Podnebne spremembe –

za kaj sploh gre?

Predstavitev za mlade

Evropska komisija
Podnebne spremembe –
za kaj sploh gre?
Predstavitev za mlade

Evropska komisija
Generalni direktorat za okolje
 Europe Direct je služba, ki vam pomaga najti odgovore
na vprašanja o Evropski uniji.

Brezplačna telefonska številka:

00 800 6 7 8 9 10 11

© Fotografije:
Digital Vision Ltd, stran 6;
E. Johansson, stran 12 (zgoraj);
Evropska skupnost, stran 19;
Evropska skupnost, Generalni direktorat za okolje, Mike St. Maur Sheil, stran 17;
Evropska skupnost, Generalni direktorat za raziskave, stran 14;
Hans Oerter (EPICA), stran 10;
Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj (International Institute for Sustainable Development – IISD), Earth
Negotiations Bulletin, Leila Mead, stran 13;
PhotoDisc, naslovnica in strani 3, 7, 8, 12 (spodaj);
Jack Stein Grove, stran 9.

Veliko dodatnih informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu.

Dostop je možen na strežniku Europa (http://europa.eu).

Kataloški podatki so navedeni na koncu te publikacije.

Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 2006

ISBN 92-79-01914-7

© Evropske skupnosti, 2006

Ponatis je dovoljen samo z navedbo vira.

Printed in Belgium

Tiskano na recikliranem papirju, ki mu je bil podeljen znak za okolje EU

za grafini papir (http://ec.europa.eu/ecolabel).
 3

Podnebne spremembe – za kaj sploh gre? 4

Vsebina
Kaj povzroča podnebne spremembe? 4
Učinek tople grede 4
Toplogredni plini, ki jih proizvajamo 5

Dokazi o podnebnih spremembah 7

Podnebne spremembe in njihovi učinki 8
Hogyan dolgoznak a meteorológusok? 10

Kako upočasniti podnebne spremembe? 12

Kaj delajo vlade 12
Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah 12
Kjotski protokol 13
Kaj dela EU 14
Kaj delajo podjetja 17
Kaj lahko narediš ti 18

Pogled v prihodnost 19

Uporabne spletne strani o podnebnih spremembah 20

 4

Podnebje se spreminja in te spremembe vedno bolj vplivajo na

Podnebne spremembe – nas. Ali ste v svoji okolici ali na televiziji opazili, da so neurja in
za kaj sploh gre? poplave vedno pogostejše? Ali se vam zdijo zime toplejše, z manj
snega in več dežja? Se vam zdi, da je pomlad vsako leto prej, da
rože cvetijo in da se ptice vračajo prej, kot ste pričakovali?

Vse to so znaki pospešenih podnebnih sprememb – ali globalnega

segrevanja, kot to včasih imenujemo.

Če podnebnih sprememb ne bomo poskušali ustaviti, bodo

povzročile škodo svetu, v katerem živimo, in spremenil se bo
način življenja, ki je za nas običajen.

Kaj povzroča podnebne Podnebje se spreminja zaradi današnjega načina življenja, zlasti v
bogatejših in gospodarsko razvitih državah – mednje spada tudi
spremembe? Evropska unija. Elektrarne, ki proizvajajo energijo za zagotavljanje
električne energije in ogrevanje domov, avtomobili in letala, ki
jih uporabljamo, tovarne, v katerih proizvajamo stvari, ki jih
kupujemo, kmetijstvo, ki nam zagotavlja hrano – vse to vpliva na
spreminjanje podnebja.

Učinek tople grede

Naše ozračje je kot prozoren zaščitni ovoj okrog Zemlje.
Prepušča sončno svetlobo in zadržuje toploto. Brez njega
bi se sončna toplota takoj odbila od površine Zemlje in se
vrnila v vesolje. Temperatura na Zemlji bi bilo zato nižja za
30 °C – in vse bi zmrznilo. Zato ozračje učinkuje podobno
kot steklena površina pri topli gredi. Prav zato se uporablja
izraz „učinek tople grede“. Povzročajo ga „toplogredni
plini“ v ozračju, ki zadržujejo toploto.
 5

eg rede
Učinek topl mlje Večina toplogrednih plinov nastane
Površino Ze
nce, v naravi. Vendar od industrijske
gije ogreva so
Nekaj ener toplota pa
se
zaj revolucije v 18. stoletju tudi človeška
se odbije na ponovno od
daja
v vesolje nazaj v ve
solje družba proizvaja toplogredne
pline – v vse večjih količinah.
Njihova koncentracija v ozračju je
i plini v
Toplogredn držijo de zdaj višja, kot je bila kadar koli v
za
atmosferi 420 000 letih. Zato je učinek tople
toplote
nca grede še večji. Kar pomeni, da se
Energija so i
oz
prehaja sk temperature na Zemlji višajo – in
atmosfero
nastajajo podnebne spremembe.

Kanade.
remembah vlade
Spletna stran o klimatskih sp
Vir:
Toplogredni plini, ki jih proizvajamo
Glavni toplogredni plin, ki nastaja pri človekovih dejavnostih,
je ogljikov dioksid. Predstavlja približno 75 % vseh „emisij
toplogrednih plinov“ na svetu. Ta izraz opisuje vse izpuste
toplogrednih plinov v ozračje, ki so v dimu, pari in hlapih iz
izpušnih cevi, dimnikov, ognja in drugih virov.

Ogljikov dioksid se sprošča zlasti pri gorenju fosilnih goriv, kot

so premog, nafta in zemeljski plin. Prav fosilna goriva pa so vir
energije, ki se še vedno najpogosteje uporablja. Uporabljamo jih
za proizvodnjo električne energije in toplote ter kot gorivo za
avtomobile, ladje in letala.

Večina ljudi pozna ogljikov dioksid (CO) v gaziranih pijačah

– mehurčki v pijačah z dodanim ogljikovim dioksidom in pivu so
dejansko mehurčki CO. Pomembno vlogo ima tudi pri dihanju:
ljudje vdihujemo kisik in izdihujemo ogljikov dioksid, drevesa in
rastline pa absorbirajo CO in proizvajajo kisik. Zato so gozdovi
na svetu tako pomembni. Vsrkavajo del presežnega CO, ki ga
mi proizvajamo. Vendar pa se na vseh celinah gozdovi krčijo
– gozdove sekajo, izsekavajo in požigajo.
 6

Toplogredna plina, ki nastajata pri človekovih dejavnostih, sta tudi

metan in dušikov oksid. Sta del nevidnih hlapov, ki nastajajo na
odlagališčih odpadkov, pri govedoreji, gojenju riža in nekaterih
načinih gnojenja v kmetijstvu. Nekatere toplogredne pline, in
sicer tako imenovane fluorirane pline, ustvarjamo tudi umetno.
Uporabljajo se v zamrzovalnih in klimatskih sistemih, v ozračje pa
pridejo, če naprave puščajo ali če
se z njimi ne ravna pravilno, ko jih
v atmosfe ri odvržemo kot odpadke.
entracija CO2
Svetovna konc
n (ppm)
Delcev na milijo

) in GR ID
v za okolje (N EP
Zd ru ženi h na rodo
Vir: Prog ra m
Arenda l.
 7

Dokazi o podnebnih Podnebne spremembe so se že začele. V zadnjem stoletju se je

povprečna temperatura na svetu povečala za 0,6 °C, povprečna
spremembah temperatura v Evropi pa za skoraj 1 °C.

Pet najtoplejših let v svetovnem merilu, ki so „zabeležena“ (od

približno leta 1860, ko so začeli izdelovati instrumente, s katerimi
je mogoče izmeriti temperaturo precej natančno), so po vrstnem
redu:

1. 1998
2. 2002
3. 2003
4. 2004
40 o 5. 2001
30 o
Takšen trend segrevanja je posledica vedno večje količine
20 o toplogrednih plinov, ki nastajajo pri človekovih dejavnostih.
Strokovnjaki za podnebje predvidevajo, da se bo ta trend
10 o še pospešil, tako da se bo do leta 2100 povprečna svetovna
temperatura povišala za 1,4 °C do 5,8 °C, temperature v Evropi pa
se bodo povišale za 2 °C do 6,3 °C.
0o
Takšna povišanja temperature se morda ne zdijo velika. Vendar
-10 o je treba vedeti, da je bila povprečna svetovna temperatura med
zadnjo ledeno dobo, ki se je končala pred 11 500 leti, le 5 °C nižja
-20 o kot danes. Večji del Evrope pa je bil pokrit s polarnim ledom. Le
nekaj stopinj pomeni veliko razliko za podnebje.

Sedanje spremembe podnebja že vplivajo na Evropo in ves svet

(glej naslednjo stran). Dolgoročno bi lahko sprožile katastrofalne
dogodke, kot so hitro dvigovanje morske gladine, poplave, huda
neurja ter pomanjkanje hrane in vode na nekaterih delih sveta.
Podnebne spremembe bodo vplivale na vse države, najbolj ranljive
pa so države v razvoju. V teh državah pogosto igrajo pomembno
vlogo dejavnosti, ki so odvisne od podnebja, kot je kmetijstvo,
in nimajo veliko denarja, da bi se lahko prilagodile posledicam
podnebnih sprememb.
8
Podnebne spremembe in njihovi učinki
• Polarne plasti ledu se topijo. Območje morja, ki
ga pokriva arktični led na Severnem tečaju, se je
v zadnjih desetletjih zmanjšalo za 10 %, debelina
ledu nad vodno gladino pa za približno 40 %. Na
drugi strani sveta, na Antarktiki, je plast ledu postala
nestabilna.
• Ledeniki se krčijo. Do leta 2050 bo verjetno izginilo
75 % ledenikov v švicarskih Alpah. Upravitelji
smučarskega središča Andermatt v Švici načrtujejo,
da bi ledenik Gurschen, ki je priljubljeno smučišče,
poleti pokrili z ogromno izolacijsko plastično
površino ter tako preprečili topljenje in drsenje.
• Ker se plasti ledu topijo, se dviguje morska gladina. V
zadnjem stoletju se je dvignila za 10–25 centimetrov
(odvisno od merjenja), po predvidevanjih pa se bo
do leta 2100 dvignila za do 88 centimetrov. Morje bi
zato poplavilo nizko ležeče otoke in obalna območja,
kot so Maldivi, Nilova delta v Egiptu in Bangladeš.
V Evropi bi bilo ogroženih približno 70
milijonov obalnih prebivalcev. Morska
voda bi prodrla tudi v notranjost ter
onesnažila kmetijsko zemljo
in zaloge pitne vode.
• Če bi se stopila ogromna
plast ledu na Grenlandiji,
kar se bi lahko zgodilo
v naslednjih nekaj
stoletjih, bi se lahko
morska gladina dvignila
tudi za sedem metrov.
• Podnebne spremembe
povzročajo ekstremne
vremenske poajve, kot so neurja, poplave, suše in
vročinski valovi. V zadnjem desetletju se je na svetu
zgodilo trikrat več naravnih katastrof, povezanih
z vremenom – večinoma poplave in neurja – kot
v 60. letih prejšnjega stoletja. Takšne nesreče ne
povzročijo le velike škode, ampak se zaradi njih
povečajo tudi zavarovalni stroški.
• Vode že primanjkuje v veliko regijah na svetu. Skoraj
petina svetovnega prebivalstva, 1,2 milijarde ljudi,
nima dostopa do čiste pitne vode. Če se svetovne
temperature povečajo za 2,5 °C nad predindustrijsko
stopnjo, je verjetno, da bo vode začelo primanjkovati
še 2,4 do 3,1 milijardi ljudi.
• Če bi se temperatura povišala za 2,5 °C, bi
bilo nevarnosti lakote izpostavljenih dodatnih
50 milijonov ljudi, poleg 850 milijonov, ki zdaj živijo
v stalnem pomanjkanju hrane. V Evropi se je med
letoma 1962 in 1995 rastna sezona podaljšala za
deset dni. Čeprav je to ugodno vplivalo na kmetijstvo
v severni Evropi, bo tudi tam začel upadati donos,
ko se bodo temperature povišale za več kot 2 °C nad
predindustrijsko stopnjo.
• Razširile bi se lahko bolezni, kot je malarija, ker se bo
razširilo območje, kjer so ugodni podnebni pogoji za
življenje komarjev, ki prenašajo malarijo. Povišanje
temperature za 2 °C bi tako lahko ogrozilo dodatnih
210 milijonov ljudi.
• Od leta 2070 bi lahko vsako drugo leto Evropo
prizadel vročinski val, kakršen je bil leta 2003.
Izredno vroče poletje leta 2003 je prispevalo
k prezgodnji smrti 20 000 prebivalcev Evrope,
sprožilo je obsežne gozdne požare v južni Evropi
>>>

in povzročilo izgube v kmetijstvu, ki presegajo
10 milijard EUR.
• Veliko živali in rastlin ne bo sposobno preživeti
v spremenjenih temperaturah ali se preseliti
v regije, kjer je podnebje ugodnejše. Po eni
od zaskrbljujočih študij bi zaradi podnebnih
sprememb do leta 2050 lahko izumrla ena tretjina
vrst na Zemlji. Zlasti ranljivi so sesalci in ptiči,
ki živijo v mrazu, kot so polarni medvedi, tjulnji,
mroži in pingvini. V Amazonskem gozdu so
znanstveniki opazili, da večja in hitreje rastoča
drevesa, ki absorbirajo več CO, bujno rastejo na
račun drugih dreves.
• Dolgoročno bi lahko splošne podnebne
spremembe sprožile regionalne spore, lakoto in
gibanja beguncev, ker bi začelo primanjkovati
hrane, vode in energetskih virov.
9
• Drug najslabši možni potek dogodkov predvideva,
da bi se ustavil Zalivski tok, ki prinaša toplo vodo
v severni Atlantski ocean – tak scenarij je bil
osnova za film Dan po jutrišnjem iz leta 2003.
Čeprav ni verjetno, da bi se to zgodilo v tem
stoletju, znanstveniki soglašajo, da bi to ustavilo
trend segrevanja v severni Evropi in povzročilo
precej hladnejše vreme (1).
(1) Te informacije in veliko več zanimivih dejstev in številčnih
podatkov so na voljo v poročilu Evropske agencije za okolje
„Učinki podnebnih sprememb v Evropi“, avgust 2004, na spletnem
naslovu: http://reports.eea.europa.eu/climate_report_2_2004/en,
in osnovnem dokumentu Evropske komisije „Uspešen boj proti
svetovnim podnebnim spremembam“, februar 2005, na spletnem
naslovu: http://ec.europa.eu/environment/climat/pdf/staff_work_
paper_sec_2005_180_3.pdf
10

Delo klimatologov
Pri sodobni klimatologiji znanstveniki preučujejo preteklost ter
natančno opazujejo in razlagajo današnje dogajanje.

Za ugotavljanje razmer v preteklosti uporabljajo presenetljivo

številne vire. Na polih na primer vrtajo skozi plasti ledu do
trdne podlage in tako pridobijo valje ledu, ki se imenujejo
izvrtine ledu. Na Antarktiki je skupina evropskih raziskovalcev
nedavno izvrtala led iz globine več kot 3 km, ki svetlobi ali zraku
ni bil izpostavljen več kot 900 000 let ()!

Na podlagi fizikalnih lastnosti ledu in zraka, ujetega v mehurčkih,

lahko raziskovalci ugotovijo, kakšna sta bila takrat podnebje in
ozračje. Drugi viri, ki znanstvenikom odkrivajo preteklost, so
drevesne letnice in korale iz davne preteklosti, stalagmiti ter star
pelod, semena in listi.

Iz takšnih študij vemo, da so se izmenjevale ledene dobe in

toplejša obdobja ter da se je temperatura na Zemlji spreminjala od
približno 9 °C do 22 °C (sedanja povprečna svetovna temperatura
je 15 °C). Ta nihanja so se pojavljala zaradi naravnih vzrokov,
kot so spremembe Zemljine orbite okoli Sonca in Zemljine osi,
spremembe dejavnosti Sonca in izbruhi vulkanov.

Zadnjih 8 000 let je bilo podnebje precej stalno in temperature so

se spreminjale le za manj kot 1 °C na stoletje. Te stalne razmere so
omogočile razvoj družbe in ekosistemov, kot jih poznamo danes.
Zdaj pa postaja vse bolj vroče. Tako hitrega segrevanja, kot ga ni
bilo v zadnjih 1 000 letih – po nekaterih študijah celo 2 000 letih
– ne moremo pojasniti samo z naravnimi vzroki.

Veliko informacij, do katerih so prišli znanstveniki, se uporablja

za napovedovanje podnebja v prihodnosti in učinkov podnebnih
sprememb.

Pri tem si pomagajo z računalniškim modeliranjem in

simulacijami. Vendar za to ne uporabljajo preprostih osebnih
(1) Več informacij o tem evropskem projektu, ki se imenuje EPICA, je na voljo na spletnem
naslovu http://www.esf.org/esf_article.php?activity=1&article=85&domain=3.
 11
na polobla)
d n jih 10 00 letih (sever jih 100 letih
Temperatura
v za
je te m p erat ure v nasledn
povišan
in predvideno računalnikov – računalniki,
a
tovna povprečn s katerimi je mogoče
Predvidena sve obdobje 200 0-2100, h
temperatura zapodiagi razičnih prdvidenia
na
isračunana dkov Medvladnega forum
potekov dogo podnebja, (črtkane črte) in
pogledati 100, 200 ali 300 let
za spremenbo rezultatov (sivo)
skupni razpon v prihodnost, so zapleteni
sistemi, pri katerih je mogoče
določiti veliko spremenljivk.
0
oma 1961 in 199

atiki
Rekonstruirana
temperatura. Pod u
led
Znanstveniki na primer še
vesnih letnic, koral in izvrtin
iz dre
(modro), izravna
ni podatki (črno)
in atki,
Zabeleženi pod etri vedno ne vedo natančno,
(sivo). adčtanis termom
območje napake (rdeče) kako občutljivo je podnebje
vprečja med let

za vedno višje koncentracije

toplogrednih plinov, kar
pomeni, da ne vedo, pri
peratur od po

kakšnih koncentracijah
se sprožijo določene
temperaturne spremembe.
Odstopanja tem

To je odvisno tudi od
drugih dejavnikov, kot
sta onesnaženost zraka
Évek in nastajanje oblakov.
Simulacije, ki jih opravljajo
znanstveniki, torej
agencija za ok
olje. temeljijo na različnih domnevah.
Vir: Ev ropska

Predvidevati morajo tudi druge okoliščine, na primer koliko

fosilnih goriv bomo porabili v prihodnosti, koliko ljudi bo živelo
na Zemlji in kako se bodo razvijala različna gospodarstva. Zato
so vsa predvidevanja o dogajanju v zvezi s podnebjem izražena v
razponih.

Leta 1988 so Združeni narodi ustanovili Medvladni forum

o podnebnih spremembah (IPCC), ki združuje več tisoč
znanstvenikov z vsega sveta. Oceniti morajo obstoječe raziskave in
védenje o podnebnih spremembah in njihovih učinkih ter o njih
poročati. Do zdaj je Forum objavil tri poročila – leta 1990, 1995 in
2001. Na podlagi vseh razpoložljivih dokazov je ugotovil, da so se
koncentracije toplogrednih plinov v ozračju povišale zlasti zaradi
človekovih dejavnosti. Prav tako je ocenil, da se bodo do leta 2100
temperature povišale za 1,4 °C do 5,8 °C (glej stran 7).).
12

Kako upočasniti podnebne Precej preprosto: zmanjšati je treba emisije toplogrednih plinov
spremembe? v ozračje. Nekateri toplogredni plini so dolgoživi, kar pomeni, da
ostanejo v ozračju več desetletij ali celo dlje. Tudi če zdaj resno
ukrepamo, se bodo temperature še nekaj časa poviševale. Če pa
sploh ne ukrepamo, se bodo temperature še bolj povišale in v
nekem trenutku bomo povsem izgubili nadzor nad podnebjem.

Če želimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, bodo potrebne

naložbe in spremembe načina proizvodnje in uporabe energije.
Nedavne študije so pokazale, da bi bila cena veliko večja, če ne
bi ukrepali, ker bi bila škoda in trpljenje, ki bi jih povzročile
neomejevane podnebne spremembe, velika.

Kaj delajo vlade

V 80. letih prejšnjega stoletja je bilo vse več dokazov o podnebnih
spremembah. Vlade so spoznale, kako močno nas ogrožajo in
da morajo nekaj storiti v zvezi s tem. Prav tako so spoznale, da
morajo sodelovati, če želijo uspeti. Podnebne spremembe so
svetovno vprašanje, ker vse države prispevajo, čeprav v različnih
stopnjah, k emisijam toplogrednih plinov in ker to vpliva na vse
od njih. Zato težav ne more rešiti nobena država sama.

Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah

Leta 1992 so vlade sprejele Okvirno konvencijo Združenih
narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Ta mednarodni
sporazum je do zdaj formalno sprejelo 189 držav – skoraj vse
države sveta. Glavni cilj te konvencije je:

ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na

takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno [ki ga
povzroča človek] poseganje v podnebni sistem. Ta raven naj bi
bila dosežena v takšnem časovnem obdobju, ki ekosistemom
dovoljuje naravno prilagoditev spremembi podnebja, ki
zagotavlja, da ne bo ogroženo pridobivanje hrane, in ki omogoča
trajnostni gospodarski razvoj.
 13

V skladu s Konvencijo 189 vlad spremlja toplogredne pline,

ki jih proizvajajo, in poroča o njih, razvija strategije v zvezi
s podnebnimi spremembami in pomaga revnejšim državam
obravnavati podnebne spremembe. Države se srečujejo enkrat na
leto, da bi razpravljale o različnih vprašanjih in odločale o tem,
kako bodo ravnale v prihodnje. Konvencija je temeljni sporazum,
v skladu s katerim naj bi se v prihodnosti dogovorili o dodatnih
ukrepih.

Kjotski protokol
Leta 1997 so države naredile naslednji korak in v mestu
Kjoto na Japonskem sprejele pomemben Kjotski
protokol. S to pogodbo se industrializirane države
zavezujejo, da bodo zmanjšale ali omejile emisije
toplogrednih plinov in do leta 2012 dosegle določene
ciljne emisije. Cilj je določen za vsako državo.

Kjotski protokol je osredotočen na industrializirane

države, ker so odgovorne za večino preteklih in
sedanjih emisij toplogrednih plinov ter imajo znanje
in denar, ki sta potrebna za zmanjšanje emisij. V
EU je, na primer, vsako leto proizvedenih 11 ton
toplogrednih plinov na prebivalca, v državah v razvoju pa je na
leto proizvedena le približno 1 tona na prebivalca.

Kjotski protokol je začel veljati 16. februarja 2005. Do zdaj ga je

formalno sprejelo 150 vlad, vključno z vsemi 25 državami EU ().
Med njimi je šestintrideset industrializiranih držav in zanje so
določeni kjotski cilji, v skladu s katerimi bodo do leta 2012 morale
zmanjšati stopnje toplogrednih plinov, ki so jih dosegale leta 1990,
za 5 do 8 %. Sodelovanje pri Kjotskem protokolu so zavrnile le
Združene države in Avstralija, čeprav so na začetku načrtovale, da
bodo sodelovale.

(1) Število ratifikacij z dne 29. aprila 2005.

14

Kjotski protokol je le prvi korak – že ob sklenitvi je

bilo jasno, da Protokol ne bo zadoščal, če želimo ustaviti
podnebne spremembe. Vseeno je bistven korak, ker ostalemu
svetu sporoča, da je velika večina industrializiranih narodov
pripravljena spremeniti svojo smer, da bi rešila svetovno podnebje.
Poleg tega je Protokol uvedel različne mehanizme za sodelovanje
držav pri zmanjšanju emisij, zaradi česar se bodo znižali stroški.

Kaj dela EU
Evropska unija je v ospredju svetovnega boja proti podnebnim
spremembam. Prepričana je, da mora kot gospodarska velesila
dajati zgled.

Med pogajanji za sklenitev Kjotskega protokola si je 15 držav, ki

so takrat sestavljale EU, (označene z rumeno barvo, glej tabelo
na naslednji strani) zastavilo zelo visok cilj: da bodo do leta 2012
znižale skupne emisije toplogrednih plinov za 8 % pod stopnje, ki
so jih dosegale leta 1990. Določile so, koliko mora vsaka država
prispevati, če želijo doseči ta skupni cilj, pri tem pa so upoštevale
gospodarski položaj in industrijsko sestavo posamezne države.
Večina jih mora zmanjšati emisije, nekatere jih lahko še povečajo
do določene meje, druge pa morajo ohraniti emisije na enaki
stopnji, kot so jo dosegale leta 1990.

Za deset držav, ki so se pridružile EU 1. maja 2004 (označene z

modro), Protokol določa posamezne cilje, razen Cipra in Malte, ki
nimata določenih nobenih ciljev.
 15

Kjotski cilji v EU
Države članice EU, ki si po Kjotskem Države članice EU, za katere
protokolu delijo 8-odstotni Kjotski protokol določa
cilj zmanjšanja posamezne cilje
Avstrija – 13% Češka – 8%
Belgija – 7,5% Estonija – 8%
Danska – 21% Madžarska – 6%
Finska 0% Latvija – 8%
Francija 0% Litva – 8%
Nemčija – 21% Poljska – 6%
Grčija + 25% Slovaška – 8%
Irska + 13% Slovenija – 8%
Italija – 6,5%
Luksemburg – 28%
Nizozemska – 6%
Marca 2000 je EU uvedla Evropski program
o podnebnih spremembah (ECCP). Skupaj s
Portugalska + 27%
predstavniki industrije, okoljskih združenj in
Španija + 15% drugih zainteresiranih skupin je določila 42
Švedska + 4% ukrepov, ki bodo državam članicam pomagali
Združeno kraljestvo – 12,5% zmanjšati emisije toplogrednih plinov na
stroškovno učinkovit način. Vsi ti ukrepi so že
določeni z zakonom ali pa poteka postopek za
njihovo sprejetje.

Temelj politike EU o podnebnih spremembah je sistem EU za

trgovanje z emisijami, ki je bil uveden 1. januarja 2005. Vlade EU
so določile omejitve, ki opredeljujejo, koliko CO lahko proizvede
približno 12 000 elektrarn in energetsko intenzivnih tovarn na
leto. Te elektrarne proizvajajo skoraj polovico emisij CO v EU.
Elektrarne, ki proizvedejo manj CO, kot jim je dovoljeno, lahko
neporabljene kvote emisij prodajo drugim tovarnam, ki niso tako
uspešne. To je finančna spodbuda za zmanjšanje emisij. Sistem
tudi zagotavlja, da obstajajo kupci pravic do emisij. Gospodarske
družbe, ki presežejo mejne vrednosti emisij in jih ne nadomestijo
s pravicami za emisije, ki jih kupijo od drugih, bodo morale
plačati velike kazni. Sistem za trgovanje z emisijami bo zagotovil
 16

zmanjšanje emisij, kjer je to najceneje, in znižal skupne stroške

zmanjšanja emisij.

Z drugimi ukrepi Evropskega programa o podnebnih spremembah

se na primer želi izboljšati učinkovitost porabe goriva pri
avtomobilih in energetska učinkovitost zgradb (zaradi boljše
izolacije se lahko stroški ogrevanja zmanjšajo za 90 %!); povečati
uporabo obnovljivih virov energije, kot so veter, sonce, energija
plimovanja, biomasa (organske snovi, kot so les, odpadki iz
mlinov, rastline, živalski odpadki itd.) in geotermalna energija
(toplota iz vročih vrelcev in vulkanov); pospešiti sočasno
možnost ogrevanja in pridobivanja električne energije, ker je za
to potrebno manj energije; nadzirati fluorirane toplogredne pline,
ki se uporabljajo v klimatskih napravah; znižati emisije metana iz
odlagališč odpadkov; povečati ozaveščenost ter okrepiti raziskave
in razvoj ter uporabo podnebju prijaznih tehnologij.

Veliko podnebju prijaznih tehnologij že obstaja in za splošno

EU leta 2001 uporabo jih je treba le dodatno izboljšati. Mogoče je, na
gre dnih plinov v
Emisije toplo primer, zajeti del ogljika, ki nastaja pri gorenju fosilnih
promet
21% goriv, in ga potem zakopati v stare rudnike ali nekdanja
or
energetski sekt naftna polja. Ta tehnologija se imenuje „zajetje in
28%
shranjevanje ogljika“, z njo pa se zmanjšajo emisije CO v
ozračje. Druga obetavna tehnologija, ki pa zahteva veliko
drugo več raziskav, je proizvodnja vodika iz obnovljivih virov
4%
energije in njegova uporaba v „gorivnih celicah“. Gorivna
kmetijstvo
10%
celica spremeni vodik in kisik v vodo ter tako proizvaja
električno energijo.
industrija
gospodinjst va 20%
ter mala in EU je na dobri poti do kjotskih ciljev za leto 2012,
srednje velika če se bodo izvajali vsi ukrepi, ki jih načrtujejo EU in
podjetja
17% države članice. Do leta 2002, za katerega so bili na voljo
olje. zadnji najnovejši podatki, ko je nastajala ta knjižica, je
agencija za ok
Vir: ev ropska nekdanjih 15 držav EU zmanjšalo emisije toplogrednih plinov za
2,9 % glede na stopnje, ki so jih dosegale leta 1990 (njihov kjotski
cilj je 8 %). Vseh 25 držav EU skupaj je zmanjšalo emisije za 9 %
 17

Kaj delajo podjetja

Gospodarske družbe imajo pomembno vlogo v boju proti
podnebnih spremembam. Spoznavajo, da z zmanjševanjem
emisij toplogrednih plinov ne le varujejo podnebje, ampak lahko
tudi prihranijo denar, si ustvarijo dobro ime v javnosti in dobijo
prednost pred konkurenti.

Velika multinacionalka, ki proizvaja veliko različnih izdelkov v

več regijah sveta, je na primer od leta 1990 prihranila 1,5 milijarde
EUR, tako da je zmanjšala porabo energije in v svoje tovarne
namestila nove, podnebju prijazne tehnologije. Razen tega vsako
leto prihrani 7 do 11 milijonov EUR, ker uporablja obnovljive
vire energije. S temi ukrepi je od leta 1990 zmanjšala svoje emisije
toplogrednih plinov za 67 % ().

Združenja evropskih, japonskih in korejskih proizvajalcev

avtomobilov so se prostovoljno zavezala, da bodo do leta
2008 (evropski proizvajalci avtomobilov) oziroma leta 2009
(japonski in korejski proizvajalci avtomobilov) za
približno četrtino zmanjšala povprečne emisije
CO novih osebnih avtomobilov, ki jih prodajajo
v Evropi, glede na stopnje iz leta 1995.

Razvoj podnebju prijaznih tehnologij ustvarja

tudi nova delovna mesta in odpira nove trge.
Zaradi programov podpore za energijo vetra v
več državah EU evropske gospodarske družbe oskrbujejo 90 %
uspešnega svetovnega trga za opremo, ki se uporablja na področju
energije vetra. V Nemčiji je z uvedbo energije vetra dobilo
delo 40 000 ljudi. Če bodo evropske gospodarske družbe hitro
razvijale nove, podnebju prijazne tehnologije, si bodo zagotovile
konkurenčno prednost, ko se bo povečalo svetovno povpraševanje
po takšnih tehnologijah.

(1) Glejte dokument „Manj je več: 14 začetnikov na področju zmanjšanja emisij toplogrednih
plinov“, ki ga je pripravila Skupina za podnebje, združenje organizacij, ki se zavzemajo za
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Dokument je na voljo na spletnem naslovu http://
www.theclimategroup.org/tcg_lessmore.pdf.
18
Kaj lahko narediš ti
Čeprav so podnebne spremembe svetovni
problem, lahko vsak od nas nekaj prispeva.
Tudi z majhnimi spremembami našega
vedenja lahko pomagamo preprečevati
emisije toplogrednih plinov, kar pa ne vpliva
na kakovost našega življenja. Pravzaprav
lahko z njimi prihranimo denar.
• Reciklirajte. Pri recikliranju 1 kg starih
aluminijastih konzerv je poraba energije desetkrat
manjša kot pri proizvodnji takšnih konzerv od začetka,
tovarne pa pri izdelavi papirja iz starih časopisov
porabijo precej manj energije kot pri izdelavi papirja iz
lesne celuloze.
• Pri pripravi tople pijače segrejte le toliko vode, kot jo
potrebujete.
• Prihranite toplo vodo, tako da se tuširate in ne kopate
– porabili boste štirikrat manj energije.
• Ne pozabite izklopiti luči, ko jih ne potrebujete.
Gospodinjstva predstavljajo 30 % porabe električne
energije v EU, zato lahko veliko spremenimo, če
varčujemo z električno energijo.
• Če potrebujete nove žarnice, kupite energijsko varčne
– trajajo dlje in porabijo petkrat manj električne
energije kot običajne žarnice.
• Ne puščajte televizije, stereonaprav in računalnika
v stanju pripravljenosti – to je način, pri katerem še
vedno gori lučka. V povprečju porabi televizija 45 %
energije v stanju pripravljenosti. Če prebivalci Evrope
ne bi več uporabljali stanja pripravljenosti, bi prihranili
toliko električne energije, da bi zadoščala za oskrbo
države v velikosti Belgije.
• Ne puščajte polnilnika za mobilni telefon v vtičnici,
če ne polnite telefona. Če ga pustite vključenega,
se zaman porabi 95 % električne energije – le 5 %
električne energije se dejansko uporabi za polnjenje
telefona.
• Če vi ali vaši starši kupijo novo električno napravo,
na primer hladilnik ali pralni stroj, preverite, ali ima
oznako „A“ v skladu z evropsko oznako energetske
učinkovitosti, ki jo morajo imeti vse naprave. Oznaka
„A“ potrjuje, da naprava zelo učinkovito rabi električno
energijo.
• V trgovinah in supermarketih poiščite blago z
evropskim znakom za okolje v obliki rožice (glejte
zgornji levi vogal te tabele). Ta znak pomeni, da je
bilo blago izdelano v skladu s strogimi okoljskimi
standardi.
• Prostorov doma ne segrevajte preveč. Z zmanjšanjem
temperature le za 1 °C se lahko vaš družinski račun za
energijo zniža do 7 %.
• Ko prezračujete sobo, ne pustite, da bi toplota uhajala
dlje časa, ampak na široko odprite okno za nekaj
minut in ga potem zaprite.
• Osebni avtomobili povzročajo 10 % emisij CO2 v EU. Z
uporabo javnega prevoza, kolesarjenjem in hojo boste
prihranili denar in koristili svojemu zdravju.
• Če vaši starši kupujejo nov avtomobil, jim predlagajte,
da kupijo majhen in varčen model. V skladu z
evropsko zakonodajo morajo proizvajalci avtomobilov
navesti, koliko CO2 proizvedejo njihovi avtomobili.
• Letenje z letali je vir emisij CO2, ki se v svetu najbolj
povečuje. Če potujete nekaj sto kilometrov, uporabite
druge možnosti, kot so vlaki in avtobusi.
• Posadite drevo v šoli, na domačem vrtu ali v soseski.
Pet dreves v svoji življenjski dobi posrka približno
1 tono CO2
 19

Evropska unija je prepričana, da lahko zmanjšamo proizvodnjo

Kitekintés a jövőbe toplogrednih plinov in hkrati še naprej izboljšujemo standard in
kakovost življenja ljudi. Ti dve možnosti se ne izključujeta. Vseeno
to pomeni, da bomo morali prilagoditi način svojega življenja ter
način proizvodnje in uporabe energije.

Evropski vodje so se dogovorili, da se svetovne temperature ne

smejo povišati za več kot 2 °C nad predindustrijsko stopnjo – če
bi se, bi to pomenilo precej večjo nevarnost za oskrbo s hrano in
vodo ter večje tveganje okoljskih nesreč. Če želimo doseči cilj 2 °C,
bodo potrebni daljnosežni ukrepi po letu 2012, to je po letu, do
katerega je treba doseči cilje iz Kjotskega protokola.

Industrializirane države bodo morda morale zmanjšati emisije

toplogrednih plinov, glede na tiste iz leta 1990, za približno
15–30 % do leta 2020 in za 60–80 % do leta 2050. Vseeno je
pomembno, da pri prihodnjem sporazumu gospodarsko sodelujejo
tiste države v razvoju, ki dobro napredujejo, ker se njihove emisije
hitro povečujejo.

Mednarodne razprave o prihodnjem režimu za podnebne

spremembe so se že začele. Evropska komisija je že objavila
dokument, v katerem so opisane nekatere osnovne prvine, ki jih
mora vključevati novi režim, kot je široko sodelovanje
vseh držav, ki proizvajajo veliko toplogrednih
plinov, in odločna pobuda za nove, podnebju
prijazne tehnologije.

Podnebne spremembe ne bodo takoj

izginile. Toda, prej ko se jih bomo začeli
zavedati in ukrepati proti njim, bolje bomo
lahko nadzorovali svojo usodo, udobneje
živeli ter zaščitili vse lepote in raznolikost
našega planeta za prihodnost.
20

Uporabne spletne strani o podnebnih spremembah:

Evropska komisija, Generalni direktorat za okolje
http://ec.europa.eu/environment/climat/home_en.htm

Evropska agencija za okolje

http://themes.eea.europa.eu/Environmental_issues/climate

Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah in Kjotski protokol

http://unfccc.int/2860.php

Medvladni forum za spremembo podnebja

http://www.ipcc.ch/

Program Združenih narodov za okolje

http://www.unep.org/themes/climatechange/

Skupina za podnebje
http://www.theclimategroup.org

Svetovni sklad za naravo

http://panda.org/about_wwf/what_we_do/climate_change/index.cfm

Greenpeace
http://www.greenpeace.net/climate.htm

Izvode te publikacije lahko naročite ali prenesete na naslednjem spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/environment/pubs/home.htm
Evropska komisija

Podnebne spremembe – za kaj sploh gre?

Predstavitev za mlade

Luxembourg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti

2006 – 20 str. – 21 x 21cm

ISBN 92-79-01914-7

PRODAJA IN NAROČANJE
Plačljive izdaje publikacij Urada za publikacije so na voljo na prodajnih mestih povsod po svetu.

Kako se lahko naročim na publikacijo?

Svoje naročilo lahko pošljete prodanjemu mestu, ki ste si ga izbrali s seznama prodajnih mest.

Kje lahko dobim seznam prodajnih mest?

• Obiščite spletno stran Urada za publikacije: http://publications.europa.eu

• ali naročite izvod seznama prek faksa (352) 29 29-42758.
KH-35-01-344-SL-C