780 620 46,0 37470 1210
330 90 500 480 49,1 24440 1020 680 53,0 50960 1500
360 110 625 500 57,1 31280 1250 700 61,3 64090 1830
400 110 625 580 66,3 47760 1650 780 70,9 89380 2290
450 125 625 650 77,6 69750 2150 850 82,6 123200 2900
500 150 835 700 90,7 94800 2710 900 96,1 162300 3610
550 175 835 750 106 123600 3300 950 112 205000 4320
600 200 835 800 122 165300 4130 1000 128 268600 5370
PBI NOSA^ SEÊWE SA]ESTI NOSAÎ DIN 1025-3
200 50 360 280 42,3 7920 566 480 45,8 24630 1030
220 50 360 320 50,5 12520 783 520 54,2 34280 1320
240 70 416 320 60,3 1340 823 520 64,2 41100 1580
260 70 416 360 68,2 21240 1180 560 72,1 64170 2290
280 70 416 400 76,4 29630 1480 600 80,5 68720 2290
300 80 500 420 88,3 38110 1810 620 92,8 85110 2750
320 80 500 460 97,6 49880 2170 660 102 107600 3260
340 80 500 500 105 62700 2510 700 110 126300 3610
360 100 625 500 112 67250 2690 700 117 135900 3880
400 100 625 580 125 99570 3430 780 131 184100 4720
450 115 625 650 140 138900 4270 850 146 246200 5800
500 140 835 700 155 179800 5140 900 161 304200 6760
550 165 835 750 166 217300 5800 950 173 359700 7570
600 190 835 800 178 262000 6550 1000 185 424200 8480
RAMNOKRAKI AGOLNI PROFILI (ladnovalani ili apkantovani)
Tabela 11.23
a s r A G e w v1 v2 x Wx ix  i  W i
2 4 3 4 4 3
mm mm mm cm kg/m' cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm
1,5 2 0,56 0,44 0,57 1,41 0,69 0,71 0,22 0,15 0,63 0,36 0,80 0,08 0,11 0,38
20 2,0 3 0,73 0,58 0,59 1,41 0,67 0,72 0,28 0,20 0,61 0,45 0,79 0,10 0,14 0,36
3,0 3 1,05 0,83 0,64 1,41 0,66 0,72 0,38 0,28 0,61 0,64 0,78 0,13 0,19 0,36
1,5 2 0,71 0,56 0,70 1,77 0,87 0,89 0,44 0,24 0,79 0,71 1,01 0,16 0,19 0,48
25 2,0 3 0,93 0,74 0,72 1,77 0,85 0,89 0,57 0,32 0,78 0,92 0,99 0,21 0,23 0,47
3,0 3 1,33 1,05 0,78 1,77 0,85 0,88 0,79 0,46 0,77 1,30 0,99 0,29 0,32 0,46
30 2,0 3 1,13 0,89 0,84 2,12 1,02 1,07 1,00 0,47 0,94 1,63 1,20 0,38 0,35 0,58
3,0 3 1,65 1,30 0,88 2,12 1,00 1,08 1,42 0,67 0,93 2,32 1,18 0,52 0,48 0,56
35 2,0 3 1,33 1,05 0,97 2,47 1,20 1,24 1,62 0,64 1,10 2,62 1,40 0,62 0,50 0,68
3,0 3 1,95 1,54 1,01 2,47 1,18 1,26 2,32 0,93 1,09 3,78 1,39 0,87 0,69 0,67
2,0 3 1,53 1,20 1,09 2,83 1,38 1,42 2,45 0,84 1,26 3,96 1,61 0,94 0,66 0,78
40 3,0 3 2,25 1,77 1,14 2,83 1,36 1,43 3,52 1,23 1,25 5,71 1,59 1,32 0,92 0,77
4,0 3 2,94 2,31 1,18 2,83 1,34 1,43 4,48 1,59 1,24 7,32 1,58 1,64 1,14 0,75
3,0 3 2,85 2,24 1,39 3,53 1,72 1,78 7,04 1,95 1,58 11,41 2,00 2,67 1,50 0,97
50 4,0 6 3,74 2,93 1,43 3,53 1,70 1,79 9,05 2,53 1,56 14,72 1,98 3,39 1,89 0,95
5,0 6 4,58 3,69 1,48 3,53 1,68 1,79 10,96 3,11 1,55 17,90 1,97 4,02 2,24 0,94
3,0 3 3,45 2,71 1,64 4,24 2,07 2,14 12,37 2,84 1,89 20,02 2,41 4,72 2,21 1,17
60 4,0 6 4,54 3,56 1,69 4,24 2,05 2,14 16,03 3,72 1,88 26,00 2,50 6,07 2,84 1,15
5,0 6 5,59 4,37 1,73 4,24 2,04 2,15 19,49 4,56 1,87 31,71 2,48 7,27 3,38 1,14
3,0 3 4,05 3,20 1,89 4,95 2,42 2,49 19,90 3,90 2,22 32,12 2,82 7,68 3,09 1,38
70 4,0 6 5,34 4,19 1,94 4,95 2,41 2,50 25,89 5,11 2,20 41,92 2,80 9,88 3,95 1,36
5,0 6 6,59 5,17 1,98 4,95 3,39 2,51 31,62 6,32 2,19 51,33 2,79 11,91 4,73 1,34
80 4,0 6 6,14 4,82 2,19 5,66 2,76 2,85 39,12 6,73 2,52 63,22 3,21 15,03 5,27 1,57
5,0 6 7,59 5,96 2,23 5,66 2,75 2,71 47,90 8,31 2,51 77,62 3,20 18,18 6,72 1,55
3,0 3 5,25 4,12 2,39 6,36 3,13 3,19 43,03 6,51 2,86 69,33 3,63 16,73 5,24 1,79
90 4,0 6 6,94 5,40 2,44 6,36 3,11 3,20 56,28 8,58 2,85 90,81 3,61 21,76 6,79 1,77
5,0 6 8,59 6,75 2,48 6,36 3,10 3,20 59,01 10,59 2,84 111,63 3,60 26,39 8,24 1,75
100 4,0 6 7,74 6,07 2,69 7,07 3,47 3,55 77,86 10,65 3,17 125,50 4,03 30,23 8,53 1,98
5,0 6 9,59 7,53 2,73 7,07 3,45 3,57 96,45 13,26 3,17 155,35 4,03 37,55 10,52 1,98
140 5,0 12 13,43 10,54 3,77 9,89 4,63 4,91 266,74 26,08 4,45 433,13 5,67 100,36 20,40 2,73
6,0 12 16,05 12,60 3,81 9,89 4,64 4,93 316,50 31,06 4,44 514,14 5,65 118,87 24,10 2,72
160 5,0 12 15,43 12,11 4,27 11,31 5,33 5,62 401,73 34,25 5,10 651,04 6,49 152,41 27,08 3,14
6,0 12 18,45 14,48 4,31 11,31 5,35 5,64 477,35 40,83 5,08 773,88 6,47 180,81 32,05 3,13
180 5,0 12 17,43 13,68 4,77 12,72 6,04 6,33 575,93 43,53 5,74 931,96 7,31 219,89 34,71 3,55
6,0 12 20,85 16,37 4,81 12,72 6,05 6,34 685,09 51,94 5,73 1108,99 7,29 261,20 41,14 3,53
200 5,0 12 19,43 15,25 5,27 14,14 6,74 7,04 794,35 53,92 6,39 1283,87 8,12 304,82 43,28 3,96
6,0 12 23,25 18,25 5,31 14,14 6,76 7,05 945,75 64,38 6,37 1529,05 8,10 362,44 51,36 3,94
RAZNOKRAKI AGOLNI PROFILI(ladnovalani ili apkantovani)
Tabela 11.24
b a s r A G ex ey w w1 v v1 v2 x Wx ix y Wy iy  i  i
2 4 3 4 3
mm mm mm mm cm kg/m' cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm cm4 cm cm4 cm
1,5 2 0,71 0,53 0,98 0,47 2,03 1,54 0,71 1,03 0,57 0,67 0,33 0,97 0,25 0,16 0,59 0,79 1,06 0,13 0,43
20 30 2,0 3 0,93 0,83 1,00 0,48 2,02 1,53 0,72 1,03 0,58 0,86 0,43 0,96 0,31 0,21 0,58 1,01 1,04 0,17 0,43
3,0 3 1,35 1,06 1,05 0,53 2,00 1,57 0,73 1,01 0,62 1,21 0,62 0,95 0,44 0,30 0,57 1,43 1,03 0,22 0,41
20 40 2,0 3 1,13 0,89 1,44 0,41 2,58 1,81 0,70 1,18 0,47 1,91 0,74 1,30 0,34 0,21 0,55 2,04 1,34 0,20 0,42
3,0 3 1,65 1,30 1,49 0,46 2,53 1,82 0,71 1,16 0,49 2,72 1,08 1,28 0,48 0,31 0,54 2,91 1,33 0,28 0,42
30 50 3,0 3 2,25 1,77 1,71 0,69 3,31 2,42 1,07 1,64 0,82 5,87 1,79 1,61 1,66 0,72 0,86 6,61 1,71 0,93 0,64
4,0 6 2,93 2,31 1,77 0,73 3,28 2,47 1,08 1,62 0,85 7,51 2,33 1,60 2,10 0,93 0,85 8,46 1,70 1,14 0,62
2,0 3 1,76 1,37 2,07 0,59 3,93 2,69 1,04 1,82 0,69 6,81 1,74 1,97 1,23 0,51 0,84 7,19 2,03 0,85 0,69
30 60 3,0 3 2,61 2,00 2,11 0,62 3,91 2,71 1,07 1,82 0,73 9,94 2,55 1,95 1,76 0,74 0,82 10,58 2,01 1,12 0,66
4,0 6 3,44 2,62 2,15 0,45 3,88 2,72 1,08 1,82 0,74 12,90 3,35 1,94 1,77 0,75 0,72 13,71 1,99 1,44 0,65
2,0 3 1,93 1,51 1,90 0,88 4,09 3,03 1,46 2,12 1,10 7,42 1,81 1,96 2,76 0,88 1,19 8,69 2,12 1,49 0,88
40 60 3,0 3 2,85 2,24 1,95 0,93 4,07 3,07 1,47 2,10 1,12 10,78 2,66 1,94 3,98 1,29 1,18 12,63 2,10 2,13 0,86
4,0 6 3,73 2,96 2,00 0,97 4,03 3,08 1,48 2,07 1,16 13,90 3,47 1,93 5,10 1,69 1,17 16,31 2,09 2,69 0,85
5,0 6 4,75 3,60 1,99 0,99 4,06 3,09 1,49 2,15 1,16 17,39 4,34 1,91 6,27 2,08 1,15 20,07 2,06 3,59 0,86
3,0 3 3,45 2,71 2,83 0,79 5,19 3,59 1,39 2,40 0,93 23,68 4,57 2,62 4,28 1,33 1,11 25,39 2,71 2,57 0,86
40 80 4,0 6 4,53 3,56 2,88 0,83 5,14 3,63 1,40 2,36 0,97 30,63 5,99 2,60 5,51 1,74 1,10 32,83 2,69 3,31 0,85
5,0 6 5,58 4,37 2,94 0,88 5,11 3,68 1,41 2,33 1,02 37,24 7,35 2,58 6,64 2,12 1,09 39,93 2,66 3,95 0,84
3,0 3 3,21 2,46 1,75 1,25 4,19 3,56 1,82 2,28 1,62 11,83 2,78 1,92 7,55 2,01 1,53 15,71 2,20 3,67 1,07
50 60 4,0 6 4,24 3,25 1,78 1,28 4,18 3,56 1,82 2,28 1,67 15,39 3,64 1,91 9,78 2,63 1,52 20,39 2,19 4,77 1,06
5,0 6 5,25 4,37 1,82 1,32 4,17 3,56 1,82 2,28 1,67 18,77 4,49 1,89 11,89 3,23 1,51 24,82 2,17 5,84 1,05
3,0 3 4,11 3,20 3,00 1,00 6,01 4,09 1,79 2,96 1,21 35,75 5,96 2,95 8,40 2,10 1,43 39,06 3,08 5,09 1,11
50 90 4,0 6 5,44 4,19 3,04 1,04 5,98 4,11 1,88 2,95 1,23 46,84 7,86 2,94 10,90 2,75 1,42 51,10 3,07 6,64 1,11
5,0 6 6,75 5,17 3,52 1,16 5,56 4,51 1,81 2,92 1,24 57,51 9,71 2,92 13,27 3,38 1,40 62,62 3,04 8,16 1,10
3,0 3 5,31 4,12 2,89 1,89 6,98 5,71 2,97 3,74 2,49 55,69 7,83 3,24 32,31 5,29 2,46 71,90 3,68 16,10 1,74
80 100 4,0 6 7,04 5,40 2,95 1,95 6,98 5,72 2,98 3,73 2,51 73,14 10,34 3,23 42,30 6,97 2,45 94,29 3,67 21,15 1,73
5,0 6 8,75 6,75 2,96 1,96 6,95 5,72 2,98 3,72 2,51 90,70 12,88 3,22 51,96 8,60 2,44 116,40 3,65 26,26 1,73
Literatura 305
LITERATURA
1. Gosudarstvenoe izdatelvstvo ,,Spravo~nik proektirov{ika”

Moskva,1962.
2. O. Blodget ,, Disign of welded struktures” The James F.

Lincoln arc welding foundation -U.S.A ,1966.
3. Robert E. Fi{er ,,Nove konstrukcije”, Arhitektonsko

inènerstvo,Beograd, 1970.
4. F. Oto i F. [iler ,,Tantovie i vantovie stroitelnije

konstrukcije” Moskva, 1970.
5. Oskar Hrabovski ,,Osnovi tehnologije ~eli~nih konstrukcija

u arhitekturi’’ Beograd,1973.
6. G. Role, G. Ankerman, U. Bekman ,,Prostranstveni pokritia”

Stroizdad Moskva, 1974.
7. E. I. Belena ,,Metali~eskie konstrukcii” Moskva ,1976.
8. B. Kuzmanovic, N. Willems ,,Steel design for structural

engineers” Prentice -Hall,Inc,Englewood Clifs,New Jersey,1977.
9. M.Milosavqevi}, M. Radojkovi} i B. Kuzmanovi}

,,Osnovi ~eli~nih konstrukcija”-Gra|evinska knjiga Beograd,1978
10. Desimir Dan~evi} ,,Konstruktivni sistemi u visokogradwi”

Ni{, 1978.
11. V. Georgievski ,,Ispituvawe i kontrola na zavareni vrski i

konstrukcii “ Univerzitet ,,Sv Kiril i Metodij” Skopje ,1982.
12. Hen,Hart,Zontag ,,Atlas ~eli~nih konstrukcija” IRO Gra|evinska

knjiga Beograd,1987.
13. V. Georgievski ,,Lake metalne konstrukcije’’ DIP Gra|evinska

knjiga Beograd, 1990.
14. B. Zari}, B. Stipani} i D. Bu|evac ,,êli~ne konstrukcije u

gra|evinarstvu” Gra|evinska kwiga Beograd ,1990.
15. D. Bu|evac ,,êli~ne konstrukcije u zgradarstvu” Medifarm i

Gra|evinska knjiga Beograd ,1992.
16. V. Georgievski ,,Teorija na metalnite konstrukcii’’ Univerzitet

,,Sv. Kiril i Metodij’’ Skopje , 1993.
17. D. Veli~kovi} ,,êli~ne konstrukcije’’ , Gra|evinski

fakultet u Ni{u, 1994.
18. B. Adrovi}, D. Dujmovi} i I. Xeba ,,Metalne konstrukcije 1,2 i 3’’

Gra|evinski fakultet Sveu~ili{ta u Zagrebu, Zagreb 1994.
19. Evrocod-3 -Prora~un ~eli~nih konstrukcija Gra|evinski fakultet

u Beogradu,1995.
20. D. Bugevac, Z. Markovi}, D. Bogovac i D. To{i}

,,Metalne konstrukcije 1i 2 ’’ , Univerzitet u Beogradu,Gra|evinski
fakultet, Beograd 1999.
21. A. Filipovski ,, Osnovi na ~eli~ni konstrukcii ’’ Skopje, 2000.
22. M. S. Selimbegovi} ,,êli~ne konstrukcije’’ , Arhitektonski fakultet

Sveu~ili{ta u Zagrebu, 2003.
Literatura 307
Sponzori 307
Sponzori 309

Celicni Konstrukcii Arhitekti

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

Celicni Konstrukcii Arhitekti

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Celicni Konstrukcii Arhitekti

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

D-r Atanas Filipovski, dipl. grad. in`.

redoven profesor na Grade`niot fakultet pri

Skopje, 2004 god.

Knigata ja posvetuvam na svojata familija,

Prof. d-r Vladimir Simovski

Prof. d-r Tihomir Stojkov

Tira` 500. - Bibliografija : str.305 i 306

a) Metalni konstrukcii za arhitekti

Zavod za ispituvawe na materijali i razvoj na novi tehnologii ,, SKOPJE “ -

Tira` : 500 primeroci

Sledeweto na moderniot trend na proektirawe objekti so, ednostavno

1.1 Dobri i lo{i strani na ~elikot 1

2.^ELI^NI PROIZVODI I NIVNA PRIMENA 7

3.1 Re{etkasti nosa~i 17

4.1 Karakteristiki i konstruirawe na stolbovite 43

5.POVRZUVAWE NA ELEMENTITE VO KONSTRUKCIITE 51

5.1 Podelba na vrskite 51

6. PROEKTIRAWE ELEMENTI VO KONSTRUKCIITE,

6.1 Prizemni objekti 80

7. ALUMINIUM I ALUMINIUMSKI LEGURI 117

7.1 Voved 117

8. METALOT, PREDIZVIK NA PRIRODATA,

8.1 Oblakoderi (kuli) 124

9. [TO SE’ MO@E DA SE NAPRAVI OD METAL 181

9.1 Mostovi 181

10. METALOT KAKO SPOJ POME\U ESTETIKATA

10.1 Pridonesot na ~elikot, aluminiumot i

11.TABLICI NA PROIZVODI OD METAL 263

1.1 Dobri i lo{i strani na ~elikot

Visokite mehani~ki karakteristiki {to gi poseduva ~elikot kako

golemi visini. Poradi malata masa, ~eli~nite konstrukcii se mnogu pogodni za

@elezoto od ~elikot stapuva vo hemiska reakcija so okolinata sozdavaj-

pri temperatura do 5000S modulot na elasti~nost E ja zadr`uva svojata

1.2 Proizveduvawe na ~elikot

Visoka pe~ka Dobivawe ~elik vo Tomasov konvertor

Simens-Martinov proces za dobivawe ~elik Dobivawe ~elik vo elektrope~ka

Sl.1.2 Dobivawe `elezo i ~elik

1.3 ^elik za konstrukcii i negovi karakteristiki

Vo proizvodnata oznaka brojkite ja davaat karakteristikata na ~elikot,

1.4 Optovaruvawa i dozvoleni napregawa

2. ^ELI^NI PROIZVODI I NIVNA PRIMENA

Stapovi se takvi elementi koi imaat relativno mal napre~en presek vo

Sl.2.1 Razni formi ~eli~ni proizvodi koi pripa|aat na grupata stapovi

Vo grupata stapovi spa|aat i agolnite profili-agolnici. Postojat dva

stapovi za ,,R” nosa~i, za izvedba na re{etkasti pokrivni konstrukcii, za spre-

Sl. 2.2 Agolni profili-agolnici

Dimenziite na agolnite profili se standardizirani (vidi poglavje 11).

Limovite se takvi elementi ~ija{to {iro~ina e zna~itelno pogolema od

Sl. 2.3 Sistem valjaci vo valalnicite

Spored debelinata, limovite mo`e da bidat :

-fini limovi so debelina pomala od 3 mm

Spored oblikot, limovite mo`e da bidat so najrazli~na forma i toa:

a. koritest lim b. razni formi na vdlabnati limovi

Sl.2.4 Koritesti i vdlabnati limovi i nivna primena

Branovidnite i trapeznite limovi, vo posledno vreme imaat golema

zvu~ni izolatori i zatoa sendvi~-panelite se koristat za pokrivawe indus-

Sl. 2.5 Izrabotka na eden trapezen lim

Sl.2.6 Formi na branoviden i trapezen lim