Univerzitet " Sv.

Kiril i Metodij "

Filozofski fakultet
Institut za Sociologija

Seminarska rabota po predmetot

Социологија 2

" Politi~ki partii "

Mentor : Prof. d-r. Ѓорѓе Младеновски

Student : Goran Stojanovski br.indeks 22095/10

Skopje, 2011 god.

 POLITI^KI PARTII

Voved

Da se pi{uva za politikata i za politi~kite partii, osobeno vo ovaa na{a dr`ava, vsu{nost

zna~i da se pi{uva za celokupniot op{testven `ivot. Ova proizleguva od toa {to, politikata i
politi~kite partii tolku dlaboko se navlezeni vo sekoja pora od celokupnoto `iveewe, {to mnogu pati
ne znaeme dali zboruvame za sport, zabava, muzika i sl. za na krajot разговорот да zavr{i so toa
koj kako e "oboen", kade pripa|a: levo, dеsno ili vo centarot i ~ija politi~ka partija e onaa
vistinskata.

Politikata pretstavuva proces preku koj edinkite i grupite se steknuvaat so mo}, {to potoa ja
nametnuvaat vrz drugite. Taa mo} se javuva vo dva oblika- kako mo} i како vlast. I edniot i drugiot
oblik, pretstavuvaat odnosi na nadredenost i podredenost, no se razlikuvaat po na~inot na koj se
vospostavuvaat i odr`uvaat. Osnovna institucija preku koja se vospostavuva i odr`uva politi~kata
mo} e dr`avata.

Politi~kite partii pak se organizacii koi se orientirani kon postignuvawe na legitimna

kontrola na vlasta preku procesot na izborite. Tie mo`at da bidat od najrazli~en vid, soglasno so
programite {to si gi postavuvaat i preku koi dobivaat podr{ka od najrazli~ni segmenti od
naselenieto. Nekoi se obiduvaat da gi pridobijat pripadnicite na odredena religiska ili etni~ka
grupa, drugi se obiduvaat da go pridobijat selskoto naselenie - pretstavuvaj}i gi zemjodelskite
interesi, treti pak akcentot go stavaat na ekologijata, a onie najekstremnite imaat nacionalisti~ki
poraki i sl. Sepak najbrojni se partiite koi zastapuvaat odredeni klasni interesi, kakvi {to se:
socijalisti~kite, liberalnite, konzervativnite i dr.

Vo evropskite op{testva postojat socijalisti~ki ili rabotni~ki partii, od koi nekoi se

konstituirale po Vtorata svetska vojna. Vo skoro site ima komunisti~ki partii, koi nekade se so
golemo ~lenstvo kako na pr. vo Italija, Francija i [panija.
Postojat i mnogu konzervativni partii kako {to se Republikanskata vo Francija i Konzervativnata vo
Britanija,a mnogubrojni se i partiite na centarot, kakvi {to se Liberalnite demokrati vo Britanija.
Nekoi op{testva, kako vo SAD i Britanija, imaat dvopartiski sistemi, odnosno dve partii
imaat dominantna polo`ba vo politi~kiot `ivot. Tie se obiduvaat da gi opfatat interesite na
raznorodno naselenie, poradi {to mnogu od nivnite programski celi se isprepleteni i bliski me|u
sebe.
Vo pove}epartiskite sistemi razli~nite interesi na naselenieto se podobro i podirektno zastapuvani,
no zatoa pak tuka ima mo`nost za projavuvawe na ekstremni stojali{ta. Vo ovie sistemi skoro
nikoga{ edna partija ne mo`e da postigne mnozinstvo i zatoa tuka koaliciite se neminovnost.

Politi~kite partii se smetaat za nu`ni lostovi na povrzuvawe na gra|anite i vlasta, pa duri i

kako glavni oblici na u~estvo na gra|anite vo politikata, ili kako glavno sredstvo za selekcija i
sozdavawe na eliti. No, sepak za politi~kite partii se u{te e aktuelno pra{aweto za nivnata priroda i
demokratski potencijal, duri i vo razvienite zemji.
Ima avtori kako Filip [miter, koi tvrdat deka sovremenite partii ve}e ne se ona {to
nekoga{ bile i duri deka mo`at da pretstavuvaat opasnost za vistinskata demokratija. Drugi pak, vo
politi~kiot pluralizam gledaat edinstven pogoden na~in za funkcionirawe na demokratijata.

Koga gi ~itame definiciite za demokratijata, ne se dobiva golem vpe~atok za nu`nosta na

partiite, tuku naprotiv se dobiva vpe~atok deka fokusot e sekoga{ na individuata, nejzinata sloboda
i u~estvo vo donesuvawata na odlukite. Kaj nas, vo na{ata zemja toa se samo pusti `elbi, klasi~na

2
utopija, bidej}i poiti~kite partii imaat samoedna edinstvena cel : da dojdat na vlast, da sednat vo
nekoja udobna fotelja i da gi ostvarat sopstvenite interesi.
Jas dosega nitu vidov nitu po~ustvuvav nekoja promena na podobro za narodot. Kako {to gi
menuvaat foteljite me|u sebe, taka pravat i so podobnostite {to gi zemaat za sebe. Nitu edna od
politi~kite partii ne napravi ne{to za sopstveniot narod, za onie {to gi izbiraat i gi sednuvaat vo
nivnite udobni fotelji.

Sva}awata na X. Lok, @.@. Ruso i R. Dal

Sva}awata na Xon Lok i @an-@ak Ruso se vo direktna sprotivnost so dominacijata na

partiite vo politi~kiot `ivot. No, Dal zboruva za dve su{tinski dimenzii na modernata demokratija, a
toa se:
- javniot natprevar i
- inkluzivnosta.

Vo toj kontekst partiite se javuvaat kako nu`na ramka za politi~kiot natprevar i za zdru`uvawe na
poedincite okolu razli~ni interesi i gledi{ta. Za da postoi vistinski natprevar od su{tinsko zna~ewe e
postoeweto na opozicijata sprema onie koi vo momentot se na vlast.

Drugi definicii za moderniot poim na partija i nivni obele`ja

Od pobedata do pretstavni~kiot sistem, demokratijata ne mo`e da funkcionira poinaku osven

so posreduvawe na politi~kite partii, koi slu`at kako vrska me|u gra|anite i dr`avata. Spored edna
poznata i prifatena definicija, moderniot poim za partija se sosstoi od ~etiri elementi:

1. Partjata e nositel na edna ideologija, ili barem proizvod na edna politi~ka kultura.
2. Nejzinata organizacija e pove}e ili pomalku trajna i postojana.
3. Nejzina glavna cel e osvojuvaweto na vlasta ili barem participirawe vo vlasta.
4. Partijata se stremi kon obezbeduvawe na {iroka podr{ka kaj narodot.

Edno od bitnite obele`ja na demokratskite partii e principot na dobrovolnost na ~lenstvoto,

iako pristapot do samata partija mo`e da se razviva niz pove}e razli~ni stepeni na bliskost i
anga`iranost ( kako profesionalni kadri, aktivisti, ~lenovi, simpatizeri ili obi~ni glasa~i).
Edna partija ne mo`e da bide demokratska po ubeduvawe i odnesuvawe, ako prvo vnatre{no
ne e organizirana i postavena na demokratski osnovi. Demokratijata e nu`no dr`ava na partii, a ne
partiska dr`ava koja e obele`je na ednopartiskiot sistem. Ovoj koncept posakuva neutralnost i
ideolo{ka neopredelenost na dr`avata kako takva, kako i potreba od usoglasuvawe na interesite na
raznite op{testveni grupi, zo{to poradi protivre~nosta na interesite koja e nu`na i neizbe`na
sostojba, op{tata volja mora da bide rezultat na tie sprotivnosti, odnosno niven kompromis.
Pristapot na gra|anite vo politi~kite partii e neophoden oblik na organizirawe okolu
interesite i postignuvawe kompromisi, taka {to op{tat volja pretstavuva edna sredna linija.
Ottuka proizleguva deka demokratskoto upravuvawe, vsu{nost e preto~uvawe na voljata na
partiite vo dr`avna norma, {to pretstavuva osnova na koja razli~nite politi~ki sistemi se organiziraat
kako parlamentarni ili pretsedatelski, zavisno od toa dali niz izborniot sistem se izrazuva zakonot na
mnozinstvoto ili tendencijata za kompromis.

Smenata na partiite na vlast preku izbori - ne e uslov za postoewe demokratski poredok -

dovolno e da bide zagarantirana regularnosta na taa politi~ka borba.
Gledaj}i na pluralizmot na partiite i na nivnite ambicii, se nametnuva pra{aweto za naizmeni~nosta
ili smenata na partiite na vlast, kako odlika na demokratijata kade {to vladee slobodniot natprevar.
3
Naimeni~nosta se definira kako promena na ulogite, koja gi vodi mnozinskite partii ili koalicii ~ast
na vlast, ~ast vo opozicija.
Sepak, i pokraj pretpostavkata za takva smena, do nea mo`e i da ne dojde, {to zavisi od fakti~kite
sostojbi ili od specifikite na politi~kiot sistem. Ovaa naizmeni~nost e mo`na samo vo uslovi na
klasi~en parlamentarizam, i toa od dvostran tip.
Vo pretsedatelskiot sistem, na pr. sosema e mo`no edna partija da ima dominacija vo
parlamentot, a pretsedatelot da doa|a od druga partija. Najspecifi~en primer e {vajcarskiot, kade
ve}e ~etiriesetina godini, otsustvoto na naizmeni~nosta e duri i institucionalizirano niz t.n.
"Vol{ebna formula". Taa garantira deka ~etirite glavni partii vo zemjata sekoga{ }e se najdat vo
vladata, a opzicijata skoro e i nepostoe~ka.

Demokratskoto funkcionirawe na eden pove}epartiski sistem, pretpo~ita ispolnuvawe i na

nekoi uslovi :

- demokratska institucionalna ramka i vladeewe na pravoto kako

garancija za sloboden i fer politi~ki natprevar ;
- institucionalizacija na partiite, vklu~uvaj}i i nivna vnatre{na
demokriti~nost ;
- diferencijacija na ideolo{kite i politi~kite pozicii na partiite za
da mo`at gra|anite da gi prepoznaat svoite interesi i da se pribli`at
do niv
- razviena op{ta politi~ka kultura zasnovana na po~ituvawe na
pravilata na igrata, politi~kiot natprevar, participacija,
tolerancija i sl.

Demokratsko funkcionirawe i funkcii na partijata

Glavni funkcii na politi~kite partii se :

a). Reprezentativna (pretstavuvawe na opredeleni politi~ki interesi).

b). Mobilizatorska i inkluzivna (zadr`uvawe na gra|anite i nivnoto
motivirawe da u~estvuvaat vo politi~kiot proces).
v). Kanalizacija na relevantni informacii do gra|anite
g). Vlijanie vrz defeniraweto na javnite politiki
d). Jaknewe na op{tata politi~ka kultura i namaluvawe na rizikot od
populizam.

Sovremeniot svet ni nudi mnogu primeri na otstapuvawe na partiite od demokratskiot ideal,

pa zatoa proizleguvaat mnogu kriti~ki zabele{ki, pa duri i totalno razo~oruvawe od istite :

1. Partiite ne samo {to stradaat od slaba reprezentativnost (edvaj uspevaat da privle~at ~lenovi ),
tuku duri i ne se motivirani da gi mobiliziraat ~lenovite. Vlijanieto na mediumite, posebno na
televizijata e tolkavo {to ovozmo`uva skoro celosna zamena na direktnata komunikacija so gra|anite
i ja otfrla potrebata od nivna mobilizacija. Sega e dovolno partiite ili nivnite lideri da se reklamiraat,
pa gra|anite sami da re{at za kogo }e glasaat.
2. Duri i koga imaat brojna struktura, taa e od tolku me{ovit profil {to mnogu te{ko mo`e da se
izdvoi ~ii i kakvi politi~ki interesi tie zastapuvaat i pretstavuvaat. Partiite se koncentriraat na
vetuvawa, a ne na realni programi. Vo razvienite zemji, jazot me|u partiite i nivnite interesi se
4
pove}e se namaluva. Preku anketite na specijaliziranite agencii se ispituva javnoto mislewe i `elbite
na gra|anite se preto~uvaat vo politi~ki programi, odnosno lista na vetuvawe.
3. Raste pritisokot pa i konkurencijata od strana na se pobrojnite organizacii na civilnoto op{testvo,
koi na sebe prevzemaat niza funkcii, a koi tradicionalno se vrzuvaat za partiite (osobeno vo
formulirawe na agendata na javnite politiki).
4. Vnatre{nata ne demokrati~noste vo golem porast. Partiite stanuvaat se poelasti~ni, liderski
zasnovani, a silnata partiska konkurencija i golemite vlogovi koi gi nosi politi~kata pobeda, vodat
kon gu{ewe na vnatre{no - partiskiot dijalog. Kategorijata na partiskite vojnici e najdobar primer za
ne zainteresiranost za debata, tuku za partiska disciplina so site sredstva i metodi.
5. Politi~kiot natprevar i izborite se mnogu skapa rabota, osobeno koga najgolemiot del od
aktivnostite se sveduva na mediumski prikazi, pa ottuka i nu`nata povrzanost, koja dobiva vid na
zavisnost od mo}nite finansiski grupi, koi pak za vozvrat o~ekuvaat uslugi. Seto ova pridonesuva
za jaknewe na politi~kata korupcija, naj~esto niz finansiraweto na politi~kite partii.
6. Ideolo{kite opredelbi bledeat, a se pove}e partii stanuvaat organizacii koi im se obra}aat na site
gra|ani, vetuvaj}i duri i raboti koi nemaat vrska so nivnata deklarativna programa. Ovoj fenomen go
voo~il Oto Kirhhajmer u{te vo dale~nata 1966 godina, niz konceptot za t.n. catch -all party.
7. Vo t.n. mladi demokratii naj~esto otsustvuva principot na vladeewe na pravoto, pa korupcijata,
falsifikuvaweto na izborite, semejnoto glasawe, pa duri i upotreba na sila, e ona {to go obele`uva
milieto vo koe funkcioniraat partiskite sistemi i izborite.

Op{ti napomeni za zna~eweto na politi~kite partii

Vo politikata, ideite i vrednostite, nemo`at da postojat, da se realiziraat i samovrednuvaat

izolirano. Nim im e potrebna pridvi`na sila so koja tie }e ja transformiraat ideologijata vo prakti~en
efekt. Ovaa podvi`na sila e politi~kata partija.
Politikata preku koja ovie idei se vtemeluvaat vo realnosta mo`e, pove}e ili pomalku, za
pokratko ili podolgo vreme, da ja menuva svojata sodr`ina i forma, no ideologijata e taa koja im se
pokoruva na promenite.
Demokratskoto vodewe na politikata denes e re~isi nevozmo`no bez organizirawe na
politi~kite partii.

Etimolo{ko poteklo i poimot politi~ka partija

Internacionaliziraniot sovremen termin partija go nao|a svoeto etimolo{ko poteklo vo

latinskiot zbor Pars - so zna~ewe del od nekoja celina i zborot Partie - so zna~ewe delba. Vo ovoj
kontekst terminot politi~ka partija ima dvojno zna~ewe :

Prvo - politi~kata partija kako del od nekoja celina i

Vtoro - politi~kata partija kako del koj }e mo`e idejno - politi~ki i anorgizaciski da se
izdvoi od celinata, no koj ako bide potrebno }e bide su{tinski sposoben povtorno da se povrze so
celinata ili so nejziniot esencijalen del, koj i ponatamu ostanuva za~uvan.

Prv pat vo politi~kata teorija i praktika terminot partija e upotreben vo prvata polovina na
XIX vek kako zamena za dotoga{ upotrebuvanite termini factio - izveden od latinskiot zbor facere
- so zna~ewe pravewe, storuvawe i sekta - izveden od latinskiot zbor secere - so zna~ewe delba.
Spored dene{noto sovremeno sva}awe, politi~kite partii pretstavuvaat op{to prifaten
legitimen i vrednosen segment vo vkupniot politi~ki `ivot na sekoja demokratska dr`ava.

5
 Politi~kite teoreti~ari mnogu ~esto politi~kite partii gi doveduvaat vo soodnost so
demokratijata, odnosno so potrebata od mno`estvo individualni volji na gra|anite da se sozdade edna
zaedni~ka edinstvena volja koja natamu }e bide formulirana vo politi~ka programa na partijata.
Za postoewe na demokratska vlast vo edna dr`ava, potrebno e da se ostvarat nekolku uslovi i
toa:

a). Naroden suverenitet - so ~ija pomo{ politi~kata mo} ili avtoritetot se nao|a vo racete na narodot.
b). Politi~ka ednakvost - koja zna~i deka ~lenovite na politi~kiot sistem podednakvo ja delat mo}ta
vo procesot na donesuvawe odluki vo politi~kiot sistem, odnosno nitu eden glas ne se broi pomalku
ili pove}e od drugiot.
v). Konsultirawe so narodot - {to kako mnogu va`en moment vo nejzinoto realizirawe, pretstavuva
podvlekuvawe na zna~eweto na dvete klu~ni pretpostavki deka :

- interesite, vnimanieto, informacijata i narodnata volja }e bidat isklu~eni od sferata na

manipuliraweto i
- narodnata volja }e korelira so rabotata na javnite slu`benici koi }e ja prenesat i }e ja ostvarat
narodnata `elba.

Definirawe na politi~ka partija

Najop{ta definicija za sovremenite partii e deka tie se dobrovolni politi~ki organizacii ~ija
{to demokratska cel e vr{ewe kontrola vrz sistemot na vladea~kata politika, preku izbor na svoi
~lenovi koi }e bidat nejzin sostaven del. Me|utoa vo praktikata, politi~kite partii se sosema
bezzna~ajno realno povrzani so nacionalnite celi i principi i ovaa definicija te{ko se vklopuva vo
faktite i okolnostite vo politi~kiot `ivot na edna dr`ava.
Tokmu zatoa, pri definiraweto na politi~kata partija treba da se zemat vo predvid osnovnite
elementi bez koi edna partija ne mo`e da se definira vo sovremena smisla na zborot, i toa :

Prvo - `elbata za osvojuvawe na vlasta, i ako e osvoena, nejzino {to podolgo zadr`uvawe.
Vtoro - vnatre{na partiska organizacija, kade partiskoto vodstvo i ~lenstvoto ja so~inuvaat
osnovnata vnatre{na partiska struktura.

Taka, politi~kata partija se definira kako dobrovolna, relativno trajna, politi~ka organizacija
~ija {to cel na organizirawe i postoewe e prevzemawe i vr{ewe na dr`avnata vlast, u~estvo vo nea
ili kontinuirano vlijanie, zaradi ostvaruvawe odredeni interesi vo ramkite na edna ideolo{ka
koncepcija za op{tata dr`avna politika i zaedni~kite interesi na op{testvoto.

Vidovi politi~ki partii

Vo politi~kata teorija dolgo vreme be{e prifatena podelbata {to se pojavi vo Evropa, pri
krajot na XIX vek. Spored nea site politi~ki partii mo`eme da gi podelime na dve grupi, i toa :

1. Konzervativni - koi se borele za natamo{no zadr`uvawe na starite feudalni odnosi, i

2. Liberalni partii - koi bile protivnici na starata op{testvena struktura i pobornici na novite gra|
anski odnosi vo demokratski uslovi.
No, vo teorijata i praktikata kako mnogu po prifatliva podelba na politi~kite partii e onaa {to
gi deli na : gra|anski i rabotni~ki .
Vo grupata na gra|anskite partii spa|aat :
- konzervativnite,
- liberalnite i

6
- demohristijanskite politi~ki partii.
Vo grupata na rabotni~ki partii se vbrojuvaat :
- socijal-demokratskite,
- socijalisti~kite,
- komunisti~kite i
- partiite na "Novata socijalisti~ka levica", ili vo teorijata u{te popoznati kako partii na
avtonomnite socijalisti, koi se sozdale vo vremeto na rascepot me|u socijal-demokratskite i
komunisti~kite partii.
Funkcii na politi~kite partii

Politi~kite partii kako politi~ki organizacii na gra|anite koi imaat zaedni~ki interesi i koi
prvenstveno se organizirani za osvojuvawe ili odr`uvawe na vlasta ostvaruvaat tri najva`ni funkcii,
i toa :

Prvo - kandidirawe pretstavnici za najvisokite politi~ki institucii vo sistemot,

Vtoro - neposredno vlijanie vrz koncipiraweto na dnevniot red vo politikata preku isfrlawe na
najgolemite politi~ki problemi na videlina i ponuduvawe mo`ni izlezni re{enija, i
Treto - organizirawe na parlamentot, vladata i drugite politi~ki institucii vo nasoka na kreirawe na
dr`avnata politika.
Od druga strana, pak, spored pretstavnicite na dominantnata pluralisti~ka teorija za
demokratijata, politi~kite partii gi izvr{uvaat slednive osum najva`ni funkcii, i toa :

1. Pomiruvawe na konfliktnite interesi

2. Participirawe na samite gra|ani vo politikata
3. Regrutirawe na kandidati
4. Ostvaruvawe na demokratska kontrola
5. Izbor
6. Reprezentirawe
7. Komunikacija
8. Odgovornost

Zna~ewe na politi~kite partii, nivnata struktura i ideologija

Politi~kite partii, i kako institucii, i kako socijalni grupi, i kako mo`ebi najvlijatelni u~esnici
vo podelbata na politi~kata mo} vo op{testvotot, se isklu~itelen predmet na interes i prou~uvawe
na politi~kata, pa i na op{tata sociologija.
Stiktno zemeno, a vo ustavno - pravna smisla na zborot, politi~kite partii ne se del na formalno -
uredeniot politi~ki sistem ili poredok na edna zemja. Spored mnogu teorii, tie tie se duri ~isto
privatni institucii i zdru`enija na gra|ani, a nivniot status glavno se ureduva od aspekt na pravoto na
gra|anite na politi~koto zdru`uvawe. No, od druga strana, tie pretstavuvaat ne samo su{tinski del na
demokratskata politi~ka struktura na modernite op{testva, tuku i legitimira~ki element na
parlamentarnata demokratija i sistem.
Partiite, me|utoa mo`at da bidat i faktor na nedemokrati~nost na sistemite, i toa vo slu~aevi
koga institucionalno ili fakti~ki navleguvaat ili gi osvojuvaat site segmenti na sistemite koga ja
politiziraat celata struktura na gra|anskoto op{testvo i ja spre~uvaat nezavisnata demokratska
aktivnost.
Toa se slu~aevi na ednopartiski i revolucionerni re`imi kade {to edna partija, nadvladuvaj}i, gi
zabranuva drugite, ja osvojuva trajno dr`avnata vlast i stanuva faktor na totalitarizam.

Spored brojot na partiite {to se na vlast ili se borat za vlast, sistemite mo`at da bidat
ednopartiski, dvopartiski ili pove}epartiski. Ne postoi nau~en pokazatel dali za demokratijata se
7
povolni dvopartiskite sistemi, koi obi~no davaat pove}e stabilnost, ili pak pove}epartiskite, koi na
gra|anite im nudat pove}e alternativi i programi, no i pogolema nestabilnost i neizvesnost.

Spored vnatre{nata struktura i vospostaveni odnosi, partiite obi~no se delat na kadrovski i

masovni, pri {to vtorite mo`at da bidat izborno-parlamentarni, ili t.n. narodno-frontovski.
Sociolozite, sepak istaknuvaat deka bez razlika na tipot na partijata, vo sekoja od niv po
pravilo e aktivna edna elita ili jadro, dodeka partiskata baza ili ~lenstvoto se neaktivni i nevlijatelni.
Sociolozite kako Veber, Sartr i drugi naglasuvaat deka t.n. partiski elitizam vo
demokratskoto masovno op{testvo e re~isi neizbe`en i normalen, no deka politi~kite i izbornite
sistemi moraat da vgraduvaat korektivni i kontrolni mehanizmi, koi }e obezbeduvaat odgovorni,
stru~ni, ~esni i kompetentni eliti.

Politi~kite partii, sociolo{ki gledano, se interesni od aspekt na ideologijata i programite so

koi gi {titat grupnite interesi na svoite privrzanici, potoa kako socijalni grupi so specifi~na
vnatre{na organizacija, odnosi i povrzanost "so ili zaradi" politi~ka vlast i najnakraj kako faktor,
koj preku izborite so osvojuvawe na vlasta, vlijae na op{testveniot `ivot. Partiskite vodstva i voda~i
isto taka se mnogu interesni za sociolo{kite istra`uvawa.

Politi~kite partii i frakciite

Za razlika od politi~kata partija koja e definirana kako kompleksna politi~ka organizacija so

odredeni elementi i celi na dejstvuvawe, postojat i frakcii, pod koj poim podrazbirame struktuirana
grupa vo ramkite na samata politi~ka partija, koja nastojuva da rakovodi ili vlijae so upravuvaweto
na partijata.
Vrz osnova na vakvata definicija na frakcijata, mo`eme da konstatirame deka taa ne
pretstavuva grupa ~lenovi koi se organizirani i dejstvuvaat kako poseben politi~ki entitet nadvor od
partijata, tuku entitet koj egzistira vo samata partija.
Postoeweto na frakcii vo ramkite na bilo koja partija ne e nevoobi~aena pojava vo svetskata
politika. Frakciite kako bolest mnogu brzo izleguvaat nadvor od partiite i se pro{iruvaat vo ramkite
na politi~kite institucii na sistemot, vnesuvaj}i razdor i neprijatelstvo vo sekojdnevnata politika na
odnosi.

Politi~kite partii i interesnite grupi

Vtoriot politi~ki entitet {to se razlikuva od partiite se interesnite grupi, koi se razlikuvaat po
tri osnovi :

1. Politi~kite partii se direktno vme{ani vo politikata, dodeka interesnite grupi imaa sosema
poinakvi osnovi na organizirawe i zdru`uvawe;
2. Partiite razvivaat seopfatni politi~ki programi, a interesnite grupi samo gi artikuliraat
interesite na svoite participienti za pra{awa koi se mnogu po{iroki od politikite ; i
3. Partiite na vlast treba da ja prifatat celosnata odgovornost , a interesnite grupi vlijanieto
go naso~uvaat vrz kreatorite na politikata vo oblasti vo koi tie se direktno zasegnati.
Politi~kite partii i masovnite politi~ki dvi`ewa

Tretiot politi~ki entitet {to se razlikuva od partiite se masovnite politi~ki dvi`ewa, koi se
opredeluvaat kako kolektivni akcii na grupa gra|ani so koi tie se obiduvaat da vlijaat vrz
vladea~kata politika. Mo`at inicijativno da generiraat golemi politi~ki barawa vo vlasta. @elbata za

8
uspeh ja manifestiraat preku razni vidovi sojuzi so drugi politi~ki dvi`ewa koi gi kristaliziraat
natamo{nite celi na dvi`eweto.

Dosega vo politi~kata teorija se poznati tri najzna~ajni politi~ki dvi`ewa

1. Politi~koto dvi`ewe za ~ovekovite prava ;

2. Dvi`ewe za pravata na `enite; i
3. Evangelisti~koto dvi`ewe za pravata.

Tipologija na politi~kite partii

Vo dene{no vreme koga brojnosta na oblicite na partisko organizirawe e vo golem rast, a

su{tinskite razliki se pove}e se namaluvaat, se nametnuva i potrebata od tipologija na partiite. Me|u
najpoznatite tipologii e onaa na Nojman, koj zboruva za : partii na individualna reprezentacija,
partii na socijalna integracija i partii na totalna socijalna transformacija.
Volinec nudi edna interesna podelba na partiite spored ona za {to tie najmnogu se stremat :
glasovi (vote - seeking), kreirawe na politiki (policy - seeking) ili zazemawe na funkcii (office -
seeking).
Opisniot inventar na moderni partii spored nivnata ideolo{ka pripadnost e verojatno se u{te
relevanten, no samo koga stanuva zbor za evropskite partii.
Pokraj site ovie vidovi na politi~ki partii koi dosega gi navedovme, vo posledno vreme,
kako najnov trend se javuvaat ekolo{kite partii ( partii na zelenite), koi se orientirani kon re{avawe
na problemite za za{tita na ~ovekovata sredina. Ovie partii ne se povikuvaat na nekoja odredena
ideologija, a ponekoga{ nemaat ni ambicija za da ja osvojat vlasta, tuku samo da izvr{uvaat vlijanie
vrz kreiraweto na nacionalnata politika.

Politi~kite partii i partiskiot sistem

Politi~kite partii pretstavuvaat eden zna~aen potsistem na politi~kiot sistem. So

pomo{ na partiskiot sistem, nacionalnata konfiguracija na oddelnite politi~ki partii mo`e da se
odredi kako edna od glavnite vrski me|u vlasta i op{testvoto.
Politi~kite partii definirani kako formalni organizacii preku koi se sogleduvaat rascepite vo
op{testvenata struktura, pove}e ili pomalku slobodno, dejstvuvaat kako podvi`na sila na socijalnite
dvi`ewa. Pretstavni~kata vlast bi bila nemo}na vo svoeto dejstvuvawe bez postoewe na partiskiot
sistem, bidej}i politi~kite partii i sistemot vo koi tie se organiziraat i funkcioniraat imaat esencijalna
uloga vo izrazuvaweto na ideolo{kiot kontinium vo op{testvoto koj po~nuva od ekstremnata
desnica, odnosno zavr{uva so ekstremnata levica.
Vo onoj moment koga op{testvoto }e prerasne vo politizirano op{testvo, pravilata na igra }e
bidat utvrdeni na na~in spored koj, partiskiot sistem }e prerasne vo struktuiran sistem. Od toj
moment, partiite dobivaat karakter na agencii za naso~uvawe na interesite i potrebite, a partiskiot
sistem prerasnuva vo sistem na politi~ko naso~uvawe na op{testvoto.

Ako pod poimot partiski sistem ja podrazbirame generalnata fizionomija na politi~kiot i

partiskiot `ivot na edna zemja, toga{ za objasnuvawe na strukturata na partiskiot sistem i negovite
osnovni karakteristiki, potrebno e najnapred da se prika`e najop{tata slika za brojot na politi~kite
partii {to dejstvuvaat vo nego.
Brojot na politi~kite partii e mnogu va`en kriterium za klasifikacija na partiskite sistemi, so
~ija pomo{ se poka`uva koncentracijata i fragmentarnosta na politi~kata mo} vo op{testvoto, kako i
interakciskiot odnos me|u samite politi~ki partii vo sistemot.

9
 Mnogu ~esto se slu~uva samo edna ili dve pogolemi politi~ki partii da ja prevzemat vlasta
vo dr`avata i da odlu~uvaat za najzna~ajnite pra{awa vo domenot na celokupnata dr`avna i
op{testvena politika, iako vo partiskiot sistem se evidentirani golem broj drugi, bi se reklo,
bezzna~ajni partii. Ovie partii se samo statisti~ki podatok vo evidencijata na dr`avnite organi, no ne
i da igraat ili da zazemaat nekoe pozna~ajno mesto i uloga vo politi~kiot `ivot.

Sepak, vo politi~kata teorija, kako najprifatliva podelba na partiskite sistemi se smeta onaa
koja e vo zavisnost od brojot na politi~kite partii koi opstojuvaat vo niv. Vo toj kontekst, partiskite
sistemi spored X. Satori mo`at da se podelat na :

a). Ednopartiski sistemi

b). Sistemi so hegemonisti~ka partija
v). Sistemi so predominantna partija
g). Dvopartiski sistemi
d). Pove}epartiski sistemi
|). Sistemi so ekstremen pluralizam
e). Atomizirani sistemi

Interesno e da se potencira deka brojot na politi~kite partii vo partiskiot sistem e samo eden
od faktorite od koi zavisi prirodata i karakterot na partiskiot sistem koj mo`e da se opredeli kako
mo{ne zna~aen, tokmu vo sferata na odreduvaweto na stepenot na op{testvenata homogenost.
Se ~ini deka mnogu pova`ni faktori se onie koi se odnesuvaat na karakterot na op{testveno -
ekonomskite odnosi, nivoto na ekonomskiot razvoj vo dr`avata, politi~kata kultura, izborniot
sistem, odnosno op{to prifateniot princip spored koj se vr{i izbor na pratenici vo najvisokite dr`avni
organi, op{testvenoto ureduvawe na zemjata i sli~no.
Ako trgneme od faktot deka vo sekoe demokratsko op{testvo koe slobodno donesuva odluki
mora da postojat opozicioni partii koi }e ja kontroliraat vladea~kata politi~ka opozicija, toga{ so
pravo mo`e da se ka`e deka politi~kata opozicija podrazbira subjekti i akcii koi se naso~eni kon
osvojuvawe na vlasta so metodite i vrednostite na oficijalnata politika.
Zaedni~ko za site niv e toa {to tie se vbrojuvaat vo instrumentite na klasi~nata metodologija za
osvojuvawe na vlasta.
Kako politi~ki fenomen, politi~kata opozicija se javuva pri krajot na 18 i po~etokot na 19
vek. Cel na ovoj fenomen e da ja ozna~i institucionalno dozvolenata borba na partiite koi ne se na
vlast vo odnos na vladea~kata partija, so cel prezemawe na kontrolata i sproveduvaweto na vlasta
vo dr`avata.
Ottuka, koga stanuva zbor za politi~ka opozicija, mora da se zemat vo predvid ~etirite najva`nite
momenti vo nejzinoto realizirawe.

1. Postoewe na najmalku dve politi~ki partii vo ramkite na politi~kiot sistem na dr`avata;

2. Dvete politi~ki partii da imaat sprotivstaveni programi i idei za vodeweto na politikata;
3. Taa sprotivstavenost da ja manifestiraat preku me|useben ~esen natprevar vo vid na
lojalna me|usebna konkurencija i
4. Taa konkurencija da se ostvaruva vo vid na institucionalno partiska dozvolena borba za
prevzemawe na vlasta.

Od ova mo`e da se zaklu~i deka politi~kata opozicija mo`e da opstane edinstveno i samo vo
uslovi na dvopartiskite ili pove}epartiskite sistemi.
Ednopartiskite sistemi ne go poznavaat ovoj demokratski fenomen poradi postoeweto na
hegemonisti~kata pozicija na edinstvenata vladea~ka partija vo ramkite na dr`avniot sistem, koja e
sosema sprotivno postavena vo odnos na uslovite {to postojat vo zemjite so pove}epartiskata
organiziranost na politi~kiot sistem.

10
 Denes vo sostojba na vidno izmeneti odnosi i procesi, za nadminuvawe na protivre~nostite
me|u staroto i novoto, bi trebalo na gre{kite od minatoto da se postavat zdravite temeli na idninata.
Temeli [to }e ja nadminat iluzijata na cvrstata raka i strogata hierarhija vo politi~kata struktura, }e
ja obelodenat potrebata od voveduvawe politi~ka pliralizacija vo sistemot kako istoriska i
demokratska neophodnost.
Dodeka vo ednopartiskite sistemi se sozdava{e gra|anska svest deka ~lenuvaweto vo
politi~ka partija e dostoinstvena i istoriska potreba, koja ne smee da se povrze so steknuvawe na
materijalna blagodet - [to bi bilo beskrajno sramno za sekoj poedinec, pove]epartiskiot sistem ja
doka`uva tokmu sprotivnata strana na ovaa pojava.
Nasproti avangardnata pozicija na edinstvenata politi~ka partija, fenomenot na partiskiot
pluralizam pretpostavuva direktna protivre~nost na uniformizmot i centralizmot. Na toj na~in se
postaveni site uslovi za legalna konkurentnost me|u razli~nite politi~ki partii, koi so argumenti gi
pobivaat celite na svoite partiski protivnici i gi sozdavaat osnovnite pravila na politi~kata igra so
koi se pobivaat starite monopolski odnosi.

Zaklu~ok

Mnogu definicii, mnogu tipologii, mnogu zborovi, mnogu doktrini koi napravija mnogu
golema refleksija na na{ata politi~ka scena, se odrazija na celokupniot na{ op{testven `ivot, ama
govorej}i za na{ata zemja bez nikakov pozitiven efekt.
Na{ite politi~ki partii, politi~kite eliti koi ja kreiraat na{ata sudbina, vo mnogu ne{to mi
zali~uvaat na onaa na{a narodna pogovorka :
" Videla `abata, go potkovuvaat kowot, pa i taa ja dignala nogata." Sepak svesen sum deka
politi~kite partii se neminovnost, linkovi na povrzuvawe na obi~nite gra|ani i vlasta. So drugi
zborovi vo na{i uslovi ka`ano deka "politi~kite partii se najgolemoto zlo, bez koe ne se mo`e".
Vo ova vreme na golemi promeni i tranzicii, vidovme i pre`iveavme mnogu raboti.
@ivotniot standard na lu|eto stana katakomba, tunel bez kraj. Sevo ova me potseti na edna misla na
Kronin {to moram da ja citiram, bidej}i vleva malku nade` vo ova ludo vreme :

" @ivotot ne e {irok, ramen tunel bez pre~ki niz koi patuvame
nepre~eno, tuku e lavirint prepoln so pateki,
niz koi morame da se probivame, zagubeni i zbuneti,
sekoj moment soo~eni so }or-sokak.
No, ako imame verba, vratata sekoga{ }e se otvara pred nas
iako ne onaa {to sme ja zamislile,
tuku onaa {to na krajot }e bide najdobra za nas ".
11
Koristena literatura:

- Prof. d-r. Ilo Trajkovski, "Politika na ~ovekovite prava I del:

Osnovni poimi" Skopje , Filozofski fakultet 2005 g.
- Redaktor Blaga Petrevska i grupa avtori - Prof.d-r. Jovan Korubin,
"Sociologija", str. 438-440;
- Prof.d-r. Marija Ta{eva, "Socijalogija", Skopje, 2003 g. str. 219-223;
- Prof.d-r. Biljana Vankovska, "Politi~ki sistemi so osnovi na ~ovekovi prava",
str. 20-32;
- Prof.d-r. Savo Klimovski, "Ustavno pravo i politi~ki sistem",
Skopje 2006 g. str. 1053-1072.

12
13