Professional Documents
Culture Documents
Potovanje V 80 Dneh Okoli Sveta
Potovanje V 80 Dneh Okoli Sveta
II. Poglavje.
Passepartout se prepriča, da je končno našel svoj ideal.
IV. Poglavje.
Passepartout se čudi na vso moč, kaj je njegovemu gospodarju
šinilo v glavo.
V. Poglavje.
Nov vrednostni papir na londonskem tržišču.
VI. Poglavje.
Agent Fix kaže zeló opravičeno nepotrpežljivost.
VII. Poglavje.
Nov dokaz, kako nepotrebne so potne knjige policiji.
VIII. Poglavje.
Passepartout govori marsikaj, kar bi bilo morebiti bolje zamolčati.
IX. Poglavje.
Rudeče in Indijsko Morje pospešujeta načrt Phileas Fogga.
X. Poglavje.
Passepartout izgubi čevlje, a hvali Boga, da še glave ni izgubil.
XII. Poglavje.
Phileas Fogg s svojimi tovariši potuje preko Indijskih gozdov in
doživlja, kar do zdaj še ni doživel.
XI. Poglavje.
Phileas Fogg si z dragimi novci kupi žival za jézo.
Vlak je bil odpihal ob navadni uri. Peljal je precej potnikov,
nekatere častnike, nekatere civilne uradnike in trgovce z opijem
Potovanje okolo sveta. 3
in indigom, katere je njih trgovina pozivala v iztočni del tega po-
luotoka.
Passepartout je sedel v istem oddelku, kakor njegov gospodar.
Tretji potnik je bil v nasprotnem kotu.
To je bil brigadni general sir Francis Cromarty, eden soigral-
cev g. Fogga na potu od Sueza do Bombaya, ki je šel k svojim
vojnim četam, utaborjenim pri Benaresu.
Sir Francis Cromarty je bil velik, plavolas, star okolo petdeset
let. Odlikoval se je bil posebno v poslednji ustaji Cipajev in je bil
v Indiji domač, kakor da je tam rojen. Od mladih nog je že pre-
bival v Indiji in se je le redko prikazal v svojo rojstno deželo.
Bil je olikan Človek, ki bi bil rad kaj povedal o običajih, o zgo-
dovini in organizaciji indijske zemlje, ako bi bil Phileas Fogg človek,
da bi ga bil vprašal; ali ta gentleman se je za vse malo brigal. On
ni potoval, on je hotel le zarisati črto okolo zemlje. Bil je tehtno
telo, ki je v krogu tekalo okolo zemeljske oble po zakonih raci-
jonalne mehanike. Zdaj je ravno v mislih brojil ure, ki jih je po-
rabil, odkar je iz Londona odšel, in veselja bi si bil mel roke, ako
bi bil sploh kedaj kaj takega storil, kar ni bilo treba.
Sir Francis Cromarty je spoznal originalnost svojega potnega
tovariša, ako tudi ga je študiral le s kartami v roci. Vzrok j e
imel dakle, vprašati se, da-li bije človeško srce pod to mrzlo odejo,
da-li ima Phileas Fogg dušo, občutljivo za lepoto prirode, za prigovar-
janje nravi? O tem se je popraševal. Od vsih originalov, s katerimi
s e j e kedaj brigadni general sešel, se ni dal niti eden primerjati temu
proizvodu eksaktnih ved.
Phileas Fogg ni sir Francis Cromartyju nikakor tajil, da na-
merava potovati okolo sveta, tudi ne, pod katerimi pogoji. Brigad-
nemu generalu se je ta načrt zdel skrajnost brez koristnega smotra,
katera je pogrešala osobito onega „transire benefaciendo," ki ima
voditi vsakega razumnega človeka. Na potu, po katerem ta gent-
leman zdaj hodi, gotovo ne bode ničesar storil, niti zase, niti za druge.
Eno uro po odhodu iz Bombaya sopel je vlak čez vijadukte,
preko otoka Salcete in je prišel na kopno. Pri postaji Caliyan je
popustil na desni stransko črto, ki drži preko Kandalaha in Pu-
naha proti jugo-iztoku Indije, in dospel je v postajo Pauwel. Tukaj
se je zavil v zelo razcepljeno pogorje zapadnih Gatov, katerih
podloga sta trap in bazalt, a najvišji vrhunci so obrasteni s koša-
timi gozdi.
Zdaj in zdaj sta sir Francis Cromarty in Phileas Fogg črhnila
kakšno besedo. Končno začne brigadni general naslednji pogovor, ki
se je često pretrgal.
— „Pred nekaterimi leti, gospod Fogg, bili bi se na tem
mestu toliko zamudili, da bi se vam bilo potovanje gotovo pokazilo."
— „Zakaj, sir Francis ?"
— „Zato, ker se je vlak ustavljal pod tem pogorjem, čez ka-
tero se je človek moral dati nesti v nosilnici ali jahati ponija do
postaje Kandalaha, ki je na oni strani."
— „Tu zamuda bi nikakor ne bila uplivala na moj načrt,"
odgovori Phileas Fogg. „Saj sem takoj iz početka mislil na neka-
tere zapreke."
— „Tudi s pustolovjem tega dečaka, gospod Fogg," pravi
brigadni general, „bi bili prišli lehko v silno zadrego."
Passepartout si je bil noge zavil v potno odelo, je trdo smrčal,
in še sanjalo se mu ni, kaj se govori o njem.
— „Angleška vlada je neizrečeno stroga za tak pregrešek in
po pravici," povzame sir Francis Cromarty. „Ona hoče, da se spo-
štujejo verski običaji Indov, in ako bi bili vašega slugo p r i j e l i . . . "
— „Ej, kaj, ujet bi bil", pravi g. Fogg, „obsodili bi ga bili, on
bi bil kazen prestal, a potem bi bil šel lepo počasi nazaj v Evropo.
Ne umejem, zakaj bi se bil njegov gospodar zaradi tega zamudil."
Potem razgovarjauje prestane Po noči je vlak popustil Gate,
prišel v Nasik, in drugo jutro, due 21. oktobra, drl je po precej
ravni zemlji, ki se zove Kandejiško ozemlje. Dežela, dobro obdelana,
bila je vsa obsejana z vasmi, iz katerih so se dvigali v zrak mi-
nareti pagod namesto stolpov evropskih cerkva. Mnogo potokov,
ki so neposredno ali posredno tekli v Godaveri, je močilo to plo-
dovito pokrajino.
Passepartout se probudi in gleda okolo sebe; kar ne more
verjeti, da se pelje po Indiji v vozu „velike poluotoške železnice."
To se mu ni zdelo verjetno. A vendar ni nič bolj gotovega bilo!
Lokomotiva, katero je vodila roka angleškega mehanika in kuril
angleški premog, razpihavala je dim po nasadih, kjer je rastel
bombaž, kava, muškat, rudeči poper in druge dehteče rastline. Par
se je sukal okolo palmovih vršičev, izmed katerih so se kazali
krasni „bungalowi," nekateri „vihari", to je zapuščeni samostani,
in čudovita svetišča, katera so se odlikovala po brezkončni krasoti
indijske stavbene umeteljnosti. Brezmerne planjave so se razpro-
stirale, da se jim ni videlo ni konca ni kraja, pokrite z grmovjem,
kjer se ni pogrešalo ni tigrov, ni kač. Te zverine je bilo strah
puhanja lokomotive. Po gozdih so slonč zamišljeno gledali vozove,
tekoče po bliskovo.
To jutro so se, onkraj postaje Maligaum, potniki peljali po
oni tožni zemlji, katero so tolikrat s krvjo pojili verniki boginje
Kali. Ne daleč od todi se je dvigala Elora s svojimi pagodami;
blizu je bil tudi slavni Aurungabad, stolica divjega Aureng-Zeba,
zdaj prosto glavno mesto provincij, odločenih od nizamskega kra-
ljestva. V tej okolici je gospodoval Feringhea, glavar Tugom,
kralj Davilcem. Ti lopovi so bili zjedinjeni v nedotično zadrugo
ter so davili na čast boginji smrti žrtve vsake starosti, ne da bi
kedaj kri prelivali, in bil je čas, ko se ni moglo iti nikjer todi,
da se ne bi videlo trupel zadavljenih nesrečnežev. Angleška vlada
je res zmanjšala broj teh umorov, a strahovita zadruga obstaje še
vedno in tudi deluje.
O polu ene se vlak ustavi v postaji Burhampur. Passepartout
si kupi tukaj dvojico ličnih copat, opisanih s ponarejenimi biseri,
katere obuje z vidnim občutkom gizdavosti.
Potniki so hitro zajutrkovali ter se odpeljali potem proti
Asurguru, nekaj časa ob reki Tapty, ki je majhna in teče v Kam-
bajski zaliv blizo Surate.
Dobro j e , če se pové, s kakimi mislimi se je ta čas bavil
Passepartout. Predno je prišel v Bombay, mislil je res , da bode
tukaj vsemu potovanju konec. A zdaj, ko je švigal po bliskovo
preko Indije, spreobrne se mu mišljenje. Kakor bi mignil, vzbudi
se mu rojena nrav. Domišljave ideje iz njegove mladosti se mu
povrno ; načrt gospodarjev začenja se mu dozdevati resen ; verovati
začenja, da je stava istinita in dosledno tudi, da je treba
priti okolo sveta v določenem času, katerega ni zamujati. Jame ga
skrbeti, da bi ne bilo kake zamude, da bi se njima med potom
kaj ne prepétilo. Zdelo se mu je, da je tudi on deležnik te stave,
stresnil se je, ko se je domislil, kako bi mu bila včerajšnja zijalost
lehko vse izpridila. Tudi je bil bolj nemiren, nego g. Fogg, ker
je bil meuj ilegmatičen. Brojil je vedno porabljene dneve ; proklinjal
je, kedar se je vlak ustavil; očital mu, da je počasen in skrivaj
grajal g. Fogga, da mehaniku ni obljubil daru. A tega ni znal vrli
dečak, da, kar je na ladiji mogoče, na železnici ni, kajti nje hi-
trost je uréjena.
Proti večeru pridejo v soteske Sutpurskih gora, ki ločijo
kandejiško ozemlje od bundelkundskega.
Drug dan, 22. oktobra, pogleda na vprašanje sira Francis
Cromartyja Passepartout na uro ter odgovori, da je tri po polunoči.
In res je ta izvrstna ura, vedno uravnana po greenwichskem me-
ridijanu, ki je blizu sedem in sedemdeset stopinj proti zapadu,
morala zaostati in je tudi zaostala za štiri ure.
Sir Francis hoče uravnati uro, ki mu jo je Passepartout dal
v rôke, ter mu pripoveduje isto, kakor prej Fix. Rad bi mu bil
razjasnil, da se imâ ravnati po vsakem novem meridijanu, in da
so, ker gré vedno proti iztoku, t. j. pred solncem, dnevi za toli-
krat po štiri minute krajši, kolikor meridijanov prehodi. A vse je
bilo brezvspešno. Naj je trmasti dečak razumel ali ne opominjanje
brigadirjevo, ure ni hotel déti naprej, češ, naj se vedno po lon-
donski ravna. Sicer nedolžna trma, ki ni mogla nikomur biti v kvar.
Ob osmih zjutraj in petnajst milj pred rotalsko postajo se
ustavi vlak na neizmerni planjavi, obrobljeni z nekaterimi „bun-
galowi" in delavskimi kočami. Iionduktêr stopi pred vozove ter
zavpije :
„Tukaj potniki izstopijo."
Phileas Fogg pogleda sir Francis Cromartyja, kateri, menim,
tudi ni razumel, čemu se je vlak ustavil v sredi tamarindovega in
kajurovega gozda.
Passepartout, nič menj osupnen, skoči na pot in precej pri-
teče nazaj, kriCé:
Dobro je znala, kaka usoda je Čaka, zato je pobégnila; a takoj so
jo ujeli, in sorodnici raje, ki so želeli zaradi dedščine, da bi umrla,
posvetili so jo tej muki, kateri uiti, kakor se je videlo, jej ne bode
moči.
Ta pripovest je v g. Foggu in njegovih tovariših storjeni
sklep le še potrdila. Sklenilo se j e , naj voditelj slona kolikor
mogoče blizu pilajiske pagode pelje.
Polovico ure pozneje se ustavijo pod košatim drevesom, pet sto
korakov od pagode, katere ni bilo moči videti; a tuljenje fanatikov
se j e dobro čulo.
Začno se potem pogovarjati, kako bi prišli do žrtve. Voditelj
je pagodo dobro pozual in trdil, da je mlada žeuska v njej zaprta.
Ali bi se lekko prišlo v pagodo skozi vrata, kedar bi vsa druhal
v pijanosti spala, ali bi se morala zdolbsti votlina v steno? To bi
se lehko določilo takrat, kedar bi bili poleg nje. Ali o tem se ni
dalo dvomiti, da se mora ugrabljenje zgoditi še to noč, a ne tedaj,
ko bodo, ob zôri, žrtev že na smrt vlékli. Takrat bi je nobeua
človeška rôka ne mogla oteti.
G. Fogg in njegovi tovariši pričakujejo noči. Takoj, ko se
začne mračiti, to je ob šestih zvečer, sklenejo, da bodo ogledovali
kraj okolo pagode. Zadnje kričanje fakirjev vtihne. Po svojem obi-
čaju so morali Indijani že potopiti se v globoko „hangovo" pija-
nost — „hang" je tekoč pijoč opij, mešan z nekim konopljevim sokom
— in moči bi morda bilo, zmuzati se med njimi tija do svetišča.
Parsi kažš pot g. Foggu, sir Francisu Cromartyu in Passe-
partoutu, je prišel brez šuma že daleč v gozd. Deset minut so se
plazili pod vejévjem, potem so prišli do nekega majhnega potoka.
Tukaj goré s smolo namazane baklje okolo kopice lesa. To je bila
gramada iz dragocenega sandalovega lesa, napojena že z dišečim
oljem. Na vrhu je ležalo maziljeno truplo raje, k i j e imelo biti
sežgano z vdovo vred. Sto korakov od todi je stala pagoda, ka-
tere minareti so v senci prodirali vrhunce dreves.
— „Idite!" pravi voditelj tiho.
In z nova se pozornejše zmuza molče preko visôcega grmovja,
a za njim tovariši.
Samo mrmranje vetra med vejami je motilo molk.
Skoro se voditelj ustavi na neki goličavi. Tlà so bila pokrita
s telesi spijočih, katere je pijanost trla. človek bi dejal, da je to
bojišče, nasejano z mrtveci. Možjš, ženske, otroci, vse je bilo na-
mešano. A nekateri pijanci so se opotekali še tu ali tam.
Zdaj med gostim drevjem, dvigalo se je pilajisko svetišče.
Kako ostrini voditelj, ko vidi, da se straže rajev izprehajajo z golo
sabljo pred uhodom iu svetšče si z bakljami. Lehko se je mislilo,
da tudi svečeniki v svetišči bedé.
Parsi ne gré dalje. Izpoznal j e , da ni moči, priboriti si
ustopa v svetišče; zato popelje svoje tovariše nazaj.
Tudi Phileas Fogg in sir Francis Cromarty sta, kakor on,
razumela, da bi bilo vse poskušanje brezvspešno.
Ustavijo se ter se tiho med seboj pogovarjajo.
— „Čakajmo," reče brigadni general, „ura je še le osem, in
mogoče je, da tudi straže spanje posili."
— „To je mogoče, dà," pravi Parsi.
Phileas Fogg in tovariši se zléknejo pod neko drevo ter čakajo.
Cas se jim dozdeva dolg ! Voditelj jih zdaj in zdaj zapusti ter
gré ogledavat okolico. Straže so še vedno bedéle in si delale
svetlobo z bakljami; pojemajoča luč je svetila skozi okna pagodiua.
Tako so čakali do polunoči. Položaj je ostal vedno isti. Straže
so pozorno pazile. Očividno je bilo, da SVJ ni nadejati, da bi orned-
léle. Gotovo so jim prihranili „hangovo" pijanost. Delovati je bilo
dakle drugače; votline bode treba v pagodino steno, da se zleze
noter. Samo bilo je še treba vedeti, da-li svečniki pri svoji žrtvi
tudi tako vestno čujejo, kakor vojaci pri vratih svetišča.
Še nekaj se pomenijo, potem voditelj reče, da je pripravljen
oditi. G. Fogg sir Francis in Passepartout gredo za njim. Velik
ovinek naredé, predno pridejo v obližje pagodino.
Okolo polu ene po polunoči pridejo pod ozidje, ne da bi bili
koga srečali. Nobene straže ni bilo postavljene na tem mestu, a
tudi to je res, da ni bilo niti okna, niti vrat.
Noč je bila temna. Mesec, v zadnjem krajcu, zapuščal je obzor,
obdan z velikimi oblačicami. Drevje se je v temi videlo še večje.
A to ni bilo dovolj, da se je prišlo do zidu; treba je bilo
zdolbsti še votlino. A za tako početje Phileas Fogg in njegovi to-
variši niso imeli druzega orodja, nego majhne nožiče. V njih srečo
je bila stena lesena in ometana z nekako p r s t j o , ni moglo dakle
biti težko, podreti je. Ko bi se prvo bruno odvalilo, bi potem z
drugimi ne bilo toliko težave.
Zdajci začno delati, kolikor moči tiho. Parsi z ene strani,
Passepartout z druge sta majala bruno, tako, da bi se naredila
dva čevlja široka votlina.
Delo je šlo dobro od rôk, a zdajci se začuje znotraj krik,
kateremu je odgovorilo več glasov od zunaj.
Passepartout in voditelj postojita z delom. Ali so jih pre-
varili? Ali so se začeli buditi? Najnavadnejša pozornost jim je
velela, da se imajo umekniti — in to tudi storé ob enem s Phi-
leas Foggom in sir Francis Cromartyem. Zopet se izgubé v les,
čakaje, da bi z nova vse potihnilo, češ, da se potlej dela naprej.
Toda — nesreča! — straže se pokažejo okolo in okolo pagode,
in se postavijo tam, da se ni bilo moči nikakor približati.
Težavno bi bilo popisati, kako nevoljni so bili ti štirje ljudjé,
da so jih v delu ovirali. Zdaj, ko ni nikakor moči priti do žrtve —
ali bi jo bilo še moči rešiti? Sir Francis Cromarty se grize v
pesti, a Passepartout kar ne vé, kaj bi, in voditelj jih jedva po-
rniruje. Brezstrastni Fogg čaka, ne da bi izdal svoje občutke.
— „Ali hočem iti?" vpraša brigadni general tiho.
— „Da, druzega nam ne ostaje," odgovarja voditelj.
— „Čakajte," pravi Fogg. „Dosta je, če sem jaz jutri pred
poludnem v Alahabadu "
— „Kaj mislite?" vpraša sir Francis Cromarty.
— „V nekolikih urah se začne daniti, in . . ."
— „Sreča, ki se nam je izmuznila, se lehko vrne v zadnjem
trenotku."
Brigadni general bi bil rad čital, kar so izraževale Phileas
Foggove oči.
Na kaj se je vendar opiral ta mrzli Anglež? Ali je name-
raval v trenotku smrti planiti na mlado žensko ter jo javno izpuliti
krvnikom? ^ °
To bi bilo neumno, in kdo bi mislil, da bi ta človek mogel
tako budalast biti. Vendar je bil sir Francis Cromarty pri volji,
čakati tega strahovitega prizora. A voditelj svojih tovarišev ni bil
pustil na mestu, kamor so pobegnili, nego jih je bolj nazaj odvel.
Tukaj jih je košato drevo skrivalo, da so lehko opazovali spijoče.
Passepartout je čepel pod vejevjem in j e preduhtaval nek
načrt, ki mu je bil početkoin kakor blisek švignil po možjanih in
mu končno tam ostal.
Govoril je tako-le sam v sebi: — „Kakšna neumnost!" A
pozneje je zopet dejal: — „Zakaj neki ne? Lehko se posreči, mo-
rebiti edino to, in skrivališč je tudi dovolj."
Passepartout ne premišljuje dolgo, nego takoj se zmuza kakor
kača pod nizkimi vejami, katerih konci so se dotikali tal.
CJre teko in skoro menj temne lise na obzoru obznanjajo, da
se dan bliža.
To je bil pravi čas. Vsa omamljena druhal začne vstajati.
Gruče ljudi se oživljajo. Ropot tam-tama se začne razlegati. Petje
in vpitje začne z nova odmevati. Prišla je ura, ko bi se nesrečna
ženska imela sežgati.
Vrata pagode se res odpro. Živahnejša luč zablisne iz nje
notranjega prostora. G. Fogg in sir Francis Cromarty sta lehko
videla žrtev, ki je bila vsa osvitljena in katero sta vlekla dva
svečenika iz svetišča. Zdelo se njima je celo, da nesrečnica hoče
izpuliti se rokam svojih krvnikov, otresaje raz se kakor nehote učinek
pijanosti. Sir Francis Cromartyu se srce napenja; kakor bi ga krč
zmagal, prime g. Fogga za roko, a začuti, da drži v njej odprt nož.
V tem trenotku se množica začne premikati. Mlado ženo j e bil
omamil konopljev dim. Šla je med fakirji, ki so jo izpremljali s
svetim popevanjem.
Phileas .Fogg in njegovi tovariši se pomešajo v zadnje vrste
ter gredo za izprevodom.
Dve minuti pozneje pridejo na kraj potoka ter se ustavijo
kakih petdeset korakov pred gramado, na kateri je ležalo rajevo
truplo. V mraku so videli, kako mirno leži žrtev poleg trupla svo-
jega moža.
Potem se približa goreča baklja, in z oljem napojeni les se
naglo vžge.
V tem trenotku primeta sir Francis Cromarty in voditelj Phileas
Fogga, ki se je v napadu velikodušne zblaznelosti hotel pognati
proti gramadi.
Phileas Fogg jih je bil že pehuil od sebe — a kar na mah
se ves prizor promeni. Začuje se krik prestrašenja. Vsa druhal
pade na tla, do dobra omamljena.
Stari raja zatorej ni umrl, ker naedenkrat vstane k višku,
kakor prikazen, vzame mlado ženo v naročje, in stopi z gramade v
sredo vrtincev dima, ki mu dade nadčloveško podobo.
Fakirji, straže, svečeniki — vse se mahoma prestraši, vse
pade na tla, si ne upa dvigniti oči ter gledati takega čudesa.
Žrtev je šla vsa omedlena v naročji svojega krepkega no-
silca preko množice, kakor bi ne imela nobene peze. G. Fogg in
sir Francis Cromarty sta stala po koncu. Parsi je bil klonil glavo;
a Passepartout tudi gotovo ni malo strmel.
Oživeli človek pride tako na kraj, kjer sta stala g. Fogg in
sir Francis Cromarty, ter pravi tam:
— „Idimo!"
To je bil Passepiirtout sam, ki se je bil v gostem dimu
splazil do gramade! Passepartout si je bil ukoristil gosto temo ter
je lepo žensko ugrabil smrti. Passepartout je svojo ulogo igral z
drzno srečo in koračil preko prestrašene drhali.
Nekaj trenotkov pozneje so bili vsi štirje pozgubili se v gozd
in slon jih je s hitrim korakom odnesel. Toda kričanje, vpitje in
celo neka kroglja, ki je bila prestrelila Phileas Foggu klobuk, vse
je obznanjalo, da je zvijača prišla na dan.
Res se pokaže na goreči gramadi truplo starega raje. Sve-
čenike je strah minul in razumeli so, da se je plenilo.
Takoj planejo v gozd. Straže za njimi. Začno streljati, toda
lopovi so bežali in skoro so bili tako daleč, da jih kroglje in
pušice niso dosegle.
XIV. Poglavje.
Phileas Fogg prehodi vso čudovito Gangovo dolino, a še ne misli
na to, da bi si jo malo ogledal.
Smeli plen se je bil popolnem posrečil. Passepartout se je
še uro pozneje smijal, da je imel tako dober vspeh. Sir Francis
Cromarty je nevstrašenemu dečaku stisnil roko, a gospodar mu je
rekel: „Dobro", in ta beseda iz ust tega gentlemana je bila toliko,
kakor največja pohvala. Passepartout je odgovoril, da vsa čast v
tej zadevi pripada gospodarju. Zanj j e bilo vse le „muhasta"
misel in smijal se je, da je bil on, Passepartout, star telovadec,
razrpodčastnik požarne straže, nekoliko trenotkov vdovec čarobne
ženske in maziljen raja!
Cesar sovražnega počele gostom v „bungalowu." Sir Francis Cro-
marty je trdno spal, kakor dober vojak, kedar ga muke premogo.
Passepartout je imel prav nemirno spanje in je v sanjah vse po-
vedal, kar se mu je po dnevi v možjanih medlo. A kar se tiče g.
Fogga, spal je tako sladko, kakor bi bil v svoji mirni hiši v Sa-
wille-Rowu.
Ob šestih zjutraj se potovanje zopet začne. Voditelj se je
nadejal, da pride v Alahabad še isti večer. Na ta način je g._ Fogg
izgubil le eden del onih osem in štirideset ur, ki se jih je bil pri-
hranil od početka potovanja.
Šli so po zadnjih hribcih Vindije. Kijuni je začel zopet prav
naglo stopati. Okolo poludne je šel voditelj mimo vasi Kalenger,
stoječe ob Caniji, stranski reki Ganga. Ogibal se je vedno ob-
ljudenih krajev, ker je mislil, da je bolj varen v zapuščenih po-
krajinah, tam, kjer se Gangova velikanska struga začenja stiskati.
Postaja Alahabad je bila od todi jedva kakih dvanajst milj proti
severo-iztoku. Vstavijo se pod košato banano, katere sad so si
izvrstno ukoristili, kajti zdrav j e , kakor kruh in „sočnat, kakor
maslo," pravijo potniki.
Ob dveh stopi voditelj v goščavo košatega gozda, preko ka-
terega je imel mnogo milj iti; rajši je namreč hodil po gozdih.
Do zdaj se mu še ni ničesar žalega storilo, in kazalo se je, da se
bode potovanje vršilo brez vsake nezgode. A glej! zdajci se slon
ustavi, ves nemiren.
Ura je bila takrat štiri.
— „Kaj je," pravi Sir Francis Cromarty, dvignivši glavo iz
sedeža.
— „Ne vem, častnik," odgovarja Parsi, poslušaje nerazumno
mrmranje, ki je prihajalo preko gostega vejevja.
Nekaj hipov pozneje je bilo mrmranje bolj razločno. Slišalo
se je kakor nekaka godba, daleč še, godba, sestavljena iz človeških
glasov in iz kovinastih instrumentov.
Passepartout je gledal in slušal, kakor bi bil stvarjen
iz samih oči in ušes. G. Fogg je potrpežljivo pričakoval, a zinil
ni besedice.
Parsi skoči na tla, priveže slona za drevo, potem se zgubi
v največjo goščavo. Nekaj minut pozneje se vrne ter pravi:
— „Bramanska procesija, ki se pomiče proti nam. Če je moči,
skrijmo se."
Voditelj odveže slona, ter ga zapelje za gost grm, priporoče-
vaje potnikom, naj ne stopajo na tla. A sain je bil pripravljen
takoj zakobaliti slona, ako bi bilo treba bežati; ali mislil je, da četa
vernikov otide mimo, ne da bi jih zapazila, kajti gosto listje jih
je popolnem skrivalo.
Zoprna godba se približuje. Enoglasno petje se je mešalo
z brnenjem cimbal in ropotanjem bobnov. Skoro se prikaže na-
čelnik izprevodu pod drevje, kakih petdeset korakov od kraja, kjer
je stal g. Fogg s svojimi tovariši. Videlo se je lehko preko Ve-
jevja čudno osobje te verske ceremonije.
Spredaj so koračili svečeniki, z mitrami na glavah in oblečeni
v dolgo, obrobljeno obleko. Okolo njih so bili možj0, ženske, otroci,
ki so popevali nekake mrtvaške pesni, v katere se je enakomerno
mešalo ropotanje tam-tamov in cimbal. Za njimi, na vozu s širo-
kimi kolesi, katerih špice in pesta so bila zapletena, kakor bi se
jih ovijale kače, je sedela grda postava, a voz sta vlekla dva ze-
ftuja, krasno opravljena. Ta kip je imel čvetero r o k , teló
pobarvano s temno rudečino, oči divje, lasé razmršene, jezik
iz ust viseč, ustnice s henejom in betelom *) pomazane. Okolo
vratú je imelo to truplo ovratnik iz lebánj in okolo pasa so mu
visele odsekane glavé; stal je ta kip na prebrnenem orjaku, kateri
ni imel glave.
Sir Francis Cromarty takoj izpozná kip.
— „Boginja Kali," mrmrá, „boginja ljubezni in smrti."
— „Smrti, da, a ljubezni nikdar ne!" dé Passepartout, „ta
ženska že ne!"
Parsi migne, naj molči.
Okolo kipa so skakali, zvijali in kretali se nekateri starih fa-
kirjev, olepšani z rumenimi trakovi; život jim je bil ves poln ran,
iz katerih je curéla kri — bili so blazni obsedenci, ki pri ve-
likih indijskih ceremonijah padajo pod kolesa Jaggernautovega vozá.
Za njimi so vlekli nekateri bramani, v svojem popolnem ori-
jentalnem lišpu, žensko, ki se je jedva držala k višku.
Ta ženska je bila mlada, bela kakor Evropejka. Glava, vrat,
pleča, ušesa, ramena, roke prsti — vse jej je bilo obloženo z bi-
seri, naúhvicami, prstani in drugimi dragocenostimi. Zlatom pretkana
tunika, pokrita s tančico, risala je črte njenega života.
Za to mlado žensko — strašno protivje za oči — nesli so
vojaci, z golimi sabljami okolo pasu in z dolgimi damascenskimi
samokresi, mrtveca na nošalih.
Bilo je truplo starca, oblečenega v krasno rajevo obleko,
turban mu je bil, kakor v življenji, pretkan z biseri, obleka s svilo
in zlatom, pas iz kašmira, obsut z dijamanti; tudi krasno orožje
indijskega kneza je imel poleg sebe.
Končali so izprevod godci in fanatična straža, katere kričanje
je često pregluševalo glasove instrumentov.
Sir Francis Cromarty je gledal vso to slovesnost z jako ža-
lostnim obrazom. Obrne se k voditelju ter mu ršče:
— „To je sutij! —" .
Parsi prikima in dene prst na ustnice. Dolgi izprevod se izgubi
polagoma pod drevjem in skoro izginejo zadnje vrste v temnem
gozdu.
*) Indijska zelišča.
Počasi vtihne tudi petje. Tam v dalji se je začul še zdaj in
zdaj kak krik, a za tem hrumom nastane smrten molk.
Phileas Fogg je slišal besedo, ki jo je sir Francis Cromarty
izgovoril, in takoj, ko procesija izgine, ga vpraša:
— „Kaj je to: sutij ?"
— „Sutij, gospod Fogg," odgovori brigadni general, „to je
človeška žrtev, a radovoljna žrtev. To žensko, ki ste jo ravno vi-
deli, bodo jutri, takoj ko se bode dan zaznaval, sežgali."
— „Oj! ostudni lopovi!" vsklikne Passepartout, ki se zaradi
same nevolje ni mogel premagovati.
— „A kaj to truplo?" vpraša g. Fogg.
— „To je truplo kneza, nje soproga," pové voditelj, „neod-
visnega raje iz Bundelkunda."
— „Kaj," pravi Phileas Fogg, ne da bi mu glas izdajal naj-
manjše ginjenje. „Kaj, taki divji običaji obstajajo še v Indiji, in
Angleži jih niso še zatrli?"
— „V velikem delu Indije," odgovarja sir Francis Cromarty,
„se to žrtovanje več ne godi; toda do teh divjih krajev mi nemarno
nikakega upliva, osobito do Bundelkunda ne. Vsa severna brežina
Vindije je pozorišče neprestanega morjenja in plenjenja."
— „Ubožica!" mrmrá Passepartout, „živa sežgana!"
— „Da," govori zopet brigadni general, „in ako bi se ne dala
sežgati, si ne morete misliti, kakó bi ljudjé počeli ž njo. Obrili
bi jej lasé, za živež bi jej dajali le kako perišče riža, pehali bi jo
izmed sebe, imeli bi jo nečisto stvar in umrla bi v kakem kotu,
kakor garjev pes. Strah pred takim peklenskim življenjem te ne-
srečne ženske sili v smrt, bolj nego ljubezen ali verski fanatizem.
Vendar časi je žrtvovanje res radovoljno, in vlada mora ostro po-
sredovati, da je zapreči. Takó je pred nekaterimi leti, ko sem bil
nameščen v Bombayu, prišla mlada vdova prosit namestnika, da bi
se smela sežgati s truplom svojega soproga. Kakor si lehko mislite,
je namestnik prošnjo odbil. Vdova zapusti mesto, beži k neodvis-
nemu raji ter se tam sežge.
Ko je brigadni general to pripovedoval, stresal je slonov vo-
ditelj glavo; a ko je povest bila okončana, réée:
— „Žrtev, ki bode žgala jutri ob zori, ni radovoljna."
— „Kako to veste?"
— „To je stvar, ki je znana po vsem Bundelkundu," odgovori
voditelj.
— „Ali vendar se je videlo, kakor da se ta nesrečna ženska
nič ne ustavlja," omenja sir Francis Cromarty.
— „Se vé, da ne, kajti vpijanili so jo z opijem in s konoplje-
vim dimom."
— „Kam jo zdaj peljejo?"
— „V pagodo v Pilaji, dvé milji od todi. Tukaj prenoči, pri-
čakovaje, da jo sežgo."
— „A kdaj se opravi ta žrtev?"
— „Jutri, ob zóri."
To odgovorivši izvleče voditelj slona iz gošče ter se mu
dvigne na vrat. A tedaj, ko ga hoče pognati z nekim po-
sebnim sikanjem, ustavi ga g. Fogg, obrne se k sir Francisu Cro-
martyu ter pravi:
— „A ko bi mi rešili to žensko?"
— „Rešili to žensko, gospod Fogg! . . ." vsklikne brigadni
general.
— „Še dvanajst ur imam na razpolaganje. Lehko jih posve-
tim tej stvari."
— „Nu, vi ste srčan človek!" pravi sir Francis Cromarty.
— „Časi," de preprosto Pliileas Fogg, „kedar imam ravno
priliko,"
XIII. Poglavje.
Passepartout dokaže, da je drznemu sreča mila.
XVI. Poglavje.
Fix noče razumeti vsega, kar se mu pripoveduje.
XVIII. Poglavje.
Phileas Fogg, Passepartout in Fix gredo vsak po svojem opravku.
Zadnje dni je bilo vreme precej slabo. Veter je postal prav
močan. Uprl se je v severno-zatočno stran in je nagajal ladiji. Ta,
malo stanovitna, se je neznansko majala in potniki so se morali
dobro varovati onih sitnih curkov, ki so jim pluskali v obraz.
Dné 3. in 4. novembra je tudi nastal vihar, ki je z vso silo
razgrajal po morji. Vsa jadra so se morala zadrhniti ; a vendar
ladija ni še imela pravilnega teka.
Umeje se, da se je hitrost ladijina zelo zmanjšala ; proračunilo
se je lehko, da bode v Hong-Kong priplula dvajset ur pozneje, nego
bi imela. A ko bi vihar ne nehal, zakasnila bi se lehko še bolj.
Phileas Fogg je s svojo obično neobčutnostjo gledal to bes-
nost morja, ki se je najbrž borila naravnost proti njemu. Čelo
se mu niti za minuto ni grbančilo, in vendar bi mu zamuda dvaj-
setih ur lehko pokazila vse potovanje, ker bi vtegnil prepozno
priti za yokohamsko ladijo. A ta človek brez živcev ni poznal ni
nepotrpežljivosti, ni dolzega časa. Videlo se je res, kakor bi bila
ta morska nezgoda že v njegovem potnem načrtu, kakor bi bil
že prej vedel zanjo. Gospa Auda se je pogovarjala s svojim to-
varišem o viharji, ali zdel se jej je miren, kakor poprej.
Vendar Fix stvari ni takô smatral. Čisto nasprotno. Ta vihar
mu je bil še po všeči. Vsaka zamuda mu je bila prav, kajti na ta
način bode moral gospod Fogg ostati nekaj dni v Hong-Kongu.
Sam Bog je pomagal skrivnemu policaju, da je poslal vihar in
valove. Bil je Fix nekoliko bolan, a kaj to dé ! Kolikrat mu je
bilo slabo, tega niti štel, in ako se je zvijal zaradi morske bolezni,
veselil se je duh v neizmerni zadovoljnosti.
Kar se tiče Passepjartouta, uganiti je lehko, kako ga je trla
jeza ; ali on še jeze skrival ni ob tem času poskušinje ! Do zdaj
se je vse tako dobro iztekalo ! Zemlja in morje sta se klanjala
njegovemu gospodarju. Železnice in ladije so mu bile pokorne.
Veter in par sta se zjedinila, da bi mu pospeševala pot. Se imajo
li zdaj nezgode začeti? Passepartout je bil že ves mrtev, kakor
da bi se njemu bilo iz mošne ukradlo onih dvajset tisoč liver, za
katere se je bilo stavilo. Ta vihar ga je spravljal v obup, valovi
so bili vzrok, da je bil ves besen; z največjim veseljem bi bil
morju dajal zaušnice! Ubogi dečko! Fix mu je skrbno skrival
svojo osobno zadovoljnost ; a je tudi prav ravnal, kajti, da je Fix
samo četrt ure nepazen bil, bi bil Passepartout pogodil njegovo
skrivno zadovoljnost.
Passepartout je bil ves čas, ko je vihar razsajal, na ladijinem
krovu. Zdolej bi ne bil mogel ostati ; splezal je na jambor ; vsi
mornarji so se mu čudili, kajti umetalen je bil, kakor opica. Sto-
krat je vprašal kapitana, častnikov, mornarjev, ki so se morali smi-
jati, ko so videli, da je dečko ves zmešan. Passepartout je na
vsak način hotel vedeti, kako dolgo bode vihar trajal. Rekli so
mu potem, naj gré k barometru, ki se kar ni hotel dvigniti. Pas-
separtout ga je stresal, a nič ni pomagalo ; ni tresenje, ni pridu-
šanje ni genilo nedolžnega instrumenta.
Potovanje okolo sveta. -j
Končno vsa muka prestane. Morje se poleže dne 4. novembra.
Vetra se dve četrtinki razleti proti jugu, in kar ga je ostalo, bil
je vgoden.
Passepartout polagoma zopet postaja dobre volje. Nizka jadra
so se leliko napela in ladija je zopet plavala čudovito naglo.
Toda ves izgubljeni čas se ni dal dobiti nazaj. Treba je bilo
dobro voziti, a vendar se je še le dne 6. novembra obznanilo, da
se zemlja vidi, in sicer, zjutraj o petih. V potnem načrtu Pkileas
Foggovem je bil zaznamovan prihod ladije za 5. dan. A prišla
je še le 6. dan. Zamudilo se je zatorej štiri in dvajset ur, in go-
tovo je ladija proti Yokohami že odjadrala.
Ob šestih pride krmilec na krov, da bi obrnil ladijo proti
hong-kongski luki.
Passepartout je hrepenel vprašati tega človeka, da-li je yoko-
hamska ladija že zapustila Hong-Kong. A ni si upal, prihranil si
je rajši do zadnjega trenotka nekoliko upanja. Povedal je Fixu,
kakšen nemir ga tare, ali Fix, zviti lisjak, ga je skušal tolažiti,
češ, da se bode g. Fogg z jutrišnjo ladijo odpeljal. To je Passe-
partouta tako vjezilo, da je bil kar zelen.
Toda, če si Passepartout ni upal vprašati krmilca, vprašal
ga je g. Fogg z mirnim obrazom, ako ve, kdaj odplove ladija iz
Hong-Iionga v Yokohamo ?
— „Jutri, ob jutranji plimi," odgovarja krmilec.
— „Oh!" pravi g. Fogg, a ne kaže nobene osupnenosti.
Passepartout, ki je bil tudi navzočen, bil bi z veseljem objel
krmilca, a Fix bi mu bil najrajši golt zavil.
— „Kako se zove ladija?" vpraša g. Fogg.
— „Carnatic," pravi krmilec.
— „Ali nema danes odpluti?"
— „Da, gospod, a treba je bilo popravljati kotel, zato se je
odhod odložil na jutri."
— „Zahvaljujem se vam," odgovori g. Fogg, ki kakor mašina
otide v veliko dvorano.
Passepartout poseže krmilcu v roke in mu jo krepko stisue, rekoč:
— „Vi, krmilec, vi ste res pošten človek."
Krmilcu, se vč, se niti sanjalo ni, zakaj se njegovi odgo-
vori tako visoko cenijo. Začuvši žvižganje, začne obračati l a d i j o '
med onimi mnogimi čolni, ladijicami in vsakojakimi ribškimi
ladijicami, katerih hong-kongska luka vsa mrgoli.
V eni uri je bila ladija pri nasipu in potoki so stopali na suho.
V teh okoliščinah je bil slučaj Phileas Foggu neizrečeno
vgoden, to se mora reči. Ako bi ne bilo treba popravljati kotla,
odplul bi bil „Carnatic" že dne 5. novembra in potniki, ki so bili na-
menjeni v J a p a n , morali bi čakati osem dni, da bi odplula pri-
hodnja ladija. G. Fogg, to je res, je zamudil že štiri in dvajset ur,
toda ta zamuda za ostalo potovanje ni mogla škodljiva biti.
Ladija, ki plove po Tihem Morji od Yokohame v San-Francisco,
jo bila v neposredni zvezi s hong-kougsko ladijo. Zato ni mogla prej
odjadrati, da je ta prišla. Očividno je bilo, da bode tudi v Yokohami
štiri iu dvajset ur zamude, toda te se bodo Jehko pridobile v onih
dva i » dvajsetih dnevih, ki jih ladija potrebuje na Tihem Morji. Phi-
leas Foggov potni načrt je bil zatorej samo za štiri in dvajset ur v
neredu ; a bil je ta dan pet in trideseti po odhodu iz Londona.
„Carnatic" je imel odjadrati še. le drug dan o petih. G. Fogg
je imel zatorej šestnajst ur na razpoloženje, da se je bavil s svo-
jimi zadevami, to je, z zadevami, gospé Aude. Izstopivši iz ladije,
poda roko mladi gospé ter jo vêde k neki nosilnici. Nosilcev vpraša,
kje je kaka gostilna, in ti mu pokažejo „Hôtel du Club.1' Nosilnica
se začne premikati; Passepartout gré za njo in posled dvajset
minut je prišla do gostilne, kamor je bila namenjena.
Phileas Fogg najame sôbo za mlado žensko in skrbi, da ni-
česar ne pogreša. Potem reče gospé Audi, da gré iskat nje so-
rodnika, kateremu bi jo imel izročiti v Hong-Kongu. Ob enem za-
ukaže Passepartoutu, naj ostane takô dolgo pri njej, dokler se sam
ne vrne, da mlada ženska ne bode sama.
Gentleman se dâ peljati na borzo. Tam bodo gotovo poznali
tako osobo, kakor je spoštovani Jejeeh, ki je bil eden najboga-
tejših trgovcev v mestu.
Mešetar, do katerega se je g. Fogg obrnil, je poznal parsij-
skega trgovca. Toda ta že dvé leti ni bival več v Kini. Ko si je
bil pridobil silno premoženje, ustanovil se je v Evropi - - menda
v Holandiji — kajti tam je imel mnogo trgovinskih zvez, ko je
živel še v Hong-Kongu.
Phileas Fogg se vrne v „Hôtel du Club." Takoj dâ vprašati
gospé Aude, da-li mu dovoli, stopiti pred njo, in potem jej brez
vseh ovinkov pové, da gospoda Jejeeh ni več v Hong-Kongu, nego,
da je najbrž v Holandiji.
Gospa Auda iz početka ne odgovori ničesar. Rôko si dene na
Celo ter nekaj časa premišljuje. Potem pravi s sladkip glasom:
— „Kaj hočem zdaj storiti, gospod Fogg?"
— „To je čisto jasno," odgovori gentleman. „Idite v Evropo."
— „A ne morem zlorabljati . . ."
— „Vi ne zlorabljate, in vaša navzočnost mojemu načrtu prav
nič ne škodi. — Passepartout!"
— „Gospod?" pravi Passepartout.
— „Pojdite na ladijo, in preskrbite tri sedeže."
Passepartout je bil ves očaran, da bode s takšno krasno
gospo še dalje potoval, ki je bila za njegov okus kakor nalašč.
Brzo zapusti gostilno ter gré proti ladiji.
XIX. Poglavje.
Passepartout se preveč zanima za svojega gospodarja, in kâj je
temu nasledek.
Hong-Kong je majhen otok, ki je z Nang-Kingsko pogodbo
po vojski 1. 18-12 prišel Augležem v oblast. V nekoliko letih je
vélikobritanska pridnost tamkaj sezidala važno mesto in lepo luko,
ki se zove V i k t o r i j a . To mesto stoji ob ustji reke Kantona ; samo
šestdeset milj je od todi do portugiskega mesta Makao, ki stoji
na ouem bregu. Hong-Kong je v trgovinskem boju moral premoči
Makao, in zdaj se večina prehodne trgovine kitajske vrši preko
tega angleškega mesta. Krasna poslopja, bolnice, skladišča za
blago, gotska katedrala, načelnikova palača, makadamizovane ulice,
— vse to je vzrok, da bi človek skoro mislil, kakšno trgovinsko
mesto je iz kentske ali sureyske grofije prodrlo skozi zemljo ter
se tukaj v Kini med svoje protinožce postavilo.
Passepartout utakne roke v žep in korači proti luki. Tu po-
gleda kakšno nosilnico, tam zopet kakšen dvakolesen voz, kakor-
šnega doma ni videl, a ki je v „nebeški državi" še v rabi; tudi
šarovite množice Kitajcev, Japoncev in Evropcev, ki s e j e gnetla po
ulicah, misli, da ne smé v némar puščati. Pošteni dečko je na
svojem potovanji zatorej že videl Bombay, Kalkuto, Singapore, in
zdelo se mu je, kakor da ves svet oklepa veriga angleških mest.
Passepartout pride do luke. Tukaj, ob ustji Kantona, mrgo-
lelo je ladij vsakojakih narodov: angleških, francoskih, amerikan-
skih, holandskih, trgovinskih ladij in vojnih, japonskih in kitajskih,
čolničev vsake vrste. Passepartout hodi sem ter tija, in se čudi
zlasti onim starim ljudém, ki so bili rumeno oblečeni in katerih
ni bilo ravno malo. Zdaj stopi v kitajsko brilnico, da bi se dal
„po kitajski" obriti. Brilec je govoril precej dobro angleški in po-
vedal je radovednemu Francozu, da so ti starci najmenj po osem-
deset let stari, in da jim ta starost dovoljuje nositi cesarsko barvo.
Passepartoutu se je to jako čudno zdelo, vendar sam ni vedel,
zakaj.
Ko je bil obrit, gré proti nasipu, kjer se je imelo iti na la-
dijo „Carnatic." Tukaj zagleda Fixa, ki je taval sem ter tija, a
čemur se Passepartout ni čudil. Toda obraz policijskega nadzor-
nika ni kazal ravno silne zadovoljnosti.
— „Aha," pravi Passepartout, „temu gospodu iz reformskega
kluba res ne gré posebno dobro!"
Zdaj gré k Fixu, se mu vesel nasmehljâ, in se dela, kakor
bi ne videl, kakô kiselo se drži njegov tovariš.
A skrivni policaj je tudi imel vzrok, proklinjati svojo peklensko
usodo. Še zdaj ne zapornega ukaza! Očividno je bilo, da je ukaz
tekal za njim ; dočakati bi ga mogel le, ako bi nekaj časa v tem
mestu ostal. In ker je bil Hong-Kong zadnja angleška zemlja na
tem potu, ubegnil mu bode Fogg gotovo, ako ne dobode o pravem
času zapornega ukaza.
— „Ej, gospod Fix, ali boste šli z nami v Ameriko?" vpraša
Passepartout.
— „Pojdem," pravi Fix in stisne zobé.
— „Nu, idimo!" vsklikne Passepartout ter se na ves glas
zasmeje! Saj sem vedel, da se vam ni moči ločiti od nas. Idite
si kupit sedež, idite !"
Zdajci obâ stopita v pisarno pomorske vožnje in si vzameta
kabine za štiri osebe. Toda uradnik njima omeni, da je poprav-
ljanje ladije „Carnatic" že dovršeno, in da ladija odplôve še zve-
čer ob osmih, a ne drugo jutro, kakor je bilo obznanjeno.^f,^,,
— „Prav dobro!" pravi Passepartout, to bode mojega gospo-
darja razveselilo. Takoj mu grém povedat."
Zdaj stori Fix odločen sklep : nameni se, da bode vse povedal
Passepartoutu. To je morebiti edini pripomoček, da Phileas Fogga
pridrži še nekaj dni v Hong-Kongu.
Zapuščaje pisarno povabi Fix svojega tovariša, naj se gré z
njim okrepčat v krčmo. Passepartout je imel čas, zakaj bi dakle
ne šel?
Krčma, v katero sta se namenila, je stala na nasipu. Od
zunaj ni bila naopačna videti. Stopita vanjo. Bila je prostorna
dvorana, dobro olepšana; zadej je stala velikanska postelja z bla-
zinami; na njej je smrčala množica trudnih ljudi.
Kakih trideset pilcev je sedelo v dvorani okolo majhnih,
okroglih miz. Nekateri so pili angleško pivo, drugi vsakovrstna
žganja. A sicer so vsi vlekli dim iz dolgih glinastih pip, v katerih
so bile majhne krogljice opija, napojene z rožno tekočino. Zdaj in
zdaj je zdrknil kak kadilec pod mizo, ker ga je strupeni dim
omamil, natakarji so ga prijeli za noge in za glavo ter ga položili
na velikansko posteljo poleg spijočega tovariša. Kakih dvajset je
bilo tako po vrsti položenih, tam zadaj v dvorani.
Fix in Passepartout umejeta précej, da sta prišla v neko ka-
dilnico, nagnéteno z malovrednimi, osuhlimi, topimi stvarmi, ka-
terim angleška trgovina proda vsako leto za kakih dvé sto šestdeset
milijonov frankov onega morilnega makovega strupa, ki se mu
pravi opij! Žalostni milijoni so to, zaslužijo se pri najžalostnejši
strasti človeške narave.
Kitajska vlada je res poskusila, da bi to zlorabljenje zapré-
čila s strogimi postavami, a brez vspeha! Rabljenje opija je bilo
iz početka dovoljeno samo bogatejšim stanovom, a pozneje so se
opija poprijeli tudi ubožnejši ljudjé, in zdaj se tega ne more več
ubraniti. Povsodi in vedno kadé opij v „državi središča." Možki
in ženske se dadé premagati tej obžalovanja vredni strasti, in ako
se navadijo tega dima, ne mogo ga popustiti, sicer jih mučijo
strašni želodečni krči. Dober kadilec lehko pokadi po osem pip na
dan, a tudi umrè zato v petih letih.
V takošno kadilnico zatorej, katerih je vse natlačeno celo v
Hong-Kongu, sta prišla Fix in Passepartout z namenom, da bi se
okrepčala. Passepartout novcev, se vé, ni imel, zategadelj je rad
sprejel tovariševo „vljudnost," češ, da bode drugo pot v povračilo
on plačal.
Pozôveta zatorej dvé steklenici pôrterja. Francoz mu je delal
vso čast, a Fix je bolj zmerno ravnal, ter je svojega tovariša zato
neizrečeno natanko opazoval. Govorila sta o tem in onem, po-
sebno, da je imel Fix to izvrstno misel, da se tudi on odpelje z
ladijo „Carnatic."
Ko Passepartout steklenici izprazni, vstane, da bi poročil
svojemu gospodarju, da ladija odjadra nekaj ur prej.
Fix ga ne pusti.
— „Še malo," pravi.
— „Kaj hočete, gospod Fix?"
— „Govoriti imam z vami o resnih stvaréh."
— „O resnih stvaréh!" vsklikne Passepartout ter nagne z
nova obé steklenici, da bi mu še zadnja kapljica, če je še katera
notri ostala, zdrknila v usta. — „Ej, bodeva že jutri govorila,
danes nemam časa."
— „Ostanite," reče Fix. „Stvar se tiče vašega gospodarja!"
Passepartout pri teh besedah bistro pogleda svojega tovariša.
Fixov obraz se mu vidi čuden. Sede nazaj.
— „Kaj mi imate povedati, á ? " vpraša.
Fix položi róko tovarišu na rame.
— „Ali ste že ugenili, kdo sem?" vpraša ga bolj tiho.
— „Kako neki!" pravi Passepartout, smehljaje se.
— „Zatorej vam povem vse . . ."
— „O zdaj že vse vem, kume moj dragi! Oh! saj sem vedel!
A le idite. Ali že zdaj vam povem, da si oni gospodje delajo ne-
potrebne troške!"
— „Nepotrebne!" pravi Fix. „Vi govorite po svoje! Vidi se,
da vam je vsota neznana!"
— „Morebiti mi ni," odgovori Passepartout. „Dvajset tisoč
liver!"
— „Pet in petdeset tisoč!" povzema Fix ter stisne Francozu
rokó.
— „Kaj!" vsklikne Passepartout, „gospod Fogg s e j e d r z n i l . . !
Pet in petdeset tisoč liver . . . Ej, dobro! še več vzroka, da ne
zamudimo niti minute," pristavlja ter z nova vstane.
— „Pet in petdeset tisoč liver!" povzema Fix, ki sili Passe-
partouta, naj sede, ter dá postaviti predenj polno steklenico —
„in ako se mi posreči, dobodem dva tisoč liver plače. Ali hočete
pet sto od teh, s pogojem, da mi pomagate?"
— „Vam pomagati?" vsklikne Passepartout in neznansko
debelo pogleda.
— „Da, pomagati, da zadrživa gospoda Fogga nekaj dni v
Hong-Kongu."
— „Ej, ej, kaj pravite?" govori Passepartout. „Kaj, vohati
se drznejo za mojim gospodarjem, dvomiti o njegovi poštenosti, a
potem mu hoté še zapreke staviti ti gospodje. Sram jih bodi!"
— „Oh, takó! kaj hočete rééi?" dé Fix.
— „Hočem réCi, da to ni prav nič lepega, ker gospoda Fogga
takó skubejo in mu novce iz žepa kradejo."
— „ E j ! saj ravno to hočemo."
— „Oh, to je pač grdo!" zakriči Passepartout — katerega
je pijača vgrela, ki mu jo je bil Fix nudil, in katero je pil, ne
da bi mislil n a t o — „res, prav grdo je ! Takšni gospodje ! tovariši !"
Fix se drži, kakor bi ničesar ne razumel.
— „Tovariši !" zakriči Passepartout, „členi reformskemu klubu !
Vedite, gospod Fix, da je moj gospodar pošten človek, in da stavo
hoče dobiti, kedar stavi."
— „A kaj vendar mislite, kdo sem?" vpraša Fix ter bistro
pogleda Passepartouta.
— „Kdo! agent društvenikov reformskega kluba, ki ima na-
logo, nadzorovati potovanje mojega gospodarja, kar je prav malo-
vredno! Akoravno je že dolgo, kar sem poznal, kdo ste, varoval
sem se vendar, povedati to gospodu Foggu !"
— „Zatorej ne vé ničesar? . . vpraša živahno Fix.
— „Ničesar," odgovori Passepartout, ter zopet izprazni ko-
zarec.
Policaj si dene rôko na Cêlo ter premišljuje, kakó bi govoril.
Kaj mu je bilo storiti? Zdelo se mu j e , da je Passepartout od-
kritosrčen; a njegova namera zaradi tega ni bila nič olajšana.
Jasno j e bilo, da ta dečko govori s popolnim prepričanjem, in da
ni sokriv zločina svojega gospodarja — česar bi se bil Fix lehko bal.
— „Ej, dobro," pravi sam v sebi, „ker ni sokriv, mi pomaga."
Fix stori nov, odločen sklep. A sicer mu ni bilo dalje čakati,
Vsekako se mora Fogg še v Hong-Kongu zapreti.
— „ u i j t e , " pravi Fix kratko, „čujte dobro. Jaz nisem, kar
vi mislite, to je, agent členom reformskega kluba."
— „Ba !" odvrne Passepartout ter ga začudeno pogleda.
— „Jaz sem policijski nadzornik, ki ima nálog od policije
glavnega mesta . . ."
— „Vi . . . policijski nadzornik! . . ."
— „Dà, dokažem vam," pravi Fix. „Tukaj je pismo."
In nadzornik potegne kos papirja iz svoje listnice ter pokaže
svojemu tovarišu poverjenico, podpisano od vodje centralne poli-
cije. Passepartout strmi, gleda Fixa, a niti same besedice ne more
spraviti preko zob.
— „Stava gospoda Fixa ni druzega, nego izgovor," nadaljuje
Fix, „s katerim vas in členove reformskega kluba za nos vodi,
kajti hotel j e , da bi bili vi sokrivi njegovega zločina, ne da bi
vedeli."
— „Zakaj neki?" zakriči Passepartout.
— „Poslušajte. Dné 28. septembra je ukradel nekdo, katerega
popis se je dobil, v angleški banki pet in petdeset tisoč liver.
Gledite, tú je popis, ki je natanko oni gospoda Fogga."
— „Bčžite, bežite !" vsklikne Passepartout ter vdari s svojo
debelo pestjo ob mizo. „Kakor je moj gospodar, takó poštenega
človeka ga ni na vsem sveti ne !"
— „Kaj neki vi v e s t e ? ' odgovori Fix. „Saj ga še ne poznate !
Vi ste prišli k Djemu v službo ón dan, ko je šel na potovanje,
a odšel je nenadejano z neumnim izgovorom, brez kovčegov, z ve-
liko vsoto bankovcev! Si li še upate trditi, da je pošten človek ?"
— „Da, da ¡"ponavlja ubogi dečko kakor mašina.
— „Ali zatorej hočete, da vas zapremo sovdeleženca njego-
vega zločina?"
Passepartout si je bil podprl glavo z obema rokama, čisto
predrugačil se je. Policijskega nadzornika si niti pogledati ni upal.
Phileas Fogg tat, on, spasitelj Aude, plemeniti in vrli možak! Da
se kaj takega more misliti o njem! Passepartout se trudi, da bi
prognal vsak sum, ki se mu je usiljeval. Kar verjeti ni mogel, da
bi bil njegov gospodar zločinec.
— „I kaj vendar hočete od mene?" pravi skrivnemu policaju
ter se na vso moč premaguje.
— „Čujte," pravi Fix. „Jaz hodim za gospodom Foggom že
od početka potovanja, a zapornega ukaza še do zdaj nisem dobil,
ako tudi sem ga že davno zahteval iz Londona. Vi mi morate za-
torej pomoči, da ga pridržim v Hong-Kongu . . ."
— „Jaz! jaz da bi . . ."
— „In delila se bodeva z darom dveh tisoč liver, ki jih je
obljubila angleška banka!"
— „Nikoli!" zavpije Passepartout, ki je hotel vstati, a je
zopet nazaj padel; čutil je, da ga zapuščate pamet in moč ob enem.
— „Gospod Fix," pravi jecljaje, „ako bi tudi to bilo res,
kar mi pravite . . . ako bi bil moj gospodar tat, ki ga iščete . . .
kar ni res . . . jaz ga služim . . . on je velikodušen in dober . . .
Izdati ga . . . nikdar . . . ne, za ves svet ne . . . Jaz sem doma
iz vasi . . . kjer takega kruha ne jedo!" . . .
— „Zatorej se branite?"
„Branim."
— „Dakle naj bode, kakor bi ne bila ničesar govorila; a zdaj
pijva," pravi Fix.
— „Da, da, pijva!"
Passepartout je čutil, da ga pijanost čim dalje, tem bolj pre-
maguje. Fix je umel, da ga mora na vsak način ločiti od njegovega
gospodarja, zato mu je dajal še vedno piti. Na mizi je bilo nekaj
pip, natlačenih z opijem. Fix utakne eno Passepartoutu v roke, a
ta jo vzame, porine med zobe, zažge, potegne nekatere krati, potem
se mu povesi glava po uplivu mamečega strupa.
Ko Fix vidi, da je Passepartout vničen, pravi sam v sebi ves
zadovoljen:
— „Gospod Fogg ne bode zvedel, kdaj odpluje ladija, in ako
tudi odpotuje ž njo, odšel bode brez tega prokletega Francoza."
XX. Poglavje.
Fix začne naravnost s Foggom obravnavati.
Gospod Fogg se je z gospo Audo izprehajal po ulicah angle-
škega mesta, ko se je godil ta prizor v kadilnici, ki bi njegovi bo-
dočnosti lehko toliko škodil. Odkar je gospa Aiida sprejela njegovo
ponudbo, da jo popelje v Evropo, bila mu je dolžnost, misliti na
vse podrobnosti za tako dolgo potovanje. Da je šel tak Anglež,
kakor on, z vrečo v rôci okolo svetâ, se dâ umeti; toda ženska
ne more tako potovati. A Fogg je prevzel nalogo z ono mirnostjo,
ki ga je vedno odlikovala. Ako se je mlada vdova izgovarjala in
oproščavala, odgovarjal je Fogg vselej vljudno:
— „To je na prid mojemu potovanju, to je že v mojem potnem
načrtu."
Ko se je z vsem preskrbel, ustopita g. Fogg in njegova mlada
tovarišica v gostilno k obedu, ki je bil prav okusno pripravljen.
Potem gré gospa Aiida, ker je bila nekoliko vtrujena, gori v svojo
sôbo, ter prav po angleški stisne rôko svojemu neoinahljivemu
spasitelju.
A čestivredni mož sede nazaj, ter čita vsakojake angleške
novine.
Ako ga je kedaj v njegovem življenji kaka stvar osupnila,
ga je to, da se mu sluga ni vrnil, ko je bilo čas iti spat. Ali, ker
je vedel, da ladija v Yokohamo odjadra še le jutri zjutraj, se ni
dalje brigal o tem. Drugo jutro g. Fogg pozvoni, vendar Passe-
partouta ni od nikodar.
Kaj je vse čestivredni gentleman mislil, ko je čul, d;i se sluga
ni še vrnil v gostilno, tega bi si nikdo ne mogel misliti. Gospod
Fogg vzame vrečo, dâ opozoriti gospo Aiido in pošlje po nosilnico.
Ura je bila takrat osem; morjé se je naraščalo, kar siladije
vselej ukoristijo. Odhod ladije „Carnatic" je bil naznanjen na polu
desetih.
Ko nosilnica pride pred gostilničine vrata, stopita g. Fogg
in gospa Auda vânjo, a kovčege so peljali na samotež vozičku za
njima.
Polu ure pozneje sta potnika bila na pobrežji, kjer bi imela
stopiti v ladijo; ali zdaj čuje g. Fogg, da je ladija odplula že sinoči.
Gospod Fogg je mislil, da bode ob enem našel ladijo in slugo,
a zdaj ni zapazil ničesar. Toda na obrazu se mu ni videlo prav
nič, da bi bil osupnen. Ko ga gospa Aiida vsa nemirna pogleda,
odgovori jej samo :
— „To je le slučaj, gospa, prav nič druzega."
Zdaj stopi k njemu neka osoba, ki ga je že dolgo časa ostro
opazovala. Bil je policijski nadzornik Fix; pozdravi ga in pravi:
— „Gospod, ali niste tudi vi, kakor j a z , potovali z ladijo
„Rangoon" in včeraj prišli?"
— „Sem, gospod," odgovori Fogg hladno, „a nemam č a s t i . . . "
— „Oprostite, ali mislil sem, da najdem tukaj vašega slugo."
— „Morebiti veste, kje j e , gospod?" vpraša živahno mlada
ženska.
— „Kaj?" čudi se Fix ter se hlini, kakor bi bil prav izne-
nadejan — „ga li ni pri vas?"
— „Ne," rêCe gospâ Aûda. „Že od včeraj ga ni nazaj. Morda
je brez nas šel na ladijo."
— „Brez vas, gospa?" . . . povzame policaj. „Dovolite mi
vprašanje: ali ste nameravali odpeljati se s to ladijo?"
— „Sem, gospod."
— „Jaz tudi, gospâ, in lehko vidite, da sem jako slabe volje.
Ko je bila ladija popravljena, zapustila je Hong-Kong dvanajst ur
prej, ne da bi se bilo kam o tem kaj povedalo. A zdaj bode treba
čakati osem dni, da odplôve druga ladija."
Ko je Fix besede: „osem dni" izgovoril, čutil je, da se mu
srcé napenja od veselja. Osem dni! Fogg mora osem dni ostati v
Hong-Kongu. Dosta bode časa, da pride zaporni ukaz. Končno se
je vendar le zopet upanje povrnilo zastopniku postave.
A naj se pomisli, kako je ostnnel skrivni policaj, ko je čul
Pliileas Fogga mirno reči :
— „Saj menda ni sam „Carnatic," saj so še druge ladije v
hong-kongski ladijestaji."
In gospod Fogg podâ gospé Audi rôko ter gré o pobrežji
iskat ladije, ki bi odplula.
Fix ostrmi, a gré za njim. Človeku bi se zdelo, da je z nitjo,
privezan nanj, na Phileas Fogga.
Vendar je vse kazalo, kakor bi sreča mislila se posloviti od
onega, kateremu je bila do zdaj vedno tako mila. Phileas Fogg
je tri ure tekal v pravem pomenu besede sem ter tija ; sklenil je,
ako bi treba bilo, najeti ladijo, ter se peljati v Yokohamo ; a videl
je samo ladije, ki so blago nakladali nanje, ali iz njih izkladali.
Té, se vé, niso bile zânj. Fix začenja zopet upati.
Vendar g. Fogg poguma ne izgubi in išče dalje, ako bi tudi
do Makae moral iti; kar stopi nek mornar k njemu.
— „Vaša milost išče kake ladije?" vpraša ga mornâr ter se
odkrije.
— „Ali imate katero za odhod pripravljeno?" vpraša g. Fogg.
— „Imam, vaša milost, ona-le ladijica je moja, št. 43, naj-
boljša vsega brodovja."
— „Ali dobro plôve ?"
— „Med osmimi in devetimi miljami skoraj. Ali jo hočete
videti?"
— „Rad."
— „Vaša milost bode zadovoljna. Ali bi se radi za veselje
nekoliko po morji peljali?"
— „Ne, potoval bi rad."
— „Potovali?"
— „Ali me peljete v Yokohamo?"
Mornar sklene roke in začuden gleda.
— „Ali se vaša milost hoče šaliti?" vpraša.
— „Ne! zamudil sem ladijo „Carnatic," a dné 14. moram
biti gotovo v Yokohami, da se odpeljem v San-Francisco.
— „Žal mi je," pravi mornar, „a tega ne morem."
— „Dam vam po sto liver na dan, in še dve sto liver po vrhu,
ako dojdemo o pravem času."
— ,,Ali je to resno?" vpraša mornar.
— „Zelo resno," odgovori g. Fogg.
Mornar se nekoliko odstrani. Ogleduje morje, in premišlja
krasni zaslužek in silni strah, da bi se li ne podal na prenevaren
pot, A Fixa vznemirja smrtno trpljenje.
G. Fogg se je bil vrnil v tem času k gospé Audi.
— „Se li ne bojite, gospâ?" je vpraša.
— „Z vami, ne, gospod Fogg," poreče mlada ženska. Mornar
se vrne z nova k g. Foggu ter se mu odkrije.
— „Nu, kaj je, mornar?" vpraša Fogg.
— „Vaša milost," pravi mornar, „jaz ne morem v nevarnost
spravljati niti svojih ljudi, niti sebe, niti vas samega, na tako
dolgem potovanji na ladiji, ki nese komaj dvajset ton, a še o tem
letnem času. In sicer bi tudi ne prišli o pravem času, kajti od
Hong-Konga do Yokolmme je šestnajst sto milj."
— „Šestnajst sto samo," dé g. Fogg.
— „To je vse eno."
Fix si pošteno oddahne.
— „Toda," pristavlja mornar, „morebiti bi se ta stvar lehko
kako drugače uredila."
Fix si ne oddihuje več.
— „Kako?" vpraša Phileas Fogg.
— „Če greste v Nagasaki, na skrajni jug japonski, enajst
sto milj, ali v Šangaj, osem sto milj od Hong-Konga. Če izvolite
zadnjo pot, ne bilo bi se treba oddaljiti od kitajskega obala, kar
bi bil velik dobiček, tem večji, ker od tam morski tok ž0ne proti
severu."
— „Mornar," pravi Phileas Fogg, „peljati se moram iz Yo-
kohame v Ameriko, a ne iz Šangaja ali Nagasakija."
— „Zakaj?" vprfša mornar. „Ladija v San-Francisco ne vozi
iz Yokohame. Ustavlja se v Yokohami in v Nagasakiju, toda od-
važa se le iz Šangaja."
— „Ali za gotovo veste, kar govorite?"
— „Za gotovo."
— „Kdaj ladija zapusti Sangaj?"
— „Dné llega, ob sedmih zvečer. Zatorej ima štiri dni na
razpolaganje. Štiri dni, to je šest in devetdeset u r , in ako pov-
prečno osem milj prejadramo vsako uro, ako smo dobro preskrbljeni,
ako veter vleče proti jugo-iztoku, ako je morjé mirno, prevozimo
lehko onih osem sto milj, ki nas ločijo od Šangaja."
— „Kdaj se lehko odpravite?"
— „Poslednje ure. Do takrat si nakupimo živeža in pripra-
vimo ladijo za odhod."
— „Že velja . . . Ali ste vi gospodar ladiji?"
— „Da, John Bunsby, gospodar „Tankaderi."
— „Hočete li kaj novcev v zagotovilo?"
— „Ako vaši milosti to ne dela nepriležnosti."
— Nate dve sto liver na račun . . . Gospod," pristavi Fogg,
obrnivši se k Fixu „se li liočete peljati z nami . . ."
— „Gospod," de Fix odločno, „mislil sem vas ravno prositi."
— „Dobro, čez pol ure bodemo na ladiji."
— „A kaj počne naš ubogi sluga . . ." pravi gospa Auda, ka-
tera se je neizrečeno bavila z izgubo Passepartouta.
— „Storil bodem vse zanj, kar mi je mogoče."
In ko je Fix stopal nervozno, mrzlično, besno proti ladiji,
šla sta g. Fogg in gospa Auda proti pisarni hong-kongske policije.
Tukaj odda Phileas Fogg popis Passepartouta ter pusti dovoljno
vsoto, da bi ga spravili nazaj v domovino. Isto formalnost je iz-
polnil pri francoskem konzularnem agentuin potnika se odpravita,
oglasivši se v gostilni, kjer sta bila pustila kovčege, proti ladiji.
Ura bije tri. Ladija št. 43 je imela že svoje ljudi na brodu,
živež naložen, in bila je pripravljena, da bi odplula.
„Tankadera" je bila majhna ladija z dvajset tonami, lična,
krasna in z vsega se je videlo, da je nje gospodarju mnogo skrbi na
tem, da se mu ohrani v dobrem stanu. Imela je dva jambora, ki
sta bila nekoliko naprej nagnena. A plavala je tudi izvrstno in
često je že dobila stavo, ako so se ladije skušale.
Na ladiji je bil John Bunsby s štirimi možmi. To so bili oni
predrzni mornarji, ki v vsakojakem vremenu tavajo za izgubljenimi
ladijami in ki tako dobro poznajo ta morja. John Bunsby, mož
kakih pet in štiridesetih let, bil je krepak, ogorel, bistrega po-
gleda, energičnega obraza, ki se je znal vesti, je razumel svoj
posel in najbolj bojazljivemu človeku dajal zaupanje in srčnost.
Phileas Fogg in gospa Auda gresta na ladijo. Fix je bil že
tam. Na zadnjem delu ladije se je stopilo v štirivoglato sobo z
okroglimi okni, pod katerimi je stal okrogel divan. V sredi je
stala miza, nad njo je visela svetilnica. Bilo je vse majhno, a
prav priležno.
— „Žal mi je, da vam ne morem kaj boljšega nuditi," pravi
g. Fogg Fixu, ki se mu kloni, ne da bi kaj odgovoril.
Policijski nadzornik s e j e čutil nekako ponižanim, da je moral
sprejemati dobrote od g. Fogga.
— „Naj reče kdo, kar hoče," mislil si je, „vljuden je ta
lisjak, a lisjak je vendar."
Ob treh in deset minut so bila jadra nategnena; angleška
zastava je vihrala na ladiji. Potniki so sedeli na ladijinem krovu.
G. Fogg in gospa Auda se ozreta zadnjikrat po pobrežji, da bi
videla, ne bode li Passepartout prišel od kodi.
Fix ni bil čisto brez strahu, kajti slučaj bi bil lehko privedel
na ta kraj onega nesrečnega človeka, s katerim je tako malo-
vredno ravnal; Francoz bi bil potem gotovo vse povedal, in to bi
za skrivnega policaja ne bilo posebno koristno. Toda, Francoz se
ni pokazal in gotovo ga je še narkotično omamljenje imelo v po-
polni oblasti.
Končno zasuče John Bunsby ladijo na široko morje in veter
in par jo ženeta brzo preko valov.
XXI. Poglavje.
Gospodar „Tankaderi" bi skoro izgubil nagrado dve sto liver.
To je bila prav pustolovna brodnja, ta pot, dolga osem sto
milj, na ladiji z dvajset tonami, in posebno še v tem letnem času.
Kitajska morja so tudi še največ hudobna; veter suje strašno, po-
sebno ob času ekvinokcij, a zdaj so bili še prvi dnevi novembra.
Gotovo bi bil velik dobiček gospodarju „Tankadere," ako bi
bil peljal potnike do Yokohame; kajti lepe novce je dobil vsak
dan. Toda jako nepozoren bi moral biti, ako bi se bil pod takimi
razmerami podal na tako daljno pot; že to je bilo pogumno, če
ne predrzno, da se je spuščal do Šangaja. A John Bunsby je svoji
„Tankaderi" mnogo zaupal, ki je plula nad valovi, kakor orehova
lupina, in morda se ni motil. Zadnje ure tega dne je ladija plula
po muhastih hong-kongskih vodotočih prav hitro in izvrstno.
— „Ni mi treba, krmilec," pravi Phileas Fogg takrat, ko se
ladija spusti na širo morje, „ni mi treba, da bi vam priporočal
največjo pridnost."
— „Naj se vaša milost zanaša name," odgovori John Bunsby.
„Kar se tiče jader, imamo jih toliko, kolikor nam jih more pri
vetru rabiti. Vesla bi nam ne koristila nič, nego bi le škodila br-
zemu plavanju, ker bi ladijo težila."
— „To je vaš posel, ne moj, krmilec, in zanašam se na vas."
Phileas Fogg stoji po koncu, razkoračen; drži se, kakor da
je na morji rojen, in gleda šumeče valove, ne da bi se genil.
Mlada ženska je sedela zadaj in je bila vsa ginjena, ko je ogledovala
morje, na katero se je ravno polegal mrak. In na to morje se je
podala na zdrobljivi ladiji! Nad glavo so se jej razvijale bele zavese,
ki so vihrale po zraku, kakor velike peroti. Veter je ladijo zibal po
valovih, in videlo se je, kakor da plava po zraku.
Noč nastane. Luna je ravno stopala v prvi krajec in nje
mrklo luč so skoro ugasnile megle na obzoru. Od iztoka so se pri-
podili oblači in so skoro zagrnili velik del nebesa.
Krmilec je razpostavil svetilnice po ladiji — previdnost, ki
je potrebna po tem mnogo obiskovanem morji zaradi ladijelomov.
Tukaj so se često ladije srečavale, in ker je „Tankadere" plula
s silno hitrostjo, zdrobila bi se bila, ako bi se le količkaj zadela
ob nasprotno ladijo.
Fix je bil ves zamišljen, že odkar so bili sedli na ladijo. Sedel
je mirno, znajoč, da Fogg ne kramolja rad. A sicer se mu je tudi
ustavljalo govoriti s tem možem, ki se mu je bil usilil dobrot-
nika. Duhtal je dalje o bodočnosti. To se mu je zdelo gotovo, da
Fogg ne ostane v Yokohami in da takoj sede na ladijo, ki ga po-
pelje proti Ameriki, katere neznanska razprostranost mu bode nu-
(lila popolno zavetje. Načrt Phileas Foggov se mu je zdel neizrečeno
préprost.
Namesto, da bi se bil kar z Angleškega odpeljal proti Zje-
dinjenim državam, kakor delajo navadni lopovi, naredil je ta
Fogg velik ovinek in prehodil tri dele sveta, da bi le toliko goto-
vejše prišel v ameriško zemljo, ter tam v miru užival bankine mi-
lijone, kedar bi se naveličal za nos voditi policijo. A kaj če storiti
Fix, kako bode v Zjedinjenih državah? Ali hoče zapustiti tega
človeka? Ne, stokrat ne! dokler ne dobode zapornega ukaza, tako
dolgo se ne gane niti za korak od njega. To mu je dolžnost, in
to dolžnost bode izpolnoval do konca. A vsekako se je zgodilo
nekaj važnega: Passepartout ni bil več pri svojem gospodarju, in
posebno zdaj, ko mu je Fix vse povedal, je bilo še posebno važno,
da se gospodar in sluga več ne vidita.
Ali Phileas Fogg je vendar tudi nekoliko mislil na svojega
služabnika, ki mu je na tako čuden način izginil. Končno se mu
ni zdelo nemogoče, da je zaradi nesporazumljenja ubogi dečko,
zadnji trenotek sedel na ladijo „Carnatic." Takô je mislila tudi
gospa Auda. Njej je bilo jako žal za tem služabnikom, kateremu
jo bila toliko hvaležna. Lehko se zatorej zgodi, da ga najdeta v
Yokohami zopet, in prav rada bi videla, da bi ga „Carnatic" pri-
peljal tija.
Proti desetem postaje sapa hladnejša. Morebiti bi bilo dobro,
ladijo nekoliko pognati; toda, krinilec skrbno opazuje nebo ter
pusti jadra tako, kakor so bila. Sicer je tudi „Tankadera" izvrstno
plula, kajti tok morja jej je bil vgoden in vse je kazalo, da se bode
pot pospešil.
O polunoči gresta Phileas Fogg in gospa Auda doli v kabino.
Fix je šel že prej tija ter se je stegnil po ležišču. A krmilec in
njegovi možjš so ostali vso noč na krovu.
Drugo jutro, dné 8. novembra, ko je solnce vzhajalo, je ladija
preplula že nad sto milj. Kazalo se je, da je nje povprečna hitrost
med osmimi in devetimi miljami. „Tankadera" je imela dobra
jadra, ki so vožnjo pospeševala na vso moč. Ako ostane veter
tako vgodén, bode svojo nalogo dobro izvršila.
„Tankadera" se ta dan ni dosta oddaljila od obala, kajti tok
jej je bil ugoden. Veter je prihajal od suhe zemlje, zato je bilo
morjé bolj mirno. To je bilo za malo ladijo jako vgodno; kajti
slabo otvorjenim ladijam valovi zelô škodijo, jemljoči jim hitrost,
ker jih „moré," kakor mornarji pravijo.
Proti poludnévu se veter razperši na jugo-iztok. Krmilec
zdrhne jadra; a posled dvéh ur jih zopet vzpotegne, kajti z nova
je začel veter vlšči.
Gospod Fogg in mlada ženska sta bila za pomorsko bolezen
neobčutljiva, zato sta prav slastno jedla, kar sta si bila za na ladijo
nakupila. Fixa sta povabila, naj se vdeleži njiju obeda; on je po-
nudbo sprejel, kajti dobro je znal, da je ravno tako treba želodec
otovoriti, kakor ladijo, a vendar ga je pêklo ! Potovati na troške
tega človeka, živiti se ob njegovih jedeh — to se mu je zdelo
vendar nekoliko preveč umazano. A navzlic temu je jedel — s
koncem prstov, to je res — a jedel je.
Ko je bil obéd končan, potegne gospoda Fogga na stran, ter
mu pravi:
— „Gospod . . ."
Ta „gospod" ga je kar spekel na ustnice, in premagovati se
je moral, da ni položil roke na rame tega „gospoda."
— „Gospod, bili ste jako vljudni, da ste mi nudili sedež na
svoji ladiji. Toda, ker mi moje imetje ne dovoljuje, da bi tako do-
brostno ravnal, kakor vi, treba, da plačam svoj tlel . . ."
— „Ne govoriva o tem, gospod," pravi na to g. Fogg.
— „A če bi jaz . . ."
— „Ne, gospod," ponavlja Fogg z glasom, na katerega ni bilo
ugovarjati. To so moji glavni troški!"
Fix se kloni, obmolkne, gré v sprednji del ladije in ves dan
ne govori besede.
Ladija je plula hitro. John Bunsby je imel mnogo upanja.
Često je rekel g. Foggu, da pridejo o pravem času v Šangaj. G.
Fogg préprosto odgovori, da računi na to. A sicer so tudi vsi
brodniki z gorečnostjo delali. Obljubljeni dar jih je izpodbujal.
Zato je tudi ni bilo vrvice, ki bi ne bila vestno napeta, niti jadra,
da bi se videla guba na njem. Bolj resno ne vozijo niti mornarji
kraljevske ladijske družbe.
Zvečer zapazi krmilec, da so prišli že dve sto dvajset milj
daleč od Hong-Konga. Phileas Fogg se je nadejal, da mu ne bode
treba v svojo potno knjižnico upisati izgube časa, kadar dojde v
Yokohamo. Tako bi mu ta prva nezgoda, ki se mu je pripetila,
odkar je odšel iz Londona, gotovo ne prizadela nikake škode.
Po noči, proti prvim jutranjim uram, plula je „Tankadera" v
sotesko Fo-Kien, ki loči velik otok Formozo od kitajskega obala;
vozila je preko obratnega kroga rakovega. Morje je bilo v tej so-
teski jako trdo, polno vrtežev, katere so delali nasprotni si toki.
Ladija je začela dosta bolj počasi pluti. Kratki pihljaji so jo ovi-
rali v teku. Bilo je prav težko, na brodu stati po koncu.
Ko se je danilo, začel je veter še ostrejše pihati. Na obzoru
se je kazalo, kakor da misli priti vihar. Sicer je tudi barometer
kazal, da se ima zrak v kratkem promeniti ; po dnevi je bil ne-
stanoviten, in živo srebro se je treslo v enomer. Proti jugo-iztoku
se je tudi videlo, da se morjé dviguje v dolge valove, ki so „di-
šali po viharji." Préd ta dan je solnce zašlo za rudečo meglo, a
po morji so se kazale fosforujoče iskre.
Krmilec je dolgo časa ogledâval ta slabi prizor na nébesu
ter si je med zobe mrmral nerazumne besede. Kar pride k svo-
jemu potniku, ter ga vpraša po tihem:
— „Ali se sme Vaši milosti povedati vse?
— „Vse", pravi Phileas Fogg.
— „Imeli bodemo vihar."
— „Ali pride od severja ali od juga?" vpraša naravno g.
Fogg.
— „Od juga tifon pride."
— „Tifon od juga naj le pride, nas bode gnal na pravo
stran," pravi g. Fogg.
— „Ako se vam tako zdi," govori krmilec, „bodem jaz molčal."
John Bunsby se ni motil, ako se je kaj slabega nadejal. Da
bi ne bilo že tako pozno, javil bi se bil tifon, kakor pravi slaven
meteorolog, kot dež električnih plamenov, toda o zimskem ekvi-
nokciji se je bilo bati, da bode divjal na vso moč.
Krmilec se že naprej zavaruje. Takoj zadrhne vsa jadra
svoje ladije ter položi preklje po krovu. Vse se je storilo, kar je
bilo za varnost potrebno. Niti ena kapljica vode ni mogla podreti
v ladijino lupino. Eno samo jadro iz močnega platna je ostalo raz-
prostrto, da bi držalo ladijo v ravnotežji. Tako so čakali.
John Bunsby pozove svoje potnike, naj gredo v kabino. Toda
v tako tesnem prostoru, v katerem je bilo malo zraka, ni bilo po-
sebno prijetno, zlasti zato ne, ker se je ladija tako tresla. Zato
niti g. Fogg, niti gospa Auda in celo Fix — nihče ni hotel iti s
krova.
Proti osmem pade vihrovita ploha in huda burja čez ladijo.
Kakor kosec papirja, dvignil je vihar „Tankadero," takšen vihar,
o katerem nema pojma nikdo, ako ga sam ni skusil. Ako prime-
rimo hitrost, s katero je ladija švigala po morskih valovih, s čve-
tero hitrostjo brzovlaka, kedar ga žene ves par, ne govorimo še
resnice.
Ves dan je ladija tekla proti severju; gnali so jo neznansko
visoki valovi, ki v srečo niso bili hitrejši, nego ona. Dvajsetkrat
bi jo bila lehko zagreznila gora valov, ki se je kupičila za njo; toda
krmilec je loputnil s prekljo po vodi, ter je tako pogubljenje od-
vrnil. Potnike je često dež obsul, katerega so sprejemali prav mirno.
Fix je proklinjal, toda Auda je upirala oči v svojega tovariša, ob-
čudovala je njegovo hladnokrvnost, ter se kazala vredno njega in
pogumno, na njegovi strani prenašati vse neprijetnosti. Kar se
tiče Phileas Fogga, držal se j e , kakor da je imel ta vihar že za-
pisan poprej v svojem potnem načrtu.
Do zdaj je plula ladija vedno proti severju; toda proti večeru
se veter zasuče ter jo rine proti severo-iztoku. Tega se je bilo
že prej bati. Tako so valovi bili ladijo v stran ter jo stresali na
vso moč. Morje jo je metalo s takšno močjo, da bi jo bilo zdrobilo,
ako bi vsi deli ladije ne bili tako krepko zvezani med soboj.
Ko pride noč, postane vihar še ljutejši. John Bunsby je bil
zelo v strahu, ko je videl, da s temino vred raste tudi nevarnost.
Premišlja, ali bi ne bilo dobro, ako se o pravem času ladija spravi
k obalu, ter vpraša svojih ljudi za svet.
To storivši se približa g. Foggu ter mu pravi:
— „Jaz mislim, vaša milost, da bi bilo dobro, ako bi skušali
priti v kako luko na obalu."
— „Jaz tudi tako mislim," pravi Phileas Fogg.
— „Ok!" de krmilec, „a v katero.
— „Jaz poznam samo eno," odgovori mirno g. Fogg.
— „A ta j e ! . . ."
— „Šangaj."
Krmilec iz početka ni znal, kaj pomenja ta odgovor, ki je
videti bil nekako trmast in krepak. Potem zakriči:
— „Prav, dobro! Vaša milost ima prav. Šangaj!"
In „Tankadera" se naravnost proti severju ravna.
Res, strašna noč! Čudo bode, ako se mala ladija ne razruši.
Gospa Auda je bila vsa potrta, a nobena tožba j e j ni prišla iz ust.
Več nego edenkrat je g. Fogg moral skočiti k njej ter jo varovati
pred krutostjo valov.
Zdani se. Vihar še edenkrat na vso moč zdivja, a potem se
vendar obrne proti jugo-iztoku. To je bila vgodna promena in
„Tankadera" je iz nova plula po tem nakupičenem morji, katerega
valovi so trkali ob one, ki jih je rodil novi vihar. Ta boj valov
med soboj razbil bi bil gotovo ladijico, da ni bila tako krepko
sestavljena.
Zdaj in zdaj se je preko raztrgane megle pokazalo obalo, a
ladije ni bilo videti nobene. „Tankadera" sama se je borila z
morjem.
Proti poludnevu se morje začne polagati, in čim dalje je
bilo solnce proti zapadu, tem mirnejše je bilo. Potniki, vsi vtrujeni,
so lehko jedli in se nekoliko izpočili.
Noč je bila še precej mirna. Krmilec jadra zopet nategne.
Ladija je plula jako brzo. Drugo jutro dne l l e g a , ob zori, je John
I3unsby seznanil se z morskim bregom ter je obznanil, da so
dobrih sto milj od Šangaja še.
Sto milj! saj jih je dosti za eden sam dan! Kajti še ta večer
je g. Fogg imel priti v Šangaj, ako ni hotel zamuditi ladije v Yo-
kohamo. Ako bi ne bilo tega viharja, ki mu je ugrabil mnogo
ur, bil bi zdaj le še kakih trideset milj od šangajske luke oddaljen.
Veter je še pihal jako nevgoden, a morje je bilo mirno.
Jadra, par, vse j e gnalo ladijo tako brzo, da je morje kar pluskalo
pod njo.
O poludne je bila „Tankadera" še pet in štirideset milj od
Sangaja. Ostajalo jej je samo šest ur še, ako je hotela priti v to
luko, predno bi ladija iz Yokohame odjadrala.
Vsi na ladiji so bili v strahu. Hoteli so priti na vsak način
o pravem času. Vsem — Phileas Foggu gotovo ne — tolklo je
srce od nepotrpežljivosti. Trebalo bi, da ladija prejadra vsaj devet
milj vsako uro — a veter je še vedno nagajal! To je bil sila ne-
pravilen veter; zdaj in zdaj je sunilo od obala sem, potem zopet
se je morje začelo grbančiti.
Vendar je ladija, posebno, ker jej je bil morski tok vgodeu,
tako srečno plula preko valov, da je bil John Bunsby ob šesti uri
Potovanje okolo sveta. £
le deset milj še od šangajske reke, kajti mesto samo je zidano
najmenj kakih dvanajst milj od ustja te reke navzgor.
Ob sedmih so bili še tri milje daleč od Šangaja. Strašanske
kletvine se iznebi zdaj krmilec . . . Darilo dve sto liver se mu
gotovo izmuzne. Pogleda gospoda Fogga, a g. Fogg je bil neob-
čutljiv, ako tudi je bilo vse njegovo imetje v nevarnosti . . .
Zdaj se v dalji prikaže dolg dimnik, venčan z gostim dimom.
To je bila ameriška ladija, ki je bila odjadrala o pravem času.
— „Prokleta stvar!" vsklikne John Bunsby, ki je veselo sunil
z obupano roko.
— „Znamenje!" pravi jednostavno Phileas Fogg.
Na „Tankaderi" so namreč imeli majhen top, da so dajali z
njim znamenje, kadar je bilo megleno vreme.
Zdaj nabijejo top gori do vrha. In ko se krmilec bliža z
gobo, da bi topiček zapalil, pravi g. Fogg:
— „Zastavo višje!"
Zastavo potegnejo zdaj do srede jambora. Ako bode ame-
riška ladija zapazila to znamenje nesreče, plula bode bolj počasi
in bode sprejela malo ladijo.
— „Ogenj!" ukaže g. Fogg.
In pok malega topa se razleže po zraku.
XXII. Poglavje.
Passepartout uvidi, da je celo pri antipodih dobro, ako ima človek
penez v žepu.
XXIII. Poglavje.
Passepartoutov nos neznansko zraste.
Zadnje igre
pred, odhodom, v amer ikonske Zjedinjene države.
XXIV. Poglavje.
Brodnja po Tihem Morji.
XXV. Poglavje.
Nekoliko o San - Franciscu ; tabor.
Bila je ura sedem zjutraj, ko so Phileas Fogg, gospâ Aûda
in Passepartout stopili na ameriško zemljo — ako se sploh to imé
sme dati plavajočemu nasipu, kjer so se izkrcali. Ti nasipi, ki se
dvigujejo in padajo z morjem, lajšajo izkrcavanje in nakladanje
ladij. Tukaj se zbirajo ladije vsake velikosti in vseh narodnosti,
ladije v mnogo nadstropij, ki prepeljavajo ljudi in blago po reki
Sakramentu in nje pritokih. Tukaj je nakupičeno blagô, s katerim
se trži v Mehiko, Peru, Čili, v Brazilijo, Evropo, v Azijo in po
vseh otokih Tihega Morja.
Passepartout od veselja ni vedel, kaj bi storil, da bode stopil
na ameriška tla. Zato skoči tako, da bi mu bil ta skok celo v
Batulcarjevem šatoru delal vso čast; a ko prileti na črvivi most,
ki je držal iz ladije, udere se z eno nogo Ustraši se, da se mu
že prva stopinja na novi zemlji udira, zato strašno zakriči ; a s
svojim krikom prepodi nebrojno množico pelikanov in drugih ptičev,
katerih je vedno vse polno po takih krajih.
G. Fogg stopi takoj z ladije ter popraša, kdaj se odpelje
prvi vlak v New-York. Zvé, da zvečer ob šestih. G. Fogg je imel
zatorej ves dan na razpolaganje v kalifornskem glavnem mestu. Zato
pošlje po voz zase in za gospo Audo. Passepartout se skobaca
na kozla in voz zdrči za tri dolarje proti „mednarodni gostilnici".
Ta hiša je stala na vzvišenem prostoru ; Passepartout je zvedavo
gledal po velikem ameriškem mestu: široke ulice, nizke hiše, a
vse v eni vrsti, cerkve in svetišča, zidane v gotskem slogu, veli-
kanska skladišča, visoke palače, eue lesene, druge zidane; po
ulicah vse polno voz in konjskih železnic, a po tlaku nakupičeni,
ne samo Američani in Evropci, nego tudi Kitajci in Indijani —
kje bi se tudi sicer vzelo nad dvé sto tisoč prebivalcev!
Passepartout je kar strmel, ko je vse videl. Kako bi bil
še gledal, ako bi bil prišel v to ^mesto 1. 1849, ko je bilo vse
polno lopov, požigalcev in morilcev, ki so si hoteli tukaj pridobiti
bogastva, v eni rôci samokres, v drugi nož. Toda ta „lepi čas"
je minul. A zdaj je San-Francisco trgovinsko mesto. Visoki stolp
mestne hiše, kjer bedé ogleduhi, da je videti po vseh ulicah in
cestah, ki se režejo v ravnokotih, koder se razširjajo zelene trate,
po katerih zopet stoje kitajske hiše; te se vidijo, kakor da so pri-
neSêne iz „nebeške države". Več se ne vidi onih čudnih klobukov,
onih rudečih srajec, nič več ne Indijanov s peresi, nego svilnate
klobuke in rudečo obleko, katero nosi večina trgovcev, ki so ne-
izrečeno delavni. Nekatere ulice so bile še posebno polne skladišč
za blago, ki je prihajalo od vseh krajev sveta.
Odkar je bil Passepartout prišel v „mednarodno gostilnico",
zdelo se mu je, kakor da bi ne bil nikdar Angleškega zapustil.
V gostilnični veži je bila velikanska miza, ki je bila zastonj
pogrnena za vsakoga: suho meso, juha iz oštrig in mnogo vrst
kruha, vse to je bilo tukaj vsakomu na razpolaganje, ne da bi
moral oddrhniti mošnjo. Plačalo se je samo pijačo in ta, kar je
domišljija tega ali onega še posebej hotela imeti. To vse zdelo se
je Passepartoutu jako „američansko".
Gostilnična jedilnica je bila krasna. G. Fogg in gospâ Aûda
sedeta za mizo, in muri najtemnejše barve so njima stregli na li-
liputskih krožnikih.
Po obedu gré Phileas Fogg, izpremljan od gospé Aude, iz
gostilnice proti uradu angleškega konzula, ki naj bi mu podpisal
potni list. Na ulici sreča Passepartouta ; ta vpraša svojega gospo-
darja, ali bi ne bilo dobro, ako bi se, predno se podajo na paci-
fično železnico, nakupilo kakih dvajset karabinov in revolverjev.
Passepartout je bil namreč čul o nekaterih indijskih rodovih, da
ustavijo često železnične vozove, kakor navadni ogrski lopovi.
Gosp. Fogg pravi, da je tolika previdnost nepotrebna, a naj le
stori, kakor se njemu najbolje zdi. Potem gré proti uradu konzu-
larnega agenta.
Phileas Fogg ne stopi dvakrat, kar naleti, „Bog si ga vedi,
kako je to," na — Fixa. Policijski nadzornik se drži, kakor bi
bil neizrečeno iznenadejan. Kaj! gosp. Fogg in on sta se peljala
skupaj čez Tiho Morje, in se nista sešla na ladiji ! Fix si je, to
se vé, mislil veliko čast, da se je sešel s tem poštenjakom, ka-
teremu je bil tako hvaležen in ker tudi njega posel zove v Evropo
nazaj, bode mu neizmerno ljubo, da bode potoval zopet v tako
prijetni družbi.
G. Fogg je odgovoril, da je čast na njegovi strani. Fix —
kateremu je bilo do tega, da ga ne izgubi — ga prosi, naj mu
dovoli, da si z njim vred ogleda to zanimivo mesto. To se mu
dovoli.
Tako so hodili zatorej gospa Aiula, Phileas Fogg in Fix po
ulicah. Bili so skoro v oni najznamenitejši in najlepši, ki se zove
Montgommerystreet, in je za San-Francisco, kar za London „Re-
genstreet", za Paris „boulevard des Italiens", za New-York „Brood-
way". Naroda je bilo tu vse črno: po tlaku, v sredi ulice, po
tirih konjske železnice — ako tudi so vozovi vedno švigali sem
ter tija, po pragih prodajalnic, po oknih vseh hiš, celo po strehah
je bilo vse nagneteno sveta. Ljudje z listi na hrbtu, ki so ozna-
njevali, kaj se godi, so tekali sem ter tija. Zastav in trakov je
vse vihralo po vetru. Od vseh strani so se razlegali klici.
— „Hura Kamerfieldu!"
— „Hura Mandiboyu!'-
Tabor je bil. Vsaj Fix je mislil tako in je priobčil svojo
misel g. Foggu, pristavljaje:
— „Storili bi mi morebiti dobro, gospod, ako bi se ne mešali
v to drhal. Morebiti bi nas kdo sunil."
— „Res," odgovori Phileas Fogg, „in suvanje, ako je poli-
tično, ni več suvanje!"
Fix je menil, da se mora zasmehljati pri tej opazki. Potem
gospa Auda, Phileas Fogg in on stopijo na uajvišji prag neke
stopnjice, ki je bila ravno nasproti oni važni ulici. Pred njimi,
na drugi strani ulice, med skladiščem nekega trgovca z ogljem in
enega s petrolejem, se je razprostirala velika uradna pisarna,
proti kateri se je množica, kakor je bilo videti, zibala.
A čemu ta tabor zdaj? O čem je govorjenje? Phileas Fogg
si tega kratko in malo ni mogel razlagati. Ali se voli kak visok
vojašk ali civilen dostojanstvenik, državni načelnik, ali člen na-
rodni zbornici? Lehko se je sodilo, da mora biti kaj takega, ko
se je videlo, kakšna strast navdušuje vse mesto.
V tem trenotku se vsa množica močno gane. Vse roke so
bile v zraku; nekatere, trdo sklenene, videle so se, kako so se
dvigovale in padale v sredi kričanja — gotovo se na ta način de-
lajo glasovi za kandidate. Zastave so vihrale, izginile za nekaj
časa, ter se zopet vse raztrgane prikazale v zraku. Zibanje mno-
žice se je razširjalo tija do stopnjice in glave so se klanjale in
dvigale, kakor morje, kadar hud vihar sune po njem. Število vi-
sokih črnih klobukov se je zmanjšalo in videti je bilo, kakor da
nekateri niso bili več tako visoki in gladki, kakor prej.
— „To je gotovo tabor," pravi Fix, „in vprašanje, o katerem
se govori, je najbrž važno. Nikakor bi se ne čudil, ako bi zboro-
vali zaradi Alabame, akoravno je to vprašanje že davno odločeno."
— „Morebiti," odgovarja jednostavno g. Fogg.
Potovanje okolo sveta, 7
— „Bodi-si že kakor hoče, dva možaka se bijeta, Kamerfield
in Mandiboy."
Gospa Auda, naslonjena na Phileas Fogga, se je čudila, vi-
deti ta razburjeni prizor; Fix je hotel enega svojih sosedov vpra-
šati, kaj je vzrok temu razporu narodovemu; a zdaj se počne bolj
nevarno gibanje. Hura-klici, namešani s pridušanjem, se podvoje.
Držalo zastav se promeni v napadalno orožje. Nikjer več roke,
same pesti. Vozovi so se preobračali in kar je komu prišlo v roke,
bilo je dobro za zagnati. V brzem teku so švigali celo čevlji po
zraku, in prav tako je bilo slišati, kakor da bi bili tudi nekateri
revolverji pokali vmes med vpitjem razdraženega naroda.
Drhal se približa stopnjicam in stopi na prve prage. Oči-
vidno je zatorej bilo, da je ena stranka premagana, ne da bi pre-
prosti gledalci mogli bili izpoznati, kdo je dobil, Mandiboy ali
Kamerfield.
— „Jaz bi dejal, da je najboljše, ako se bdpravimo," reče
Fix, ki ni hotel, da bi se njegovemu „človeku" kaj pripetilo. „Ako
se govori o Angleški in nas izpoznajo, Bog nam bodi potem mi-
losten !"
— „Anglešk državljan . . ." odgovori Phileas Fogg.
Toda gentleman ne more okončati stavka. Za njim, na pla-
njavi za stopnjicami začuje se strašno kričanje: „Hura! hip! hip!
Mandiboyu!" To je bila četa volilcev, ki je prihajala od zadaj, da
bi nenadejano napala Kamerfieldove pristaše.
Gosp. Fogg, gospa Auda in Fix so stali med dvema ognjema.
Prepozno je bilo, da bi ušli. Tej drhali, ki je bila oborožena z
okovanimi palicami, se ni dalo braniti. Phileas Fogg in Fix, ki
sta čuvala mlade ženske, sta čutila marsikaterikrat, da je nekaj
padlo po hrbtu, ali tudi še kodi drugod. Gosp. Fogg, nič menj
tiegmatičen, nego sicer, hotel se je braniti z onim orožjem, katero
je priroda Angležem dala na koncu rok; a zastonj. Velikansk
hrust z rudečo brado, zagorelimi lici in širokimi pleči, menda na-
čelnik tej četi, dvigne svojo strahovito pest nad gosp. Foggom, in
gotovo bi ga bil zelo poškodoval, ako bi Fix, iz hvaležnosti, ne
bil prestregel bunke. Velikanska bula izteče takoj pod svilnatim
klobukom skrivnega policaja, a klobuk je postal navadna cunja.
— „Yankee!" pravi g. Fogg ter z globokim zaničevanjem
pogleda svojega nasprotnika.
— „English!" odreže se drugi.
— „Dobodeva se že še!"
— „Kedar vam drago."
— „Vaše ime?"
— „Phileas Fogg. Vaše?"
— „Polkovnik Stamp Proctor."
Ko so bile te besede izgovorjene, se drhal odvali. Fix je
padel na tla ter je zopet vstal, a brez posebne rane. Njegova
potna suknja je bila razdeljena v dva nejednaka dela, a hlače so
bile razprasnjene na takšen način, kakor jih divji Iudijaui nosijo.
Toda gospé Audi se ni prigodilo nič žalega, in to je bila glavna
stvar. Kaj, če so Fixa nekoliko obrcali!
— „Hvala," pravi g. Fogg skrivnemu policaju, ko so bili že
zunaj drhali.
— „Nemate za kaj hvaliti," odgovarja Fix, „pojdite . . ."
— „Kam?"
— „K trgovcu z menoj."
In trgovca obiskati je bilo zdaj res najbolj treba. Phileas
Foggova in Fixova obleka je bila vsa v cunjah, kakor da bi se
bila ta dva moža tepla na račun kandidatov Kamerfielda in Man-
diboya.
Eno uro pozneje sta bila spodobno oblečena in pokrita. Potem
sta šla nazaj proti „mednarodni gostilnici".
Tukaj je Passepartout čakal svojega gospodarja, oborožen s
šestimi šestcevnimi revolverji. Ko zagleda Fixa v družbi g. Fogga,
stemi se mu čelo. A gospa Aiida v nekoliko besedah pové, kaj
se je zgodilo in Passepartout je zopet brez skrbi. A saj Fix ni
bil zdaj sovražnik, nego zaveznik njegov. Bil je mož beseda.
Ko so bili poobedovali, pridrdrâ pred gostilnico voz, ki pelje
potnike in njih reči na kolodvor. Stopaje v voz, pravi gosp.
Fogg Fixu:
— „Ali niste več videli onega polkovnika Proctora?"
— „Ne," odgovori Fix.
— „Bodem se vrnil v Ameriko, da ga dobodem," dé hladno
Phileas Fogg. „Ne bilo bi spodobno, da bi anglešk državljan dal
tako ravnati soboj."
Nadzornik se zasmehlja in ne odgovori ničesar. A vidi se,
da je bil g. Fogg iz one vrste Angležev, ki, ako tudi doma dvo-
boja ne trpé, se vendar bijejo na tujem, kadar gré za njih čast.
Ob tri četrti na šest dospô potniki na kolodvor; vlak je bil
že pripravljen na odhod.
V trenotku, ko je g. Fogg mislil stopiti na voz, pozove ne-
kega uradnika in mu pravi:
— „Prijatelj, ali ni bilo danes v San-Franciscu nekoliko
zmešnjav."
— „To je bil tabor, gospod," pové mu uradnik.
— „A zdelo se mi je vendar, da je po ulicah vse živo."
— „Bil je le tabor zaradi volitev."
— „Volitev glavnega generala, gotovo?" vpraša g. Fogg.
— „Ne, gospod, volitev sodnika za mir."
Ko to izvé Phileas Fogg, stopi v voz in vlak odpiha z vsem
parom.
XXVI. Poglavje.
Najame se poseben vlak pacifične železnice.
„Ocean to Ocen" — tako govoré Amerikanci, in te tri besede
pomenjajo splošno „veliki zaboj," ki hodi preko Zjedinjenih ame-
riških držav tam, kjer so najširjše. A železnica, angleški zvana
„Pacific rail-road," razdeljuje se v dva različna dela : „Central-Pa-
cific" med San-Franciscom in Ogdenom in „Union-Pacific" med
Ogdenom in Omaho. Tukaj se zopet zjedinja pet različnih črt, ki
vežejo Omaho z New-Yorkom. Promet je tukaj jako živahen.
New-York in San-Francisco veže zatorej sedaj železen prstan,
ki ni nikjer pretrgan in ki ne meri nič menj, nego tri tisoč sedem
sto šest in osemdeset milj. Med Omaho in Tihim Morjem gré že-
leznica še preko pokrajine, v kateri bivajo še Indijani in rumeni
ljudje — neizmerna pokrajina, v katero so se Mormoni začeli na-
seljevati okolo 1. 1845, ko so jih bili pognali iz Illinoisa.
Nekdaj se je, v najbolj vgodnih odnošajih, rabila polovica
leta, da se je prišlo iz New-Yorka v San-Francisco. Zdaj zadostuje
sedem dni.
Bilo je 1. 1862, da se je odločilo, zidati to železnico med eno
in dva in štiridesetim vzporednikom, ako tudi so se temu protivili
poslanci iz južnih krajev, ki so hoteli bolj na jugu imeti železnico.
Predsednik Lincoln, v takô žalostnem spominu, določil je sam, v
državi Nabraska, v mostu Omaha, kje s.e ima železniška črta za-
četi. Dela so se takoj začela in se vršila z ono američansko de-
lavnostjo, ki nema drugod take, da bi se jej primerjala. Ako tudi
se je delo sila brzo vršilo, vendar zato ni bil vspeh nič slabši. Po
ravnem so zgotovili na dan gotovo poldrugo miljo v dolžini. Vlak,
ki se je pripeljal po tirih, napravljenih préd ta dan, dovažal je
tire za danes, in drug dan je že z največjo varnostjo tékal po njih.
Ta železnica se razkraja na mnogo vetrov in seza v državo
Jo va, Kausas, Kolorado in Oregon. Zapuščajo Omaho, teka ob le-
vem bregu reke Plate do ustja severnega ramena, gré potem ob
južnem, piha preko laromijskih pokrajin in gora vazačkih, okroži
šaleško jezero, prihaja v Lake-Salt-City, glavno mesto Mormonov;
izgublja se potem v tujilsko dolino, gré preko amerikanske puščave
cedarskih in Humboldtskih gorâ, Humboldtske reke, sneženega po-
gorja in zavije zopet preko Sacramenta do Tihega Morja, a nikjer
ne visi nad sto in dvanajst čevljev pri milji celo v „skalnatih go-
rah" ne.
Taka je zatorej ta dolga žila, po kateri so železniški vlaki
rabili samo sedem dni in ki je imela čestivredniga Phileas Fogga —
vsaj nadejal se je takô — pripeljati dné 11. decembra v New-York,
kjer je hotel sesti na ladijo in se odpeljati v Liverpool.
Voz, v katerem je sedel Phileas Fogg, bil je podoben po-
dolgastemu omnibusu z osmimi kolesi ; bil je zatorej tako ugibičen,
da mu noben ovinek ni mogel škoditi. V notranjem se ne vidi nič
posebnega ; dve vrsti sedežev, na vsaki strani ena, navpično stoječa
na os, a med njima je bil prehod, ki je peljal v kabinete za toa-
leto in druge take reči, česar ne pogreša noben železniški voz. Po
mostovih so potniki leliko hodili iz enega voza v drugi, v salone,
v gostilne, v kavarne — vse to je namreč po ameriških železniških
vlakih. Samo železniških gledališč še ni, a morebiti jih počasi tudi *
še napravijo.
Po mostovih so švigali sem ter tija vedno prodajalci knjig
in novin, ki so precenjevali svoje blagó; dalje prodajalci vsako-
vrstnega žganja, jedil, smodek in drugih potrebnih in nepotrebnih
reči; a tudi takih se ni pogrešalo, ki so kupávali.
Potniki so se odpeljali iz postaje Oakland ob šestih zvečer.
Bilo je že tema, hladna noč; nebó je bilo prepéto z oblaki, ki so
se imeli zdaj pa in zdaj raztrgati v snežinke. Vlak ni tekel po-
sebno naglo. Ako uračunamo postaje, ni storil v eni uri več, nego
dvajset milj; a vendar je bilo to takó hitro, da se ni bilo treba
bati, da bi preko Zjedinjenih držav ne prepeljal potnikov o pra-
vem času.
V vozu se je malo govorilo. A sicer je tudi spanje dobilo
skoro potnike v oblast. Passepartout je sedel poleg skrivnega po-
licaja, ter ni govoril ni besedice z njim. Po zadnjih dogodkih se
je razmera med njima znatno ohladila. Nič prijaznosti, nič za-
upnosti več. Fix se ni čisto nič promenil, in Passepartout je bil
neizrečeno nezaupljiv in pripravljen, pri najmanjšem sumu, takoj
zadaviti svojega nekdajnega prijatelja.
Eno uro po odhodu vlaka je začel nalétovati droben sneg, ki v
srečo vlaka ni mogel ovirati. Videlo se je skozi okna, kakor neizmerno
vélik bel p r t , po katerem se je vil dim, ki je puhal iz strojevega
kotla.
Ob osmih stopi nekak uradnik v voz, ter obznani potnikom,
da je prišel čas, naj gredó spat. Skoro se ves vagon promeni v
spalnico. Blazine po klopeh se razprostrt), posteljice, skrbno zavite,
se razvijó po jako umeteljnem mehanizmu; v nekaterih trenotkih
so stale narejene majhne sobice in vsak potnik je imel na razpo-
laganje pripravno posteljo, katero so gosta pregrinjala varovala
proti vsakemu nedovoljenemu pogledu. Odeje so bile bele, pod-
glavnice mehke. Treba je bilo samo Išči in zaspati — kar je tudi
vsakdo storil, kakor bi bil v prikladni kabini kake ladije — a vlak
je pihal z vso naglostjo preko kalifornske države.
V oni pokrajini, ki se razteza med San-Franciscom in Sacra-
mentom, je zemlja precej neravna. Ta del železnice, ki se zove
po angleški „Central-Pacific-road," začenja se pri Sacramentu ter
se obrača proti iztoku, kjer se stiče z ono, ki prihaja iz Omahe.
Od San-Francisca proti glavnemu mestu Kalifornije gre črta na-
ravnost proti severo-iztoku preko reke Amerikana, ki se izteče v
zaliv San-Pabla. Pot med tema dvema glavnima mestoma je vlak
prepihal v šestih urah, akoravno je sto in dvajset milj dolg; proti
polunoči so se peljali potniki preko Sacramenta, ravno ko so naj-
boljše spali. Nič niso videli tega važnega mesta, sedeža postavo-
dajstvu kalifornske države; tudi njegovih lepih ulic, širokih cest,
krasnih nasipov, veličastnih svetišč in gostilnic niso mogli videti.
Odhajaje od Sacramenta, popustivši postaje Junction, Roclin,
Aubura in Óolfax, se je skril vlak v gozde „sneženega pogorja."
* Ura je bila sedem zjutraj, ko je drdral mimo postaje Cisco. Eno
uro pozneje postala je spalnica navaden železnišk voz, in potniki
so preko oken lehko gledali to krasno gorato zemljo. Železnični
tir se je zvijal, kakor so gore zahtevale: tukaj se je pritiskal ob
gorske stene, tam je zopet šel tik neizmerno globokih propadov,
delal predrzne ovinke ter se izgubljal v soteske, da bi človek
mislil, nikdar ne pride vén. Iz kotla lokomotivnega j e puhal siv
dim, obšvigan z iskrami, in žvižganje in bučanje drdrajočega stroja
se je mešalo s šumenjem virov in vodopadov in dim je objemal
košate veje bližnjih dreves ter se sukal med njimi.
Prodorov in mostov na tem kraji ni. Železnica se je vila
okolo gorá, ne da bi iskala najkrajšega pota od onega kraja do
druzega, in ne da bi naravi delala silo.
Proti devetém je vlak preko Karzonove doline dospel v ne-
vadsko državo, vedno proti severju se ravnaje. O poludné je za-
pustil postajo Reno, kjer so imeli potniki dvajset minut postanka,
da so se okrepčali.
Od tukaj dalje se je tir vil preko Humboldtove reke nekoliko
milj naravnost proti severju. Potem se obrne proti iztoku in se
vije vedno ob vodi, dokler ne pride do Humboldtovih gorá, kjer
voda izvira, skoraj na najskrajnejšem iztoku nevadske države.
Ko so bili poobedovali, sedejo g. Fogg, gospá Aúda in njiju
tovariši v voz. Vsi so gledali krasno pokrajino, ki jim je tekala
mimo oči — neizmerni travniki, visoke gore, potoki, ki so pehali
svoje šumeče valove. Časi se je v dalji pokazala čeda divjih volov,
ki je bila videti, kakor premikajoč se holmec. Ta nebrojna vojska
divjih goved često ovira vlak, da ne more dalje. Često je šlo že
na tisoče teh živali v stisnenih vrstah preko železniških tirov. A
vlak se je moral ustaviti in Čakati, da je bila pot zopet odprta.
Tudi sedaj se je bilo zgodilo to. Proti tretji uri po noči na-
tlači se na železnico čeda, imejoča kakih deset ali dvanajst tisoč
glav. Lokomotiva je morala iti bolj počasi, hotela je potlej
pretrgati velikansko živo žrt, a morala se je ustaviti pred nepro-
dorno vrsto.
Ta goveda — Američani jim rékajo bufali — šla so pola-
goma ter so strašansko zarjula zdaj in zdaj. Rasti so večje, nego
evropski biki, nogé in rep imajo kratek, in na hrbtu veliko grbo ;
rogé imajo kratke, a debele, glava, vrat in pleča so jim pokrita
z dolgo grivo. Kedar se bivoli kam obrnejo, ne zadrži jih nobena
stvar na potovanji. To je reka živega mesa, katere ne more usta-
viti noben nasip.
Potovalci so stali po mostičih vlakovih, ter gledali ta čudni
prizor. Ali on, ki mu je bil najbolj v mislih, Phileas Fogg, je ostal,
kjer je bil, ter je filozofično čakal, kdaj se bode bivolom zljubilo,
da naredé pot prost. Passepartout je klél, da se te griváte zverine
tlačijo ravno zdaj na pot, ko je vsaka minuta takó draga. Ako bi
bil on polno tovarno revolverjev in pušek imel, bi jih bil izstrelil na to
živinsko drhal; a še onih revolverjev ni smel rabiti, ki jih je imel.
— „Kakšna dežela je to!" zakriči. „Kar nekaj tistih oslov-
skih bikov pride in ustavijo vlak; potem gredo, kakor procesija, lepo
počasi čez cesto, ne da bi pomislili, kako mi tudi težko čakamo i Pri
moji veri, rad bi znal, ali je g. Fogg to zapisal v svoj načrt! A
ta mašinski vodja je tudi tak strahopetec, da si ne u p a , mašine
na vso moč zapoditi v te proklete bike!"
Toda mašinski vodja tega ni poskusil, in je prav ravnal.
Prva goveda bi bil gotovo podrl z mašino; vendar ako tudi je bila
ta tako močna, ustavila bi se bila potem, skočila s tirov, in vlak
bi bil ostal, kjer je bil.
Najboljše je zatorej bilo, potrpežljivo čakati, saj se je potlej
lehko vozilo toliko hitreje. Bivoli so hodili tri dolge ure čez cesto
in pot je bil še le prazen, ko je bila že temna noč. Zdaj so šle
zadnje vrste te brezkončne čede čez pot in potniki so videli prve
bivole zginjati daleč na južnem obzoru.
Tako je dospela železnica še le okolo osme ure v klance
Humboldtovih brd in o polu desetih je pihala čez Utaho, to je oko-
lico velikega slavnega jezera, čez lepo mormonsko zemljo.
XXVII. Poglavje.
Passepartout se pelje vsako uro dvajset milj daleč in sluša med
potom mormonsko zgodovino.
XXVIII. Poglavje.
Razum Passepartoutov govori eno, a Ijudjé slušajo drugo.
Železniški vlak krene od velikega Slanega jezera in ogdenske
postaje ter drdrá eno uro proti severju do Veberjeve reke. Od
San-Francisca se je bil oddaljil že za devet sto milj. Od todi se
je zasuknil proti iztoku preko poševnih gozdov \vahsačkih gorá.
Ameriški zemljemerci so bili v tem kraji v sto in sto zadregah,
ko so merili to zemljišče med wahsačkimi in Skalnatimi gorami.
Vlada Zjedinjenih držav je plačala tukaj za vsako miljo osem in
štirideset tisoč dolarjev podpore, a v ravnini jej ni bilo treba pla-
čati več, nego šestnajst tisoč dolarjev. Mi smo že povedali, da
Američani prirodi nečejo delati sile, rajši jej nagajajo, ogibaje se
vsem težavam, ki jih ona provzročuje. ' In res, na vsej poti do
velikanske mlake, ki se jej pravi morjé, dobocle se samó eden
prokop, dolg štirinajst tisoč čevljev.
Ko je železnica došla do Slanega jezera, bila je na najvišjem
višku vsega pota. Ko krene od todi, začne se viti sem, viti tija
in spuščati v dolino Bitter-Creekovo, da se od tam zopet vzpne,
dokler ne pride do tija, kjer se ločijo vode Atlantskega in Tihega
Morja. V teh bregovitih krajih j e mnogo manjših rek. čez Muddy,
Green in druge so narejeni mostovi.
Čim bližje je bil Passepartout svojemu smotru, tem bolj je
bil nepotrpežljiv. A Fix je zopet želei, da bi bil že rešen tega
gorovja. Bal se je, da ne bi česa zamudil, bal se je zaprek. On
je bolj želel, nego Phileas Fogg sam, da bi stal brž na angleški
zemlji.
Ob devetih zvečer postoji železnica za nekaj trenotkov v po-
staji Fort-Bridger, katero zapusti malo ne precej. Dvajset milj dalje
stopi v državo Wyoming, nekdanjo Dakoto, ves čas skozi dolino
Bitter-Creekovo, iz katere se izliva nekoliko manjših rek, ki se-
stavljajo hidrografski sistem Colorado.
Drugo jutro, dne 7. decembra, obstoji vlak četrt ure v Green-
riverski postaji. Sneg je po noči precej na debelo padal, a ker je
vedno dež vmes šel, ni mogel zavirati železnice. Vendar je to grdo
vreme vznemirjalo Passepartouta; kajti, ako bi sneg tako na de-
belo zapadel, da bi se vlak ne mogel premikati, potem bi bila vsa
pot izpridena.
— „A kako je moglo tudi mojemu gospodu kaj takega priti
na um, da se po zimi spravi na pot! Ni li mogel počakati spo-
mladi, in bi se mu ne bilo treba ničesar bati."
Tako se je pošteni Passepartout bavil samo s tem, kakšno
vreme je in kakšno naj bi bilo. Toda gospo Audo je tri ves dru-
gačen strah.
Dokler je vlak stal v Green-riverski postaji, izprehajali so
se potniki pred kolodvorom, pričakovaje vlakovega odhoda. Gospa
Auda ni šla iz vagona, nego je gledala skozi oknice. A koga za-
pazi? Onega polkovnika Stampa W. Proctora, ki se je tako su-
rovo vedel proti Phileas Foggu takrat, ko je bil tabor v San-
Franciscu. Gospa Auda ni hotela, da bi jo kdo videl, zato se po-
makne nazaj.
Mlado ženo začno obhajati silne skrbi. Ona se je bila vdala
popolnem človeku, kateri se je vedno trudil, postreči jej v vsakem
obziru, ako tudi se je sicer kazal jako hladnega človeka. Gotovo
ni razumela vse globokosti občutka, katerega jej je udihal nje
spasitelj; ona je mislila vedno, da je ta občutek samo občutek
hvaležnosti, a bil je več, da-si tudi ona tega ni vedela. Zato se
jej je tudi srce začelo krčiti, ko j e izpoznala ono surovo osobo,
od katere je gospod Fogg prej ali sle hotel zahtevati računa za
nedostojno vedenje. Vsekako je bil to samo slučaj, da je polkovnik
Proctor prišel na ravno isti vlak, a bil je tam, in treba je bilo
zaprečiti na vsak način, da bi Phileas Fogg ne zapazil svojega
nasprotnika.
Ko se vlak začne premikati, ukoristi si gospá Aúda trenotek,
ko je Phileas Fogg zadremal, in pové Fixu in Passepartoutu, kakó
in kaj.
— „Kaj, oni Proctor je tukaj!" zakriči Fix. „Ej, ne bojte
se, gospá, predno se bode gospod Fogg z njim ogledal, se bodem
jaz! Meni se zdi, da sem pri vsej oni stvari jaz še največizkupil!"
— „A tudi jaz se hočem spoprijeti z njim," pravi Passepar-
tout, „ako tudi je stokrat polkovnik ali nobedenkrat."
— „Gospod Fix," povzame gospá Aúda, „ali mislite, da pri-
voli gospod Fogg komu, da se maščuje zanj? Ali niste čuli,
ko je rekel, da se vrne v Ameriko, samó, da kazni svojega sov-
ražnika? Ako zatorej zagleda polkovnika Proctorja, potem ne mo-
remo zabraniti boja, in kdo zná, kake žalostne nasledke bi to
lekko imelo. Treba zatorej, da ga ne zapazi."
— „Pravo govorite, gospá," dé Fix. „Ako se ta dva snideta,
potem je lehko izgubljeno več. Naj g. Fogg zmaga ali ne, za-
mudil bi se vsekako. Potem . . ."
— „Potem dobodo člani reformskega kluba stavo," pravi
Passepartout. Y štirih dnéh smo v New-Yorku! Dobro, ako moj
gospodar štiri dni ne gré iz vagona, potem se smemo nadejati, da
ga slučaj ne spravi pred obličje temu prokletemu Američanu, ka-
terega naj na mestu bes lôpi! Sicer bodemo že mi varovali, da . ."
Razgovor se pretrga, kajti g. Fogg se je bil probudil. Ozre
se po pokrajini skozi okno, na katero je naletaval snég. Pozneje
reče Passepartout policijskemu nadzorniku, a takó, da ga ne čaje
ni g. Fogg, ni gospá Aúda:
— „Ali bi se res vi têpli namesto njega?"
— „Jaz bi storil vse, da ga pripeljem živega v Evropo,"
pravi Fix preprosto, z glasom, ki je kazal, kakó odločna je nje-
gova volja.
Passepartouta spreleti mraz; a skoro ga strah mine, ker
vedel je dobro, da je njegov gospodar nedolžen.
Ali zdaj je bilo treba na kakšen način g. Fogga pridržati v
vagonu, da bi se ne seSèl s svojim sovražnikom. To ni bilo težko,
ker mož ni rad okolo hodil, in tudi radoveden ni bil. Toda, poli-
cijski nadzornik je izumel še drug pripomoček, kajti posled neko-
liko časa rêCe Phileas Foggu:
— „Boga-mi, dolge in počasne so te ure na železnici, gospod."
— „Dolge," odgovori gentleman, „a vendar minejo."
— „Ko ste bili na ladiji, ste navadno igrali whist", rêêe
zopet Fix.
— „Navadno," odgovori Phileas Fogg, „ali tukaj ne morem;
tú ni niti kart, niti igralcev."
— „Ne bojte se, karte bodemo kupili. V američanskih va-
gonih je vsaka stvar na pródaj. A kar se tiče igralcev, ako morda
gospá . . ."
— „Se vé, da, gospod," odvrne živahno mlada žena, „znam
igrati whist! Tudi to spada k angleški vzgoji."
— „Ravno tako se jaz morem pohvaliti, da dobro igram,"
pravi Fix. „Zatorej vas je troje . . ."
— „Kakor nas je volja, gospod," odgovori Fogg, ves vesel,
da bode Iehko igral, celo na železnici.
Passepartout otide po karte; skoro jih prinese in poleg tega
še marke in mizico, prevlečeno s suknom. Ničesar zatorej ne po-
grešajo. Igra se prične. Gospâ Aûcla je igrala jako dobro in celo
resnobni Phileas Fogg jo je nekatere krati pohvalil.
Kar se tiče policijskega agenta, igral je tako dobro, da ni
treba bolje.
— „Zdaj ga imamo, zdaj!" ršče Passepartout sam pri sebi.
Okolo enajste ure dopoludné pride vlak do kraja, kjer se lo-
čijo vodé obéh morij. Bilo je to v Passe-Bridgerju, ki je .7524
čevljev visoko nad površjem morja, ena najvišjih toček, ki se jih
dotiče železnica v Skalnatem gorovji. Ko so se potniki peljali
okolo dve sto milj daleč, pridejo končno na eno onih prostranih
planjav, ki sezajo tija do Atlantskega Morja. Te planjave so za
železnico kakor nalašč stvarjene.
Jedva pridejo potniki do te atlantske nižine, že zagledajo
prve pritoke North-Platte-riverja. Vse severno in iztočno obzorje
je bilo pokrito v polukrogu od onega orjaškega gorovja, ki se zove
Rocky-Mountains ; najvišji hrib v tem gorovji se zove Laramija.
Med tem ovinkom in med železnico so se razprostirale neizmerne
planjave, po katerih se prelivajo mnoge večje in manjše reke. Na
desni strani železniške proge so se dvigali prvi bregovi velikanskih
gora, kateri se krožijo tija do izvorov reke Arkanzasa, ki se izliva
v Missouri.
O polu ene videli so potniki za nekaj časa trdnjavo Halleck,
katera vlada nad to okolico. Še nekaj ur, in bodo potniki vèn iz
teh gora. Nadejali so se zatorej, da ne bode nobena neprilika
tukaj ustavljala železničnega vlaka. Sneg se je ustavil. Vrême je
postalo hladno, a suho. Velike ptice so bežale pred vlakom, ker
so se ga bale. Na vsi ravnini ni bilo videti nobene divje zveri,
ni medveda, ni volka. To je bila zatorej prava pustinja.
Po dobrem in tečnem obedu sedejo naši igralci zopet za mizo
ter igrajo dalje. Zdajci zavrišči žvižganje. Vlak se ustavi.
Passepartout pomoli glavo skozi oknice, ali ne vidi ničesar,
zakaj bi se vlak ustavljal. Nobene postaje ni bilo videti.
Gospâ Aûda in Fix sta se bala nekaj časa, da bi Phileas
Fogg ne šel iz vagona. Ali gentleman preprosto reče svojemu
služabniku :
— „Poglejte, kaj je."
Passepartout skoči iz vagona. Kakih štirideset potnikov je
bilo že na tleh, in med njimi tudi polkovnik Stamp Proctor. Vlak
se j e bil ustavil pred neko rudečo zagrajo. Mašinist in konduktêr
sta se živo razgovarjala z železniškim čuvajem, katerega je rav-
natelj bližnje postaje Medicine-Bow bil sem poslal. Približali so
se bili tej tropici tudi potniki in so se razgovarjali ž njo, a naj-
bolj med vsemi se j e čul glas omenjenega polkovnika Proctorja,
kateri je kričal na vso moč in otepal z rokami.
Ko Passepartout pride do te kopice ljudi, čuje, ko je čuvaj
dejal:
— „Ne, naprej ni nikakor mogoče. Most v Medicine-Bowu
se je omajal in bi težine tega vlaka nikakor ne mogel vzdržati."
Most, o katerem se je govorilo, bil je viseč most čez deročo
vodo, eno miljo od kraja, kjer se je bil vlak ustavil. Čuvaj pove
dalje, da je popokalo nekoliko verig in da nobeden pameten človek
ne bode hodil na ta most; mož zatorej ni nikakor pretiraval, ko
je trdil, da nihče ne more čezenj. Sicer so tudi Američani jako
brezskrbni ljudje; a kedar začno umno misliti, mora se reči, da
bi bili blazni, ako ne bi bili pametni.
Passepartout se ni upal tega povedat iti svojemu gospodarju;
sluša, stisne zobe, zaškriplje nekoliko z njimi, a obstane, kakor
kamenit kip.
— „A, tako!" vsklikne polkovnik Proctor, „zatorej ne gremo;
nu, zdaj bodemo zmrznili tukaj-le v snegu!"
— „Polkovnik," odvrne kondukter, „telegrafovali so v postajo
Omaho ter zahtevali vlaka; a težko, da bi poprej prišel v Medicine-
Bow, nego ob šestih."
— „Za božjo sveto voljo, ob šestih!" zajavka Passepartout.
— „Da, ob šestih," pravi kondukter. „Sicer nam je tudi treba
toliko časa, da pridemo peš do postaje."
— „Saj ni dalje, nego eno miljo od todi," reče eden potnikov.
— „Eno miljo, da, a onkraj vode."
— „Ali se ne more prepeljati z ladijo čez to reko?"
— „Nemogoče. Zaradi dežja je jako narastla. Jako deroča
je, in mi bi morali narediti deset milj dolg ovinek proti severju,
da pridemo do kraja, kjer bi se dalo iti čeznjo.
Polkovnik začne zdaj pridušati se, kakor bi imel note pred
soboj, in psuje železniško družbo in kandukterja. Passepartout se
razbesni in bi skoro začel polkovniku pomagati. Ta zapreka je
bila materijalna in vsi bankovci njegovega gospodarja bi je ne
mogli odvrniti.
Vsi potniki se začno srditi, ko pogledajo po ravnini, posuti
s snegom. Ako bi tudi ničesar ne zamudili, ni posebno prijetno,
po snegu capljati kakih petnajst milj daleč; zdaj so začeli kleti,
kričati in večati, in bil je tak hrušč, da bi bil gotovo še. Phileas
Foog obrnil svojo pozornost nanj, ako bi ne bil tako zapiljen v
igranje.
Passepartoutu ni ostajalo druzega, nego javiti to svojemu go-
spodarju. Povesi glavo in cinca proti vagonu — kar naedenkrat se
oglasi železniški mehanik, pravi pravcati Yankee, z imenom For-
ster, in zakriči:
— „Gospoda, morda bi se vendar dalo priti čez reko?"
— „Po mostu?" vpraša eden potnikov.
— „Da, po mostu."
— „Z našim vlakom?" vpraša polkovnik.
— „Z našim vlakom."
Passepartout postoji in besede kar požira.
— „Ali kaj, ako se most zruši?" vpraša kondukter.
— „Ne bojim se, da se zruši," odvrne Forster. „Ako pože-
nemo vlak z največjo hitrostjo, pridemo lehko čezenj."
— „Vraga!" vzdihne Passepartout.
Nekaj potnikov je takoj onega mnenja, kakor mehanik; njegov
predlog jih zapelje. Posebno polkovniku Proctorju je po volji. Ta
bedasta glava je mislila, da bi se to dalo prav lehko izvesti. On
celo začne praviti, da je mnogo zemljemercev že mislilo, naj bi se
čez reke ne zidali mostovi, češ, ako se vlak z največjo hitrostjo
požene, mora tudi brez mostu pripihati čez. Končno vendar so vsi
mehanikovih misli, kajti njim je bilo le do tega, da bi bili skoro
na oni strani.
— „Jaz stavim petdeset na sto, da pridemo," oglasi se eden.
— „Jaz šestdeset," pravi drugi.
— „Osemdeset, devetdeset," zavpijeta tretji in četrti.
Passepartout zazije, ako tudi je bil vse pripravljen poskusiti,
da bi prišel na ono stran; ali ta način se mu je zdel vendar ne-
koliko preveč „američansk".
„A je še nekaj bolj jednostavnega," si misli Passepartout,
„vendar ti ljudje se ne domislijo. Ali jaz tudi nisem votla glava!"
— „Gospod," pravi potem nekemu potniku, „to, kar nam me-
hanik pravi, se mi vendar nekoliko preveč predrzno zdi, toda . ."
— „Stavim osemdeset!" odgovori potnik, ter mu obrne hrbet.
— „Verjamem," de Passepartout, ter se obrne proti drugemu
gentlemanu — „a pomisliti je treba . . ."
— „Ničesar pomisliti, tega ni treba!" odgovori Američan in
migne s pleči — „ako mehanik pravi, da bode, mora biti!"
— „Se ve, da bode, saj tega ne dvomim; a vendar bi bilo
morda bolj previdno . . ."
— „Kaj! previdno!" zakriči polkovnik Proctor, katerega je
bila ta beseda, ko jo je slučajno čul, vsega v ogenj spravila. —
„Če se požene, kakor pravi. Umejete? Z največjo hitrostjo!"
— „Umejem . . znam . . ." odgovori Passepartout, katerega
ni hotel nihče do kraja slušati — „ali bi ne bilo, ako ne previd-
nejše, če se vam ta beseda studi, vendar naravnejše . . ."
— • „Kaj ? kako ? kdo ? Kaj hoče ta s svojim naravnejšim ?"
začno vpiti potniki kakor iz enega grla.
Ubogi dečko že sam ni vedel, s kom govori.
— „Vi se morda bojite?" vpraša ga polkovnik Proctor.
— „ J a z , bojim!" vsklikne Passepartout. „Dobro, bodi-si!
Pokazal bodem tem ljudem, da zna Francoz biti tako američansk,
kakor Američani sami!
— „V vagon! v vagon!" vpije kondukter.
— „Da! v vagon," ponavlja Passepartout, „v vagon! A le
precej! Ali tega mi ne more nikdo braniti, da bi ne mislil, da bi
bilo bolj previdno, ako bi šli mi najprej peš čez most, a potlej
vlak! . . ."
Vendar nihče ni slišal tega modrega premišljevanja in nihče
ni hotel priznati, da je dobro.
Potniki so bili že vsi po svojih prostorih. Passepartout sede
na svoje mesto, a ne črhne ni besedice. Tudi igralci so bili po-
polnem zamišljeni v svoj whist.
Vlak zažvižga, kar se dá. Mehanik okrene svoj vlak gotovo
za dobro miljo nazaj — kakor dela oni, ki se pomiče nazaj, da
se potem bolj požêne.
Vlak zažvižga v drugo: voženje se začne proti mostu; vedno
hitrejše gré; skoro je hitrost strašanska; druzega se ne čuje, nego
sopotanje iz lokomotive; pistoni so udarjali do dvajsetkrat v se-
kundi; osi koles so se kadile. Potniki so mislili, da se vlak, ka-
teri je šel z naglostjo sto milj na eno uro, ne dotiče mnogo že-
lezniških tirov. Hitrost je požirala vlakovo težo.
In prišli so Cézenj ! Zgodilo se je to hitro po bliskovo. Mostú
se niti videlo ni. Vlak je skočil, bi se lehko reklo, z enega kraja
na drugi. Mehanik je vlak mogel ustaviti še le, ko je bil že pet
milj proč od postaje.
Jedva je bil vlak preko reke, ko se most popolnem zdrobi in
popada v globoko brezno, kjer je tékla deroča voda.
XXIX. Poglavje.
Kaj popotniki po železnicah v Zjedinjenih državah vsega ne dozivé.
XXX. Poglavje.
Phileas Fogg stori samo svojo dolžnost.
XXXII. Poglavje.
Phileas Fogg se ne dâ premagati nezgodam.
XXXIII. Poglavje.
Phileas Fogg zabrede v največje sitnosti.
XXXIV. Poglavje.
Passepartout dobode priliko, da se nekoliko pošali.
Phileas Fogg je bil v uječi. Zaprli so ga v „Custom-house,"
kjer je liverpoolski čolni urad. Tam je imel prenočiti, a drugo
jutro bi ga odpeljali v London.
Passepartout je hotel Fixa zdrobiti, ko je Phileas Fogga za-
piral; a ubranili so mu drugi policaji. Gospô Aûdo je ta dogodek
takô zelo prestrašil, da ubožica ni vedela, kaj bi o vsem tem mi-
slila. Passepartout jej razloži vse položje. Gospoda Fogga, tega
poštenega in srčnega gentlemana, ki jo je otel smrti, so zaprli,
kakor zločinca. Mlada žena je ugovarjala proti takemu ravnanju;
srcé jej vzkipi, in oči se jej porosé, ker ni mogla ničesar storiti,
da bi oprostila svojega spasitelja.
Kar se tiče Fixa, storil je svojo dolžnost, ker mu je služba
to ukazovala, naj je bil kriv, ali ne. O tem bode že pravica določila.
Zdaj se vzbudi Passepartoutu strašna misel, da je on kriv
vse nesreče svojega gospodarja, nikdo drug.
„Čemu nisem," govori sam v sebi, „vsega povedal gospodu
Foggu? Zakaj nisem izdal, kdo je Fix in kaj je? Gospod Fogg
bi bil gotovo Fixa prepričal, da je nedolžen; dokazal bi mu bil,
kako zelo se vara. Ako bi tudi to dosta ne bilo, bi ga vsaj ne bil
soboj vozil in plačeval zânj. A za vse to je bila temu capinu prva
skrb, da je zaprl njegovega gospodarja précej, ko je stopil na tla
Zjedinjenih kraljestev." Ubogega Passepartouta zaboli duša, ker je
vsemu temu njegova brezumnost kriva. Kar jokati se začne in naj-
rajši bi si bil glavo razbil.
Gospâ Auda je ostala s Passepartoutom v veži hiše, kjer je
bila uječa. Nobeden njiju se ni hotel geniti z mesta. Še edenkrat sta
hotela videti gospoda Fogga.
Gentleman je zatorej propadel, ko je bil že skoraj dosegel
svoj smoter. Ta zapor ga je popolnem uničil. V Liverpoolu je bil
okolo poludneva. Lehko bi bil prišel zatorej še o pravem času v
reformski klub ob osmi uri pet in štirideseti minuti, ker od Liver-
poola do Londona se dandanes lehko pride v šestih urah.
Ako bi mogel kdo pogledati v sôbo, kjer sedi Phileas Fogg
zaprt, videl bi ga, kako mirno sedi na leseni klopi; obraz mu ni
ljut in tudi prav nič promenjen ne. Ne moremo rêCi, da je mirne
duše vzel, kar mu je dala usoda, a vendar ni bilo videti, da bi se
bil količkaj vzburil. Ali se ga ni poprijela morebiti notranja ljutost,
katera je strahovita, ker dolgo t r a j a , ker prsne še le zadnji čas,
ali s takšno silo, d a j e ne more nikdo zaprečiti? To se ne vé. Znano
je samo, da je naš gentleman mirno sedel in — čakal . . . A česa
je čakal? Morda se je česa nadejal? Morda je še mislil na vspeh,
ko so bili zaklenili za njim vrata njegovega zapora?
Gospod Fogg položi skrbno svojo uro na mizo in gleda, kako
se jej premiče kazalo. Nobena beseda mu ni genila usten, ali njegov
pogled je bil nekako bister.
Vsekako je bil Phileas Fog v zli koži. Nikdo ni mogel čitati,
kaj se godi v njegovem srci, ali vsak bi dejal:
Ako je Phileas Fogg poštenjak, je uničen.
Ako ni poštenjak, ta Phileas Fogg, stanoval bode v tamnici.
Ali je mislil na beg? Ali je gledal, da bi se kako izmuznil
iz zapora? Gotovo bi vsakdo tako mislil, kajti Phileas Fogg j e
vstal in hodil po sôbi. Vendar, vrata so bila trdo zaprta, in na
oknih so bile debele železne mreže. Phileas Fogg zopet sede ter
vzame iz suknje svojo potno knjižico. Na eni vrsti je bilo zapisano:
„Dan 21. december. Sobota. Liverpool."
In potem še pripiše:
„80. dan, 11. ura, 40 minuta,"
ter zopet mirno čaka.
Na uri Custom-housa bije eno popoludné. Gospod Fogg si za-
pomni, da gré njegova ura za dvé minuti hitrejše.
Ura bije dvé. Ako bi zdaj sédel na hitrovoz, prišel bi še
lehko v London in v reformski klub, predno bi bila ura osem
in pet in štirideset minut. Čelo se nagrbanči gentlemanu, a na
lehko . . . .
Ob dvéh, trideseti in tretji minuti zaškripljejo zunaj neka
vrata. Gospod Fogg začuje glas Passepartouta in Fixa.
Phileas Foggu se zasvétijo oči za nekaj časa.
Vrata se odprô, in v sobo stopijo gospâ Aûda, Passepartout
in Fix.
Vsi trije skočijo k njemu.
Fix je bil ves osôpel; lasjé so se mu bili nagrebénili. S silo
izgovori besede:
— „Gospod, gospod . . . oprostite . . . žal, podobnost . . . .
Že tri dni je . . . kar je tat zaprt . . . vi ste . . . svobodni !"
Phileas Fogg je bil zatorej svoboden ! On stopi k policijskemu
nadzorniku. Ostro ga pogleda, in — čujte čudo — prvi pot, odkar
živi, krene se naglo, obé roke zamahne nazaj, a potem, kakor
pravi pravcati avtomat, lopne z obema rokama nesrečnega policaja. ,
— „To je prav!" zakriči Passepartout, in kakor bi drug
Francoz storil, doda tudi on šaljivo: „Boga-mi, zdaj vidim, kako
dobro se znajo uporabiti angleške zaušnice!"
Fix se zgruzi. Ni ene besedice ne izpregovori. Kar je zaslužil,
je dobil. Gospod Fogg, gospâ Aûda in Passepartout gredo takoj iz
zapora. Skočijo na voz in še o pravem času pridejo na liverpoolski
kolodvor.
Phileas Fogg prosi za posebni brzovoz.
Lokomotiv je bilo dosta. Ali poseben brzovlak ni mogel na
pot pred trémi. Tega vožni red ni dopuščal.
Ko ura bije tri, stopi Phileas Fogg v brzovoz in šepne me-
haniku dvé, tri besede o neki nagradi na ûho. Brzovoz zadrdrâ
proti Londonu.
V polušesti uri bi imel Phileas Fogg vsekako biti v Londonu.
Brzovoz bi ga v tem času moral pripeljati tija, če bi bil le prost
na vsem potu. Toda, treba bode najbrž često postajati. In res, ko
pride do londonskega kolodvora, kazale so vse londonske ure osmo
uro in petdeseto minuto.
Phileas Fogg je zatorej obšel zemljo, a zakasnil se je z a p e t
minut.
. . . . Z Bogom, stava!
XXXV. Poglavje.
Phileas Foggu ni treba, da bi Passepartoutu kakšno reč dvakrat
zabičava).
XXXVI. Poglavje.
Ime Phileas Fogga se zopet čuje na novčnem tržišču.
XXXVII. Poglavje.
Kaj je dobil Phileas Fogg na svojem potu okolo sveta druzega,
nego s r e č o ?