Professional Documents
Culture Documents
knj05 - Energija in Okolje - Izbira Virov in Tehnologij Za Manjše Obremenjevanje Okolja
knj05 - Energija in Okolje - Izbira Virov in Tehnologij Za Manjše Obremenjevanje Okolja
V
O
R
S
SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO {tev. 5/2000
Urednik:
Avgu{tin Lah
Avtorja:
dr.Peter Novak
dr. Sa{o Medved
ENERGIJA
S
IN OKOLJE
IZBIRA VIROV IN TEHNOLOGIJ ZA
R
MANJ[E OBREMENJEVANJE OKOLJA
O
V
S
Ljubljana 2000
KAZALO
ENERGIJA ZA @IVLJENJE IN GOSPODARSTVO 5
S
Vplivi na okolje in energetska ekonomika 32
PROMET IN OKOLJE 63
ENERGETSKA PRIHODNOST 68
Nove usmeritve 68
Raziskovanja za tehnolo{ki napredek 71
Vodik kot gorivo prihodnosti? 73
O poti iz sedanjosti v prihodnost 75
Nekaj nasvetov in izku{enj za vsakogar 76
LITERATURA IN VIRI 78
S
konkuren~nosti gospodarjenja in (c) vplivov na okolje. Ta se dopolnjuje s ~etrtim kriterijem,
tj. socialno-politi~nim vidikom. Poleg predstavitve povezav med energetskimi tehnologijami in
obremenjevanjem okolja avtorja dajeta nastavke za obravnavo gospodarnosti v energetiki
(cene energije so omenjene v zvezi z eksternimi stro{ki proizvodnje elektri~ne energije) in za
R
soo~anje s socialno-politi~nimi pogledi na nacionalno energetsko strategijo. V eni izmed
prihodnjih publikacij je treba osvetliti energetsko-sistemska vpra{anja, zlasti celovito na~rtovanje
energetike in mo`ne ukrepe za spodbujanje u~inkovito rabo energije ter obnovljivih virov,
O
posebno ob odpiranju trgov z energijo ter ob globalizaciji gospodarskih tokov. Šir{e poznavanje
ozadja zakonov in nacionalnega energetskega programa, ki je v pripravi, bo omogo~ilo bolj
kakovostno odlo~anje in ukrepanje.
prof. dr. Mihael-Gabrijel Tom{i~
V
Tema energija in energetika nas vse {e kako zadeva. Od na{ega ravnanja z energijo je in bo
odvisna kakovost bivanja vsakega posameznika in {ir{e skupnosti. Za pravilno na~rtovanje in
S
odlo~anje na osebni, lokalni in dr`avni ravni je treba spoznavati medsebojne vplive in te`iti k
optimalnim re{itvam. Avtorja celostno predstavljata energijo in prispevata, da so bolj razumljivi
nasveti za var~evanje z njo. Dobro sta pojasnjena topla greda in kisle padavine. Koristni so
napotki za var~evanje pri ogrevanju in v domovih sploh, opozorila za ocenjevanje ob nakupih
idr. Uporabni so nasveti o avtomobilih in komaj ~akamo na nova zelo var~na in varna vozila, na
uporabo energije Sonca, na {iroko mre`o kolesarskih poti itd. Ne manjka niti pogled v energijsko
prihodnost. Seveda je za napredek v nakazani smeri sonaravnega delovanja potrebno
izobra`evanje, dodatno usposabljanje, na~rtna vzgoja in ozave{~anje ter ne nazadnje ustrezna
podpora dr`ave. Samo tako bomo upravljavci narave in `ivljenja na Zemlji ravnali odgovorneje,
s skrbjo za prihodnost in naslednje rodove. Za perspektivo jedrske energije pa sem bolj
optimisti~en od avtorjev, ker obstajajo tehnolo{ke re{itve za trajno odlaganje zgorelega goriva
in visoko radioaktivnih odpadkov. Po njih namre~ ne posegajo, ker zahteve niso dovolj ostre in
tudi podporne klime za to {e ni. Ocenjevana knji`ica pa bo gotovo zanimivo branje.
dr. Janez Su{nik
4
ENERGIJA – ZA @IVLJENJE IN GOSPODARSTVO
Energija in energetika sta bistvena dejavnika ~lovekovega okolja, od katerih
je odvisen na{ `ivljenjski in kulturni standard ter gospodarski razvoj. Èeprav se vsi
zavedamo, da brez energije, tako kot brez vode, zraka ali hrane, ni `ivljenja in ne
gospodarstva, dopu{~amo, da jo nesmotrno izkori{~amo.
Ker je energetsko gospodarstvo podlaga napredka, Slovenija pa tri ~etrtine
energije uva`a – teko~a goriva in zemeljski plin, gorivo za jedrsko elektrarno in nekaj
kakovostnega premoga, je nujno zelo preudarno in gospodarno ravnanje pri vseh
porabnikih energije. Doma~i hidroenergetski viri so omejeni, enako tudi viri premoga, ki niti
ni kakovosten, zato je na{a prihodnost v obnovljivih virih energije. Poleg tega smo na pragu nove
energetske dobe 21. stoletja: obdobje jedrske energije bo pre{lo v obdobje uporabe obnovljivih
virov energije, predvsem son~ne energije v vseh njenih pojavnih oblikah. Poleg slednje je {e nekaj
virov: razen vodne in vetrne tudi geotermalna energija in bibavica, raziskujejo pa {e druge.
Sonce je glavni vir energije na Zemlji. Fosilna goriva in biomasa so oblika
S
uskladi{~ene son~ne energije, vendar so te zaloge omejene. Njihovo izkori{~anje bomo
omejevali zaradi klimatskih posledic na Zemlji. S son~no energijo in vodo je Zemlja
dobila gozdnato in travnato `ivo in obnovljivo naravo, v katero je usodno posegel ~lovek
R
in poru{il ravnovesje. Zato se moramo zavedati dveh dejstev. Prvo je, da smo sami del
`ive narave in ne smemo dopustiti zmanj{anja biotske pestrosti, ker bi s tem prizadeli
vodne vire in {irili nerodovitna tla. Drugo je, da se podnebje stalno spreminja. Pred
deset tiso~ leti se je v Alpah kon~alo obdobje poledenitve, novodobna gibanja pa ka`ejo
O
na dobo otoplitve, ki nastaja tudi zaradi zgorevanja fosilnih goriv. Z ogrevanjem
atmosfere se bo segrela tudi voda v oceanih in nekoliko pove~ala svoj volumen. Tudi
del oledenele vode se bo stopil in razlil v svetovni ocean, zato znanstveniki pri~akujejo
dvig gladine svetovnih morij. V Sloveniji se bo krepil sredozemski vpliv. To podnebje
V
pa je znano po poletni vro~ini in su{i ter po ekstremih vremenskih pojavih, tudi v sezonah
padavin. Dolgo je veljalo reklo, da su{a vzame eno rezino dru`benega proizvoda, mo~a
pa dve; sedaj pa su{e, poplave, plazovi in druge ujme jemljejo veliko ve~.
S
5
gospodinjstvih, javnih slu`bah in gospodarstvu. Dejavnosti, ki so energijsko
potratne, bomo morali nadomestiti z energijsko in snovno primernej{imi. Var~na raba
vseh oblik energije bo prispevala k zmanj{anju onesna`evanja okolja in odvisnosti od
uvoza, kar bo tudi finan~no ugodno.
Poseben problem predstavlja proizvodnja elektrike, ki je najprimernej{a vrsta
energije. Termoelektrarne (TE), ki pretvarjajo le okoli ene tretjine energije fosilnih
goriv v elektriko, izpu{~ajo v ozra~je {tevilne {kodljive pline, odpadno toploto in
velike koli~ine pepela. V TE Šo{tanj, ki se oskrbujejo z velenjskim lignitom, so morali
zgraditi dva velika ~istilna sistema, ki iz dimnih plinov izlo~ata `veplove okside. S tem smo
zmanj{ali veliko {kodo v gozdovih in na stavbah okoli elektrarne, isto~asno pa prispevali k
ve~ji emisiji toplogrednih plinov. Pri tem ostaja veliko pepela in sadre, s ~imer se
obremenjuje okolje. V Ljubljani smo toplarno (TE-TOL) oskrbeli s kakovostnim uvo`enim
premogom in mo~no uveljavili daljinsko ogrevanje. S tem smo dosegli, da so~asno proizvajamo
elektriko in za daljinsko ogrevanje primerno toploto. Uporaba zemeljskega plina je v Sloveniji
bistveno pripomogla k bolj{emu zraku v naseljih in mestih.
Hidroelektrarne (HE) ne onesna`ujejo zraka, vplivajo pa na reke in potoke,
S
iz katerih ~rpajo pogonsko energijo. Zajezitve, s katerimi se bla`i naravno nihanje
pretoka in ki omogo~ajo, da z zalogo vode proizvajamo elektriko v skladu s potrebami,
so tudi problemati~ne. Ve~ina energetsko pomembnih teko~ih voda je hudourni{ke
R
narave; voda nana{a v akumulacije HE mulj in prod, ki se v jezerih odlagata, na povr{ju
vodotoka pa jezovi zadr`ijo razno plavje. Z usedlinami se akumulacije zasipavajo in
manj{ajo. Morajo jih ~istiti, kar je drago in zahtevno, ker je treba naplavino nekje
odlo`iti. So pa {e drugi vplivi; naj omenimo vpliv na mikroklimo, prekinitve migracij rib
O
ter zadr`evanje (akumuliranje) {kodljivih snovi v jezerskih usedlinah in vodi. Seveda
pa je v primerjavi z uporabo fosilnih goriv njihov vpliv na okolje bistveno manj{i. Ker
uporabljajo obnovljivi vir energije, je njihova `ivljenska doba neomejena.
Te`ave so tudi z malimi HE, ~e posegajo v ~ista povirja vodovja, kjer so se
V
6
in kemije so naravne ter povezane z biologijo, medicino, sociologijo in ekonomiko. Ob
vseh odkritjih bo treba kon~no raz~istiti ugibanja, ali elektromagnetno sevanje iz
daljnovodov, {tevilnih aparatov in tudi priljubljenih prenosnih telefonov {kodi zdravju
ali, ob omejeni izpostavljenosti, morda tudi ne.
Vsekakor smo pred zelo zahtevnim razvojnim iskanjem. Odkrivati in razvijati
moramo nove cenej{e tehnologije za uporabo obnovljivih virov energije. Biomasa je
tak vir, vendar omejen. Gozdovi morajo ohraniti vlogo varovanja narave in gospodarstva
ter regulatorja v kro`enju vode. Neizkori{~enih obdelovalnih tal ne bo, ker jih bo treba
razumno izkori{~ati za pridelovanje hrane in krmil. Razpolo`ljivih vodnih virov za
energetsko izrabo bo vedno manj, poraba vode pa zaostrena. V Sloveniji je nekaj
lokacij za izkori{~anje energije vetra, mo`nost izrabe pa je treba {e prou~iti.
Vse, o ~imer je govor, se dogaja v naravnem okolju. Pretehtati je treba koristi,
nevarnosti in izgube. Nekaj ~asa bomo {e odvisni od fosilnih goriv in jedrske energije,
toda `e sedanje mlaj{e generacije bodo pred novimi izzivi. Dinamika dru`benega
dogajanja in sprememb je izrazita, v naravi pa so silovite le ujme, vse druge spremembe
se odvijajo po naravnih zakonitostih, ki trajajo stoletja in tiso~letja.
S
Prvi zapis o elektriki in magnetizmu poznamo iz leta 1600 (Gilbert), leta 1746
se je za~elo raziskovanje elektrike (Franklin), okoli leta 1790 je Galvani izvajal elektri~ne
poskuse, 1839 je Bequerel odkril fotovoltai~ni efekt, leta 1847 je prvi~ zasvetila
R
uli~na `arnica, leta 1887 so bili odkriti elektromagnetni valovi (Hertz) in leto
pozneje je Tesla izdelal motor na izmeni~ni tok. Leta 1895 je Röntgen odkril X
`arke, Marconi pa brez`i~no telegrafijo. Leta 1935 je v Nem~iji pri{lo do prvega javnega
TV prenosa, leta 1942 je za~el obratovati prvi jedrski reaktor, leta 1948 se je za~el
O
razvoj tranzistorja, 1960 laserja in 1972 `epnih ra~unalnikov.
Ni~ manj silovit ni bil razvoj pretvarjanja toplote v mehansko delo. Osnove
termodinami~nih pretvorb so postavili: 1662 in 1676 Boyle in Mariotte z ena~bo stanja plinov,
1816 je Gay-Lysac odkril povezavo med volumnom plina in temperaturo, Avogadro je v
V
za~etku 19. stoletja ugotovil zakonitost med {tevilom molekul in stanjem plina. Leta 1801 je
Dalton razkril temeljni zakon za plinske zmesi. Leta 1784 je Watt izumil parni stroj, Carnot pa
1824 opisal kro`ni proces, ki je osnova za ocenjevanje kakovosti naprav za pretvarjanje
S
toplote v mehansko delo. Leta 1850 je Clausius definiral drugi glavni stavek termodinamike.
Leta 1876 je Otto izumil motor z notranjim izgorevanjem in 1894 Diesel razvil svoj prvi motor.
V dvajsetih letih 20. stoletja so izdelali prve parne turbine. Leta 1942 je Fermiju uspela prva
kontrolirana jedrska reakcija, 1944 pa smo dobili prvi letalski turbomotor in raketni motor za
pogon raket. Leta 1955 je Rant definiral pojem eksergije kot del energije, ki se lahko neomejeno
pretvarja. Brez teh strojev si ne znamo predstavljati `ivljenja v industrijski dru`bi, toda potrebe
po energiji povsod samo nara{~ajo in s tem se ve~ajo okoljski problemi.
Zgodba o energiji nima sklepne besede. Sonce jo nakazuje. Raziskovalci
si prizadevajo ~love{tvu odpreti nove mo`nosti, a teh zdaj {e ni, ~eprav nas
`e stiska energetska kriza. Prvi zakon za na{e razmere je var~evanje z energijo,
kar ni preprosta zadeva. Drugi je usmeritev k obnovljivim virom energije, ki
terja znanje in nalo`be. To je bistveno sporo~ilo te knji`ice.
7
ENERGETSKE STORITVE IN OSKRBA
Energija
S
naravni plin), in vse pomembnej{e obnovljive vire kot je son~na energija v razli~nih
pojavnih oblikah (neposredno sevanje, energija vode, vetra in biomase), planetarno
energijo (bibavica) in pogojno obnovljive vire (geotermalna energija).
R
Pri pretvarjanju energije nastajajo izgube, zato lo~imo:
• primarno energijo, ki je v obliki kemi~ne ali jedrske energije shranjena v gorivih;
• kon~no energijo, ki jo pridobimo iz goriv z energetskimi pretvorbami in prena{amo
O
do potro{nikov (industrija, promet, zgradbe itd.); je manj{a od primarne energije
zaradi izgub pri pretvarjanju in prenosu;
• koristno energijo, ki jo oddajajo {tevilne naprave – ogrevalni ali hladilni sistemi,
svetlobna telesa in druge; je manj{a od kon~ne energije zaradi izgub v napravah;
V
8
Sl. 1. Spekter elektromagnetnega valovanja in v njem mesto umetnega sevanja (obarvano).
S
spektra). Razen sevanja, ki prihaja s Sonca, jo sevajo npr. svetilke z `ivosrebrno paro.
V medicini uporabljajo tudi ‘vi{insko sonce’ za obsevanje. Od UV sevanja, ki prihaja s
Sonca, ga znatni del absorbira stratosferski ozonski sloj (‘filter’, 10 km in ve~ visoko),
R
del sevanja na zemeljskem povr{ju pa se spremeni v toplotno infrarde~e (IR) zemeljsko
sevanje. Medicina nas opozarja, da lahko UV sevanje povzro~i opekline in
rakasto obolenje na ko`i, zato moramo biti zmerni pri son~enju in upo{tevati opozorila
O
strokovnjakov o mo~i in nevarnosti UV sevanja.
Vidna svetloba je ozek del spektra elektromagnetnih valovanj, ki ga
zaznavamo z o~esi. Poleg Sonca svetlobo sevajo razli~na umetna svetila. Vsa druga
telesa, ki niso svetila, ne sevajo svetlobe. Vidimo jih lahko, ker se s svetil prihajajo~a
V
`ivcu prehaja v mo`gane in slika dobi zaznavo. Ko prehaja svetloba iz enega sredstva
v drugo, na primer iz zraka skozi steklo, se lomi; enako se dogaja, ~e stojimo v vodi in
se opazujemo. Lom svetlobe so izkoristili tudi za prena{anje energije s t. i. opti~nimi
kabli, ki predstavljajo osnovo moderne informatike. Èe pa ozek snop ‘bele’ svetlobe
usmerimo skozi prizmo, na kateri se svetloba lomi, dobimo spekter vidne svetlobe.
Svetlobo z valovno dol`ino 750 µm zaznamo kot temnorde~o, nato se zvrstijo
oran`na, rumena, zelena, modra in {e vijoli~na z valovno dol`ino 400 µm.
Infrarde~a svetloba sega od valovne dol`ine 0,75 µm do 1000 µm in jo zaznamo
kot toplotno sevanje. V medicini z IR-svetilkami opravljajo obsevanja, IR-pe~ica oddaja
toploto, s posebnimi elektroopti~nimi napravami je mogo~e opazovati okolje pono~i ali
v megli (tak{ni so voja{ki no~ni daljnogledi) in fotografirati. Z infrarde~o kamero
nastanejo termogrami, tj. slike toplotnih razmer na povr{ini opazovanega
predmeta; tako je mogo~e ugotoviti tudi, kje iz stavb uhaja toplota. Infrarde~a
spektroskopija se uporablja za kemijske analize in za ozna~evanje tehni~nih izdelkov.
9
Od Son~evega sevanja, ki je usmerjeno proti Zemlji, prodre do njenega
povr{ja 43%, okoli 14% energije sprejmejo molekule v ozra~ju, zaradi odboja se okoli
4% `arkov razpr{i, drugo pa se odbije od ozra~ja v vesolje. Pribli`no toliko son~ne
energije kot je dose`e povr{je Zemlje, se tudi po zapletenem dogajanju z zemeljskim
sevanjem vra~a v vesolje; tako se bilanca sprejete in oddane energije Zemlje izena~i.
To ravnovesje pa ogro`a t. i. u~inek tople grede (gl. str. 28).
Od son~ne energije, ki obseva povr{je Zemlje, prejme okoli 0,2 % ekosistem
(rastlinstvo). Tri ~etrtine je porabi za fiziolo{ke procese – za dihanje, transpiracijo, rast
in razmno`evanje, del energije pa gre v izgubo. Znatni del energije, ki je porabljena
za rast, je shranjena v biomasi. To je primer kemi~ne akumulacije son~ne energije.
S
C del odbije od delcev v zraku,
del pa od povr{ja Zemlje.
D Sevanje, ki dose`e povr{je,
ga ogreva, toda tla oddajajo
R E infrarde~e sevanje, ki ga del
sprejme ozra~je (pojav tople
grede), deloma pa razpr{i skozi ozra~je
O
v Oson~je
Sl. 3. Son~no sevanje se v stiku z atmosfero na povr{ini Zemlje pretvori v toploto, kineti~no
(veter, morske tokove), potencialno (vodno energijo) in kemi~no (biomaso) energijo.
Prva zna~ilnost son~nega sevanja in s tem tudi obnovljivih virov je, da so povsod
na razpolago. Ne poznajo meja in niso podvr`eni politi~nim sodilom.
Druga zna~ilnost obnovljivih virov, ki jo lahko uvrstimo med slabosti, je nizka gostota
energije in ~asovna spremenljivost. Son~no sevanje na enoto obsijane povr{ine se prek
dneva spreminja od 100 do najve~ 1000 W/m2, mese~na energija son~nega obsevanja pa
od 18 kWh/(m2 mesec) v januarju do 170 kWh/(m2 mesec) v juliju (v Ljubljani).
10
Sl. 4. Povpre~no son~no obsevanje v Ljubljani; levo – povpre~no urno son~no obsevanje
za januar in junij; desno – povpre~no mese~no son~no obsevanje prek leta.
S
Razen v obliki biomase in toplote oceanov obnovljivih virov ne moremo shraniti
v naravnih sistemih, ki bi omogo~ali rabo son~ne energije vselej, ko jo potrebujemo.
Zaradi neenakomerne razpolo`ljivosti obnovljivih virov moramo pri njihovi
R
uporabi graditi tudi hranilnike energije. Za shranjevanje energije obnovljivih virov
v obliki notranje, kemi~ne, kineti~ne ali potencialne energije uporabljamo razli~ne
naprave. To pa zmanj{uje u~inkovitost in podra`i izkori{~anje obnovljivih virov. Za
obnovljive vire energije je zna~ilna tudi nizka gostota mo~i. Zaradi tega morajo biti
O
naprave pri enaki imenski mo~i precej ve~je od naprav, v katerih uporabljamo
neobnovljive energijske vire.
V
S
Sl. 5. Primerjava gostote mo~i posameznih oblik obnovljivih virov energije na m2.
11
Pomemben vir akumulirane son~ne energije v Sloveniji je biomasa,
ki jo predstavljajo predvsem gozdovi. Slovenija je bogata z gozdovi, saj pora{~ajo
56 % povr{ja. V njih je veliko lesne mase, ki se `e uporablja v industriji in delno za
kurjavo. Od povpre~no 209 m3/ha lesne zaloge zna{a letni prirastek 5,5 m3/ha. Skupni
letni posek je 2,5 milij. m3 in od tega se nameni za drva okoli 540.000 m 3, od katerih se
{estina izvozi (Stat. letopis SLO 1999). Poraba drv je razpr{ena, ker je nad ~etrt
milijona lastnikov gozdnih parcel, velika ve~ina nekmetov; gozdov v dr`avni lasti je
vse manj. Lesna industrija v Sloveniji uporablja skoraj vse lesne odpadke za pridobivanje
toplote in pare, le ponekod tudi elektrike. Z ozirom na obliko povr{ja in predvideni
razvoj slovenskega kmetijstva ne pri~akujemo ve~je proizvodnje biomase. Za uporabo
v energetiki jo moramo pripraviti tako, da bo lahko konkuren~na z drugimi gorivi.
Kot sodobna trdna goriva iz gozdne biomase ali kmetijskih pridelkov se uveljavljajo
sekanci ter briketi in peleti iz stisnjenega lesa. Prednost tako oblikovanega goriva
je v la`jem transportu, bolj{em izkoristku kurilnih naprav in v ni`jih emisijah snovi, ki
nastanejo pri kurjenju. Tudi ostanke kmetijskih rastlin, zlasti slamo in koruznico, je
S
mogo~e uporabiti v prilagojenih napravah za se`iganje.
R
O
V
12
Poleg son~ne energije je na razpolago {e geotermalna energija, zlasti v
severovzhodni Sloveniji, vendar so za to potrebne nalo`be.
Fosilna goriva
S
R
O
V
13
najmanj petkrat. Tehnologije za uplinjanje premoga pa utegnejo bistveno spremeniti
njegovo okoljsko neprijaznost (pepel, `veplo).
V ve~jih globinah so zaradi vi{jih temperatur in pritiskov nastale druga~ne toplotne
reakcije; vodna para je delno izlo~ila `veplo, kisik in du{ik, organska snov pa se je
za~ela razgrajevati v teko~e molekule. Tako je nastala nafta, ki jo sestavljajo ogljik,
vodik, `veplo in du{ik. V {e ve~jih globinah je nastalo plinasto gorivo – zemeljski
plin, ki vsebuje ogljik, vodik in du{ik. Nastanek zemeljskega plina je druga~en zaradi
razli~nih geomorfolo{kih pogojev. Po eni razlagi je plin organskega izvora nastal s
pretvorbo mikroorganizmov v velikih globinah, po drugi pa nastaja trajno pri procesih,
ki se odvijajo v notranjosti Zemlje.
S
R
Sl.8. Sestava molekul metana, butana in propana
Plin je postal pomemben vir energije sredi prej{njega stoletja. Ker je okolju
O
najprimernej{i, saj ima med vsemi fosilnimi gorivi najmanj {kodljivih emisij, se danes
uporablja v industriji, gospodinjstvih in tudi za proizvodnjo elektrike. V Sloveniji smo
zgradili 930 km dolg magistralni plinovod, po katerem se pretaka zemeljski plin v
V
potrebne energije za uteko~injanje se pri uparjanju lahko pridobi nazaj in koristno uporabi
(pridobivanje hladu in elektrike).
14
lahko kurilno olje (pri 200 do 250 °C) ter te`ko kurilno olje in maziva (>350 °C). Vmes
se izlo~ajo tudi plini, med katerimi sta najbolj znana propan in butan. Oba plina se `e pri
relativno nizkem nadtlaku uteko~inita in zavzemata le 1/260 prostornine plinastega
stanja, kar omogo~a cenen prevoz s cisternami ali v jeklenkah do porabnikov. Sta
kakovostno gorivo s kurilnostjo 46 do 54 MJ/kg. Me{anico propana in butana imenujemo
tudi uteko~injeni naftni plin (UNP), ki ga v gospodinjstvih uporabljamo za kuhanje.
Jedrska energija
S
potem ko zajame nevtron, razcepi v dve la`ji jedri (izotopa U-236), ob tem pa se
sprosti nekaj nadaljnjih nevtronov in energija (γ sevanje). Nevtroni pro`ijo nadaljnje
tvorjenje nestabilnega izotopa U-236 v ~edalje ve~jem {tevilu. To je veri`na jedrska
R
reakcija. Kineti~na energija razcepkov predstavlja glavni vir toplote, ki se spro{~a pri
razcepu. Jedrsko reakcijo lahko v jedrski elektrarni nadzorujemo, ~e poteka v vodi ali
te`ki vodi (D2H), tudi v grafitu, ~e absorbiramo del nevtronov, ki se sprostijo pri
razcepu izotopa U-236, in, ~e se sevanje γ absorbira v primernem {~itu. Spro{~eno
O
energijo izkoristijo za uparjanje vode, paro pa za pogon turbine in generatorja.
V
S
15
ENERGIJA IN KAKOVOST @IVLJENJA
Aktivnih prebivalcev, ki si s poklicem in delom pridobivajo sredstva za
pre`ivljanje, je v Sloveniji 49,4 % (popis 1991). Aktivni ljudje s svojo
ustvarjalnostjo pridobivajo ves dru`beni proizvod; od tega je odvisno,
kak{en dru`beni in `ivljenjski standard si zagotavljajo. V sedanjem svetu
so znatne razlike med ljudmi, med raznimi sloji, med de`elami in deli sveta. Vrsta
ocenjevalcev ugotavlja, da razviti svet, ki mu pripada le desetina svetovnega
prebivalstva, rabi za svoje aktivnosti letno kar 2/3 vse razpolo`ljive energije. Po
podatkih Europe’s Environment (1995) porabi povpre~ni prebivalec
gospodarsko razvitih dr`av 3 do 24-krat ve~ naravnih virov kot povpre~ni
prebivalec v de`elah v razvoju: `ita 3-krat ve~, mesa 6-krat ve~, mleka 8-krat
ve~, `eleza in jekla 13-krat ve~, anorganskih kemikalij 20-krat ve~ in avtomobilov
kar 24-krat ve~!
Oglejmo si nekaj primerjav najve~jih dr`av (IG, Calendario De Agostini, Italia,
S
2000):
R
O
V
S
16
Zelo nazorni kazalci smotrnosti ravnanja z energijo so:
• intenzivnost rabe energije, ki pove koliko enot primarne energije (shranjene v
gorivih) porabimo za ustvarjanje enote BDP na prebivalca dr`ave: manj{a
intenzivnost pomeni var~nej{o porabo energije;
• u~inkovitost energetskih pretvorb, ki ka`e u~inkovitost pretvarjanja primarne
energije v tiste oblike, ki jih rabimo (premog ali plin v elektri~no ali toplotno energijo),
ker so pri tem izgube in ima to tudi vpliv na okolje;
• stopnja odvisnosti od uvo`ene energije, ki ni nepomembna zaradi odprtega
tr`i{~a, ker je v resnici zelo odvisna od geopoliti~nih okoli{~in (prim. gibanje cen
nafte).
Slovenija se uvr{~a med dr`ave z intenzivno rabo energije, toda razmere naj
bi se v prihodnosti izbolj{ale s smotrno rabo energije, z uvajanjem obnovljivih virov
energije ter s spremembo strukture dejavnosti ter tehnologij v gospodarstvu.
Potrebna primarna energija je tudi primerno merilo za oceno vpliva rabe
energije na razvoj dolo~ene dru`bene skupnosti. Na sliki 11 vidimo, kako pada
S
nepismenost in smrtnost novorojen~kov v odvisnosti od potrebne primarne energije
(za 127 de`el na svetu, WEC, 1996). Ko dose`emo neko spodnjo mejo potrebne
energije, ostajata nepismenost in umrljivost na zelo nizki ravni. To pa pomeni, da lahko
R
de`ele v razvoju dose`ejo enako kakovost `ivljenja kot danes energetsko najbolj
intenzivne de`ele. Na primeru Slovenije lahko vidimo, da smo dosegli ni`jo umrljivost
dojen~kov in manj{o nepismenost pri trikrat ni`ji potrebni primarni energiji od n. pr.
ZDA. Torej sta kakovost `ivljenja in energija mo~no odvisna od na~el, po katerih se
O
dru`ba ravna. Potro{ni{ke dru`be so energetsko zapravljive in ne morejo biti
vzor manj razvitim.
V
S
17
VIRI IN PORABA ENERGIJE V SLOVENIJI
Za la`jo primerjavo strukture porabe goriv v Sloveniji s svetom najprej poglejmo
dele` posameznih energetskih virov v svetu, za leto 1995: 25 % potreb se je pokrivalo
s premogom, 29 % z nafto, 13 % s plinom, 24 % z elektriko iz jedrskih elektrarn, 5 %
z elektriko hidroelektrarn in z biomaso 4 %.
V Sloveniji tri ~etrtine energije uva`amo, razmere pa so naslednje (Gospodarski
vestnik 13. april 1999, zaokro`eno):
• struktura primarne energije: uvo`ena surova nafta 38 %, trda goriva 23 %,
jedrska energija 17 %, zemeljski plin 12 %, hidroenergija 5 %, drva in les ter novi
viri 5 %;
• struktura kon~ne energije: 51,2 % teko~a goriva, 20,4 % elektri~na energija,
15,8 % plinasta goriva, 8,4 % trda goriva, 4,4 % daljinsko ogrevanje in 0,3 % novi viri.
Naslednja tabela ka`e prirast potrebne energije in BDP v RS v letih 1992–98:
S
R
Tabela 2. Potrebna energija in ustvarjeni BDP v Sloveniji
O
Slovenska energetska bilanca temelji na proizvodnji elektrike iz TE na doma~i
premog in HE ter na uvozu teko~ih in plinastih goriv. Dopolnjuje jo oskrba z drvmi in
uvo`enim kakovostnim premogom za TE-TOL v Ljubljani. Za leto 1998 so uradni
V
18
Slovenija je podpisala Energetsko listino ter se po protokolu iz Kyota obvezala
zmanj{ati emisije ogljikovega dioksida za 9 %. Zni`ati moramo tudi emisije du{ikovih
oksidov ter re{iti problem radioaktivnih odpadkov. Uvedli smo okoljski davek na ogljikov
dioksid ter postopno izravnavamo cene goriv z EU. Tak{ni pa so specifi~ni kazalci
energetske situacije v Sloveniji za leto 1998:
Bruto dru`beni proizvod na prebivalca (BDP/preb.) 9847,00 USD/preb.
Potrebna primarna energija na prebivalca (PE/preb.) 148,23 GJ/preb.
Energetska u~inkovitost – 1 PE/BDP 16,10 MJ/preb.
Potrebna kon~na energija na prebivalca (KE/preb.) 96,00 MJ/preb.
Energetska u~inkovitost – 2 KE/BDP 10,43 MJ/USD
U~inkovitost pretvarjanja energije KE/PE 0,65
Vidimo, da pri pretvarjanju izgubimo 35 % primarne energije, predno sploh pride do
uporabnikov. Z upo{tevanjem izgub pri uporabnikih je celotna u~inkovitost le okoli
50 %. Imamo torej veliko mo`nosti za izbolj{anje u~inkovitosti na{ega energetskega
sistema. Velik porabnik energije in onesna`evalec okolja je tudi promet. Sicer pa energijo
S
potrebujejo vse dejavnosti in gospodinjstva in pri vseh se za~enjajo racionalizacije in
izbolj{ave.
R
O
V
S
19
VPLIVI ENERGETSKIH PRETVORB NA OKOLJE
Se`iganje fosilnih goriv
S
du{ik in mineralne snovi, ki pri zgorevanju vplivajo na kakovost in hitrost gorenja, je
zgorevanje nepopolno. Zato pri gorenju nastajaja tudi ogljikov (mon)oksid CO, du{ikovi
NOX in `veplovi oksidi SOX (ali SO2), nezgoreli ogljikovodiki, saje in mineralni ostanki
– pepel.
R
Nastali produkti zgorevanja pri se`igu fosilnih goriv in biomase odhajajo iz naprav,
v katerih zgorevajo, v plinastem in trdnem stanju. Plinaste snovi se izlo~ijo v ozra~je.
O
Ta proces imenujemo emisija. Emisija plinov je lahko ne{kodljiva ali {kodljiva. Za
vsako {kodljivo snov so dolo~eni predpisi o dovoljenih koncentracijah ali dovoljeni najve~ji
koli~ini, ki se sme spu{~ati v zrak.
Koncentracije snovi, ki nastajajo pri se`igu fosilnih goriv, navajamo glede na volumen
V
te snovi ali njeno maso v enoti prostornine zraka. Ker so koncentracije snovi relativno
majhne, uporabljamo za merjenje volumna snovi v zraku enoto ppm (parts per milion,
milijonti dele`; en ppm je razmerje med enim volumnom neke snovi v 106 krat ve~jem
S
volumnu zraka). Tiso~krat manj{a enota je ppb (parts per bilion, milijarditi dele`).
Masni dele` snovi v zraku pa obi~ajno navajamo v mg/m3 ali µg/m3. Od leta 1994 so v
Sloveniji s predpisi omejene emisije, med drugim tudi za kurilne naprave. Poleg emisij
je predpisana zahtevana u~inkovitost naprav, kakovost goriva in najve~ja dovoljena
vsebnost `vepla v trdih gorivih. Emisije novih kurilnih naprav preverjamo v
poobla{~enih laboratorijih.
Dimni plini se bolj ali manj enakomerno razpr{ijo po ozra~ju. Koncentracijo okolju
{kodljivih snovi v ozra~ju na nekem mestu imenujemo imisija. Tako kot emisijske, so
v slovenskih predpisih tudi imisijske vrednosti omejene. V njih so opredeljene glede na
~asovno obdobje, ko se zaporedoma pojavljajo:
• mejne vrednosti, ki po danes znanih podatkih niso nevarne zdravju ljudi,
• opozorilne, na katere je treba prebivalstvo primerno opozoriti,
• kriti~ne vrednosti, enake dvakratni mejni vrednosti, ki so `e {kodljive zdravju.
20
Tabela 3. Dovoljene imisijske vrednosti za nekatere snovi po slovenskih predpisih.
S
meteorolo{kimi postajami. Dovoljene imisijske vrednosti za nekatere snovi, ki se
spro{~ajo pri energetskih pretvorbah fosilnih goriv in tudi biomase, so v tabeli 3:
Ukrepe, s katerimi je mogo~e zmanj{ati emisije okolju {kodljivih snovi pri
R
energetskih pretvorbah fosilnih goriv, delimo v tri skupine:
• pred se`igom fosilnih goriv zmanj{amo emisije z uporabo goriv, ki imajo ve~ji
dele` vodika in vsebujejo manj `vepla in du{ika. Zaradi manj{e vsebnosti ogljika so
manj{e tudi emisije CO2. Zaradi razli~ne kurilnosti goriv so razlike v emisijah CO2
O
pri se`igu trdnih in teko~ih fosilnih goriv (izra`ene na enoto spro{~ene toplote) {e
precej ve~je; prikazane so grafi~no na kWh proizvedene toplote;
• ob se`igu fosilnih goriv: s se`iganjem goriv v napravah z intenzivnim me{anjem
V
21
Za raz`vepljevanje dimnih plinov poznamo mokre in suhe postopke. Obi~ajno
uporabljamo mokri postopek. V vodi raztopljen apnenec CaCO3 in zrak za oksidacijo
vbrizgamo v tok dimnih plinov, kjer apnenec reagira z `veplovim dioksidom v mavec.
U~inkovitost izlo~anja `veplovega dioksida z mokrim ~i{~enjem in uporabo apnenca je
nad 90 %. U~inkovitost ~istilne naprave v Šo{tanju je 94 %. Vsako uro delovanja
elektrarne pa nastane 23 ton mavca, ki ga je treba odlagati na ustrezno odlagali{~e v
bli`ini. Suhi postopki postajajo vedno bolj zanimivi, saj se s tem izognemo veliki porabi
vode. Princip delovanja pa je podoben.
Relativno velike delce prahu izlo~imo iz dimnih plinov v ciklonih. To so cilindri~ne
posode, v katerih se dimni plini vrtin~ijo, pra{ni delci pa se zaradi sredobe`ne sile
usedajo na zunajo steno in se po~asi posedajo v zalogovnik na dno ciklona. V ciklonih
se izlo~i do 90 % delcev ve~jih od 5 µm, pri izlo~anju manj{ih delcev pa niso u~inkoviti.
Te zadr`ijo elektrostati~ni ali vre~asti filtri. Elektrostati~ne filtre sestavljajo
elektri~ni vodniki, ki so napeti med vzporedne navpi~ne plo{~e. Visoka napetost (do
100.000 V) v vodnikih ustvari mo~no elektri~no polje, ki ionizira molekule v dimnih
S
plinih. Nastali negativni ioni in prosti elektroni naelektrijo pra{ne delce, ki jih privla~ijo
ozemljene plo{~e. Iz plo{~ se delci izlo~ajo zaradi te`nostne sile ali pa jih izpiramo. Ti
filtri izlo~ajo trdne in kapljevinske delce, stro{ki delovanja in vzdr`evanja so nizki,
R
u~inkovitost odstranjevanja delcev pa je do 98 %. Zaradi majhnih preto~nih hitrosti
so veliki in dragi filtri, saj so povr{ine plo{~ tudi ve~ tiso~ m2. Za izlo~anje delcev, ki
so manj{i od 1 µm, lahko uporabimo tudi vre~aste tekstilne filtre (sl. 14), ki so
oblikovani kot vre~e, skozi katere te~ejo dimni plini. Delce zadr`i tkanina ali sloj
O
izlo~enih delcev, ki se nabirajo v vre~astem filtru. Zbrane delce odstranimo iz filtra
v zalogovnik s stresanjem vre~. Ker so dimni plini vro~i, morajo biti tkanine vre~astih
filtrov odporne na visoko temperaturo. Vre~asti filtri niso primerni za zelo vla`na
V
Sl. 14. Merilna postaja za kakovost zunanjega zraka v Ljubljani (levo) in ~istilna naprava
z vre~astimi filtri (desno).
22
Sl. 15. Shematski prikaz delovanja ciklona, elektrostati~nega filtra in vre~astega filtra.
S
Glavne snovi, ki se pri energetskih pretvorbah fosilnih goriv z dimnimi
plini izlo~ajo v ozra~je, {kodljivo vplivajo na naravo ter po~utje in zdravje
ljudi.
R
Ogljikov monoksid je brezbarven plin brez vonja in okusa. Glede na koli~ino sodi
med najve~je onesna`evalce zraka, pa tudi zelo nevaren je za ljudi. Nastaja pri
nepopolnem zgorevanju ogljika v fosilnih gorivih (namesto CO 2 dobimo CO).
O
Vsebnost CO v ozra~ju nima {kodljivega vpliva na snovi in rastline, mo~no pa
vpliva na zdravje ljudi, in sicer na sposobnost prena{anja kisika v krvi. Ima namre~
precej ve~jo afiniteto do hemoglobina kot kisik in `e majhne koli~ine CO mo~no zmaj{ajo
koli~ino kisika, ki potuje skozi telo. Ko ga vdihavamo, se takoj pove`e s hemoglobinom
V
Dolo~imo ga z izrazom:
% COHb=0.005·(CO) 0.85·(α·t) 0.63
kjer je: % COHb odstotni dele` karboksihemoglobina glede na nasi~enje (%)
CO vsebnost ogljikovega monoksida (ppm)
α aktivnost ljudi; α = 1 pri sedenju, α = 3 pri napornem delu (1)
t ~as izpostavljenosti okolju z dolo~eno vsebnostjo CO (min)
23
Sl.16. Emisije CO glede na dele`e porabe energije po posameznih sektorjih.
S
Tako nastanejo kisle padavine. NO je brezbarven plin, NO 2 pa daje smogu zna~ilno
rde~e-rjavo barvo. R
O
V
Sl. 17. Emisije NOX glede na dele`e porabe energije po posameznih sektorjih
Sl. 18. Shematski prikaz nastajanja fotokemi~nega smoga v ozra~ju zaradi NOx-ov.
24
Ozon je sekundarni onesna`ilec, ki se ne izlo~a pri se`igu goriv, temve~ nastaja v
atmosferi zaradi primarnega onesna`evanja. Ozon v troposferi je {kodljiv tako ljudem
kot rastlinam. Povzro~a neprijetno dra`enje sluznice v o~eh, nosu in grlu, {e posebej
pa je nevaren pri vdihavanju. Povzro~a ka{elj in glavobol; pri ekstremnih vsebnostih
onesna`enja so opazili celo nadpovpre~no umrljivost. Ozon v troposferi {kodljivo vpliva
tudi na polj{~ine.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporo~a za za{~ito ljudi mejno enourno
vrednost vsebnosti ozona v zraku med 75 in 100 ppb, za za{~ito rastlin pa povpre~no
vsebnost 30 ppb v ~asu vegetacijske sezone.
Pri se`igu fosilnih goriv, ki vsebujejo `veplo, nastaja `veplov dioksid
SO 2, brezbarvni plin ostrega vonja, ki je {kodljiv. V ozra~ju ostaja nekaj dni in potuje
tiso~e kilometrov dale~. Poleg `e opisanega nastajanja aerosolov v ozra~ju se `veplov
dioksid z vrsto kemi~nih reakcij najprej preoblikuje v SO3 in ta z vodo v `veplovo
kislino H2SO4. Ta se v vodnih kapljicah izlo~a iz ozra~ja kot “kisel de`” (kisle
padavine).
S
Kisle padavine so poleg gozdnih po`arov glavni povzro~itelj propadanja gozdov.
Padavine povzro~ajo kislost voda in tal. Kisle padavine {kodujejo `ivim organizmom in
tudi zgradbam, ker povzro~ajo razpadanje gradbenih materialov. •veplova kislina
R
(H2SO4) se me{a z vodo, razjeda ko`o, lesu in papirju pa odvzema vodo, zato pooglenita.
H2SO4 in apnenec CaCO3 v gradbenih materialih in ~istilnih napravah reagirata v
mavec CaSO4.
O
V
S
Mavec je zelo topen v vodi, zato ga voda iz gradbenih konstrukcij izpira. Mnoge
zgodovinske stavbe so zato v mestih, kjer so emisije SO2 velike, mo~no po{kodovane.
Ocenjujejo, da je na svetu letna {koda, ki jo povzro~ajo kisle padavine zaradi korozije
gradbenih materialov na stavbah, okoli 10 milijard dolarjev.
Emisije SO2 v Evropi zna{ajo letno 25% koli~in v svetu. V Sloveniji razmere bistveno
olaj{ujejo raz`vepljevalne naprave v termoelektrarni Šo{tanj.
V zraku so tudi drobni lebde~i delci trdnih snovi ali teko~in, ki so po velikosti
ve~ji od molekul (s premerom ve~jim od 0,0002 µm) in manj{i od 500 µm. Na kakovost
okolja razli~no vplivajo zaradi razli~ne velikosti, kemi~ne sestave in vsebnosti. Kot
skupno ime za te majhne delce trdnih snovi ali teko~in se uporablja tudi izraz aerosoli.
Delce trdnih snovi imenujemo tudi prah, saje ali lete~i pepel.
25
Dihalni organi ljudi se razli~no odzivajo na razli~no velike delce. Zelo
majhni delci potujejo z zrakom do plju~nih vr{i~kov in se pri izdihavanju izlo~ijo, ve~ji
delci (nad 10 µm) pa se u~inkovito zaustavijo `e v zgornjem delu dihal. Delci z
aerodinami~nim premerom med 0,5 in 10 µm pa so dovolj majhni, da potujejo v
plju~a in se tam nalo`ijo. Z nara{~anjem koli~ine prahu v zraku nastajajo tudi `veplovi
in du{ikovi aerosoli, ker se `veplov in du{ikov oksid z vodo zdru`ita v drobne kapljice.
Du{ikov dioksid se v ozra~ju preoblikuje tudi v sulfatne delce s premerom do 2 µm, ki
pri vdihavanju zaidejo globoko v plju~a.
Vdihavanje aerosolov povzro~a vnetja in bolezni dihal. Ker je skupno delovanje
trdnih delcev in `veplovih aerosolov {e posebej nevarno, Svetovna zdravstvena
organizacija (WHO) navaja mejne vsebnosti za PM10 (delce 10 µm) obenem z mejnimi
vrednostmi SO2 – za povpre~no 24 urno vsebnost 125 + 125 mg/m3.
Specifi~ne letne emisije na prebivalca so bile pri se`iganju fosilnih goriv v Sloveniji v
letu 1998 naslednje:
S
Emisija CO2 767,80 kg/preb.
Emisija SO2 54,57 kg/preb.
Emisija NOX R 32,44 kg/preb.
Pra{ni delci 8,70 kg/preb.
Pepel 529,50 kg/preb.
Zgornje vrednosti le`e pod povpre~jem ~lanic EU, vendar ni razloga za zadovoljstvo.
O
Zmanj{anje emisije CO2 za 9 % bo zahtevalo izjemne napore in velike nalo`be. Seveda
bi bila ta najbolje nalo`ena, ~e bi z njimi intenzivno uvajali obnovljive vire energije za
proizvodnjo elektrike, saj so tam emisije CO2 najvi{je.
V
26
Beta delci (ββ) potujejo skozi zrak nekaj metrov dale~, v tkivo prodrejo tudi nekaj
cm globoko, zaustavi ga plo{~a bakra ali aluminija.
Najbolj nevarno je gama (γγ) sevanje; nima elektri~nega naboja in niti mase; je
elektromagnetno valovanje zelo majhne valovne dol`ine, vendar z zelo veliko energijo.
Preseva celotni ~lovekov organizem in zaustavi ga le zelo debela betonska stena ali
debela svin~ena plo{~a. Vir sevanja `arkov gama so npr. jedra kobaltovega izotopa
Co60, ki ga uporabljajo za nadzorovano terapijo rakavega tkiva (‘kobaltova bomba’).
Vse vrste radioaktivnega sevanja so nevarne `ivim bitjem, ker v dolo~enih
pogojih resno po{kodujejo `ive celice in zmotijo biolo{ke procese. Nastanejo
somatske spremembe, ki povzro~ijo nastajanje rakavih celic, levkemijo ali sterilnost,
ali pa genetske spremembe, ki povzro~ijo razli~ne posledice pri potomcih.
Za ovrednotenje radioaktivnega sevanja uporabljamo razli~ne enote:
Aktivnost radioaktivnih snovi merimo v becquerelih (Bq, izg. bekerélih); 1
Bq pomeni en razpad radionuklida na sekundo; v Bq merimo koncentracijo radioaktivnih
snovi v zraku, na primer radona, katerega najve~ja povpre~na koncentracija v naravnem
S
odprtem okolju v Sloveniji zna{a 74 Bq/m3, v kra{kih jamah pa je mnogo vi{ja (v
Taborski jami do 6000 Bq/m3 zraka;
merilo radioaktivnega sevanja, ki ga absorbira enota mase biolo{kega tkiva,
R
je sievert (Sv; 1 Sv = 1 J/kg). Po ocenah Mednarodne komisije za radiolo{ko za{~ito
(ICPR) obstaja pri absorbiranem radioaktivnem sevanju 1 Sv pri ljudeh kar 7,3-odstotna
nevarnost za nastanek rakastega obolenja. Ker je 1 Sv velika enota, izkazujemo sevanje
v tiso~inkah Sv, tj. v mSv. V Evropi zna{a povpre~no naravno sevanje okolja 2,4 mSv
O
na leto in verjetnost obolenja za rakom 1%. Priporo~ilo je, naj sevanje tega ne presega,
sploh pa ne 5 mSv letno.
V
Geigerjev {tevec
razred~en plin
27
Globalne klimatske spremembe v ozra~ju
S
tega pojava so vremenske in podnebne, nato pa tudi v okolju.
R
Sl. 20. Temperature po vi{ini zemeljske atmosfere v °C (levi stolpec),
vsebnost ozona (srednji stolpec) in sloji ozra~ja (desni stolpec).
od njihove koncentracije v ozra~ju. ^im manj jih bo, toliko manj{a bo absorbcija. Zato
je padla odlo~itev, da je potrebno zmanj{ati izpuste CO2 v atmosfero.
S
28
ko bi ta absorbirala del son~nega sevanja, obenem pa s svojim sevanjem
oddala toploto v vesolje. ^e Zemlja ne bi bila obdana z atmosfero, bi bila ekvivalentna
temperatura ob povr{ju Zemlje okoli –18°C ali 255 K (K = kelvinov = termodinami~na
temperatura). Toda resni~na povpre~na temperatura povr{ja Zemlje je okoli 288 K,
ker nekateri v ozra~ju prisotni plini zmanj{ujejo izgube toplote s povr{ja Zemlje v vesolje.
Imenujemo jih toplogredni plini. Zaradi absorbcije dolgovalovnega toplotnega sevanja
se segrejejo in del toplote “vrnejo” nazaj na Zemljo. Ta pojav povzro~a u~inek
tople grede.
Klimatske razmere so se v zgodovini Zemlje mo~no spreminjale. Ocenjujejo, da so
se v zadnjih dveh milijonih let vsaj 20-krat izmenjale ledene in tople dobe. Meritve
vsebnosti CO2 v zra~nih mehur~kih, ujetih v ledenikih v zadnjih 160.000 letih, so
nedvoumno pokazale povezavo med vsebnostjo CO 2 v atmosferi in temperaturo
ozra~ja. Ugotovili so, da so se v ~asu do za~etka industrijske revolucije konec 18.
stoletja vsebnosti CO2 v ozra~ju spreminjale med 180 in 280 ppm (parts per million –
{tevilo delcev v milijonu). Od tedaj pa se vsebnost tega plina v ozra~ju nenehno pove~uje.
S
Tako je v letu 1990 `e dosegla vrednost 351 ppm. Podobno, toda manj{e nara{~anje
vsebnosti lahko zasledimo tudi pri drugih toplogrednih plinih. Tako se je vsebnost metana
iz 0,8 ppm od konca 18. stoletja pove~ala na 1,7 ppm.
R
O
V
S
Sl. 22. Nara{~anje ogljikovega dioksida (CO 2) v atmosferi Zemlje v zadnjih 350-ih letih
29
ZDA povzro~ilo 10 % zmanj{anje padavin in dvig gladine oceanov za 0,1 do 0,2 m do
leta 2025 ter 0,5 do 2,0 m do leta 2050. Tako bi bila poplavljena velika obalna obmo~ja
(na primer 20 % povr{ine Banglade{a), pove~ana erozija obal ter ve~ja slanost v talni
vodi.
Druga skupina napoveduje, da se bo zaradi povi{ane temperature podalj{ala
vegetacijska doba (pri podvojitvi vsebnosti CO2 na primer na obmo~ju Denverja (ZDA)
iz sedanjih 162 na 206 dni na leto, na obmo~ju Memphisa (ZDA) iz sedanjih 234 na 311
dni na leto), zato bodo rastline bujnej{e in poraba CO 2 za fotosintezo iz ozra~ja ve~ja;
tako, da naj bi bilo dose`eno naravno ravnovesje.
Ozon je fotokemijski oksidant, ki nastaja v stratosferi naravno, ko
ultravijoli~no son~no sevanje z valovnimi dol`inami do 0,242 µm (imenujemo ga tudi
UV-C son~no sevanje) razbije molekulo kisika na kisikova atoma. Atoma kisika se
takoj nato zdru`ita z molekulo kisika v ozon. Pri razcepu se spro{~a tudi toplota. Ob
tem pa poteka tudi obratni proces. Ko molekula ozona absorbira son~no sevanje nekoliko
ve~jih valovnih dol`in – med 0,28 in 0,32 µm (imenujemo ga tudi UV-B son~no sevanje),
se molekula ozona razcepi v molekulo in atom kisika. Kon~ni u~inek navedenih reakcij
S
je oblikovanje sloja ozona in segrevanje stratosfere. V stratosferi se vzpostavi
temperaturna inverzija, ki povzro~a, da je stratosfera zelo stabilna. Zato se snovi v
stratosferi zadr`ujejo zelo dolgo. Pravi pomen prisotnosti ozona spoznamo {ele,
R
ko preu~imo, kako UV sevanje u~inkuje na `ive organizme.
UV sevanje je kratkovalovno in vsebuje dovolj energije, da vpliva na
kemi~ne vezi ter povzro~a v organizmih kemi~ne in biolo{ke reakcije. Še
O
posebej {kodljivo je UV-C sevanje, ki deluje na proteine in molekule DNA, vendar
se skoraj v celoti absorbira v molekulah kisika in ozona. Za organizme je zelo {kodljivo
tudi UV-B sevanje, ki se v molekulah ozona le delno absorbira. Raziskave so pokazale,
da je UV-B son~no sevanje tiso~- do deset tiso~krat bolj {kodljivo, ker
V
Sl. 23. UV sevanje na robu atmosfere (1) ter pri tleh (2) in ob~utljivost DNA nanj (3).
30
sevanje ve~jih valovnih dol`in (0,38 – 0,76 µm) povzro~a ko`nega raka. Dodatni prob-
lem je, da `e majhno razred~enje ozona v stratosferi mo~no vpliva na koli~ino UV-B
son~nega sevanja, ki dospe do povr{ja Zemlje. Preostalo ultravijoli~no sevanje z
valovnimi dol`inami ve~jimi od 0,320 µm (imenujemo ga tudi UV-A son~no sevanje)
ne sodeluje v fotokemi~nih reakcijah, in se zato tudi ne absorbira v stratosferi. Zato
smo ljudje v dolgem evolucijskem razvoju postali na to sevanje tudi relativno neob~utljivi.
Na sl. 23 je prikazano spektralno son~no sevanje z valovnimi dol`inami UV sevanja na
robu atmosfere in na zemljinem povr{ju. Ob tem je prikazana tudi relativna biolo{ka
ob~utljivost molekul DNA.
V zadnjih desetletjih so znanstveniki opazili hitro zni`evanje koli~ine ozona
v atmosferi. Ta pojav imenujemo “ozonska luknja”. Pojav se ka`e isto~asno s
pove~evanjem koli~ine du{ikovih oksidov, in predvsem halogenov, med njimi {e posebej
klora. Ocenjujejo, da se klor izlo~a iz klorfluorogljikovodikov (CFC ali CFCl), ko ti
absorbirajo son~no sevanje (CFC so uporabljali za hladiva, topila, penila v toplotnih
izolacijah). Spro{~en klorov atom sodeluje pri razcepu ozona kot katalizator, zato lahko
S
“po{koduje” tudi 10.000 molekul ozona, preden se iz stratosfere spet izlo~i v spodnje
plasti ozra~ja.
Še posebej ob~utno zmanj{anje ozona ve~krat ugotavljajo nad Antarktiko. Ob polarnih
R
zimah se oblikuje edinstven, zelo hladen (do -80 °C) polarni vrtinec zraka; tedaj v
stratosferi nastanejo oblaki ledenih delcev. Po zapletenih kemijskih reakcijah, v katerih
sodelujejo tudi molekule vode (iz stratosfernega polarnega oblaka) in du{ikovi oksidi,
nastajajo mulekule klora Cl2, ki ozonu niso {kodljive. Ko spomladi na ju`ni te~aj spet
O
posije sonce (tedaj je na severni polobli jesen), son~no sevanje razcepi molekulo klora
v atoma, ki takoj reagirata z ozonom. Koli~ino ozona v stratosferi merimo z Dobsonovo
enoto (DU), ki navaja debelino sloja zgo{~enih molekul ozona nad izbranim ozemljem.
V
S
Sl. 24. Danes merimo ozon z instrumenti na satelitih. Tako lahko dobimo globalne podatke o
vsebnosti ozona v stratosferi. Postopek imenujemo TOMS – Total Ozon Mapping Spectrom-
eter). Na sliki so prikazane vsebnosti ozona nad Antarktiko v Dobsonovih enotah.
31
Vplivi na okolje in energetska ekonomika
S
zraka in sprememb na favni in flori, vodah in pokrajinah. Z njimi je `e obremenjena
sedanja generacija.
R
O
V
S
Sl. 25. Ponazoritev neposrednih in zunanjih stro{kov pri uporabi fosilnih goriv z ledeno
goro.
Sl. 26. Tudi vetrnice so ponekod pomembna tehnologija pri proizvodnji elektrike.
32
Nepredvidljivi stro{ki rabe energije iz virov, ki jih danes prete`no uporabljamo, pa
so povezani s spremembami klimatskih razmer in bodo imeli globalni u~inek na
hidrosfero, litosfero in atmosfero Zemlje. Zaenkrat globalnih posledic {e ne znamo v
celoti ovrednotiti. Z njimi bodo obremenjene prihodnje generacije. Obstajajo pa ocene,
ki jih navajamo v tabeli kot povzetek nekaterih {tudij. Vrednosti ocenjenih zunanjih
stro{kov so navedene v SIT na kWh porabe elektri~ne energije ali toplote.
S
R
O
V
S
33
TOPLOTA IN NJENA VAR^NA RABA
Var~evanje pri ogrevanju
S
35 °C. Zato, da smo dobili zrak topel 35 °C, smo izgubili temperaturno razliko 965 K.
S toplim zrakom, ki smo ga dobili, ne moremo poganjati turbine in proizvesti elektrike,
niti osvetliti prostora.
R
Èe pa bi to kurilno olje pokurili v gorilniku plinske turbine in bi vro~i plini pod pritiskom
skozi gonilnik turbine opravili mehansko delo, bi se ohladili na okoli 500 °C. Vrte~e se
kolo turbine poganja na isti osi elektri~ni generator, ki nam da okoli 3,5 kWh elektrike.
Vro~i plini iz plinske turbine nato v kotlu za uparjanje vode ustvarijo paro s temperaturo
O
okoli 400 °C in primerno visokim tlakom. Ta para poganja parno turbino, ki `ene elektri~ni
generator. Rezultat je dodatnih 1,5 kWh elektrike. Paro iz parne turbine, ki ima sedaj le
{e temperaturo okoli 90 °C, vodijo v kondenzator in z njo segrevajo vodo za
V
34
Sl. 27. Primeri smotrne rabe toplote pri pretvarjanju goriv.
S
na enoto povr{ine konstrukcije in enoto razlike v temperaturi zraka na notranji in zunanji
strani konstrukcije; ponazarja enotski toplotni tok, ki te~e skozi ovoj stavbe.
Toplotno prehodnost gradbenih konstrukcij zmanj{amo tako, da v
R
konstrukcijo vgradimo sloje snovi z nizko toplotno prevodnostjo. Imenujemo
jih toplotni izolatorji. Ve~ina izolatorjev ima majhno gostoto, saj jih sestavljajo mali
zaprti zra~ni prostori. Najpogosteje uporabljamo vlakna kamene ali steklene volne,
O
penjene umetne snovi (polistiren, poliuretan), pa tudi naravne snovi kot so pluta,
celulozna, kokosova in ov~ja volna ter impregniran recikliran papir.
Zid iz opeke 20 cm in z 12 cm toplotne izolacije ima toplotno prehodnost 0,25 W/m2K,
enako kot ope~nat zid debeline 200 cm. Z bolj{o izolacijo stavb dose`emo:
V
• zaradi manj{e porabe (fosilnih) goriv manj{o koli~ino okolju {kodljivih snovi,
ki se spro{~ajo pri kurjenju.
Sl. 28. Primeri toplotno-izolacijskih materialov: mineralna volna, stiropor med plo{~ami
iz lesne volne, recikliran nakosmi~en papir.
35
Poleg `e znanih materialov za toplotno izolacijo so v zadnjem ~asu razvili {e
nekatere nove na~ine toplotne izolacije:
• sevalno toplotno izolacijo, ki jo sestavlja ve~je {tevilo toplotnih zrcal, tj.
kovinskih (aluminijastih) folij z vmesnimi zaprtimi zra~nimi prostori; 2 cm debela
sevalna toplotna izolacija nadomesti 10 in ve~ cm debelo klasi~no toplotno
izolacijo, vendar ima zaradi mehanskih lastnosti v stavbah omejene mo`nosti
uporabe;
• prosojno toplotno izolacijo, ki nadome{~a klasi~no toplotno izolacijo, ob tem
pa deluje kot opti~ni vodnik, ki vodi son~ne `arke na ope~nat ali betonski nosilni
zid; izku{nje v Sloveniji ka`ejo, da ju`ni zid s prosojno toplotno izolacijo v ~asu
ogrevanja stavbe zbere ve~ son~nega obsevanja, kot pa izgubi toplote;
• v prihodnosti veliko pri~akujemo od vakuumske toplotne izolacije, ki deluje kot
“termos” posoda, saj je zrak med kovinskimi folijami iz~rpan, tako se prevod in
konvekcija med folijami ne pojavita;
Steklo, ki ga uporabljamo za zasteklitev oken, prepu{~a svetlobo, ne pa toplotnega
S
sevanja, temve~ ga zadr`i. Zato se zunanje steklo segreje in oddaja (izgublja) toploto
v okolico. Prehod toplote skozi okna je precej ve~ji kot skozi stene tudi zaradi kro`enja
zraka v zaprtem prostoru med stekli. Toplotne prehodnosti klasi~no dvojno zasteklenih
R
oken so med 2,8 in 3,5 W/m2K. V sodobna okna zato vgrajujemo le stekla ali
kombinacije stekel, ki imajo:
• notranje steklo s tankim prozornim nanosom, ki deluje kot kovinska folija; tako
notranje steklo ne segreva zunanjega stekla s sevanjem toplote (low-e steklo);
O
toplotna prehodnost okna s tako zasteklitvijo se zni`a na 1,9 do 2 W/m2K;
• namesto z zrakom napolnimo prostor med stekli z inertnim plinom, najpogosteje z
enim od `lahtnih plinov (argonom ali kriptonom), da se zmanj{a prenos toplote ter
V
36
• glede na vonjave, ki jih poenoteno
merimo z olfi, ki so opredeljeni za ljudi,
gradbene materiale in opremo prostorov;
po dogovoru so vonjave 1 olfa zna~ilne
za sede~o osebo pri lahkem delu; kadilec
na primer oddaja 25 olfov. Za vsak olf
moramo dovesti predpisano koli~ino
sve`ega zraka.
Obi~ajno prehaja sve` zrak v stavbo skozi pripire v oknih in vratih. Tak{no
prezra~evanje imenujemo naravno prezra~evanje. Zrak se pretaka v stavbo in iz
nje zaradi razlike v zra~nih tlakih, ki so posledica razlik v temperaturah (oziroma gostoti
S
zraka) ali hitrosti vetra ob stavbi. Zato okna ne smejo biti ne preve~ in ne premalo
tesna (prepustnost {pranj je omejena navgor zaradi rabe energije in navzdol zaradi
koli~ine zraka, ki mora priti v prostor). Prepustnost re` stavbnega pohi{tva ugotavljamo
R
s preizkusi. Preizkuse zrakotesnosti stavb izvajamo tudi na zgrajenih stavbah. Na
zatesnjena zunanja vrata namestimo ventilator in izmerimo koli~ino zraka, ki prehaja v
stavbo pri dolo~eni razliki v tlakih (v predpisih je sprejeta vrednost 50 Pa). Ob tem se
zrak v prostoru ne sme izmenjati ve~ kot 2 krat vsako uro (n < 2 h-1).
O
Pri zimskem prezra~evanju moramo sve` hladen zrak iz okolice v prostoru
segreti na sobno temperaturo. Za to rabimo toploto; pri toplotno dobro izoliranih
zgradbah je dele` porabljene toplote za segrevanje sve`ega zraka 50 % od celotne
V
Sl. 30. Stavba s son~no streho in kanali za predgrevanje ali hlajenje zraka za prezra~evanje.
37
• z vra~anjem toplote s sistemi za rekuperacijo toplote (prevzemanjem toplote iz
odpadnega zraka) pri prezra~evanju. V nekatere izvedbe teh naprav vgradimo tudi
grelnike ali hladilnike zraka, ki ga vodimo v prostore. Tak sistem omogo~a v poletnem
~asu hlajenje zgradbe. Po slovenskih predpisih mora imeti vsaka stavba, v kateri je
izmenjava zraka ve~ kot 0,7 bruto volumna stavbe na uro, vgrajen rekuperator
toplote s stopnjo vra~anja toplote najmanj 65 % (po novem najmanj 80 %).
S
Prvo merilo za oceno kakovosti izolacije stavb so slovenski predpisi, ki zahtevajo,
da smejo biti toplotne izgube stavbe enake ali manj{e od 5 +10 A/V v W/m3. Pri tem
R
pomeni A zunanjo povr{ino stavbe, skozi katero prehaja toplota, in V volumen stavbe,
ki ga omejuje povr{ina A.
Kot merilo kakovosti konstrukcij se je uveljavilo energijsko {tevilo stavbe. To
O
navaja, koliko energije (toplote) rabimo za ogrevanje stavbe na enoto povr{ine bivalnih
prostorov v enem letu. Energijsko {tevilo navajamo v kWh na m 2 bivalne povr{ine
stavbe na leto. Za starej{e stavbe je zna~ilno energijsko {tevilo nad 150 kWh/m2leto, za
kvalitetno toplotno izolirane stavbe med 80 in 100 kWh/m2leto, in za energijsko var~ne
V
38
Ogrevalni in klimatizacijski sistemi
S
na elektriko, ki so lahko sevalne (obi~ajno v kopalnicah), konvekcijske (z ventilatorji ali
brez) in akumulacijske. Z elektriko ogrevamo samo ob~asno, saj je njihov izkoristek
primarne energije (premoga) zelo nizek (cca 30 %) zaradi velikih izgub pri pretvarjanju
R
premoga v elektriko in izgub pri prenosu iz elektrarne do mesta uporabe. Èe bi v Sloveniji
uporabljali samo elektriko iz obnovljivih virov, n. pr. iz hidroelektrarn, ki imajo zelo visok
izkoristek (okoli 85 %), potem bi bilo tak{no ogrevanje energetsko dopustno. To seveda
ne velja za elektriko iz vetrnic in son~nih celic, saj so njihovi izkoristki tudi zelo nizki.
O
Pe~i na premog so lahko tudi veliki lokalni onesna`evalci zraka, zato jih danes
opu{~amo. Izjema so pe~i na plin. Ker sta plin in elektrika vezana na omre`je, lahko
pri{tevamo ta dva na~ina lokalnega ogrevanja tudi k daljinskim sistemom ogrevanja.
V
39
Centralno ogrevanje je danes najbolj ra{irjeni na~in ogrevanja stanovanjskih in
javnih ter poslovnih stavb. Glede na nosilca toplote lo~imo vodno in zra~no ogrevanje.
V Evropi ima vodno ogrevanje dolgo tradicijo in je splo{no raz{irjeno. V starej{ih
stavbah uporabljamo za ogrevanje toplo vodo s temperaturo v dovodu 90 °C in v povratku
70 °C, pri najni`ji zunanji temperaturi. En m3 tople vode lahko prena{a v eni uri po
stavbi 23,3 kW. Ko se zunaj temperatura dviga, se zni`uje tudi temperatura vode v
dovodu. Na ta na~in lahko centralno reguliramo ogrevanje stavb.
V novej{ih stavbah, ki so toplotno dobro izolirane, pa tako visoka temperatura
vode ni ve~ potrebna. Zato v takih primerih uporabljamo temperaturo vode v dovodu
od 50 °C navzdol. Ni`ja ko je temperatura v dovodu, ve~ji dele` toplote lahko pridobimo
iz obnovljivih virov (sonca, okolice, talnice ali iz tal).
Sistem za centralno ogrevanje s toplo vodo mora biti v ve~stanovanjskih objektih
izveden tako, da je mogo~e v vsakem stanovanju meriti porabo toplote in uravnavati
temperaturo ogrevanja. Vsako stanovanje ima torej svoj priklju~ek na centralni sistem,
svoj {tevec toplote in regulacijo temperature (sl. 34 desno). Na ogrevalih so normalno
S
vgrajeni termostati~ni ventili.
R
O
V
Sl. 34. Shema centralnega ogrevanja (levo; 1 – kotel, 2 – razvodno omre`je, 3 – ogrevala,
S
40
ogrevanjem stavb. Prednosti so: odpade transport goriva in odvoz pepela iz posameznih
stavb; v toplarni lahko uporabljamo cenena goriva; u~inkovitost pri izrabi goriva je
velika, saj proizvajamo elektriko in toploto so~asno, velika zanesljivost obratovanja; v
kleteh stavb ne potrebujemo kotlovnice, niti dimnika in skladi{~a za gorivo; prakti~no
ni nobenega vzdr`evanja in zelo se zmanj{a nevarnost po`ara; zni`ajo se emisije
{kodljivih plinov.Vzporedno s tem pa je pomembna tudi oskrba z elektriko.
S
R
Sl. 35. Razdelilna postaja v omre`ju elektrosistema (Diva~a).
41
Sl. 36. Shema delovanja sodobne klimatizacijske naprave s prikazom mo`nosti za
S
razdelitev zraka po prostorih. Na sliki pomenijo: 1 – klima-centrala; 2,3 – `aluzije za
zunanji in odpadni zrak; 4 – obto~ne `aluzije; 5 – filter; 6 – hladilnik; 7 – predgrelnik;
8 – dogrelnik; 9 – ovla`evalnik; 10,11 – dovodni in odvodni ventilator; 12 – re{etke; 13 –
R
perforirani strop; A – difuzor z regulacijo koli~ine; B – regulator temperature; C – glu{nik
zvoka; D – rekuperator toplote
potrebi dogrejemo in ga prek kanalov po{ljemo v prostore stavbe, ki jo klimatiziramo.
Obstaja veliko razli~ic klimatizacijskih naprav, vendar delujejo vse po podobnem
O
principu.
Ker ima zrak zelo majhno gostoto (1,2 kg/m3) in ni`jo toplotno kapaciteto, je treba
za prenos enake koli~ine toplote pri enaki temperaturni razliki po stavbi pretakati kar
V
3500-krat ve~ zraka kakor pri centralnem ogrevanju z vodo. Zato je logi~no, da so se
razvile klimatizacijske naprave, ki zdru`ujejo prednosti obeh sistemov. To so zra~no-
vodni sistemi. Z zrakom poskrbimo za ustrezno prezra~evanje in vlago v stavbi, z
S
42
Sl. 37. Sobna klimatizacijska naprava z lo~enim uparjalnikom (levo zgoraj) in
kondenzatorjem (levo spodaj) ter klimacentrala (desno).
S
vro~o vodo proizvajajo hladno vodo, se imenujejo absorbcijski hladilni stroji. Njihova
u~inkovitost sicer ni zelo visoka, vendar lahko izkori{~ajo obstoje~e vro~evodno omre`je
in toploto, ki jo poleti toplarne ne morejo prodati v enakih koli~inah, kot pozimi.
R
Pridobivanje toplote v stavbah s solarnimi sistemi
43
predvidena prostornina hranilnika 50 do 75 litrov. Pri
normalni porabi tople vode v bivalnih stavbah
potrebujemo sprejemnike son~ne energije s povr{ino 1,5
do 2 m2 za vsako osebo. Sisteme za pripravo tople vode
dimenzioniramo tako, da segrejejo prek leta v povpre~ju
65 do 70 % potrebne koli~ine tople vode. Tipi~ni solarni
sistem za pripravo tople vode v enodru`inski stavbi ima
povr{ino SSE 6 m2 in prostornino hranilnika 300 litrov.
S
Iz hranilnika toplote pa jo ~rpamo v ogrevalni sezoni. Najbolj pogosto shranjujemo toploto
v zemljo ali vodne hranilnike. Zemeljske hranilnike segrevamo z vkopanimi prenosniki
toplote v obliki spiral ali cevnih ka~, ki so oblikovane iz cevi. Velikost vodnih sezonskih
R
hranilnikov naj bo 1 do 3 m3 za vsak m2 SSE, prostornina zemeljskih hranilnikov pa 5 do
10 m3 na vsak m2 sprejemnikov
son~ne energije. Shranjeno toploto
obi~ajno ~rpamo s toplotno ~rpalko
O
zato, da bolje toplotno izkoristimo
hranilnike.
V
44
Sl. 41. Solarni sistem za ogrevanje naselja s hranilnikom toplote (Saro, Švedska – levo)
in s priklju~kom na toplarno (Ry, Danska – desno).
S
sprejemnikov 0,2 do 0,3 m2 na vsak m2 ogrevane stanovanjske povr{ine, oziroma 2 do
3 m 2 za vsako MWh toplote za ogrevanje naselja. Velikost vodnega hranilnika toplote
je okoli 2 m 3 na kvadratni meter povr{ine sprejemnikov. V povpre~ju je dele` ogrevanja
R
s soncem med 50 in 80 % potrebne toplote. Na sliki 41 sta prikazana solarna sistema
v v naselju Saro na Švedskem z deljenim poljem sprejemnikov son~ne energije, ki ima
sezonski vodni hranilnik v granitni jami ter sistem v mestu Ry na Danskem z zdru`enim
poljem sprejemnikov, ki je priklju~en na povratni vod daljinskega ogrevanja. Oba pa
O
sta brez vgrajenega hranilnika.
V energetsko var~nih stavbah lahko pomembni del toplote zagotovimo z
elementi za nizkotemperaturno pretvarjanje son~nega sevanja v toploto. V
V
ve~ini primerov so to posebej oblikovani elementi na ovoju stavbe. Imenujemo jih tudi
elementi za naravno ogrevanje stavb s soncem (pogosto se uporablja izraz “pasivna
arhitektura“) in jih lahko razvrstimo v {tiri skupine, ki skupaj s stavbo tvorijo sistem za
naravno ogrevanje: okna, zastekleni zidovi, stekleniki in fasadni prezra~evalni elementi.
S
45
Okna in steklene stene so najenostavnej{i in tudi najbolj raz{irjeni ele-
ment naravnega ogrevanja stavb. Omogo~ajo pogled v okolico in naravno osvetlitev
prostorov, vendar so lahko vzrok pregrevanja v jeseni ali spomladi. Imajo pa v primerjavi
z izoliranim zidom {e vedno 4-krat ve~je
toplotne izgube. Name{~amo jih na ju`ni in
zahodni strani stavbe; primerna je 35 % do
45 % zasteklitev fasade pri uporabi dobrih
sen~il za poletno obdobje.
S
s ~asovnim zamikom glede na son~no sevanje. Èasovni zamik uravnavamo z izbiro
materialov (obi~ajno opeka, silikatna opeka, beton) in debelino zidu (med 20 in 40 cm).
R Posebno pozornost moramo posvetiti re{itvi za
prepe~evanje pregrevanja poleti. Obi~ajno odpremo
lopute zgoraj in spodaj ter na ta na~in z zunanjim
zrakom poleti hladimo steno. Ker son~ni zid ni
toplotno izoliran, so toplotne izgube skozi ta del
O
gradbene konstrukcije velike.
46
PROIZVODNJA IN VAR^NA RABA ELEKTRIKE
Pomen elektrike
S
zato morata biti proizvodnja in poraba vsak trenutek usklajeni.
Za proizvodnjo elektrike s parnimi in plinskimi procesi, s katerimi danes v glavnem
proizvajamo elektriko v termoelektrarnah in jedrski elektrarni, je zna~ilen nizek izkoristek
R
pri pretvorbi goriv v elektriko. Izgube, ki pri tem procesu nastajajo, so shematsko
prikazane na sliki:
O
V
ELEKTRIKA
FOSILNA TOPLOTA PARA MEHANSKA ELEKTRI^NA PRENOS
ENERGIJA
30 %
ENERGIJA ENERGIJA
5%
100 % 5%
15 %
30 %
S
15 % IZGUBE PRI
IZGUBE V PRENOSU
IZGUBE PRI IZGUBE PRI IZGUBE GENERATORJU
V TURBINI
ZGOREVANJU PRENOSU
TOPLOTE
Sl. 46. Tok energije skozi elektrarno in v prenosu do uporabnikov.
* Pod izgubami razumemo zmanj{anje kakovosti energije (npr. zni`anje temperature pri prenosu
toplote) in oddajo toplote na okolico (tok toplote v kondenzator in hladilni stolp).
47
Proizvodnja elektri~ne energije s termoelektrarnami (TE)
S
Sl. 47. TE Šo{tanj z nazivno mo~jo 275 MW s ~istilno napravo izlo~a 94 do 95 % SO2 (na
izstopu iz dimnika ga je 385 kg/h), toda iz mletega apnenca nastane sadra in iz
premoga pepel (skupno 70 t/h), kar je treba odlo`iti v okolju (foto M. Garbajs).
R
V klasi~nih termoelektrarnah uporabljamo fosilna goriva, s katerimi v kotlu (1)
segrejemo in uparimo vodo; imenujemo jih parne termoelektrarne (sl. 48 in 49).
O
Nastala para ekspandira v turbini (2) in proizvede delo ter poganja generator elektri~ne
energije (3). Energetsko izrabljeno paro nato kondenziramo v kondenzatorju (4). Tako
odvzeto toploto prenesemo na okolico v hladilnih stolpih (v termoelektrarni v Šo{tanju)
ali pa v vodotok (v reko Savo iz jedrske elektrarne Kr{ko). Kondenzat (vodo) nato
V
visokotla~na ~rpalka (5), imenujemo jo tudi napajalna ~rpalka, potiska nazaj v kotel. V
termodinamiki imenujemo ta proces parni delovni proces. Termoelektrarne (TE) so
najpomembnej{e proizvajalke elektri~ne energije v {tevilnih de`elah, tudi v Sloveniji.
S
48
Drugi termodinami~ni princip za proizvodnjo elektrike pa predstavljajo
plinske termoelektrarne (sl. 49). V njih vstopa zrak iz okolice v kompresor (1) in
nato z visokim tlakom v zgorevalno komoro (2). V zgorevalno komoro dovajamo fosilno
gorivo, ki ob prisotnosti kisika (zraka) zgori. Vro~i dimni plini preidejo v turbino (3), v
njej ekspandirajo in se sprostijo v okolico. Turbina poganja poleg generatorja elektri~ne
energije (4) tudi kompresor. Ta termodinami~ni proces imenujemo plinski delovni proces.
Za pogon kompresorja se porabi med 40 in 60 % dela turbine, medtem ko za napajalno
~rpalko pri parnih procesih porabimo le 1 do 2 % proizvedenega dela.
S
Sl. 49. Shema plinske termoelektrarne (glej spodaj!)
R
Plinske toplotne elektrarne so cenej{e od parnih, vendar lahko v njih se`igamo
le najkvalitetnej{a fosilna goriva (plin ali kurilno olje). Zna~ilno je, da so pri enaki mo~i
nekajkrat manj{e od parnih termoelektrarn in imajo zelo kratek zagonski ~as – le 10 do
O
20 minut. Zato jih uporabljamo predvsem kot vr{ne elektrarne, ki delujejo ob konicah
porabe elektri~ne energije. V novej{em ~asu pa se vedno bolj uporabljajo tudi kot
elektrarne za osnovno proizvodnjo elektrike, saj je plin konkuren~no gorivo in odpadejo
V
49
bistveno razli~na od parnih. Ker je temperatura plinov na izstopu iz plinske turbine zelo
visoka (okoli 500 °C), lahko uporabimo to toploto za proizvodnjo pare. Zdru`imo torej
dva procesa zaporedno; tako dobimo plinsko-parno termoelektrarno. Tako pridobimo
kar 60 % ve~ elektrike pri enaki porabi goriva kot v primeru povpre~ne parne elektrarne
na premog. S tem se zmanj{uje toplotna obremenitev okolja in koli~ina plinov na izpustu.
V Sloveniji imamo dve plinsko parni elektrarni – Brestanica in Trbovlje.
S
emisije CO2 in predvsem SO2 ve~je, vendar precej manj{e kot pri kurjenju premogov.
50
Sl. 51. Hidroelektrarna z nizko in visoko pregrado – jezom.
S
energije ali nad 10 % energije proizvedene z vodnimi elektrarnami v Sloveniji.
nabiranjem plavja nad jezovi. Vplivajo tudi na mikroklimo, vsebnost kisika v vodi,
spremembo favne in flore ob vodovju ter ovirajo migriranja rib.
Posebno pomembno je ohranjanje minimalnega stalnega pretoka v delu vodotoka,
S
Kot `e vemo, se pri razcepu te`kega atomskega jedra sprosti tudi veliko energije.
V razli~no zasnovanih jedrskih reaktorjih spremenimo kineti~no energijo delcev, ki
nastajajo pri cepitvi jeder, v toploto. Jedrski reaktorji so posode, v katerih se
cepijo te`ka jedra in se spro{~a veliko energije.
V jedrskih reaktorjih elektrarn se za hlajenje reaktorja uporablja voda. Obenem
je voda tudi moderator. ^e se moderator v reaktorju upari in uporablja kot delovno
sredstvo v turbini, kjer ekspandira ter se po kondenzaciji vrne v reaktorsko posodo
51
(slika 52, levo), ga imenujemo vrelovodni reaktor. ^e se moderator le segreje in
ostane v teko~em stanju ter nato v uparjalniku drugo vodo upari, tak reaktor imenujemo
tla~novodni. V JE Kr{ko je vgrajen tla~novodni reaktor, ki je varnej{i od drugega.
S
nizkih temperatur in tlaka uparjene vode v reaktorju. Ker pri gradnji in obratovanju
niso vklju~eni zunanji stro{ki, veljajo JE za gospodarne. Imajo dolgo `ivljenjsko dobo
delovanja in nizke stro{ke za gorivo, zato delujejo kot osnovne elektrarne.
R
O
V
S
52
Vendar je delovanje jedrskih elektrarn problemati~no zaradi jedrskih
odpadkov. Okolje onesna`ujejo tudi s toploto, ki jo odvajamo v okolico. Tako ob
nizkem pretoku vodo reke Save JE Kr{ko segreje za 3 do 4 °C, ~e obratuje z nazivno
mo~jo; ob zelo nizkem pretoku vklju~ijo hladilne stolpe.
Avtorji {tevilnih {tudij navajajo, da je radiaktivnost okolice JE primerljiva
z naravno radioaktivnostjo okolice in ne ogro`a prebivalstva v okolici. Nizko
radioaktivni odpadki nastanejo pri vzdr`evalnih delih (za{~itna obla~ila, oprema in orodje,
ki jih uporabljajo v radiolo{ko onesna`enih prostorih); stisnejo jih v kovinske sode.
Srednje radioaktivni odpadki nastanejo v reaktorju in se nabirajo v posebnih filtrih; tudi
te odpadke shranjujejo v kovinskih sodih. Nizko in srednje radioaktivnih odpadkov nastane
v elektrarni v Kr{kem okoli 180 m3 ali v pri~akovani `ivljenski dobi elektrarne okoli
15.000 m3. Kovinske sode shranjujejo v povr{inskem vodotesnem skladi{~u, kjer bodo
zaradi naravnega razpada postali v 300 letih okolju nenevarni.
Visoko radioaktivni odpadki so ostanki jedrskega goriva; vsako leto jih tako v Kr{kem
nastane 24 ton ali okoli 7 m3. Zaradi visoke aktivnosti in dolgega razpadnega ~asa
S
izotopov ostajajo nevarni ve~ tiso~letij. Iz izrabljenega goriva se spro{~a tudi “zaostala”
toplota, zato elemente skladi{~ijo v bazenih z vodo. Po nekaj desetletjih bi se “zaostala”
toplota tako zmanj{ala, da bi izrabljeno gorivo lahko odlo`ili. Toda {e nikjer ni zgrajeno
R
ustrezno odlagali{~e.
Jedrska elektrarna v Kr{kem (z nazivno mo~jo 632 MW) je bila v letu 2000
posodobljena in vgrajena sta dva nova uparjalnika. Energijski u~inki prenove so veliki:
letna razpolo`ljivost zna{a 85 % in proizvodnja elektri~ne energije bo lahko 25 %
O
ve~ja. Leta 1998 je JEK proizvedla 4787 GWh elektri~ne energije, ki je del izva`a,
decembra 2000 pa so v ugodnih razmerah (pretok in temperatura vode) dosegli na
pragu elektrarne celo visoko dnevno srednjo mo~ 682 MW.
V
S
53
Son~ne elektrarne in celice
S
R
Sl. 55. Primeri solarnih koncentratorjev: paraboli~na korita, heliostati in paraboloidna
zrcala.
O
Najve~ja son~na elektrarna na svetu deluje v Kaliforniji (ZDA), ki oskrbuje z
elektriko okoli 300.000 prebivalcev Los Angelesa. V jeklenih ceveh v `ari{~u vrte~ih
V
54
Sl. 56. Prikaz delovanja son~ne celice in njen izgled.
Moduli so lahko tudi fleksibilni (Sl. 56) ali izdelani kot stre{niki oziroma elementi, ki
nadomestijo stekleno fasado. S poljubno gosto razporeditvijo kristalnih celic ali uporabo
amorfnih prosojnih celic lahko stavbe primerno naravno osvetlimo ali sen~imo.
S
R
O
V
Sl. 57. Primer vgradnje son~nih celic pri planinski ko~i (levo) in PV elektrarna na
S
Poleg takega na~ina pa lahko vgrajujemo son~ne celice tudi na strehe objektov ali
na samostojne konstrukcije. Same son~ne celice so le del sistema, ki omogo~a njihovo
uporabo. Ker je son~no sevanje nestalno, jih moramo povezati z akumulatorjem, s
katerim izravnavamo ta nihanja. V kolikor pa `elimo pridobiti izmeni~no napetost,
moramo v sistem vklju~iti {e razsmernike, ki enosmerni tok pretvorijo v
izmeni~nega, in transformatorje, ki zagotavljajo ustrezno napetost. Obi~ajno je to
220 V pri majhnih napravah in 380 V pri velikih napravah.
V Sloveniji so vse gorske ko~e v Triglavskem narodnem parku `e opremljene s
solarnimi sistemi (PV sistemi) z akumulatorji (sl. 57). V Sloveniji deluje ve~je {tevilo
manj{ih PV sistemov s skupno nazivno mo~jo okoli 200 kW.
55
Vetrne elektrarne in vplivi na okolje
S
vetra med 4 in 5 m/s in pri hitrostih vetra okoli 10 m/s
dose`ejo nazivno mo~. Pri hitrosti 25 m/s se vetrnica
zaustavi, da ne nastopijo mehanske preobremenitve. Med
R
vetrnicami prevladujejo take z dvo- ali trolistnim rotorjem.
Prednost dvolistnih rotorjev je ni`ja cena in la`ja
namestitev rotorja na stolp. Izku{nje ka`ejo, da so vetrnice
s trolistnim rotorjem zaradi enakomernej{e obremenitve
O
stebra in enakomernej{ega vrtenja rotorja vizualno
sprejemljivej{e. Zato so se pri ve~jih vetrnicah uveljavili
predvsem trolistni rotorji (gl. sliko 59).
V
56
V zadnjih desetletjih gradijo na osnovi izku{enj in uporabe novih materialov vse
ve~je vetrnice do vi{ine 90 m in 3 MW mo~i.
Vetrnica lahko deluje kot samostojni z akumulatorji opremljeni sistem, pri
katerem je delovanje elektri~nih porabnikov neodvisno od trenutne hitrosti vetra. Lahko
pa deluje tudi kot integrirani sistem za proizvodnjo elektrike, v katerem so zdru`eni:
vetrnice, son~ne celice in/ali diesel agregat. Tak sistem omogo~a od vremena neodvisno
oskrbo z elektriko ter isto~asno var~evanje s fosilnimi gorivi in zmanj{anje emisij. V
zadnjem desetletju pa se je pove~alo {tevilo in velikost vetrnih elektrarn zlasti v pokrajinah
ob morju.
Izkori{~anje energije vetra je povezano z nekaterimi mote~imi pojavi v okolju: vizualni
izgled, {umnost, vpliv na ptice. Na Švedskem je tako dovoljena jakost hrupa 45 dB(A)
na oddaljenosti 400 m od vetrnice ali pri najbli`ji zgradbi. Da bi postale vetrnice ~immanj
vidne, uporabljajo ustrezno barvo, ki se prilagaja pokrajini. Po dosedanjih izku{njah
vetrnice ne predstavljajo nevarnosti za ptice, saj se jim le-te izognejo.
S
Imajo pa vetrnice velik pozitivni vpliv na okolje, saj proizvajajo elektriko brez dodatnih
emisij v okolje. Ta prednost v veliki meri odtehta slabe vplive. Da bi bili vplivi na okolje
~im manj{i, so pri~eli graditi vetrne elektrarne na morju, nekaj km od obale. Dansko
R
mesto Koebenhaven je zgradilo 40 MW vetrno elektrarno na morju tik pred mestom
(sl. 59). S tem so re{ili problem zemlji{~a, hrupa in nevarnosti za ptice.
O
V
S
57
Sl. 60. Iztekajo~a lava iz vulkana
S
geotermalne vode. Te vode so pravzaprav meteorne padavine, ki prodirajo v porozne
kamnine in se segrete zadr`ujejo v vodonosnikih – poroznih plasteh ali nestrjenih
usedlinah, ki se nahajajo med neporoznimi sloji kamnin.
R
Mo`nost izkori{~anja geotermalne energije je na ozemlju Slovenije zaradi
raznolike geolo{ke sestave tal razli~na. Geotermalno najbogatej{a in tudi najbolj
raziskana obmo~ja so Panonska ni`ina v SV Sloveniji, Kr{ko-Bre`i{ko obmo~je,
Roga{ko-Celjsko obmo~je in obmo~je Ljubljanske kotline.
O
V
S
58
Sl. 62. Geotermalna elektrarna s hladilnimi stolpi in dovodnim omre`jem.
plinski turbini, ki se nahajajo v geotermalni vodi pod visokim tlakom (na primer CO2).
Binarni termodinami~ni proces uporabljamo takrat, ko iz proizvodne vrtine dobimo
toplo vodo s temperaturo pod 85 °C; v teh sistemih uporabljamo namesto vode snov, ki
S
se uparja pri ni`jih temperaturah – na primer izobutan C4H10 ali amoniak NH3.
U~inkovitost take geotermalne elektrarne je le 2,8 do 5,5 %. Lahko pa kombiniramo
oba procesa in uporabljamo pri vi{jih temperaturah vodno paro in pri ni`jih izobutan. S
R
tem pove~amo izkoristek elektrarne na 14 do 16 %. Zaradi varovanja okolja se danes
gradijo geotermalne naprave tako, da se teko~ini, ki pride iz proizvodne vrtine, odvzame
le toplota in koristni plini (metan) in se nato v drugi vrtini, ki je oddaljena od prve nekaj
km, vrne nazaj v vodonosnik. Sistem je tako v celoti zaprt in ne povzro~a nobenih
O
emisij v okolje. To seveda ni primer pri uporabi vro~e vode iz zdravilnih vrelcev, ki se
zaradi onesna`enosti le redko vra~a v vodonosnik.
V
59
toplote po proizvodnji elektrike. Kot primer navedimo TE-TO v Ljubljani, kjer je
izkoristek pri proizvodnji elektrike okoli 30 %. Ker pa deluje kot toplarna in oskrbuje
mesto z daljinsko toploto celo zimo, je celoletni izkoristek primarne energije nekaj nad
55%. Seveda tega izkoristka ne smemo zamenjati z izkoristkom zgorevanja v kotlu
elektrarne, ki je v obeh primerih zelo visok in dosega vrednosti nad 85 %.
MEHANSKA ELEKTRI^NA
ELEKTRIKA
FOSILNA TOPLOTA PARA ENERGIJA ENERGIJA
32 %
ENERGIJA
100 % 5% 5% SKUPNA
PARA KORISTNA
IZGUBE ENERGIJA
5%
80 %
IZGUBE TOPLOTA
48 %
S
5%
IZGUBE CEVOVODOV
R
Sl. 63. Prikaz poteka pretvarjanja primarne energije v termoelektrarni-toplarni (primerjaj
s sliko 46).
O
V Ljubljani je 45.000 stanovanj ogrevanih z daljinskim ogrevanjem iz termoelektrarne-
toplarne Moste in toplarne Ši{ka. Celotni sistem obsega 156 km dolgo dvocevno
vro~evodno omre`je in deluje celo leto, 24 ur na dan. Porabljena toplota se meri v
V
60
Var~evanje z elektri~no energijo v stavbah
Ker je elektrika najbolj `lahtna od vseh poznanih in {iroko uporabljenih oblik energije
in je njeno pridobivanje povezano z velikimi izgubami pri pretvarjanju, moramo z njo
var~evati. To velja tako za industrijo kot za gospodinjstva.
Eden od kazalcev standarda je tudi opremljenost gospodinjstev z gospodinjskimi
napravami. Po zadnjih statisti~nih podatkih so gospodinjstva v Sloveniji nadpovpre~no
opremljena z napravami, ki so tudi veliki potro{niki predvsem elektri~ne energije
(kuhalnik, pralni stroj in hladilnik itd.).
Nove tehnologije so omogo~ile izdelavo u~inkovitej{ih gospodinjskih
naprav. V povpre~ju se je raba energije novih naprav v zadnjih 15-tih letih zmanj{ala
za 20 do 50 %. Zna~ilen primer so `arnice. Klasi~ne `arnice z `arilno nitko spremenijo
v svetlobo le 5 % energije, ki jo porabijo. Energetsko var~ne `arnice, v katerih namesto
nitke `ari plin, porabijo pri enaki svetilnosti {tirikrat manj elektrike in imajo osemkrat
dalj{o dobo delovanja. Velik prihranek energije je mogo~ v poslovnih zgradbah, kjer je
S
dele` energije za razsvetljavo kar 40 %. Ker se pri delovanju energetsko var~nih
`arnic spro{~a tudi manj toplote, so lahko manj{e tudi hladilne naprave! Tako se
investicija v zamenjavo `arnic povrne `e v letu ali dveh. Izdelovalcem svetil se priporo~a,
R
naj se prilagodijo tem potrebam.
Pri nakupu nove naprave naj bo eden od kriterijev izbire tudi energetska
u~inkovitost. Take naprave so lahko tudi cenej{e, saj je za te naprave dav~na stopnja
ni`ja! Po evropskih predpisih so bile tudi pri nas oblikovane “energetske nalepke”, ki
O
prikazujejo osnovne lastnosti naprave s poudarkom na energetski var~nosti in ekolo{ki
primernosti (npr. pri pralnih strojih je opredeljena tudi poraba vode in detergentov).
Najbolj u~inkovite so vedno naprave kategorije A.
V
Toplotne ~rpalke
61
Predpostavimo, da prihaja v uparjalnik teko~ina (hladivo) z zelo nizkim tlakom,
zato se upari `e pri nizki temperaturi. Potrebno toploto za uparjanje ~rpa hladivo iz
razli~nih naravnih virov: iz talne vode ali tal, iz zraka v okolju ali iz sprejemnikov son~ne
energije.
S kompresorjem pove~amo uparjenemu hladivu tlak in ga segrejemo. Stisnjeno
hladivo se uteko~ini pri vi{ji temperaturi in toplota se prenese v ogrevalni sistem oz.
stavbo. Tlak uteko~injenega hladiva pred povratkom v uparjalnik zmanj{amo z
ekspanzijskim ventilom. Delovni proces je zaklju~en in se lahko ponovi. Pri manj{ih
napravah kompresor po navadi poganja elektromotor, pri ve~jih pa motor z notranjim
zgorevanjem. Za delovanje toplotne ~rpalke je potrebna elektri~na energija ali fosilno
gorivo.
Za razliko od drugih ogrevalnih naprav, ki elektriko pretvarjajo v toploto, je toplotna
~rpalka zelo var~na. Za proizvodnjo 5 kWh toplote namre~ porabi le 1,5 kWh elektri~ne
energije. To razmerje imenujemo grelno {tevilo toplotne ~rpalke.
Toda s TÈ lahko segrejemo grelni medij v ogrevalnem sistemu le do temperature
S
okoli 40 °C. To pa pomeni, da mora biti ogrevalni sistem prilagojen razmeroma nizkim
temperaturam grelnega medija.
R
O
V
S
Sl. 65. Kotlovnica s toplotno ~rpalko. Toplotna ~rpalka na sliki je pravokotna naprava v
sredini. Levo je hranilnik toplote ogrevalnega sistema, desno pa hranilnik toplote sistema
za pripravo tople sanitarne vode. Manj{a cilindri~na posoda je raztezna posoda
ogrevalnega sistema.
62
PROMET IN OKOLJE
U~inkovit prometni sistem je zelo pomemben za ekonomsko u~inkovitost
posamezne dr`ave, saj omogo~a prost pretok ljudi in snovi v dr`avi in izven nje.
Promet je tudi mo~na gospodarska panoga – v dr`avah EU je v BND udele`en s 7
do 8 % , v Sloveniji le 2,8 %. Vendar velja tudi, da ima mnogo stranskih vplivov na okolje
zaradi rabe energije in plinov, posegov v pokrajino, hrupa in posledic prometnih nesre~.
Sporo~ila mednarodnih konferenc o dogajanju v ozra~ju in prometu (Kyoto 1998,
OECD o prometu oktobra 2000 na Dunaju) opozarjajo, da bi nadaljevanje sedanjega
na~ina in dinamike razvoja prometa, ki je glavni emitent toplogrednih plinov,
povzro~ilo okoljsko katastrofo. Strokovnjaki Organizacije za gospodarsko
sodelovanje in razvoj (OECD) ocenjujejo, da bi se brez korenitega zmanj{anja pove~ale
emisije ogljikovega dioksida (CO2) do leta 2030 kar za 300 %. V Sloveniji bi to pove~anje
zna{alo okoli 56 %, kar nikakor ni sprejemljivo. Tako bi tudi u~inek teh plinov prispeval
k spreminjanju podnebja, kar `e ob~utimo in je {kodljivo za ljudi in naravo. Številni
S
okoljski, prometni, prostorski, socialni in gospodarski strokovnjaki, predstavniki
Evropskega sveta, Svetovne zdravstvene organizacije in {tevilnih vlad so se na omenjeni
dunajski konferenci zavzeli za novo razvojno zasnovo prometa, ki izhaja iz varovanja
R
zdravja ljudi in narave, saj je od tega odvisen izid razvoja.
Nov pristop ‘okoljsko usklajenega prometa’ (Environmentally Sustainable
Transport) temelji na naslednjih merilih in omejitvah:
• do leta 2030 je treba omejiti emisije ogljikovega dioksida (CO2), da bodo kve~jemu
O
20 % ve~je kot so bile emisije leta 1990,
• emisije du{ikovih oksidov (NOx) smejo biti leta 2030 le 10 % ve~je kot leta 1990,
• enaka omejitev (+ 10 %) velja za rakotvorne lahkohlapne organske snovi (VOC),
V
63
V tabeli 5 je prikazana specifi~na potrebna energija in emisija za razli~ne vrste prometnih
sredstev posebej za ljudi in blago.
S
vozil. V Sloveniji uporabljamo okoli 730.000 osebnih vozil, 40.000 tovornjakov in 50.000
traktorjev (1999). Tako kot za ve~ino evropskih de`el velja tudi za Slovenijo, da je med
vsemi oblikami prevoza dale~ najbolj raz{irjen cestni promet – njegov dele` zna{a nad
R
90 %. V okolju povzro~a {tevilne te`ave. Nove ceste zavzemajo veliko prostora,
pove~uje se emisija {kodljivih snovi, hrupa in prometnih nesre~. Razen tega je cestni
promet poleg letalskega energetsko zelo potraten.
Strokovnjaki predvidevajo zmanj{anje rabe energije in obremenjevanja
O
okolja pri prevozih z razli~nimi ukrepi:
• z izdelavo u~inkovitej{ih motorjev z notranjim zgorevanjem; trenutni cilj vseh velikih
proizvajalcev motornih vozil je izdelati osebno vozilo z manj{o porabo goriva od 4
V
64
S
V
O
R
S
65
• metanol, ki ga pridobivamo z oksidacijo metana, lahko kot gorivo uporabimo
samega ali v zmesi z bencini; zaradi ni`jih temperatur zgorevanja so emisije
NOX manj{e; s pove~anjem prese`ka zraka se zmanj{ajo emisije CO in
nezgorelih ogljikovodikov;
• etanol kot najbolj raz{irjeno “alternativno” gorivo, ki se pridobiva tudi iz
biomase; najve~ji svetovni proizvajalec in porabnik bio-etanola je Brazilija.
V Tabeli 6 je prikazana primerjava sedaj dovoljenih emisij motorjev z notranjim
zgorevanjem in emisij pri uporabi etanola v gramih snovi na kW mo~i motorja.
Razlika je o~itna!
S
Uvajanje novih tehnologij in goriv bo postopno, ker bo mogo~e obremenitve
okolja v bli`nji prihodnosti zmanj{ati le z zamenjavo prevoznih sredstev in s
spremembo vedenjskih navad. Znano je, da je v EU 75 % vseh vo`enj z osebnimi
R
vozili kraj{ih od 8 km, polovica kraj{ih od 3,6 km in tretjina od 1,6 km. Raziskave
vedenjskih navad tudi ka`ejo, da se v mestih v osebnem vozilu povpre~no vozita le 1
do 2 ~loveka (satisti~no 1,4). V Kaliforniji (ZDA), ki je postala nekak{en zgled v
zahtevah po okolju primernih prometnih sredstvih in navadah, je hitri pas na avtocestah
O
rezerviran le za osebna vozila z ve~ kot 3 potniki! Zamenjava prevoznih sredstev bi
lahko potekala po na~elih:
• na kraj{ih poteh – namesto osebnih vozil ~im ve~ koles;
• na srednjih razdaljah – manj osebnih vozil in prevladujo~ javni prevoz;
V
Slika na str. 65 ka`e promet v kolonah, pri katerem se ve~a poraba energije in
emisija {kodljivih plinov s trdnimi delci.
Slika na str. 67 ka`e hidroelektrarno Formin na posebnem dovodnem kanalu, ki
dovaja vodo iz Drave. (Foto M. Garbajs)
66
S
V
O
R
S
67
ENERGETSKA PRIHODNOST
Nove usmeritve
S
okolja, v katerem je posredno opredeljen tudi razvoj energetike. Jeseni 1999 je bil
sprejet tudi nov Energetski zakon (Ur. l. RS, 79/99), ki v energetiko uvaja tr`no
gospodarstvo in spreminja usmeritve za razvojne odlo~itve. Zakon predvideva tudi
R
izdelavo strategije razvoja energetike v Sloveniji. Ta ne bo mogla obiti nekaterih na~el,
ki so neodvisna od trga z energijo in so posebej pomembna za varstvo okolja. Nekatere
naloge energetske politike v Sloveniji so za nadaljnji razvoj nesporne. Stanje v oskrbi z
O
energijo v Sloveniji je relativno dobro. Na sl. 65 lahko vidimo zgodovinski razvoj oskrbe
s primarno energijo v Sloveniji in odnose do bruto dru`benega proizvoda od leta 1985
dalje.
Iz teh podatkov se vidi, da se je raba energije v Sloveniji ustalila, ~eprav je v
V
68
S
R
O
V
Sl. 65. Primarna in kon~na energija ter dru`beni proizvod v Sloveniji (zgoraj) in
S
69
S
R
Sl. 66. Emisije CO2, NOX, SO2 in pra{nih delcev v Sloveniji; vir: In{titut za energetiko, Lj.
70
Med najpomembnej{imi dejavniki energetske strategije je u~inkovita raba
energije in zmanj{anje uvozne odvisnosti. Z razvojem in uporabo doma~ih obnovljivih
virov, z dodatno izolacijo stavb in zamenjavo tehnolo{kih postopkov bi bilo mogo~e
ohraniti ali zmanj{ati potrebno primarno energijo na nivoju zadnjega desetletja, to je na
cca. 270 PJ/leto, in dose~i zmanj{anje energetske odvisnosti od sedanjih 75 % na
50 %. S tem bi postala Slovenija energetsko u~inkovita, okolju in ljudem prijazna ter od
tujine manj odvisna de`ela. Energija je osnova `ivljenja in vsake gospodarske aktivnosti,
zaradi tega mora biti strategija energetskega razvoja usmerjena dolgoro~no tako, da
ob svetovni energetski krizi ne bomo ob~utneje prizadeti.
S
goriv in za njihovo pretvarjanje. Ka`e bistvene spremembe.
R
O
V
S
71
Jedrski vir energije ni dosegel predvidene uporabe, ker so namre~ nalo`be v jedrske
elektrarne tehni~no in nalo`beno zelo zahtevne. Z razvojem jedrske energetike nastajajo
nova okoljska vpra{anja, med temi zlasti skladi{~enje in odstranjevanje jedrskih
radioaktivnih odpadkov.
Energija iz obnovljivih virov je prevladovala na svetu do 18. stoletja. Kako bo v
prihodnosti, si nih~e ne upa napovedati. Klasi~ne tehnologije bodo {e vrsto let pomemben
na~in pretvarjanja kemi~ne in notranje energije v mehansko delo in elektriko. Seveda
pa spremljamo hitro izpopolnjevanje vseh obstoje~ih tehnologij, kar omogo~ata razvoj
novih materialov in mno`i~na uporaba mikroprocesorjev za vodenje in upravljanje
procesov. Tako se vendar zmanj{ujejo emisije {kodljivih snovi in pove~uje izkoristek
naprav, izbolj{uje se kakovost upravljanja, podalj{uje se `ivljenska doba itd.
Zaradi globalnega varovanja okolja je vedno ve~ razmi{ljanj o vzpostavitvi
ustreznega sonaravnega energetskega sistema, katerega osnova bi bili
obnovljivi viri energije. Po zmanj{anju zalog fosilnih goriv naj bi svet postopno
pre{el na tri nosilce energije: elektriko, metan (CH 4 ) in metanol (CH3OH)
S
(P. Novak: Pot k energetsko usklajenemu svetu, Energy and Buildings, {t.14, 1990).
Elektriko je mogo~e pridobivati neposredno iz obnovljivih virov (vodne, vetrne, son~ne,
valovne elektrarne ter na bibavico) ali posredno z uporabo metana ali metanola. Metan
R
bi pridobivali s son~no energijo, z neposredno sintezo ali s pomo~jo hidrolize vode in
uporabo v biomasi vezanega ogljika. Nastali metan je nato mogo~e oksidirati in
pridobivati teko~i metanol. Obe kemi~ni spojini potrebujeta en sam ogljikov atom za
vezavo {tirih vodikovih atomov. Ker je metanol v bistvu uteko~injen metan z dodatkom
O
ene molekule kisika, ga imenujemo tudi oksidirano gorivo. Metan in metanol omogo~ata
kemi~no shranjevanje son~ne energije. Metanol je mogo~e poljubno dolgo hraniti ter
ga preva`ati s tankerji, cisternami in podobno po vsem svetu. Za uporabo teh goriv
V
72
Vodik kot gorivo prihodnosti?
Vodik kot gorivo ima nekatere sprejemljive prednosti. Pri zgorevanju ne nastajajo
{kodljivi plini – CO2, CO, SO2 in hlapljivi ogljikovodiki, ki nastajajo pri zgorevanju
fosilnih goriv. Edini produkti zgorevanja vodika so vodna para in male koli~ine NOX.
Vodik pa je nevarnej{i od zemeljskega plina, ker je v zmesi z zrakom eksploziven v zelo
{irokem razponu koncentracij od 4 do 75 % (zemeljski plin je vnetljiv le pri koncentracijah
v zraku od 5 do 15 %). Ker vodik gori zelo hitro in z nevidnim plamenom, bi bil odprti
plamen zelo nevaren.
Danes vodik v velikih koli~inah proizvajamo iz naravnega plina za tehnolo{ke potrebe
v industriji, pri tem pa nastaja ogljikov dioksid, ki je toplogredni plin in {kodljiv za okolje.
Tak{no pridobivanje vodika torej ni obetavno. Toda vodik lahko proizvajamo tudi brez
nastajanja CO2, z obnovljivimi viri energije. Znani sta dve tehnologiji: z elektrolizo
vode (elektri~ni tok lo~i vodik in kisik) ter s toplotno disociacijo, pri kateri tudi razpade
voda na vodik in kisik.
S
Tako kot za vsako drugo gorivo so potrebne zaloge vodika. Lahko ga skladi{~imo v
plinastem agregatnem stanju v nizko- in visokotla~nih rezervoarjih, uteko~injenega v
zelo dobro izoliranih rezervoarjih pri temperaturi pod vreli{~em (manj kot -253 °C), saj
R
se volumen vodika zmanj{a za 800-krat v primerjavi z vodikom v plinskem stanju in ga
uteko~injenega lahko transportiramo na velike razdalje; in adsorbiranega v trdnih
kovinskih zlitinah, na primer `eleza in titana (FeTi) ali magnezija in niklja (Mg2Ni), ki
jih imenujemo hidridi.
O
Vodik lahko uporabljamo kot gorivo v napravah, v katerih vodik zgoreva s plamenom
podobno kot fosilna goriva, v motorjih z notranjim zgorevanjem (po zasnovi podobnim
Ottovim), v plinskih turbinah pri letalih, v vodikovem parnem kotlu, kjer vodik in kisik
V
energijo. Podobne so baterijam, vendar jim med delovanjem stalno dovajamo gorivo.
Poznamo ve~ vrst gorivnih celic, ki delujejo pri razli~nih temperaturah in tudi z razli~nimi
gorivi. Kot gorivo obi~ajno uporabljajo vodik in kisik oziroma zrak. V gorivni celici
poteka obratna reakcija kot pri elektrolizi vode, ko nastane tok elektronov in s tem
elektrika, vodna para in toplota. Na sl. 68 je prikazano delovanje gorivne celice.
Gorivne celice se hitro razvijajo. Posebno pomemben je razvoj
nizkotemperaturnih gorivnih celic, primernih za uporabo v avtomobilih in
gospodinjstvih. Z njimi bo lahko imelo vsako gospodinjstvo soproizvodnjo
elektrike in toplote. Odpadno toploto, ki nastane pri delovanju gorivne celice, je
mogo~e uporabiti za pripravo tople vode, za ogrevanje ali v absorbcijskem hladilnem
stroju za hlajenje. Ker je te`ava v pridobivanju ~istega vodika, so s posebnim postopkom
in ustreznimi katalizatorji uspe{no preizkusili tudi uporabo naravnega plina, metanola in
kurilnega olja za pridobivanje ~istega vodika.
73
Sl.68. Princip delovanja gorivne celice
S
R
O
V
74
O poti iz sedanjosti v prihodnost
S
civilizacije, ki brez velike porabe energije ne zna ve~ `iveti, saj bi sicer zabredla v
usodno krizo. •e tako ob~asne energetske krize, ki so del tr`nega nihanja in politi~nih
dogajanj, povzro~ajo te`ave gospodarstvu in vsem porabnikom energije.
R
Ameri{ki znanstvenik Robert W. Kates, podobno razmi{ljajo tudi drugi, ocenjuje za
obdobje 60-tih let, od 1990 do 2050, da se bo ~love{tvo (sedaj {teje `e dobrih 6 milijard)
skoraj podvojilo, in toliko se mora pove~ati tudi pridelovanje hrane, ki vsaj za petino
~love{tva ni zadostno. Poraba energije naj bi se v tem obdobju pove~ala skoraj za
O
trikrat (za 2,7-krat), ker se bo tehnika {irila tudi na manj razvita obmo~ja. Z bolj var~no
in u~inkovito rabo energije naj bi se gospodarstvo okrepilo za {tirikrat. Tako ali druga~e
od energetike pri~akujemo ve~ kot sedaj, in tudi zato bo morala temeljiti na novih virih
V
in tehnologijah. To pa pomeni ve~ in ve~ vlagati v raziskovalno delo, saj je ob tem treba
re{evati {e mnogo drugih nalog in velike nadloge, ki jih prina{ajo civilizacijske bolezni
in razne stranpoti.
Potrebna je nova usmeritev in nov na~in iskanja in razmi{ljanja. To pa morajo brez
S
75
Nekaj nasvetov in izku{enj za vsakogar
S
Sloveniji, lahko pa tudi pri okoljskih in finan~nih organih, povpra{ajte, ali je mogo~e
dobiti katero od dr`avnih povra~il za nalo`be v var~no rabo energije – za zamenjavo
oken in stekel ali toplotno izolacijo podstre{ij, kjer v ogrevalni dobi izgubljamo najve~
R
energije, ali za solarni sistem. Ob~asno so celo razpisi za tak{ne mo`nosti.
Ogrevanje vode je pomembno za vsak dom in tudi nekaj stane. Temperaturo
prostorov je mogo~e uravnavati s pripiranjem ventilov na ogrevalih (radiatorjih), ne pa
z odpiranjem oken. Lahko namestite termostate, ki vas bodo odvezali od stalnega
O
urejanja. Za vsako stopinjo nad 20 oC, ki je primerna bivalna temperatura, se pove~a
poraba goriva za 6 %. Prostore prezra~ujemo s kratkotrajnim odpiranjem oken na
ste`aj (ko zrak ni onesna`en). Stari kotli centralne kurjave, zlasti na drva in premog,
V
kajti ~e katera pu{~a tudi le po eno kapljico vsako sekundo, je izgubljene vode in
energije (!) vsak mesec toliko, da bi lahko napolnili 16 kopeli! Poleg tega je zelo koristna
vgradnja solarnega sistema za segrevanje sanitarne vode, ker nam lahko zmanj{a
porabo druge energije za 80 %.
Gospodinjski aparati so veliki porabniki energije. •e pri nakupu se ka`e odlo~ati
po energijski nalepki, ki ozna~uje rabo energije in razred, v katerega aparat ali stroj
spada. Tudi var~no kuhati se u~imo: posoda naj bo enako velika kot kuhalna plo{~a,
kajti pri posodi s premerom 15 cm na plo{~i premera 25 cm je poraba energije za isti
u~inek za 40 % ve~ja. Pokrijte posodo, da ne uhaja para. Pe~ice izklopite nekaj minut
pred koncem pe~enja, ker se bo priprava jedi dokon~ala. Mikrovalovne pe~ice porabijo
za dve tretjini manj energije kot obi~ajna kuhala in v prostor oddajajo manj toplote.
Tudi izbira in namestitev hladilnika je va`na; vgrajeni hladilniki porabijo ve~ energije
kot zunanji, sodobni pa so var~nej{i in ne vsebujejo nevarnih hladil. Najve~ energije za
76
segrevanje vode porabijo pralni in pomivalni stroji, ki sicer za pogon porabijo le 10 %
energije. Na voljo so tudi energetsko var~ne `arnice, ki za enako svetilnost porabijo le
~etrtino energije v primerjavi s klasi~no `arnico in trajajo desetkrat dlje. Svetila in
aparate uga{ajte, ~e jih ne rabite, ker var~ujete in {e varujete dom.
Tudi na vrtu var~ujmo. Obdelujmo ga ro~no in ~im manj uporabljajmo elektri~ne in
motorne naprave. Èe je le mogo~e, omejimo rabo umetnih gnojil, ker so vir du{ikovih
oksidov, ki so znani toplogredni plini. Vsak doda malo, pa nastaja velik problem. Tudi
lega drevja je pomembna: iglavce imejte na severni strani, listavce pa na ju`no, da
poleti sen~ijo, v hladnem delu leta pa prepu{~ajo son~ne `arke.
Delovno mesto naj bo za delo primerno ogrevano, osvetljeno, tehni~no opremljeno
in vzdr`evano. Ko jih ne potrebujete, izklopite vse naprave na elektri~ni pogon – tudi
med delom! Kdor zadnji zapusti prostor, naj to preveri; delujejo naj le kontrolne in
signalne naprave. Nikar ne odlagajte ~esarkoli na ogrevala in konvektorje! Energija je
pomemben stro{ek vsakega dela, potrebna pa je tudi varnost. Ob nabavah naprav se
je dobro prepri~ati, ~e se samodejno preklopijo v stanje pripravljenosti (‘power-saving
S
mode’), ker se s tem lahko poraba energije zmanj{a celo za 90 %. Var~ujmo tudi s
papirjem, ~eprav ob majhni porabi ni drag, toda za njegovo izdelavo se porabi veliko
energije in lesa, veliko pa tudi za tisk in vse druge postopke s prevozi vred. Vsaka tona
R
starega papirja prihrani 17 dreves ter ogromno vode in energije! Prav uni~evanje gozdov
je med najhuj{imi napakami sodobnosti.
V vozilu: ko ga nabavljate, ra~unajte na ~im manj{o porabo goriva. Toda va`no je,
kako vozite, kajti pri hitrem speljevanju skraj{ate ~as (dohitevanja) za 4 %, porabo
O
goriva pa pove~ate za 39 %. Poraba goriva pri hitrosti okoli 100 km/h je `e za 10 %
ve~ja kot pri hitrosti 90 km/h, pri vi{jih hitrostih pa se poraba izredno pove~uje. Pri
dalj{em ~akanju ka`e motor izklju~iti, ker ponoven v`ig manj obremeni okolje kot 10
V
77
Literatura:
Air and Health, World Health Organization, 1997
Energija in ekologija – multimedija, Sa{o Medved s sodelavci, Ljubljana, 1995
Energija za jutri{nji svet, World Energy Council, Komisija SES, Ljubljana, 1994
Europes Environment, The Dobris Assessment, European Environment Agency,
Copenhagen, 1995
Global Energy Perspectives, N. Nakiæenoviæ, A. Grubler, A. McDonald, Cambridge
University Press, 1998
IG, Calendario De Agostini, Italia, 2000-12-13
Intuduction to Energy and the Enviroment, P. Liu, Van Nostrand Reinhold, 1993
Nacionalni program varstva okolja, MOP, Republika Slovenija, 1998
Narava in okolje, Zbirka Usklajeno in sonaravno, Svet za varstvo okolja R Slovenije,
Ljubljana, 1998
S
New Transportation Fuels, Daniel Sperling, University of California Press, 1990
Statisti~ni letopis Slovenije, 1999
R
Sustainable Development, The Challenge of Transition, Edited by Turgen Schmandt and
C.H. Ward, Chambridge, 2000
Register zakonodaje varstva okolja Republike Slovenije
O
Renewable Energy – Power for a Sustainable Future, Oxford University Press, Milton
Keynes, 1996
Technology and Global Change, Arnulf Grubler, Cambridge University Press, 1998
The Sunshine Revolution, H.N. Rostvik, SUN-LAB Publisher, Stavanger, 1992
V
The Timeless Energy of the Sun, M. Singh, Sierra Club Books, UNESCO, San Francisco,
1998
Wind Energy in 1999, European Directory of Renewable Energy Supliers, JAmes and James,
S
1999
Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Sa{o Medved, Peter Novak, Ljubljana, 2000
Slikovno gradivo:
Varstvo okolja in obnovljivi viri energije, Sa{o Medved, Peter Novak, Ljubljana, 2000
European Directory of Renewable Energy Supliers, JAmes and James, 1995 - 1999
The Timeless Energy of the Sun, M. Singh, Sierra Club Books, UNESCO, San Francisco,
1998
Lebensraume, Thomas Schmitz-Gunther; Konemann, 1998
European Passive Solar Handbook, GD XII, Brussels, 1986
Foto arhiv : Sa{o Medved, Peter Novak, M. Garbajs, KonTikiSOLAR, OPEL, Daimler Benz
78
Merske enote in nekatere definicije
Merske enote in merila, ki se smejo uporabljati v Sloveniji v javnem prometu so dolo~eni
s posebnim zakonom o merskih enotah in merilih.
Mednarodni sestav enot SI, ima sedem osnovnih enot:
m - meter, enota za dol`ino; to je dol`ina enaka 1 650 763, 73 valovnih dol`in sevanja kriptona 86Kr.
kg - kilogram, enota za maso; dolo~ena z maso mednarodnega prakilograma iz platine in iridija – pri 4° C
odgovarja to masi 1,000 028 destilirane vode.
s - sekunda, enota za ~as; to je trajanje 9 192 631 770 period sevanja cezija 133Cs.
A - amper, enota za elektri~ni tok; to je tok, ki v vakuumu privla~i dva vzporedna, neskon~no dolga
vodnika s silo 2.10-7 N.
K - kelvin, enota ta temperaturo; to je 273,16. Del temperaturne razlike med absolutno ni~lo in trojno
to~ko vode.
cd - kandela, enota za svetilnost; to je svetil. enovalovnega sevanja s frek. 540.1012 Hz in mo~jo 1/683 W/sr.
mol - mol, enota za koli~ino snovi; to je koli~ina snovi sistema, ki vsebuje toliko elementarnih delcev,
kolikor je v 12g ogljika atomov 12 C.
Iz osnovnih enot SI sistema so izpeljane enote geometri~nih in ~asovnih veli~in:
m2 - za plo{~ino 1 rad = radian, enota za polni ravni kot 2 π
1 sr = steradian, enota za polni prostorski kot ( 4 π)
S
m3 - za volumen
m/s - za hitrost 1/s - za kotno hitrost
m/s2 - za pospe{ek 1/s2 - za kotni pospe{ek
Iz fizikalnih zakonov pa so izpeljane vse druge enote, od katerih imajo nekatere svoja
posebna imena. Te enote so:
1 Hz = 1/s
R
herc, e. za frekvenco; 1H = 1V s/A henri, e. za el. induktivnost
1N = 1 kg m/s2 njuten, e. za silo 1T = 1N/A m tesla, e. za gostoto mag. toka
1J = 1N m d`ul, e. za energijo, toploto 1Wb = 1 T m2 veber, e. za magnetni pretok
O
1W = 1 J/s vat, e. za mo~ 1 lm = 1 cd sr lumen, e. za svetlobni tok
1 Pa = 1 N/m2 paskal, e. za tlak 1 lx = 1lm/m2 luks, e. za osvetljenost
Ω
1Ω = 1 V/A om, e. za el. prevodnost 1 Bq = 1/s bekerel, e. za radioaktivnost
1S = 1 1/Ω simens, e. za el. prevodnost 1 Gy = 1J/kg grej, e. za absorb. dozo sevanja
1F = 1 C/V farad, e. za el. kapacitivnost 1 Sv = 1 J/kg sivert, e. za ekvival. dozo sevanja
V
79
Te enote se dodajajo osnovnim enotam in izpeljanim enotam s posebnim imenom ter se
pi{ejo pred njimi in tik ob njih brez presledka, n.pr: km, kW, mA itd.
V drugih merskih ali starej{ih merskih sistemih se uporabljajo tudi druge enote, ki niso
uradno dovoljene, vendar jih iz zgodovinskih ali prakti~nih razlogov {e uporabljamo.
Zato v nadaljevanju podajamo {e tabele za prera~un teh enot v SI sistem .
Tabela 1: Prera~un enot za energijo, toploto
S
R
O
V anglosaksonskih de`elah se uporabljajo {e nekateri specifi~ne enote za energijo, in sicer:
1 therm = 100 000 BTU = 29,288 kWh = 0,1055 GJ ali obratno 1 MWh = 34,1297 therms
V
1 ton of refrigeration = 3,517 kWh ( hladilne mo~i) ali obratno 1kWh = 0,2843 ton of refr.
1 HP (kotla) = 9,809 kWt ( toplotne mo~i kotla) ali obratno 1 kW t = 0,1019 HP
Pri izdelavi energetskih bilanc in izra~unih zalog goriv se uporabljajo razli~ni pretvorni{ki
koli~niki in energijski ekvivalenti. Povzeti so iz okro`nice Svetovnega energetskega
S
80
S
V
O
R
S
SVET ZAVARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO {tev. 5/2000
ENERGIJA IN OKOLJE
Izbira virov in tehnologij
za manj{e obremenjevanje okolja
http://www.sigov.si/svo
Avtorja:
prof. dr. Peter Novak, univ. dipl. in`. stroj., Svet za varstvo okolja RS
doc. dr. Sa{o Medved, univ. dipl. in`. stroj., Fakulteta za strojni{tvo, Ljubljana
S
Recenzenta:
prof. dr. Mihael-Gabrijel Tom{i~, IJS Ljubljana, Svet za varstvo okolja RS
dr. Janez Su{nik, Kamnik, Svet za varstvo okolja RS
R
Avtorja ilustracij:
dr. Sa{o Medved, Marjan Garbajs
Lektorica:
O
dr. Andreja @ele, In{titut za slovenski jezik ZRC SAZU
Slika na naslovnici:
Hidroelektrarna Mav~i~e na Savi JV od Kranja
V
Grafi~na priprava:
Suzana Domjan, univ. dipl. in`. stroj., Ljubljana
S
Tisk:
Trajanus d.o.o., Kranj
620.9
504.05/.06:620.9
ISBN 961-6315-05-6
1. Medved, Sa{o
110582784