VIŠINSKI PASOVI V ANDIH

- Temperatura, vlaga, sestava tal, sončno obsevanje (idr. dejavniki) pogojujejo

rastlinstvo in oblike poljedelstva na različnih nadmorskih višinah.
- Z naraščajočo nadmorsko višino temperatura (praviloma) pada.
- Najugodnejše razmere za poselitev so v tropskem pasu na nadmorskih višinah od
1.500 do 3.000 metrov nadmorske višine, kjer je vse leto toplo in dovolj padavin, ni
pa neugodne sopare.
- Nad nadmorsko višino 3.000 metrov se  začne prehod v sušnejše in hladnejše gorsko
podnebje. Najvišji vrhovi Andov so pokriti z večnim ledom in snegom.

Višinski pasovi:
- Vroča dežela (vroči pas): (0-900 ali 1200 m nad. viš.): redka poselitev, tropski dež.
gozd (vroče, vlažno ekvatorialno pod.). Kmetijske kulture: koruza, sladkorni trst, banane,
ananas, kakavovec (idr. tropsko sadje), riž...(plantaže)
- Zmerno topla dežela: (900/1200-2000m): gosta poselitev, tropski gorski gozd.
Kmetijske kulture: koruza, tobak, maniok, kavovec, sl. trst... (plantaže)
- Zmerno mrzla dežela: (2000-3800m) zmerno hladni višinski pas, dokaj gosta
poselitev. Rastlinstvo: mešani gozdovi, pašniki. Kmetijstvo: ječmen, pšenica, koruza,
krompir (terase); govedo.
- Mrzla dežela: (3800-4500m) redko poseljena ali neposeljena. Rastje: grmovje,
travniki, zelišča. Kmetijstvo: ekstenzivna živinoreja (alpaka, lama, guanaka).
- Snežno-ledena dežela: nad 4500m: ni kmetijstva in poselitve, ker je premrzlo; rastje:
večni sneg in led.

AMAZONSKI TROPSKI DEŽEVNI GOZD

- Amazonsko nižavje obsega 6 mio km2 (veliko približno toliko kot Evropa brez Rusije)
in je največje območje tropskega deževnega gozda na svetu.
- Naravne razmere: bujno rastlinstvo (vlažno podnebje in vročina). Rastje vsrkava hrano
iz osiromašene prsti, mesnato listje (zaradi zaščite pred močnimi padavinami),
visokorasli, pestri drevesni sestoji.
 - ZELENO KRALJEVSTVO = bujna sestava, več kot 2500 drevesnih vrst
- ZELENI PEKEL = tropska vročina, vlaga, insekti in bolezni

- VZROKI ZA NEPREMIŠLJENO SEKANJE GOZDOV (od sredine 1970. let) : požig,

gradnja cest, rudnikov, železnic, jezov, kmetijskih posestev in naselbin, uporaba lesa,
krčenje za pašništvo, tržno kmetijstvo, rudarstvo.

- POSLEDICE SEKANJA: zmanjšujejo se količine kisika na Zemlji, povečujejo

količine CO2 (zaradi velike porabe fosilnih goriv in nafte), ozračje se segreva – učinek
tople grede (taljenje ledenikov v gorah), spreminja se podnebje, zmanjšujejo se
svetovne zaloge sladke vode, odnašanje prsti zaradi padavin, izumiranje rastlinskih
in živalskih vrst, zmanjšuje se življenjski prostor Indijancev.

Vsako minuto izsekajo za 40 nogometnih igrišč gozda!

Gospodarske zmožnosti in rabe Amazonke:

- kmetijstvo (pašništvo), izgradnja cest in avtoceste (gradnja transoceanske

avtoceste v dolžini 5440km, ki bo povezovala Brazilijo s Perujem oz. Atlantski ocean s
Tihim oceanom.
- Krčenje za pašništvo in gradnjo infrastrukture.
- Tržno kmetijstvo (soja), rudarstvo, lesna industrija.
 - UKREPI: zaščita gozdov, hitro obnavljanje gozda