BAKTERIJE

• O bakterijah govori BAKTERIOLOGIJA.

• Odkril jih je Anton van Loeuwenhoek v 17. stol.
(mikroskop)
• V 19. stol. Louis Pasteur ugotovi, da so
bakterije vzrok in ne posledica bolezni.
• Robert Koch (19., 20. stol)
– oče medicinske mikrobiologije – določen mikrob
povzroči določeno bolezen
– odkrije veliko bakterij (povzročitelja tuberkuloze
(Kochov bacil) in kolere - tudi metode izolacije in
identifikacije(barvanje).
Robert Koch (1843 – 1910)
Viri slikovnega gradiva: A.Orožen Adamič, K. Sernec Mikrobiologija za farmacevtske in
kozmetične tehnike, DZS, 2005
METODE GOJENJA BAKTERIJ – KOLONIJE NA
KRVNEM AGARJU
 POIMENOVANJE BAKTERIJ

• Bakterije poimenujemo z dvojnim

poimenovanjem (=BINARNA
NOMENKLATURA).
• Primer: Staphylococcus aureus (pišemo poševno)

ROD (genus) VRSTA (species)

• Najmanjša enota pri razvrščanju bakterij je SEV. (Je mikrobna kultura iste
vrste, a različnega izvora.)
– (npr. bacil tuberkuloze iz treh različnih bolnikov – dobimo tri
različne seve iste vrste)
 ZGRADBA BAKTERIJE –
ponovi prokariontsko organizacijo celice!
OBLIKE BAKTERIJ
urejanje kokov v skupine
Primeri kokov

gonokok
Primeri bacilov

• Mycobacterium
tuberculosis

• Salmonella
typhimurium
spiralne bakterije

Campylobacter jejuni
KOKI – okrogle ali jajčaste (1mikron)
– stafilokoki: (gr.staphyle= grozd; kokkos =
jagoda): kroglaste bakterije so razvrščene v
obliko grozda
– streptokoki: kroglaste bakterije so razvrščene
v obliko verižice
– diplokoki: če sta 2 kroglasti bakteriji skupaj
– tetrade: če so 4 kroglaste bakterije skupaj
– sarcine: če je 8 kroglastih bakterij skupaj
BACILI – paličke
• kokobacili so vmesna oblika med kroglasto in
paličasto
• ukrivljeni
• vretenasti
• streptobacili so paličaste bakterije razvrščene v
verižicah („vlakci, vagončki“)
• razvejani

SPIRALNE BAKTERIJE
• vibrio – podobni vejici, z enim zavojem
• kampilobaktri, spirili – črka S (z 2 ali 3 zavoji)
• Svedraste – spirohete – z veliko zavoji
 CELIČNA STENA
• Sestavljajo jo molekule, ki jih drugje v naravi ne
najdemo –PEPTIDOGLIKAN
• Naloge:
– Daje obliko, je opora celični membrani, trdna –
odporna v hipotoničnem okolju- preprečuje, da bi
celica počila;
– Omogoča difuzijo;
• Kaj deluje na celično steno?
– Razgradi jo encim lizocim(v solzah, slini);
– Antibiotik penicilin (tudi cefalosporini, vankomicin, bacitracin) zavira
sintezo celične stene!
GRAM POZITIVNE IN GRAM NEGATIVNE
BAKTERIJE:
(Ime po danskem mikrobiologu Christianu Gramu - 19.
stol.)
G+ bakterije se barvajo vijolično.
G– bakterije se barvajo rdeče.
 OPIS CELIČNE STENE G+ IN G- BAKTERIJ
• GRAM POZITIVNE BAKTERIJE (G+)
– Celična stena je iz debele plasti peptidoglikana (=
mureina) in lipoteihoične kisline, ki ima endotoksinu podobne
lastnosti)
• GRAM NEGATIVNE BAKTERIJE (G-)
– Celična stena je iz tanke plasti peptidoglikana in
lipopolisaharidne zunanje ovojnice z beljakovinskimi
kanali (porini);
• Deluje kot endotoksin, ki ima vlogo pri nastanku
endotoksičnega šoka (endotoksini povzročajo okvaro ožilja in
imunskih celic)
 OPIS BARVANJA PO GRAMU
https://www.youtube.com/watch?v=81sqY0y0iD8
• Je sestavljeno barvanje, ki temelji na spoznanju, da se
bakterije, ki jih barvamo z nekaterimi bazičnimi barvili
(kristal vijolično, lugolova raztopina joda)
1) z alkoholom ali jod-acetonom razbarvajo
2) za alkoholom ali jod acetonom se ne razbarvajo
• Ko jih kontrastno obarvamo z rdečim(karbolfuksin) oz.
oranžnim barvilom(safranin),postanejo prve rdeče,
druge pa so vijolične.
Primeri G- bakterije

• Salmonella sp.
Primer G+ bakterije
CELIČNA MEMBRANA PRI BAKTERIJAH
 CELIČNA MEMBRANA PRI BAKTERIJAH
• Model tekočega mozaika(zakaj?):
– fosfolipidni dvosloj in glikoproteini
– Ne vsebuje sterolov kot membrane evkariontske
celice!
• NALOGE:
– Transport snovi - pasivni, aktivni; IZBIRNO
PROPUSTNA!
– Membrana bakterij opravlja delo organelov - Ima
VDRTINE ali MEZOSOME(uvihki membrane):
• Imajo nalogo podobno mitohondriju
• Nanje se pritrdi DNK, ko se podvojuje (pri
CEPITVI)
• Omogočajo nastanek celične stene
• Sodelujejo pri nastanku spor
 DEDNA SNOV BAKTERIJ

• DNK zvita v klobčič predstavlja KROŽNI

KROMOSOM
• Droben klobčič zunaj kromosomske DNK
=PLAZMID
– se podvojuje neodvisno od kromosoma
– Se prenaša iz ene v drugo bakterijo s konjugacijo
– Nosi gene za odpornost proti antibiotikom (R plazmid)
– pomeni prednost za bakterijo
• mRNK, tRNK, rRNK - naloge kot pri evkariontski
celici
prenos
plazmida s
konjugacijo
RIBOSOMI
– So prosti, zgoščeni v nekem delu citoplazme,
manjši od evkariontskih;
– Pogosto se povezujejo – nastane
POLIRIBOSOM = POLISOM
– Na njih poteka sinteza beljakovin (več jih je v aktivno
rastočih, mladih celicah)

ZNOTRAJCITOPLAZEMSKI VKLJUČKI
– Shranjujejo hraniva v obliki zrnc (npr.
glikogen, polimeri fosfatov)
KAPSULA

– Polisaharidni izloček žive

bakterijske celice -
(inkapsulirane bakterije), ki
ima isto obliko kot bakterije
in vključuje le posamezne
bakterije.
– Bakterije s kapsulo so
odporne proti fagocitozi in
lažje vdirajo v kri in tkiva –
so bolj invazivne.
• Debela kapsula vidna kot prozoren kolobar že s
svetlobnim mikrokopom (ker ne sprejema barvil)
 GLIKOKALIKS

• Je polisaharidna sluz, ki obdaja skupke več

bakterijskih celic
• Bakterije + glikokaliks = BIOFILM
– vloga prilepljanja na površino
– Tu so bakterije dobro zavarovane pred antibiotiki in
fagociti
BIČKI
• Dolgi, tanki, beljakovinski
• nič,1 ali več bičkov; različno
razporejeni
• Vloga:
– Gibanje
– Uporabni za določanje
bakterij – bičke imajo
predvsem paličaste bakterije

• Številne bakterije so brez bičkov – statične,

premikajo jih zračni in vodni tokovi
• Salmonella – izredno gibljiva
 PILI = lasasti izrastki = fimbrije

• Predvsem pri G- bakterijah

• So kratki beljakovinski laski
– Omogočajo prilepljanje na sluznice (delujejo kot
adhezini)
– Sodelujejo pri prenašanju dedne snovi med
bakterijami (konjugacija): F-pili