Modernata

genetika

eksperimentalnata

embriologija

razjasnuvaat deka ima mnogu pove}evrsni razliki pomeu ma`ite i `enite primarno od eden hromozon i poedine~en par na endokrini strukturi na testisite kaj ma`ot i ovariumot kaj `enite. Diferencijata na primativnite gonadi vo testisite ili ovariumite vo matkata e geneti~ki odredena kaj lu|eto, no formiraweto na ma{kite genitalii zavisi od prisustvoto na funkcionalni, sekretni testisi. Postoi dokaz deka ma{koto seksualno odnesuvawe i kaj nekoi vidovi, ma{kiot tip na sekrecija na gonadotropinite zdru`eni so dejstvoto na ma{kite hormoni na mozokot vo raniot razvoj. Posle ra|aweto, gonadite ostanuvaat mirni do pubertetot, koga se aktiviraat gonadotropinite od prednata hipofiza. Hormonite sekretirani od gonadata vo toa vreme predizvikuvaat pojavi karakteristi~ni za vozrasni ma`i ili `eni i go pojavuvaat seksualniot ciklus kaj `enite. Kaj ma{kite gonadite ostanuvaat pove}e ili pomalku aktivni od pubertetot pa ponatamu. Kaj `enite funkciite na ovariumite regrediraat posle odredeno vreme i seksualniot ciklus se prekinuva (menopauza). Kaj dvata pola gonadite imaat dvostrana funkcija: Proizvodstvo na generativni kletki i sekrecija na polovi hormoni. se steroidni seksualni hormoni koi se

Androgenite

maskulinizirani vo svojata akcija, a estrogenite se fenomenizirani. Dvata vida na hormoni normalno se sekretiraat kaj dvata pola. Testisite sekretiraat ogromno koli~estvo na androgeni, voglavno testosteroni , no isto taka sekretiraat golemi koli~estva na estrogeni i mali koli~estva na androgeni. Ovariumite pak sekretiraat ogromna koli~ina na estrogen i mala koli~ina na androgeni. Androgenite i verojatno mali koli~estva na estrogen se sekretiraat od adrenalnite kori kaj dvata pola. Ovariumite isto taka sekretiraat progesteron, steroid koj ima posebni funkcii vo podgotvuvaweto na uterusot za bremenosta . Za vreme na bremenosta ovariumite sekretiraat peptiden hormon relaksin, koj gi opu{ta ligamentite na

publi~na simfiza i go omeknuva cerviksot(groloto na matkata), go olesnuva osloboduvaweto na fetusot. Kaj dvata pola gonadite, isto taka sekretira inhibin, polipeptid koj inhibnira FSH sekrecija. Sekretornite i gametogenite funkcii na gonadite zadno se zavisni od sekrecijatana gonatropinite na prednite hipofizi, FSH i LH. Polnite hormoni i inhibin so povratnata sprega ja inhibrirat sekrecijata na gonadotropini. Kaj ma`ite i kaj postpubertetskite `eni urednata sekvencijalna sekrecija na gonadotropini e neophodna za slu~uvawe menstruacija, bremenost i laktacija.

Ma{ki reproduktiven sistem

Ma{kite gonadi se ozna~uvaat kako testisi. Tie se smesteni vo skrotalnite kesi i produciraat ma{ki polovi hormoniandrogeni od koi primaren androgen e hormonot testosteron. Testosteronot go regulira: Sozdavaweto na spermata, Go stimulira razvojot i odr`uvaweto na ma{kite sekundarni karakteristiki kako i rastot na bradata. Testisite, isto kako i ovariumite, go produciraat hormonot inhibin koj ja inhibira sekrecijata na FSH. Testeronot se la~i od Lajdigovite kletki vo testisite na ma`ite pod dejstvo na hormonot LH od hipofizata, koj pak se sekretira pod vlijanie na gonadotropniot rizlizing hormon (GnRH) od hipotalamusot. Mnogu psihi~ki faktori koi od hipotalamusot doa|aat preku limbi~niot sistem mo`e da vlijaat na sekrecijata na GnRH i se konrolira po pat na negativna povratna sprega. Sozdavaweto na testosteronot vo genitalniot nabor natestisite kaj fetusot, vlijae na razvojot na penisot I skrotalnite kesi kaj fetusot, a vo poslednite dva meseci od intrauterniot `ivot na plodot, predizvikuva spu{tawe na testisite vo skotalnite kesi. Po ova, sekrecijata na testoronot prestanuva se do pubertetot koga okolu dvanaesetata godina od 2

`ivotot zapo~nuva rapiden porast na hormonot i projavuvawe na negovite dejstva.

Fiziolo{ki dejstav na testosteronot 1. porast na penisot, skrotumot i testisite. 2. karakteristi~en raspored na vlaknata pubi~ko, polinea alba na stomakot, aksilarno, na liceto i gradite. 3. promena na glasot poradi hipertropfija na glasnite `ici. 4. sozdavawe na pogruba ko`a i zgolemeno la~ewe na lojalnite `lezdi. 5. zgolemuvawe na muskulnata masa, poradi zgolemeniot anabbolizam na proteinite. 6. zabrzan rast na koskite preku zgolemeno koli~estvo na kosken matriks i zadr{ka na kalciumot vo koskite. 7. zgolemen prisustvo bazalen na enzimi metabolizam koi za 15% zaradi zgolemeniot anabolizam na proteinitei zgolemenoto predizvikuvaat zgolemena kleto~na aktivnost. 8. zgolemen broj na eritrociti vo krvta. 9. zgolemena reapsorpcija na Na vo bubrezite, no pomalku vo odnos na hormonot ADH, {to predizvikuva zgolemuvawe na volumenot na krvta. Pikot na la~eweto na testosteronot e okolu dvaesetata godina od `ivotot, plato od dvaesetata do triesettata godina, a potoa doa|a do opa|awe na sekrecijata. Zaradi negovoto silno anabolno dejstvo se koristi kaj sportistite za zgolemuvawe na muskulnata masa. Testisite se sostaveni od zavieni petli na seminifernite kanali dol` yidovite od koi se formiraat spermatozoidite od primitivni

germinativni }elii(spermatogeneza). Zaedno kraevite na sekoja raskrsnica se dreniraat vo mre`a na kanali na glavata na niz repot na epididimisot. Ottamu i spermatozoidite proa|aat

epididimusot vo vas deferens. Tie vleguvaat niz ejakulatornite kanali vo uretra tela na prostate vo vreme na ejakulacija. Izme|u tibulite vo testisite postojat gnezda na }elii koi sodr`at lipidni granuli ,intersticijalni Lajdigovi }elii koi sekretiraat testosteroni vo krvnata struja . Spermati~nite arterii vo testisite se krivulesti i krvta vo niv te~e paralelno, a vo sprotiven pravec krvta vo pampiniformniot pleksus na spermati~nite veni. Ova anatomsko ureduvawe mo`e da dopu{ti izmena na toplinatai voedno izmena na tostesteronite. Gametogeneza i ejakulacija

-Krv - testis bariera Yidovite na seminifermnite kanali se ograni~eni so primitivni germinativni }elii i Sertolievi }elii. Ogromnite kompleksni }elii koi sodr`at glikogen se {irat od osnovnata lamine tibula vo lumenot. Tesnata vrska pome|u sosednite Sertolievi }elii , koi se blisku do bazalnata lamina , formira bariera koja ja preveniraat proteinite i drugite pogolemi molekuli. Taa go spre~uva vleguvaweto na proteinite i drugite golemi molekuli koi proa|aat od intersticijalnoto tkivo i delot na tibulata koj e blisku do bazalnata lamina (bazalen kompartman) vo regionot blisku do Me|utoa, steroidite ja penetriraat tubularniot lumen i lumenot. ovaa barier so lesnotija. bez

Ponatamu, zrelite germinativni }elii mo`at da projdat niz barierite kako {to se dvi`at i niz lumenot. prekinuvawe na barierite na novi tesni vrski nad niv. Te~nosta vo lumenot na seminifermnite tibuli e sosema razli~na od plazmata.Sodr`i mnogu malku proteini i glukoza , no e bogata so androgenska, estrogenska, kalium, inozitol, glutaminska i asparaginska kiselina. Odr`uvaweto na nejziniot sostav zavisi od Ova izgleda se slu~uva so pomo{ na progresiven prekin na

tesnite vrski nad germinativnite }elii so konkominantno formirawe

barierite krv-testisi. Barierite isto taka gi {titi germinativnite }elii od {tetni agensi so poteklo od krvta , i gi spre~uva antigenskite produkti deobe na germinativnite }elii i sozrevawe od vleguvaweto vo cirkulacijata , sozdava avtoimun odgovor i mo`e da pomogne vo vospostavuvaweto na osmotskiot gradient koj go olesnuva dvi`eweto na fluidite i tibularniot lumen.