Osnove Psihosocialnega Svetovanja – skupna naloga

doc. dr. Primož Rakovec Kezele Vida,

FUDŠ, 2020/2012 Kovačič Jaka,

Muhič Barbara
 Panična motnja z agorafobijo

Kratki povzetek zgodbe: Mary je ženska stara 62 let in ji je bila diagnosticirana panična
motnja z agorafobijo. Do pred šestimi meseci, dokler njen mož ni umrl, se je z zanašanjem na
moževo pomoč izogibala situacijam, v katerih ji je bilo neprijetno in strah. Ker moža ni več,
mora nekatere stvari narediti sama. Pred kratkim je v trgovini s sinom doživela napad panike.
Boji se morebitnega novega napada panike in možnosti nezavesti, zato se čim bolj izogiba
zapuščanju hiše. Zdravnik jo je napotil k kognitivno vedenjskemu terapevtu, da bi ji pomagal.

I. – iskanje NAM, VP in JP

a) Mary: Ko sem v trgovini, se držim za Amy ali voziček. Preverjam kje so izhodi, kje so
ljudje ki delajo v trgovini in kdo bi mi lahko pomagal, če izgubim zavest. Čim prej želim
kupiti vse kar rabim in izstopiti iz trgovine.
Svetovalec: Za trenutek si predstavljajte da ste v trgovini brez Amy in brez sina. Sprehajate
se med policami in kupujete stvari. Kako se počutite?
M: Bojim se.
S: Kakšne misli vam prihajajo v tem trenutku, ko hodite med policami?
M: Vsega imam preveč. Počutim se nelagodno in mislim da bom vsak trenutek padla v
nezavest. Če padnem v nezavest, se bojim da bom ostala popolnoma sama v bolnici. (NAM)
S: Se te misli pojavljajo še v kakšnih drugih situacijah?
M: Ja, kadar sem med veliko ljudmi, v neznanem okolju.
S: Obstaja kakšna konkretna situacija pri kateri so vam prihajale takšne misli, kot v trgovini?
M: Ko moram obesiti perilo zunaj na dvorišču, ko grem v knjižnico…

Tehnika: Uporaba domišljije

Marijo smo spodbudili naj si zamisli situacijo v kateri se običajno pojavita panika in zadrega.
Prosili smo jo, naj nam opiše, kako se je takrat počutila in kakšne misli so ji prihajale. To
tehniko smo uporabili, ker se nam je zdelo, da bo tako najlažje odkriti NAM. Lažje se je
spomniti konkretnih misli, ko si sebe predstavljamo v tej situaciji, v kateri se običajno
pojavijo. Tehnika se je izkazala za dobro in odkrili smo NAM s katerimi se Mary srečuje v
različnih situacijah.

b) S: Mi lahko poveste kaj bi bilo najhujše kar bi se lahko zgodilo, če bi ostali sami (brez sina
ali Amy) v trgovini?
M: Uhh, bilo bi mi slabo, vrtoglavico bi dobila in s časoma bi izgubila zavest.
S: Kaj bi pa bilo najhujše pri tem, če bi izgubili zavest?
M: Prišli bi reševalci in odpeljali bi me v bolnico. Vsi bi me zapustili, jaz pa bi samo ležala v
bolnici sama, brez kogarkoli.
S: Kaj za vas pomeni to, da bi ostali sami v bolnici brez kogarkoli?
M: To pomeni… da sem v breme vsem.
S: In to da ste breme vsem, kaj to pomeni o vas?
M: To pomeni, da me nihče nima rad.
S: Ali ko rečete „nihče me nima rad“ mislite da niste ljubljeni ali da niste vredni ljubezni?
M: Mislim da nisem vredna ljubezni.

Tehnika – Predpostavka najhujšega in iskanje pomena oz. preverjanje klientovega

idiosinkratičnega pomena dogotkov.

S kombinacijo teh dveh tehnik smo uspešno prišli do Marijinega JP - nisem vredna oz. nisem
vredna ljubezni. VP, ki ga Mary ni izrekla, vendar ga je mogoče prebrati iz vsega kar je rekla,
je: Če bom ostala sama v trgovini, bom izgubila zavest (in če bom izgubila zavest, bom ostala
sama, ker nisem vredna ljubezni). Če bi se lahko izognila situacijam, v katerih bi lahko
izgubila zavest, bi bila v redu.

II. – Zadolžitve med srečanji

Zadolžitev – zapisovati NAM in alternativne misli

S: Kadar situacijo ocenite kot nevarno (da lahko omedlite) se vam pojavijo podobne misli.
Kako se vam zdi, da te misli vplivajo na vas?

M: Ko začnem tako razmišljati, mi je samo še hujše. Čutim kako mi razbija srce, dlani se mi
potijo in postane mi vroče.

S: Dobra novica je, da lahko svoje NAM nadomestite z novimi, bolj uporabnimi in
realističnimi mislimi. Predlagam vam eno vajo, ki jo boste uporabljali med našimi srečanji in
vam bo pomagala zamenjati NAM z bolj učinkovitimi misli. Kako se vam to zdi?

M: Zdi se mi dobro. Edino ne vem ali bom zmogla, če bo kaj zahtevnega.

S: Ni težko. Vedno boste imeli papir in pisalo s seboj. Na papirju bo razpredelnica, ki vam jo
bom dala. Ko se znajdete v situaciji, da vam se spet pojavijo NAM, jih boste poskušali
prepoznati in zapisati. Najbolje je, da to storite to takoj, ko jih prepoznate, saj so takrat še
vedno sveže v vašem spominu. Nato boste v drugi stolpec zapisali alternativno misel, ki
lahko nadomesti prvotno NAM. Če želite, lahko tudi zabeležite kako se počutite glede
prvotne misli in glede nove, nadomestne misli. Tabela je videti, takole. Prosim vas, da jo
pogledate in mi poveste, če vam kaj ni jasno.

Datu Situacija Negativna automatska misel (in Nova, alternativna misel (in
m čustvo) čustvo)

M: Gleda v razpredelnico. Jasno mi je, poskusila bom. (Mary izgleda zaskrbljeno)

S: Če imate kakšno vprašanje, vprašajte.
M: Ena stvar... kaj pa, če ne bom našla niti ene alternativne misli?
S: Nič hudega. Potem pa pustite prazno in bomo naslednjič skupaj poskušali najti alternativno
misel. Za začetek je že velik uspeh, če ozavestite NAM v trenutku, ko se pojavi.

Cilj te vaje je pomagati Mary, da se zave svojih NAM in pridobi vpogled v to, kako pogosto
se pojavljajo in v kakšnih situacijah. Tudi Mary bo s svojimi alternativnimi mislimi
ugotovila, da njene NAM niso edine resnične, ampak obstajajo tudi alternativne misli, ki so
zanjo bolj realne in uporabne. Cilj je tudi, da Mary občuti, kako se manj boji po pisanju
alternativnih misli. Obstaja verjetnost, da Mary v trenutku, ne bo mogla najti novih
alternativnih misli. V tem primeru se jih bo morda spomnila pozneje. Če ne, bomo med
srečanjem skupaj našli alternativne misli, ki se jih bo spomnila, ko se bodo situacije, ki
predstavljajo njeno težavo, ponovile.

Zadolžitev – tehtanje dokazov

S: Če vas dobro razumem, bi po eni strani radi bili doma ves čas, ker se takrat počutite varno.
Po drugi strani pa bi si želeli iti večkrat ven in biti bolj samostojni?
M: Ja, tako je. Te dve strani se borita v meni. Tista stran, ki si želi ostati v hiši, večkrat
zmaga, ker me je strah da bi izgubila zavest. Tako grozno se počutim, ko grem ven.
S: Okej, potem bi vam rada dala eno zadolžitev, ki jo boste naredili do naslednjič. Gre za
tehtanje razlogov za in proti. Na polovico papirja boste zapisali razloge, katerih se spomnite,
ki so v nasprotju zapustitvi hiše. Na drugo polovico papirja boste zapisali razloge, zakaj bi
bilo dobro zapustiti hišo. Ali se strinjate?
M: Ja, nikoli nisem tega zapisala na papir, tako črno na belo. Lahko bi bilo koristno.
S: Potem predlagam, da tukaj napišemo en razlog za in en proti, vi pa boste nadaljevali doma.
M: Ja, lahko.
S: Začnimo z razlogom proti. Zakaj je za vas bolje, da ostanete doma?
M: Ker se mi zdi, da se bom izgubila zavest, če zapustim hišo.
S: Odlično. Zapišite. (…) Kateri razlog vam prvi pride na misel, zakaj je dobro zapustiti hišo?
M: Da nisem več tako odvisna od sina in Amy. Da lahko naredim nekaj zase.
S: Super, zapišite. (…) Lahko nadaljujete doma?
M: Ja, ni problema. Zdi se mi, da bom lahko našla par razlogov za in proti.
S: Okej, potem bomo naslednjič prebrali razloge in se pogovorili o njih.

Cilj te naloge je, da Mary sama odkrije razloge zakaj bi bilo dobro, če bi šla večkrat iz hiše.
To jo bo dodatno motiviralo, da nadaljuje s terapijo in s procesom spremembe. Če po
naključju ne bo imela več razlogov, da bi zapustila hišo, ji bomo naslednjič pomagali, da jih
bo našla. Z iskanjem razlogov, bo Mary dobila bolj realistično sliko svojega problema, torej
dileme, v kateri se pogosto znajde - zapustiti hišo ali ne. Imela bi priložnost prepoznati
nesmiselnost in škodljivost nekaterih svojih prepričanj in dejanj.

Zaldožitev – samoocenjevalni formular

S: Tukaj imam formular z vprašanji, povezanimi z vašo težavo. Odlično bi bilo, če bi ga

lahko izpolnili do naslednjega srečanja in ga prinesli, da bi dobili boljši vpogled v vašo
težavo. Ali želite izpolniti obrazec do naslednjič?
M: Okej, vredu. Kako dolgo bo trajalo, da izpolnim formular?
S: Približno 20 minut.
M: To ni veliko. Lahko ga izpolnim do naslednjič.
S: Odlično. Želite, da vas s sporočilom opomnim, da ga naslednjič prinesete na srečanje?
M: Mogoče bi bilo to koristno, ker znam biti pozabljiva.

Cilj te naloge je, da se Mary zaveda (če se še ni) nekaterih dejstev, povezanih z njenim
problemom. Kako pogost je, ob kakšnih priložnostih, kako intenzivno se pojavlja itd. Ta
vprašalnik koristi tudi meni, za boljše in globlje razumevanje težav, s katerimi se sooča Mary.
Izpolnjevanje vprašalnika na začetku terapije bo postavilo izhodišče, s katerim bomo začeli,
in lažje spremljali njen nadaljnji napredek. Enaka oblika bo dana na koncu terapevtskega
procesa, odgovore bomo lahko tako primerjali. Obstaja verjetnost, da bo za Mary
razmišljanje o njeni težavi preveč moteče in bi z izpolnjevanjem vprašalnika odnehala. V tem
primeru bomo raziskali misli in občutke, ki so se pojavili med izpolnjevanjem vprašalnika in
nadaljevali z iskanjem alternativnih rešitev.
III. - Spreminjanje NAM, VP in JP

a) S: Kakšna se vam je zdela vaja opazovanja in zapisovanja NAM ter izmišljanje novih
misli?
M: Bilo je zanimivo. Sprva mi je bila vaja zelo težka, ker si nisem mogla izmisliti nobenih
alternativnih misli. Ko sem prišla do prve je postalo lažje. Samo, zdi se mi nekako umetno, da
si vsiljujem nove misli, ki pravzaprav niso moje.
S: Ste sami prišli do novih misli?
M: Ja… sem si jih izmislila, kot ste mi predlagali.
S: Potem pa so te misli vaše. Preprosto niste vajeni razmišljati na tak način. (…)
S: Kako ste se počutili po branju alternativnih misli v trgovini, ko ste bili panični?
M: Pravzaprav sem se počutila bolj umirjeno. Sprva sem samo panično gledala v papir, nato
pa se mi je vid zbistril in nekajkrat sem jih prebrala. Po tretjem branju sem lažje dihala.
S: Sliši se res dobro. Se vam zdi, da bi lahko v trenutku verjeli v misli, ki ste jih brali?
M: Po tretjem branju, da. Prvih dvakrat sem prebrala to hitro in avtomatsko.
S: Super, to je pomembno. Sčasoma bo prišlo do spontane zamenjave samodejnih misli in ne
bo si treba več prizadevati za priklic novih. Dokler boste čutili potrebo po uporabi in branju
alternativnih misli, vam bo ta zapis koristil, tako da ga nosite s seboj v žepu.

Tehnika: Obravnava NAM

Cilj te tehnike je bil naučiti Mary o NAM, kaj so in kakšne spo posledice in kako ravnati z
njimi. Želeli smo tudi raziskati, kako deluje vadba in sprejemanje novih misli. Zelo
pomembno je bilo preveriti, ali verjame v nove misli, ker v primeru, da ne, bi jih morali
spremeniti.

b) M: Vem, da bom padla v nezavest, če bom ostala sama v trgovini. Ne morem vam opisati,
ampak preprosto vem. Počutim se, kot da bom izgubila zavest takoj, ko ostanem sama v
trgovini.
S: Kako to veste?
M: Vem, ker čutim, da mi srce močno razbija in mi je vroče.
S: Ali obstaja verjetnost, da se tako počutite iz nekih drugih razlogov?
M: Predpostavljam, da ja..
S: Razbijanje srca in občutek vročine sta znamenji, da se vam krvni tlak zvišuje in da ste pod
vplivom adrenalina. Res je redko, da v takem stanju izgubimo zavest. To, kar doživljate,
zveni kot reakcija telesa na strah in negotovost, ki ju čutite. (…)
S: Želim vam povedati, da je zelo verjetno, da se vaše telo v tistem trenutku pripravlja na boj
ali beg, in ne na izgubo zavesti.
M: Res, ko tako pravite..., potem res nima smisla, da bi izgubila zavest, ker s tem očitno
občutim dvig adrenalina in krvnega tlaka.

Tehnike: Prepoznavanje kognitivnih izkrivljanj in racionaliziranje

S pomočjo racionalne razlage tega, kar Mary fizično občuti, je prišlo do »aha« trenutka, ko je
ugotovila, da si je morda ves čas napačno razlagala, kaj občuti v svojem telesu. Prepoznali
smo tudi kognitivno izkrivljanje - Mary je prepričana, da ve, kaj se bo zgodilo z njo, čeprav
tega nikakor, ne bi mogla zares vedeti. Cilj je bil, da bi Mary podvomila v svoje prepričanje,
da bo nedvomno omedlela. To smo uspešno dosegli z racionalno razlago njenih simptomov.

Blaga ali zmerna depresija

Povzetek zgodbe klienta:

Will je poročen moški, star 49 let, ki zadnji mesec trpi za trajajočo utrujenostjo. Preko dneva
spi 2-3 ure in ponoči 7-8 ur. V zadnjih 6 mesecih je pridobil precej kilogramov, saj je kot
zaposlen elektro inženir izgubil službo, kar je še poslabšalo njegovo osebno stanje in ga
privedlo do blage, zmerne depresije. Obiskal je svojega osebnega zdravnika, ki je potrdil
bolezensko stanje in ga napotil h kognitivno vedenjskemu terapevtu. Po dogovoru s
terapevtom je bilo potrebno opraviti 8 seans v časovnem razmaku 14 dni.
1. ODKRIVANJE NAM, VP in JP
W: Sem brez volje, odkar sem izgubil službo, se počutim nekoristnega, doma ležim, spim,
sem neprestano zaspan,  gledam TV in jem. Žena me neprestano preganja, naj kaj storim
doma za dom, da sem nekoristen. Nekoristnega in zanemarjena se počutim tudi sam. Sem
depresiven.
S: Koliko časa se že tako počutite?
W: Zadnjih 6 mesecev.
S: Ste se morda že kdaj prej, v svojem življenju srečali s podobnimi mislimi?
W: Ja, v poznih najstniških letih, ko nisem uspel 3x narediti vozniškega izpita.
S: Se zdaj počutite podobno? Ste pripravljeni kaj spremeniti zase?
W: Nezadovoljnega se počutim, ne počutim se dobro, sem pripravljen, vendar nimam prave
volje.
S: Ste morda že razmišljali, kako bi izboljšali svoje počutje, da bi postali boljše volje?
W: Da, tako, da bi spremenil način, ki ga sedaj živim.
S: Opišite mi, kako poteka vaš vsakdanjik?
W: Zjutraj vstanem, pojem zajtrk, se v pižami uležem nazaj na kavč, gledam TV, dokler žena
ne pride iz službe, potem vmes spim, spet nekaj pojem, gledam TV in grem spat. In tako vsak
dan, odkar sem izgubil službo. (NAM)
S: Ste se v času službe vedli doma enako?
W: Ne.
S: Mi lahko naštejete, kaj je za vas v vašem dnevu koristno in kaj nekoristno?
W: Koristno je to, da veliko počivam, nekoristno je, da sem neučinkovit, nezadovoljen in da
se počutim krivega.
S: Zakaj se počutite krivega?
W: Ker nič ni z menoj, samo spim, lenarim, prehranjujem se nezdravo, godrnjam in čakam na
novo službo, ki je ni. Z nikomer ne grem več na pijačo, nimam prijateljev (VP). 
S: Kakšen je odziv vaše žene na vaše vedenje in na ne druženje s prijatelji?
W: Neprestano se kregava, ker nisem še dokončal na pol opravljenega dela v spalnici-
pleskanje. Z njo se ne morem pogovoriti kot s prijatelji (VP).
S: Kaj vi ob tem vašem načinu življenja občutite?
W: Počutim se krivega, zanemarjenega, nihče me ne vidi.
S. Mi lahko razložite, kaj je glavni razlog za takšno počutje?
W: Sem nekoristen, ker nimam službe, nimam denarja in ne morem nikamor. Počutim se za
vsako stvar krivega (JP).
Tehnika: Razlikovanje med mislimi in občutki
Will je svoje trenutne občutke nezadovoljstva povezal z občutki iz preteklosti, ko ni opravil
3x vozniškega izpita. Sedaj se sooča z mislimi, (NAM) da je len, zanemarjen, predebel,
godrnjav, saj preleži večino dneva na kavču in gleda TV.
Tehnika: Spreminjanje pripisovanj (reatribucija)
Will se zaveda, da je njegov način in odnos privedel do depresije in posledično do vseh
nastalih preobratov v njegovem življenju in okolici. Z ženo se prepira, zaradi svojih
neobičajnih navad, se nezdravo prehranjuje, lenari, ne dela in ne izkazuje zanimanja za
izboljšanje svojega načina življenja, temveč obratno (NAM). Williamovo življenje je postalo
nedružabno, osamljeno, z nikomer se ni mogel več pogovoriti, ne z ženo in ne s prijatelji, s
katerimi je po službi pogosto popival (VP).
Tehnika: Osredotočanje na čustva
Na koncu pogovora je William izrazil JP, da se počuti krivega za vse, zaradi izgube službe,
kar je razlog, da je nekoristen in neučinkovit.
2. ZADOLŽITVE MED SREČANJI
Zadolžitev - zapisovanje alternativnih odgovorov na NAM
S. Ob najinem prvem srečanju je bilo izrečenih kar nekaj NAM, za katere boste danes
naredili vajo in jih zapisali na list. V središče lista zapišite 5 vaših NAM, katere boste
povezali z novim oblakom in v njem opredelili, za vsako, vaše sedanje vedenje/obnašanje in
neželene posledice le teh.
Aktivacijski vedenjski model (Veale, 2008)
W: To so depresija, godrnjanje, brez motivacije, negativno razmišljanje, da sem nekoristen
(NAM).
S: K vsaki zapisani NAM dopišite vaše vedenje/obnašanje doma in  kakšne so posledice.
Kako se vam to zdi?
W: Navdušen sem, zdi se mi zanimivo.
S: Če imate kakšno vprašanje med reševanjem vaje, vprašajte.
W: Po tem vzorcu imam celoten pregled nad svojim vedenjem in posledicami, na katere bom
sedaj bolj osredotočen.
S: Odlično vam gre!
Cilj te vaje je prepoznavanje NAM in okrepitev pozitivnih misli z izhodom iz depresije. Will
tako prepozna trenuten način razmišljanja in vedenja, kar ga bo s pomočjo zapisane vaje
vodilo iz negativnih vedenj in nenamernih socialnih posledic.
Willu se je vzorec zdel zanimiv, saj ima z njim pregled nad svojim, dosedanjim vedenjem.

Zadolžitev - uporaba domišljije za spremembo predpostavk

S: Obiskali ste svojega osebnega zdravnika, je bil za to kakšen poseben razlog?
W: Ja, počutil sem se zelo utrujenega. Hkrati pa menim, da je vse to zdravljenje,
brezsmiselno.
S: Namestite se udobno. Zaprite oči in v tem trenutku vizualizirajte, kako bi si želeli imeti
stvari čez eno leto. Zamislite si cilj s pozitivnim čustvenim izidom.
W: Težko si to zamislim. Želim si končati s pleskanjem v spalnici in želim si službo!
Ob vikendih si z ženo želim nakupovati v trgovinah in se med počitnicami sprehajati s psom
po plaži (spreminjanje iz NAM v PAM).
Cilj naloge je bil, da Will z uporabo domišljije razišče možnost videnja kratkoročnih ciljev, ki
se lažje realizirajo, če se in se tudi uspešno prenesejo na dolgoročne cilje. Nakupovanje z
ženo lahko prinese tudi skupno preživljanje počitnic, delo na vrtu.... predvsem gre za občutek
usmerjanja k spreminjanju slabih navad v dobre. 

Zadolžitev - vedenjski eksperiment

S: Da bi se Will naučil vztrajno spreminjati NAM je potrebno zamenjati slabosti vedenja in
razmišljanja, s prednostmi v kratkoročnih ciljih. Zato Willu predlagam domačo nalogo, da
oblikuje tabelo dnevnih delovnih in vedenjskih dogodkov sam, v moji prisotnosti, ki bodo
gibalno aktivne, komunikativne, koristne in vedenjsko dobro vplivale nanj. Ob naslednjem
srečanju prinese izpolnjeno (v tabeli so zapisani dnevi v tednu in delitev vsakega dne na
posamezne dele aktivnosti dneva) tabelo z novimi delovnimi aktivnostmi preko dneva, ki se
razlikujejo od predhodnih - ležanje pred TV, spanja čez dan in jamranje ženi, lenarjenje ter da
ni zmogel prepleskati spalnice in urediti dela na vrtu.

Dan/del dneva Dopoldan Popoldan  Zvečer

Ponedeljek      

Torek      

Sreda      

Četrtek      

Petek      

Sobota      

Nedelja      

W: Zelo sem navdušen nad tem, ali bom to vse zmogel?

S: Seveda, delala bova na tem! Naslednji korak najinega srečanja bo pogovor o vaših novih,
pozitivnih spremembah, ki jih boste vnesli v življenje in zapisali v tabelo. Ali vidite, kakšno
težavo v tem?
Čez 14 dni je na svetovanje prinesel izpolnjeno tabelo, vendar ni imela vsak dan vpisane
nove aktivnostmi. V tabelo klient zapiše dnevne dejavnosti, ki jih je izvedel po posameznih 
delih dneva.
S: Opišite vaše misli in občutke, ki ste jih doživljali ob zapisanih spremembah?
W: Najprej sem bil zelo negativno razpoložen, ker sem brez službe, nekoristen in se počutim
krivega in sem imel namen vse skupaj odpovedati, ker me je gledanje TV ponovno prevzelo
in sem si rekel : “Ne bo mi uspelo.”
S: Kaj je bilo tisto, kar vas je prepričalo, da ste z aktivnostmi nadaljevali?
W. Sam v sebi sem se vzpodbujal tako, da sem si govoril: “ Tako neumen sem, da se mi to
dogaja.” 
S: Povejte, kaj vam je v tistem trenutku švigalo po glavi?
W: Želel sem si, da bi ta moj neuspeh začel postajati uspeh in bi se začel dvigovati. Da bi
dobil službo in bil koristen! Nehal bi godrnjati, shujšal bi, se družil s prijatelji...
S: Kaj je krivo za vašo nekoristnost in brezposelnost?
W: Še vedno se počutim krivega in nekoristnega, ker nimam službe. Zato sem tako brez
volje, neprestano se prepiram z ženo in ne da, se mi delati. 
S: Domačo nalogo ste dobro rešili. Že to je velik korak k uspehu! Imate občutek, da ste
opravili koristno delo zase?
W: Nisem vsak dan aktivno delal kot bi moral, zato sem bil zaskrbljen, ampak počutil sem se
že bolje, ker sem nekatere domače naloge, le izpolnil (iz NAM v alternativne misli). 
Cilj domače naloge je bil soočiti klienta z vnosom novih aktivnosti, katere bi nanj s
spremembami v življenju delovale kratkoročno ali dolgoročno. Z rednim vzdrževanjem
tehnike, bo postal gibalno in delavno bolj aktiven, ter socialno odprt do okolice, katera ga bo
prepoznala s pozitivno kritiko. Sestava naloge je del klientovega srečevanja z vzponi in
padci. Reševal jih je s samo sugestivnim prepričanjem, da mu bo uspelo. S tem je spreminjal
svoje NAM v konstruktivnejše misli.

3. SPREMINJANJE NAM, VP in JP
S: Ob prvem srečanju ste navedli, da je vaš vsakdanjik v tednu potekal enolično in ste zaradi
napotitve splošnega zdravnika prišli na svetovalni pogovor, zaradi vaše nastale depresije.
Kako se počutite danes, ko ste po nekaj tednih vodenih svetovanj že spremenili svoje navade?
Vam je to sedaj spremenilo življenje?
W: Ko sem prvič odšel od vas, sem bil poln navdušenja, kako bom začel spreminjati moje
vsakodnevne aktivnosti. Vendar pa, ko sem prišel domov in pogledal v prazno tabelo, kamor
bi moral vpisati vse nove spremembe mojega dela, se mi je dvignil pritisk, ki je v meni
sprožil negativno razpoloženje.
S: Kaj ste takrat storili?
W. Želel sem si gledati TV, vendar bi moral iti na sprehod s psom. Odšel sem na dolg
sprehod, kjer sem srečal kolega in z njim prijetno poklepetal. Kar je bilo dobro zame.
S: Kako ste se počutili ob vrnitvi domov?
W: Počutil sem se pozitivno in veliko boljše, ko pa sem na prehodu spregovoril še s kolegom,
katerega že dolgo nisem srečal, sem bil resnično zadovoljen. Naslednji dan sem rekel ženi naj
gre z menoj.
S: Ste doma, v tem času, uspeli narediti katero od opravil?
W: Ja, z ženo sem odšel v trgovino, kjer sva potem, kar sva kupila skupaj, zasadila na vrtu in
se tudi pogovarjala s sosedi. Začel sem tudi pleskati najino spalnico.
S: Odlično vam gre! Na kakšen način v sebi občutite spremembe, ki ste jih vnesli v vaše
življenje?
W: Počutim se zadovoljno, ne godrnjam in nisem več siten. Vidim stvari bolj pozitivne, žena
je zopet zadovoljna z mano in me pohvali.
S: Kaj ste se v tem času naučili?
W: Da moram prevzeti vodenje in razporejanje stvari v mojem življenju sam. Da se družim in
se ne zapiram vase ali v dom.
S: Navedite katere spretnostmi bi ponovno uporabili ob prepoznavanju ponovne depresije?
W: Obiskal bi svojega splošnega zdravnika in uporabil domišljijsko predpostavko sprememb,
ter se veliko pogovarjal z ženo.

Cilj spreminjanja:
S pomočjo uporabe treh tehnik:
1. Zapisovanja alternativnih odgovorov na NAM s pomočjo aktivacijskega vedenjskega
modela, je klient tako prepoznal svoja pozitivna izhodišča, ki so bila ob zadolžitvi
prepoznana kot NAM in so vodila k nezavednemu vedenju in poglabljanju v depresijo. Klient
je aktivno pristopil k sodelovanju tehnik osvobajanja vedenja. Pozitivno dosežen cilj.
2. Uporaba domišljije za spremembo predpostavk je klientu pomagala razumeti in prikazati
negativen dogodek, na način videnja in razumevanja izkušnje, da si je ob zaprtju oči zaželel,
vizualiziral, drugačno, boljše videnje svojega življenja in izboljšal svoje JP.
3. Zadolžitev - vedenjski eksperiment, je bil pri klientu uspešen s 14 dnevnim procesom
aktivnega zapisovanja novih, dodanih sprememb v življenju, ki so klientu izboljšale
samopodobo, samospoštovanje in samozavest, ter posledično zmanjšale/spremenile NAM,
VP in JP. Klient, kot depresivna osebnost, se je spremenil v pozitivno, postal je delovno
aktiven pri dnevno gospodinjskih in hišnih opravilih, veliko bolj odprt za socialni dialog z
ženo, s sosedi in prijatelji.
Depresija je tako postala preteklost.

Neželeni odzivi:
Will bi lahko glede na svojo diagnozo (blaga ali zmerna depresija), popolnoma nasprotno
odreagiral na posamezne, dane zadolžitve. Na to smo bili pripravljen in ga zato vodili skozi
posamezne postopke domačih nalog skupaj, kjer smo ugotavljali, kje in kaj bi se lahko
zataknilo. Kar je zelo dobra praksa.
V primeru tedenske tabele, smo razumevajoče, predhodno klientu predstavil morebitne
negativne zanke, ki bi lahko nastopile v času izvajanja domače naloge, da jih je klient tako
enostavno preskočil in da ni zgubil interesa.

Socialna anksioznost

Ailsa je 45-letna, samska ženska, 15 let zaposlena v finančnem sektorju, raje je v ozadju in se
ne izpostavlja v skupinah večjih od treh ljudi, saj doživlja socialno anksioznost. Slednja je v
zadnjem času močneje prišla do izraza, ko je v službi sprejela napredovanje z zadolžitvami
kratkih mesečnih predstavitev, z nastopom pred skupino sodelavcev in nadrejenih. Naloga ji
predstavlja vse večjo oviro, saj v zadnjih trenutkih vzame bolniško in zaprosi za
nadomeščanje. Skrbi jo za prihodnost svoje zaposlitve, zato je poiskala pomoč.
K: Imam težavo. Napredovala sem v službi, kar je prineslo nove zadolžitve, ki mi
predstavljajo problem. Opraviti moram kratko predstavitev pred večjim številom sodelavcev.
S: Za kakšne zadolžitve natančneje gre?
K: Napredovanje je prineslo nove mesečne zadolžitve v obliki predstavitev poročil delovni
skupini – sodelavcem in nadrejenim. Tudi vodilnemu kadru med drugim.
S: V kakšnem smislu vam predstavlja to težavo, mi lahko natančneje razložite prosim?
K: To mi predstavlja oviro – javni nastopi vzbujajo v meni tesnobo in nelagodje, začnem se
potiti in prevzame me strah. To se mi zdi tako zahtevna naloga, da sem v zadnjem momentu
vzela bolniško in prosila sodelavno za nadomeščanje. Zdaj se bojim, da lahko to ogrozi moje
nadaljnje delo in napredovanje, ki sem ga sprejela.
S: Ste imeli kakšne podobne občutke že v preteklosti, ali je to za vas čisto nova situacija?
K: Od nekdaj sem bila raje v ozadju. Ni v moji navadi, da se izpostavljam. Se pa v osnovi
počutim nelagodno v skupini, ki je večja od treh ljudi.
S: Kaj za vas predstavlja izpostavljanje?
K: To je napor zame, nerada se izpostavljam. Tudi v družbi večje množice, se ne počutim
sproščeno. Občutek napetosti je v meni, kot da me drugi nenehno opazujejo in ocenjujejo.
S: Kakšna misel se vam pojavi ob tem, ali pa takrat, ko ste v taki situaciji?
K: Ne vem, da bi bilo najbolje, da sem tiho ali pa da bi se kar odstranila.
S: Pa menite, da bi lahko izrazili svoje mnenje, če bi se za to odločili?
K: »Da, lahko bi, vendar se najverjetneje ne bi poslužila tega…«
S: »In če bi se vam zdela tematika pogovora relevantna in bi lahko komu s to informacijo
pomagali?«
K: »Ja, potem bi bilo lahko koristno, da bi sodelovala v pogovoru, vendar bi bila raje tiho.«
S: Če pa te predpostavke ne bi upoštevali »In če ne bi bili tiho, potem…?«
K: »…potem bi lahko videli, da nimam dosti pojma o tem«. ---- NAM
S: In kaj bi to pomenilo za vas, če bi to izvedeli? (z uporabo »puščice dol« nadaljujemo
preiskavo, da ugotovimo morebitno VP ali JP)
K: Da sem nekompetentna, da sem neumna, neustrezna. --- VP
S: Kaj bi to pomenilo o vas?
K: Da me nihče ne bi niti pogledal več ali spregovoril z mano. Zavrnili, prezrli bi me. --- JP
Tukaj smo ob vodeni preiskavi, s sokratskim dialogom, uporabili tehniko tehtanja dokazov za
prepoznavanje NAM, ki smo jo na koncu izpeljali s stavkom »in če… potem…«, da je
klientka nadaljevala poved in prišla do misli, ki botruje počutju in predstavlja NAM. Z
nadaljnjim vprašanjem »kaj bi to pomenilo za vas«, nam klientka razkrije njeno VP s katerim
si prikriva svoje JP, ki smo ga odkrili z naslednjim vprašanjem »Kaj bi to pomenilo o vas?«
Na tej točki je klientka razkrila, da bi bila popolnoma zavrnjena in prezrta, kar predstavlja JP
o lastni ne vrednosti. Zadnji del pogovora je bil že usmerjen globinsko in bi ga lahko
imenovali tudi s tehniko »puščica dol«, kar nam je omogočilo hitro in učinkovito razkrivanje
VP in JP. S tem smo tudi ugotovili kaj stranka globoko v sebi misli o sebi in ji bomo skušali
pomagati s prestrukturiranjem tega prepričanja v nadaljnjem svetovanju. Med srečanjem ji
damo zadolžitev v obliki vedenjskega eksperimenta in sicer, da izrazi svoje mnenje, ko bo
naslednjič v družbi in se izogiba tišini. Naslednjič nam o tem poroča.
Naloge in zadolžitve med srečanjem:
Klientki damo zadolžitev, da opravlja sprostitveno tehniko v trenutkih občutka anksioznosti,
ki jo izvaja ob štetju pri vdihu in izdihu v razmerju 7/11 ali 5/7 v primerih občutka
neobvladljivosti, da dobi večji nadzor nad situacijo ob povratni informaciji telesnega občutka,
ki bo bolj sproščen in manj napet. Tehnika vdiha in daljšega izdiha, kot traja sam vdih, bo
koristila in omogočila boljšo zbranost in občutek, da se ima pod nadzorom. Prav tako jo
zadolžimo s pisanjem DZM, saj se svojih NAM ne zaveda, kot tudi posledic ne, ki jih občuti.
Naloga ima namen ozaveščanja uvida vzrok-posledica. Ponudimo delovni list z
razpredelnico, kamor vpisuje dogodke oz. situacije, posledične NAM, stopnjo anksioznosti
od 0-10, fiziološke simptome - občutja telesnih simptomov. V zadnjo razpredelnico pa
vedenje oz. njen odziv.
Dogodek/situacija NAM Anksioznost Fiziološki Vedenje/odziv
(0-10) simptomi
Naslednja naloga, s katero zadolžimo klientko pa je, da ob dogodkih in srečanjih vpisuje v
tabelo pričakovano anksioznost in dejansko stopnjo občutene anksioznosti ob določenem
dogodku ali v situaciji. Klientko skušamo privesti do uvida, da je dejanski strah, ki ga bo
doživljala manjši od anticipiranega. Ponudimo ji delovni list v naslednji obliki:
 Sprožilec, ki se ga bojite ali Pričakovana tesnoba ali Dejanska tesnoba ali
izogibate nelagodje (0-10) nelagodje (0-10)
Z nalogami smo klientko zadolžili, da bi bila v akutnejših situacijah bolj sproščena in ji dali
dihalno tehniko, ki jo lahko izvaja pred ali med samim dogodkom. Z zapisom dnevnika misli,
bomo skušali najti še nam nepoznana, disfunkcionalna prepričanja in ji ob naslednjem
srečanju predočili posledice njenega miselnega toka, ki ga ima v določenih situacijah.

Naslednje srečanje in tehnike za spreminjanje NAM, VP in JP

S: »Pozdravljeni, na zadnjem srečanju sva govorila o vaših mislih, ki se pojavijo pred
dogodki, ki vam niso najbolj pri srcu, se spomnite?«
K: »Da, spomnim se«.
S: »Kot ste omenili, se je pojavila misel, ko ste bili v družbi več kot treh oseb, da se najraje
umaknete in predvsem, da ničesar ne govorite, da ne bi izpadli kot nevedni.«
K: »Da, res je.«
S: »Če se vrneva v mislih v takšno situacijo, kjer ste obkroženi z več ljudmi, kot sva govorila
zadnjič, izbirete možnost da se ne umaknete ob predpostavki, da je tematika zanimiva in da
nekaj veste o njej. Odločite se sodelovati v pogovoru. Kako bi še lahko drugače izpadli v tem
primeru, kot zgolj nevedni?«
K: »V tem primeru, bi lahko verjetno povedala kaj, česar še ne vedo in jih o tem informirala.«
S: »In kako mislite, bi prisotni to razumeli, bi vam bili lahko morda za to hvaležni, bi jim
lahko koristilo?«
K: »Da, lahko bi jim koristilo in morda bi bil kdo celo hvaležen, če bi zvedel kaj novega.«
S to razčlenitvijo in ponujanjem alternativne razlage, smo privedli klientko do tega, da je
sama prestrukturirala NAM v alternativno misel. Po zaključku seanse jo zadolžimo z nalogo,
v obliki zapisa alternativne misli na NAM, ki jo bo temeljiteje premislila in vpisala v stolpec.
Razpredelnica bo podobna prejšnji, le Fiziološke simptome zamenja Alternativna, pretehtana
misel.
Dogodek/situacija NAM Anksioznost Alternativna Vedenje/odziv
(0-10) misel

S: »Če podobno situacijo preneseva v kontekst vašega predstavljanja naloge delovni skupini,
ki je prav tako večja od treh ljudi in v tem primeru, celo nimate možnosti umika, kaj bi bilo z
vašimi mislimi v takem primeru?«
K: »Tam bi se pa res še hitreje zmedla in verjetno, bi sploh iskali napake in mislili, da nič ne
vem!«
S: Ampak, kako bi lahko to mislili o vas, če predstavljate prezentacijo delovni skupini in
vašim nadrejenim, ali ne gre za predstavitev vašega dela, ki ga znate opravljati? Nenazadnje
ste dobili ponudbo za napredovanje, sem prav razumel?
K: Ja, to je res, vendar se lahko med predstavitvijo zmedem, saj sem vedno vznemirjena in
živčna pri javnem nastopanju, lahko se zgodi, da pozabim tekst.«
Tehtamo dokaze naprej in želimo dekatastrofizirati stališča klientke, s tem poskušamo
omehčati njen fiksiran pogled na negativno plat situacije. Možen negativen izhod bi bil, če se
stranka – kot v tem primeru, ne odzove pozitivno in ne sprejme predloga. Nadaljujemo s
preiskovanjem, v kolikor bi bili neuspešni, bi iskali alternativno razlago JP (V tem primeru
smo delno uspešni, saj se delno strinja s ponujenim vprašanjem).
S: »Pa bi v primeru, da se to zgodi, lahko popolnoma izgubili spomin, bi se vam vrnil čez
nekaj trenutkov, bi še vedno vedeli o čem govorite…?«
K: »No, to vsekakor bi, vendar bi videli da sem se zmedla in me takoj ocenili za
nesposobno.« V teh primerih gre za emocionalno presojanje oz. branje misli – ona
predvideva kaj bodo mislili.
S: »Torej, če vas prav razumem, je iz pripovedi možno sklepati, da kdor se zmoti je a priori
nesposoben?« Parafraziranje.
K: »Ne nujno, vendar pomeni da se je zmotil.« Klientka misli: »Ne smem se zmotiti – sicer
bodo videli da sem nesposobna«
Na tej točki, damo ob koncu seanse klientki novo zadolžitev v smislu predstavitve naloge z
novimi, nepoznanimi ljudmi in predlagamo, da najde prijatelje njenih prijateljev, ki jih ne
pozna, da preveri resničnost njene »nesposobnosti« in na podlagi lastne izkušnje uvidi, da si
lahko postopoma zaupa, saj menimo, da ne bo tako katastrofično, kot predvideva.
S: »Pa poznate koga, ki se ne zmoti. Nikoli?«
K: »Hmmm… ne, takih ljudi res ne poznam, vendar morda obstajajo.«
S: »Celo A. Einstein je bil nekoč v času svojega šolanja, označen za slabega študenta.«
K: Verjetno imate prav, nezmotljiv ni praktično nihče in verjetno bi res dokaj hitro našla spet
rdečo nit, če bi se zmedla med predstavitvijo.
Tukaj preverjamo in iščemo nasprotne dokaze o rigidnem prepričanju, ki naj bi ga imeli
poslušalci, o njeni nesposobnosti, ob morebitno storjeni napaki med samo predstavitvijo. V
kolikor to ne bi delovalo, bi se lotili spreminjanja te trditve in jo skušali ublažiti s tem, da bi
pozornost usmerili na klientkine dosedanje uspehe.
Tehnika »tehtanje dokazov« (Rakovec 2020/21, 21) je bila uporabljena v zgornjem primeru, z
namenom kognitivnega prestrukturiranja, ki ga želimo podpreti še z zadolžitvijo v
nadaljevanju. Zadolžitev bo, da za njene rigidne poglede išče alternativne misli, tako da
zapiše v spodnjo tabelo, kot npr. »ne semem se zmotiti« alternativna misel – »četudi se
zmotim, jih zanima bolj vsebina, kot moje napake.«
»Ne smem se zmotiti« »Četudi se zmotim, jih zanima bolj vsebina
predstavitve kot dejstvo, da sem se zmotila«

S: »Torej kaj menite, da bi tovrstno nadaljevanje prezentacije vašega dela potegnilo za seboj?
Bi bilo to pozitivno, nevtralno… morda manj pozitivno?«
K: »Ne vem, morda bi kdo od nadrejenih mislil… lahko bi se zgodilo, da bi jih negativno
presenetila s tem in me na koncu niti ne bi hoteli več poznati. Lahko bi se komu povsem
zamerila na ta način. To bi spremenilo njihovo predstavo o meni.«
S: »Spremenilo v kakšnem smislu, kako natančneje mislite to?«
K: »Vodilni so res poznavalci našega dela in vedo kaj predstavljam, precej bolje od mene.
Zelo nerodno bi bilo, če bi sama v trenutku pozabila o čem razlagam.«
S: »Kako pa veste, kaj bi se jim v resnici zdelo nerodno?«
K: »Tega natančno ne morem vedeti, vendar so moji nadrejeni.«
Klientka ima za nadrejene in sebe dvojna merila – miselna napaka, ki se nanaša na ljudi, ne
njihove lastnosti. Mnenja smo, da lahko tu korenini njen strah, zato preverimo to z vprašanji
spodaj, da se prepričamo – v naslednjem vprašanju bomo iskali in ponudili alternativne
razlage.
S: »Ali jih to dela zato kaj manj človeške, kot ste vi? So zato kaj več od vas kot ljudje ali
lahko to pomeni, da opravljajo delo, ki jih resnično veseli in jim je v več aspektih pisano na
kožo, ter ga zato poznajo do potankosti? In nenazadnje, kako veste, da vedo prav vse
podrobnosti, ki jih boste vi predstavili?«
K: »Boljše vodstvene sposobnosti imajo verjetno, sicer smo pa enakovredni kot ljudje. Morda
pa vse statistike, ki jo predstavljam v zvezi s predstavitvijo, res še ne poznajo.«
S: »Kaj menite, da nekdo, ki ga tematika zanima, išče v informacijah, ki jih ponuja
predavatelj? S kakšnim namenom se lahko udeleži predstavitve poznavalec določenega
področja?«
K: »Verjetno s takim, da izve kakšen nov, koristen podatek.«
Tu želimo klientko soočiti z lastnimi miselnimi napakami in z vprašanji vzpodbuditi njen
razmislek o dosedanjih stališčih. Način je vodena preiskava oz. sokratski dialog s sinteznimi
vprašanji.
S: »Ko takole pomislim, se mi začenja zdeti, da se na nek način bojite teh ljudi, kot da bi vas
lahko ogrozili. Ali mi lahko pojasnite, kaj doživljate ob takem nastopu, če si ga zamislite?«
K: »Od njih je odvisna moja prihodnost, služba, kariera. Ni mi vseeno. Bojim se neuspeha.«
S: Razumem. Torej občutite strah. Menite, da so vam ponudili napredovanje, da bi ogrožali
vašo prihodnost?
K: »Dobro vprašanje. Na to pa nisem pomislila s tega stališča.«
Tu prihaja do miselnega preobrata, ki postavi klientko v drugačno perspektivo in prvič
pogleda na situacijo iz drugega zornega kota. Sedaj, ko je klientka bolj sproščena in deluje
bolj vedro, situacijo skušamo dodatno razbremeniti z rahlim humornim pretiravanjem;

S: »Ali se vam ne zdi, da je šlo zgolj za naključje in so vam 'pomotoma' ponudili

napredovanje?«
K: Se nasmehne in nadaljuje: »Ja, prav imate. Verjetno vidijo nekaj v meni.«
Do neke mere smo zrahljali njeno prepričanje in morda celo zmanjšali strah. S tem namenom
ji damo zadolžitev, da naredi predstavitev v živo pred vsaj 5-10 ljudmi, tudi takimi, ki jih ne
pozna – prijatelji, prijateljev. S tovrstnim spraševanjem smo uporabili vodeno preiskavo in
tehtanje dokazov. V tem kontekstu skušamo prestrukturacirane misli podpreti z vedenjskim
eksperimentom v smislu spreminjanja VP, ki bi ji ponudil izkušnjo, da četudi bi se zmotila, bi
poslušalci gledali na vsebino predstavitve in ne toliko na njene napake. Njeno samozavest
bomo skušali povečati tudi z zapisom njenih pozitivnih lastnosti na tako imenovane »flash
cards«, ki jih bo zapisala sama v obliki kratkega zapisa izvlečkov današnje seanse.V primeru,
da klientka ne bi prišla do teh zaključkov, bi poizkusili s preverjanjem VP, »da je neumna«,
zate se ne sme zmotiti, in se lotili tega, ter iskali nasprotne dokaze o tem ali alternativna
prepričanja.

S: »Prosil vas bom, da si na kartice zapišete vaše ugotovitve iz današnjega srečanja in jih
imate v obliki treh zapisov, na treh posamičnih karticah in se lotite predstavitve te naloge
pred vašimi vsaj 5 prijateljicami. Imejte prosim v mislih naslednja vodila, do katerih ste prišli
sami – nadrejeni so vam enakovredni ljudje. Nihče od slušateljev, ne pozna vseh podrobnosti
in lahko tako izvedo kaj novega. Povišani ste bili z namenom – nekaj vidijo v vas. Se lahko
dogovoriva za tovrstno zadolžitev do naslednjega tedna? Kakšna naloga se vam zdi to?«
K: »Lahko se tako dogovoriva, se bom potrudila in izvedla to nalogo, da dodatno vadim
predstavitev.«
S: »V kolikor je možno, naj nekdo posname predstavitev s telefonom, vi pa preden jo
pogledate, naredite zapis v obliki samorefleksije.«

Sedaj se dotaknemo še klientkinih najglobljih prepričanj in jo povprašamo o prestrukturaciji

tega prepričanja, ki ga izvedemo skupaj;
S: »Ali lahko zdaj mogoče vašo prvotno predpostavko, da bi bili zavrnjeni in prezrti, v
kolikor bi se zmotili pri predstavitvi ali udeležbi dogovora preveriva ponovno? In če da, kako
bi izgledala alternativa?«
K: »Lahko, četudi bi se zmotila, to ne pomeni da sem nesposobna in da bi me popolnoma
zavrnili in prezrli, saj imam osebnostne kvalitete, ki jih opažajo tudi moji nadrejeni.«
S: »Torej, če prav razumem, vas ne bi mogli na podlagi tako banalnega pripetljaja, povsem
zavrniti in prezreti«?
K: »Da, tako mislim, saj imam sedaj nekaj argumentov, ki nasprotujejo prvotni misli.«
S: »In potem hočete reči, da v kolikor bi se zmotili, bi…?«
K: «…bi to pomenilo, da sem se le zmotila in me ne bi mogli prezreti ter na podlagi tega
prekiniti druženja z mano, saj imam lastno vrednost.«
Na tej točki smo želeli še prestrukturacijo JP, ki ji bodo botrovale tudi zadolžitve, ki jih je
klientka prejela do naslednjega srečanja.
S: »V kolikor se vam pojavijo podobna prepričanja, kot ste jih imeli ob najinih začetnih
srečanjih, vas prosim, da uporabite nalogo preiskovanja teh misli, ki se pojavljajo sproti in
iskanja alternative v smislu zapisa trenutne misli, globljega prepričanja o vas in iskanju
učinkovitejše razlage na podlagi dejstev, kot sva to počela sedaj. Tako za vsako misel, ki vas
lahko pripelje do občutka nevrednosti, naredite prestrukturiran, premišljen zapis.
K: »Velja, bom.«
S: »Velja, me veseli, hvala za sodelovanje in lep pozdrav. V kolikor bi me potrebovali, ne
oklevajte s klicem.«
K: »Velja, hvala in lep pozdrav.«

Zaključek:
Klientko smo vodili skozi prosces, preiskavo in odkrivanje NAM, VP in JP ter ji po srečanju
dali zadolžitve v obliki nalog med srečanji. S tem smo želeli preiti do odkrivanja in
ozaveščanja obstoječih in novih AM, ki slabo vplivajo na njeno počutje, ji dali tudi tehniko
sprostitve za kontkretne situacije z zadolžitvijo na vpogled v lastno anticipiranje
brezizhodnosti situacije, ki v resnici ni taka. Po srečanjih smo preverili domače zadolžitve in
ugotovili da klientka spreminja svoj pogled in da je anksioznost že na nižji stopnji, zato smo
po potrebi povečali številčnost občinstva, da se trema zmanjša. V procesu smo nadaljevali s
preiskovanjem in prestrukturacijo treh kognitivnih nivojev in jih v obliki dodatnih nalog
izpostavljanja, ojačali njeno suverenost. Naloge za v bodoče smo posredovali z namenom
utrditve konstruktivnejših prepričanj o sebi z namenom trajne spremembe. Med miselnimi
napakami, ki so zgornji del »ledene gore«, spodaj spečih JP, ni daleč, zato smo ji za konec
predstavili način, kako naj preiskuje in išče alternative za vsako negativno misel, ki ji
povzroča anksioznost. Sprostitveno tehniko lahko klientka uporablja kadarkoli po potrebi.

Literatura:

1. Rakovec, Primož. 2020. Osnove psihosocialnega svetovanja – zapiski iz predavanj. Nova

Gorica: FUDŠ.

2. Skinner, Vanessa, Wrycraft Nick. 2014. CBT Fundamentals: Theory and Cases. Berkshire:
Open University Press. str. 52-120.