IZ STATISTIŒNEGA LETOPISA 2000

REPUBLIKE SLOVENIJE
mio
10
Prenoœitve turistov 1979–1999
v milijonih
8
Zbirka
6 prenoœitve vseh turistov USKLAJENO IN SONARAVNO

4
6
prenoœitve domaœih turistov
prenoœitve tujih turistov
2

TURIZEM IN OKOLJE
© SURS
0
79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99

% prenoœitve domaœih turistov prenoœitve dtujih turistov

100
Prenoœitve turistov po dræavah
druge dræave
leta 1999
80 1
2
3
4
SLOVENIJA – TURISTIŒNA
5

60
Velika Britanija
Hrvaøka
6 1 Œeøka Republika
2 Zdruæene dræave Amerike
DEÆELA
Slovenija 3 Ruska federacija
Avstrija
4 Bosna in Hercegovina
40
5 Madæarska
Italija
6 Nizozemska
20
Nemœija

© SURS
0
0 20 40 60 80 100
%

Vrednost prometa v gostinstvu

24,4 % hrana in napitki

© SURS
45,3 % prenoœitve
13,6 % alkoholne pijaœe
brezalkoholne pijaœe
7,9 %
8,8 % drugo

ISBN 961-6315-06-4

9 789616 315067
 SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO øtev. 6/2001

Urednik zbirke in knjiæice

dr. Avguøtin Lah

Avtorji:
Janez Bizjak, Stane Bizjak, Majda Dekleva, Borut Jerøe,
dr. Matjaæ Jerøiœ, Mitja Kersnik, Marjeta Kerøiœ Svetel, dr. Avguøtin Lah,
dr. Franc Lobnik, dr. Ivan Maruøiœ, dr. Tanja Mihaliœ, Joæe Osterman,
Nada Pavøer, dr. Marjan Roæiœ, mag. Rudi Rumbak,
Zorka Sotlar in Lucijan Korva

TURIZEM IN OKOLJE
SLOVENIJA – TURISTIŒNA
DEÆELA

TURIZEM KOT DEL GOSPODARSTVA

IN ZNAŒILNOST DRUÆBENEGA STANDARDA
VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIØŒINE
UREJANJE OKOLJA IN TURISTIŒNIH KRAJEV
ETIKA ODNOSOV IN KAKOVOST
NOVO RAZVOJNO OBDOBJE

Ljubljana 2001
 KAZALO

Oceni recenzentov prof. dr. Duøana Pluta in doc. dr. Antona Prosena 4

dr. Franc Lobnik: ZAKAJ JE ŒAS ZA PREMISLEK O TURIZMU IN OKOLJU? 5

dr. Marjan Roæiœ: SLOVENSKA TURISTIŒNA NAPOTNICA 9

dr. Avguøtin Lah: POMEN ETIKE V TURIZMU IN VARSTVU OKOLJA 15

Joæe Osterman: POVEZANOST TURIZMA IN KULTURE 21

dr. Tanja Mihaliœ: TURIZEM KOT DEJAVNIK SONARAVNEGA RAZVOJA 29

Nada Pavøer: TUDI ZA TURIZEM JE NUJNA OKOLJSKA VZGOJA 35

dr. Matjaæ Jerøiœ: OKOLJSKI VIDIKI PLANIRANJA REKREACIJE 41

dr. Ivan Maruøiœ: TURISTIŒNI IN REKREACIJSKI OBJEKTI V KRAJINI 50

Majda Dekleva: ODNOS TURISTIŒNIH PODJETIJ DO OKOLJA 55

Janez Bizjak: IZKUØNJE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA 60

Zorka Sotlar in Lucijan Korva: TURIZEM SLOVENSKEGA PRIMORJA

IN MORJA 65

mag. Rudi Rumbak: SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIØŒA 69

Marjeta Kerøiœ Svetel: GORNIØTVO – NEPOSREDEN

STIK Z NARAVO 75

Stane Bizjak: TURISTIŒNE KMETIJE POÆIVLJAJO OKOLJE 80

Borut Jerøe: RIBIØTVO, VARSTVO VODA IN VODNI ØPORTI 85

Mitja Kersnik: LOVSTVO IN TURIZEM 88

UGOTOVITVE IN PRIPOROŒILA Sveta za varstvo okolja RS

in Sveta za varovanje okolja pri SAZU 93

NEKAJ STATISTIŒNIH PODATKOV o turizmu v svetu in v Sloveniji 95

Zadnja stran ovitka: grafiœni prikazi iz Statistiœnega letopisa RS 2000

 Oceni recenzentov

Vsebina knjiæice, ki jo je nakazala æe seja dveh okoljskih svetov 14. novembra 2000, je
zanimiva, pouœna in vodi do zanimivih spoznanj in dobrih predlogov. Vredna je branja!
Na kopnini naøe Zemlji nas æivi veœ kot 6 milijard ljudi, ki smo del narave tega planeta
in si ga moramo ohraniti. Zahtevna naloga, posebej øe, ker so med deæelami, gibanji in
tudi ljudmi øe velike socialne razlike. Toda vse veœ nas je, ki si lahko privoøœimo oddih v
naravi, poœitnice in potovanja. Turizem je postal ena glavnih smeri gospodarskega
razvoja. Turisti so na kopnem in morjih, spreminjajo okolje in v njem urejajo turistiœne
kraje, poti, objekte in tako kaæejo znaœaj in blagostanje sodobne druæbe. Vendar se
vpraøujemo, kaj je napredek?
Slovenija je srednjeevropska in sredozemska dræava s tisoœerimi pokrajinskimi,
krajevnimi, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. To je naøe bogastvo, ki naj nam
prinaøa obresti. Zato se sreœujemo med æeljami, potrebami in moænostmi, kar zahteva
tehtanje, kaj nam bo trajno najbolj koristno. Ohranitev narave nedvomno, ob tem pa
razumno ustvarjanje, prilagoditev æivljenja naravi in novim razvojnim, toda le
sonaravnim tokovom. Narava je tako ranljiva kot smo ljudje. V to smer kaæe knjiæica in
nas vodi po uœnih poteh do znamenitosti in razvojnih ciljev. Razkriva nam izkuønje in
opozarja na znanje, izobraæevanje, etiœna naœela in pravila odnosov. Ne pozabimo, da
so zgolj raznovrstni in œisti obrazi ter prijazna podoba ljudi, krajev in pokrajin, naøa
sonaravna popotnica turistiœnega in slehernega napredka.
Lepo so ubrane teme, razlage in ilustracije. Nov prispevek k naøim razgledom.
prof. dr. Duøan Plut

Turizem doæivlja tak razmah, da nastopa tudi na obmoœjih, ki so bila øe pred nekaj
leti turistiœno nezanimiva, œeprav so jih obiskovali ljubitelji narave. Toda tudi turizem
ima svoje zakonitosti, o katerih moramo razmiøljati, ko ga usklajujemo z varstvom
okolja. Zato velja pohvala Svetu za varstvo okolja RS, da je celovit pogled na to
dogajanje predstavil v tej knjiæici. Turizem, rekreacija in øporti so del æivljenja, ki jim
pripada prostor v okolju, toda pri tem morajo tako te dejavnosti kot vsi drugi skrbniki
za ravnovesje v naravi pretehtati, koliko in kako je mogoœe obremenjevati naravo. Da bi
se izognili ogroæanju narave, prebivalcev in turistov v ustreznem okolju, se moramo vsi
zavedati naravovarstvenih in druæbenih norm, ko sprejemamo in umeøœamo sodobni
turizem v naøe okolje in æivljenje.
Posamezni avtorji nas opozarjajo na pomen naœrtovanja in usmerjanja turizma kot
samostojne dejavnosti ali kot dejavnika v podeæelskem okolju. V naœrtovanju moramo
øe napredovati. Vsi pobudniki razvoja, investitorji, urejevalci okolja in projektanti se
morajo zavedati pomena usklajevanja vseh vplivov na ravni, ki ustreza sedanjim
razmeram in vizijam za desetletja naprej. Nikakor ne smemo zanemariti interesov in
potreb prebivalcev. Pri tem je treba prepreœevati koncentracijo, ki preveœ obremenjuje
okolje, razprøitev pa tudi uskladiti po ciljih in normah varstva narave in zagotavljanja
prihodnosti. S skrbjo za manj razvita, vendar turistiœno zanimiva obmoœja, lahko
doseæemo pomembne cilje.
doc. dr. Anton Prosen
 ZAKAJ JE ŒAS ZA PREMISLEK
O TURIZMU IN OKOLJU ?
Svetovna turistiœna agencija in tudi naøi gospodarstveniki obetajo turizmu
dinamiœen razvoj. Delovnim ljudem in dræavi prinaøa prihodek. Toda turizem
je veœpomenska in raznovrstna dejavnost, odvisna od priœakovanj turistov in
okolja, v katerem se dogaja. Govor je o poœitniøkem, izletniøkem, kulturnem,
zdraviliøkem, gorskem, kongresnem, verskem, øportnem, mladinskem, poslovnem in øe
kakønem posebnem turizmu. Postal je sestavina naøega æivljenja in druæbenega standarda.
Razne oblike rekreacije, ki jih gojimo ob vsakdanjem dogajanju in zato ne prenoœujemo
zunaj svojega doma, ne øtejemo za turizem.
Turizem je vselej in povsod povezan hkrati z okoljem, gospodarstvom in
druæbenim æivljenjem. Strokovnjaki svetujejo, naj v sodobni vrvenja polni druæbi
turizem pomaga ljudem, da po napornem delu najdejo v naravi in v urejenem turistiœnem
okolju svoje notranje ravnovesje. Ko je govor o turizmu, je govor o odnosih do gostov in
do okolja. Takøna je kultura æivljenja. In ko se zavzemamo za kakovost, se zavzemamo za
sonaravno in za prihodnost obetavno ravnanje, kakor si to lahko najbolje predstavljamo.
Naøe vodilo je zagotoviti kakovostni in kulturni turizem. Gostom, ki si sami
izbirajo oblike poœitka in rekreacije, kaæe z vabljivo ponudbo odstirati obzorja naøe kulture,
ki je bogata in svetovljanska. Smisel turizma je krepiti zdravje in voljo za ustvarjanje,
kultura pa bogati æivljenjski slog ter zbliæuje ljudi in narode. To je tudi naloga turistiœnih
vodnikov.
Nekatere spremembe v naravi in v æivljenju ljudi postavljajo turizmu glede
varstva okolja nove izzive. Ker se zavedamo, da lahko narava brez økode prenese le
doloœeno obremenitev, moramo temu prilagoditi naœrtovanje obiskov in upoøtevati
navodila za ogledovanje znamenitosti. To je treba opraviti s prilagajanjem ponudbe; le tako

Orientacija za turiste na Kranjskem Raku.

5
lahko varujemo naravo in hkrati zagotovimo kakovostne in kulturne oblike spoznavanja
naravnih in kulturnih znamenitosti ter s tem interese vse veœjega dela turistov. Zadnji œas
se je tudi poveœal strah ljudi pred okuæbami z novimi boleznimi æivali, ki bi se lahko
prenaøale s hrano æivalskega izvora. Poveœuje se pozornost gostov glede porekla in
kakovosti hrane. Veœ je zanimanja za sadje in vrtnine, posebej øe za pridelke poljedelstva
in sadjarstva brez rabe kemikalij. Zelo zahtevni so turisti glede higiene in reda v
okolju. Ker podnebje z vremenskimi pojavi ni trdna stalnica, se tedaj, ko so prizadeti
zimski øporti, stopnjuje zanimanje za kopaliøœa in zdraviliøœa. Uveljavljajo se novi
vodni øporti (rafting) in izredno se øiri obseg povrøin za golf in druga igriøœa. Neredko
to ni usklajeno z naravnimi moænostmi in zahteva celovito urejanje prostora predvsem
zaradi zaøœite naravne in kulturne dediøœine, ohranjanja obdelovalnih tal in vodnih virov
ter urejanja prometa.
S tem, ko turizem obremenjuje okolje, vnaøa v naravo in œlovekovo okolje tudi
marsikaj novega. V turistiœnih krajih morajo krojiti infrastrukturo in objekte za turizem
po meri in potrebah v glavnih sezonah, œemur prilagajajo tudi dejavnosti. V naravi so
vrednote, naravni viri in samoœistilne zmogljivosti omejene, zato se morajo stalni
prebivalci in turisti prilagajati ukrepom za ohranjanje ekosistemov. Tako narava kot
druæba sta obœutljiva sistema. Razne katastrofe in krize odrivajo turizem in mu zelo
økodijo, v œasu konjunkture pa dinamiœen in kakovosten razvoj turizma marsikje
prehiteva napredek drugih panog. Ob urejanju naselij in turistiœnih obmoœij je treba
preudarno presojati æelje, upraviœene potrebe in realne moænosti, da ne bi
presegli meja, ki jih dopuøœa narava. Turizem je treba programirati na podlagi
presoje o koristih in tudi obremenitvah, ki jih prinaøa, da bi bil izid sprejemljiv za
gospodarstvo in ohranjene naravne vrednote. Oœitno je vpet med odgovornost za varovanje
okolja ter interese in dogajanje v druæbi.
Slovenija je pokrajinsko in biotsko raznovrsten ter naravno lep vrt Evrope,
poln slikovitih turistiœnih krajev in obmoœij. Turizmu so namenjene øtevilne
hotelske in druge nastanitvene moænosti, ki ponujajo celovite programe s
prireditvami in drugimi privlaœnimi moænostmi. Kar tretjina jih je v gorskem svetu.
Na drugem mestu so obmorski kraji, œeprav je turistiœne obale malo in øe ta se prepleta z
drugimi dejavnostmi. Ob morju je turistom na voljo œetrtina od vseh leæiøœ. Na tretjem
mestu so zdraviliøki kraji, ki so obmorski, gorski ali specifiœno zdraviliøki (terme) in so
najbolj enakomerno obiskani v vseh sezonah. Za Slovenijo je znaœilen tudi tranzitni
turizem: vsako leto veœ kot deset milijonov tujih turistov kriæari po naøem prostoru. Tu so
rezerve, ki bi jih mogli izkoristiti z novimi objekti in ponudbami, hkrati pa se stopnjujejo
obveznosti glede varstva zdravja in okolja.
Ponujati smemo le, kar je koristno za skupnost in za turizem. Mednarodne
usmeritve poudarjajo pomen trajnostnega ali vzdrænega razvoja, kar pomeni
usklajen in uravnoteæen sonaravni razvoj (sustainable development). Govor je o
razvoju, ki ohranja naravo kot trajno podlago æivljenja, v œlovekovem okolju pa izboljøuje
razmere. To velja tudi za vse gospodarske panoge. Tako kot varujemo lepote in ekosisteme
kraøkih jam, pragozdne in vodne rezervate, moramo varovati tudi kamninsko podlago
slapov, drstiøœa in gojitvene vode, obreæja rek in morsko obalo, gorske poti in rastiøœa ter
vse druge naravne znamenitosti. Smuœiøœa, igriøœa, kopaliøœa in parke, ki jih turizem
potrebuje, moramo urejati tako, da nam krajino bogatijo in lepøajo.
Usklajevanje na sonaravnih osnovah poteka po etiœnih naœelih in strokovnih
merilih. Etiœna naœela za usmerjanje turizma temeljijo na civilizacijskih doseækih, ki jih
izraæa pravilo, naj nihœe ne poœne niœesar, kar ne æeli sebi in kar krati pravice drugih ali
lastnikov nepremiœnin in dræave. Ko pa se dogodi nezgoda ali nesreœa in nastane økoda, ki
prizadene ljudi, je seveda treba pomagati kolikor je mogoœe razumno, sicer pa vse zakonite

6
sankcije, materialna povraœila in posledice praviloma bremenijo povzroœitelja økode.
Vendar znatna bremena, ki so posledice velikih ujm, bremenijo tudi skupnost. Zato je
nujno, da je predpisan naravovarstveni, okoljski, prometni in sploh pravni red, kar nam
vsem pomaga, da æivimo zmerno in varno. Od turistiœnih agencij in podjetij
upraviœeno priœakujemo, da turistom vedno predstavijo tako pravice, ki jim
gredo in moænosti zanje, kot o veljavnem redu v naøem okolju, ker se bodo le
tako poœutili varne in tudi sproøœene.
Zgornja ugotovitev nas neposredno opozarja na velik pomen izobraæevanja in
tudi objektivnega informiranja javnosti, ker na obojem temelji ozaveøœanje
krogov, ki vplivajo na turizem in skrbijo za gospodarjenje. To velja za vse
sodelujoœe v turizmu, tako za ponudnike, izvajalce in lokalne dejavnike kot za uæivalce
storitev. Slovenija je odprta deæela v mednarodnem prostoru, kjer potekajo tudi neæeleni
tokovi (posredovanje mamil, nelegalna migracija proti srednji in zahodni Evropi). Na to
moramo biti pozorni, saj smo dolæni varovati naravo in ljudi pred økodljivimi pojavi in
tveganji. Opiramo se na nujno skrb za naøe zdravje, ko presojamo, ali se nam ponuja
sprejemljiv ali økodljiv izziv. Tudi nadzorne sluæbe, potrebujejo oporo prebivalstva.
Raziskovanje narave, naravnih virov in vrednot je zahtevno strokovno
opravilo. V razmerah, ko varujemo tudi lastniøke pravice, ne moremo svobodno segati v
naravo, celo ne z nabiranjem zeliøœ, cvetja in plodov. Narava je dar za vse ljudi, in prav
zato moramo upoøtevati red in lastniøtvo, ker so gospodarji in smo vsi odgovorni tudi za
primerno ravnanje z naravo.
Turizem je vedno povezan s potovanji. Æelimo si, da bi prometni tokovi
potekali gladko, brez zastojev in nezgod. Pri prometu niso izpostavljeni le
nevestni vozniki, temveœ tudi drugi udeleæenci v prometu. Vsi vemo, da se lahko
preizkuøanje zmogljivosti vozil, pa tudi majhna nepozornost zaradi utrujenosti ali pa
morda poœitniøke sproøœenosti spremeni v neobvladljivo kritiœno situacijo. Smisel
prometnega reda je v varnosti vseh udeleæencev v prometu. Pomembna je tudi domiøljena
dræavna prometna politika in nadzorovanje prometnih tokov, ker je na cestah mnogo
vozil z nevarnimi snovmi in vedno tudi nekaj utrujenih ali nestrpnih voznikov.

Grad iz 16. stoletja nad predjamskim

sistemom Lokve (blizu Postojne),
v njem je muzej, se kot naravna
in kulturna znamenitost ohranja
Predjamski grad s kulturno dejavnostjo in turizmom.

7
 Reøevanje okoljskih problemov je odvisno tako od odgovornih upravnih in
gospodarskih dejavnikov kot od vseh prebivalcev. Javnost oziroma civilna druæba,
ki jo predstavljajo okoljske nevladne organizacije, pozorno spremlja dogajanje v okolju.
Øole, turistiœna in hortikulturna druøtva veliko prispevajo k ureditvi turistiœnih in drugih
krajev ter k vzgoji za varnost v prometu. Æivljenje je takøno, da se vsak dan sreœujemo z
novostmi in s tveganji. Turizem pa gojimo zaradi zdravja in ugodja.
Da bi izboljøali æivljenje ljudi ali turistov, ker je o njih govor, je potreben nov
gospodarski in kulturni razvoj. V praksi se udejanja s sonaravnimi
tehnologijami in kakovostnimi storitvami. Bolje nam bo le v urejenem in
varnem okolju ter v ustrezni druæbeni klimi za razvoj turizma. Æivimo v prehodni
dobi, ko øe oblikujemo in dograjujemo nov sistem in ga usklajujemo z redom v Evropski
uniji. Pri tem se razgledujemo po svetu in uœimo, vendar se vpraøajmo, ali doseæke in
spoznanja razumno prenaøamo v naøe okolje.
Turizem je neizmerno prizoriøœe, v katerem se sreœujejo ljudje razliœnih
narodnosti, znanj in pogledov, ljudje razliœnih ponudb in priœakovanj. To
prizoriøœe je nedvomno tudi ogledalo kulture. Prijaznost med gostitelji in gosti ni samo
poslovno pravilo, temveœ tudi naœin, da se premostijo morebitna nerazumevanja med
razliœnimi ljudmi.
S to knjiæico æelimo pojasniti, kaj se dogaja v odnosih druæba - turizem - narava. Ne gre
le za naœela, temveœ tudi za prakso in dejanja, za projekte in usposabljanje nosilcev turizma,
za sodobno razmiøljanje in ravnanje. Ponujamo jo kot zbirko koristnih spoznanj.
Svet za varstvo okolja Republike Slovenije in Svet za prouœevanje in varovanje
okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta 14. novembra 2000
skupaj razpravljala o dogajanju v turizmu in turizma v okolju. Udeleæenci in
poroœevalci so bili strokovnjaki, ki so avtorji prispevkov v tej knjiæici, in øe
drugi. Na seji so bile sprejete ugotovitve in priporoœila, ki smo jih posredovali
tudi Vladi in Dræavnemu zboru RS.
Prof. dr. Franc Lobnik,
predsednik Sveta za varstvo okolja RS

Jamnik pri Kropi s cerkvijo sv. Primoæa

8
 SLOVENSKA TURISTIŒNA NAPOTNICA
dr. Marjan Roæiœ*

Med naœeli in prakso

Slovenski turizem se vzpenja in zgleduje po evropskih in svetovnih tokovih ter

oblikuje usmeritve za naslednja leta. Razvoj ni samodejen, temveœ potrebujemo
vizijo in strategijo, seveda pa tudi ljudi z idejami in organizacije, ki znajo
uresniœiti dobre ideje. Konœno tudi to ni dovolj: potrebna je ugodna razvojna klima,
potrebne so spodbude, œe naj prisluhnemo Svetovni turistiœni organizaciji, ki v Sloveniji
priœakuje øest odstotno letno razvojno stopnjo.
Turizem je razvojno gibanje, ki ima dve jedri. Prvo je nedvomno v sami
turistiœni dejavnosti, ki turiste vabi, sprejema v goste, jim streæe in skrbi, da se jim
v mejah varstva okolja in etiœnih naœel uresniœujejo njihova priœakovanja. O kakovosti
storitev ni nikoli dovolj besed. Drugo jedro so turistiœni kraji oziroma vsa turistiœna,
to so naravna in kulturna okolja, kjer se turizem z vsem bogastvom oblik dogaja.
Tako se na dveh podlagah gradijo spoznanja, poœutje in zadovoljstvo turistov.
Turizem postaja ali je za mnoge æe postal naœin in kakovost æivljenja. Oœitno se
bosta v turizmu prepletali informacijska in sanjska druæba, ker nastajajo nove vrednote
æivljenja. Milijardo ljudi je æe zajelo svetovno turistiœno gibanje, vsaj øe ena milijarda
ljudi pa k temu teæi. Skoraj ni veœ dela planeta, tudi ne naøe Slovenije, do koder turizem
ne bi segel.

* Predsednik Turistiœne zveze Slovenije

Srediøœe Ptuja

9
 Sodobna informatika in programska organiziranost nam omogoœata, da v danih
moænostih doseæemo œim veœ. Turizem ne more veœ napredovati le z vabljivimi hoteli,
ker ljudje iøœejo dodatne programe, ki od igriøœ in rekreacije segajo do turistiœnih kmetij
in v posebna okolja. Turizem tako kot sleherna napredujoœa panoga potrebuje vizijo in
programe, ki se opirajo na raziskave, øtudije, sposobne organizatorje in prijazne
gostitelje.
Turistiœna dejavnost povezuje veœino gospodarskih dejavnosti, od proizvodnih
do storitvenih, naravovarstvene in okoljske urejevalce, kulturne in izobraæevalne
ustanove, øportne organizacije, druæbene dejavnike od lokalnih do centralnih,
prometne in varnostne sisteme. To mnogovrstno prostorsko in strokovno dejavnost je
mogoœe ubrano uskladiti.
Izkuønje nam dovoljujejo naslednje ugotovitve:
– turizem je trajni proces, v vsaki sezoni in aktivnosti mora biti æe zasnova naslednje;
– napredovanje je mogoœe samo z novimi idejami, vlaganji in upoøtevanji izkuøenj;
– turizem uspeva le kot del okolja in æivljenja v pokrajini, sredi naravnih in kulturnih
znamenitosti, z æivljenjsko pestrimi programi, ker mora uresniœevati tri cilje: æelje
turistov, usklajenost v okolju in gospodarnost (uspeønost).
H kakovosti nas navaja naøa kultura, strokovna in obœa, pa tudi iskanje niøe v
trænem vrveæu konkurence. Znajti se pomeni tekmovati v kakovosti, ki ima sto
vidikov. Turizem lahko æivi v urejenem okolju in mora izraæati spoøtovanje do svoje
pokrajine in dræave. Izgubljeni sinovi ali hœere niso nikoli ponos cele druæine ali rodu.
Samo tam, kjer se zavedajo, da so naøe prednosti narava, poøtenje in varnost, znanje,
sposobnost in kooperativnost, sozvoœje interesov in tudi odprtost, lahko snujejo
programe, ki so obetavni, sonaravni in kaæipot v prihodnost. Samo kdor iøœe pot naprej,
ne zaostaja: to je bistveno za uspeøen razvoj.
Dragocene smernice so etiœna naœela, o katerih je sicer govor v naslednjem
prispevku. Po teh naœelih so zasnovane tudi vsebinske usmeritve projekta
Naravne vrednote, kulturna dediøœina in turizem v letih 2001 in 2002, ki dajejo
projektu bolj dolgoroœno zasnovo od navedenih letnic. Projektu so namenjeni
naslednji odstavki.
(a) Uspeøni del svetovnega in naøega turizma izraæa prepriœanje in ravnanje, da so
naravne in kulturne vrednote naroda doseæek zgodovinskega razvoja in glavna
dediøœina, s katero se ponaøajo sedanji rodovi in jo je treba ohraniti tudi za prihodnje;
(b) pojem kakovosti v turizmu temelji na vrednotah okolja in ustreznih doseækih
turistiœnih dejavnosti, zato naj turistiœni dejavniki vztrajajo pri pozitivnih izkuønjah;
(c) vse nosilne razvojne dejavnosti se razvijajo z izjemno dinamiko, ki jo omogoœata
znanost in tehnoloøki napredek, izvajajo pa gospodarsko uspeøni dejavniki, ker v vseh
razvitih okoljih dajejo turizmu prednost, œe je sonaraven, kulturen in vsebinsko bogat;
(œ) turistiœne enote v vsakem turistiœnem kraju skupno oblikujejo celoto turistiœne
ponudbe, ki naj poleg nastanitvenih moænosti in gostinstva zares zadovoljuje obetana
doæivetja turistov in jim zato omogoœa rekreacijo, kulturne programe, zdraviliøke
storitve in izlete, nudi vredne spominke, vedre zabave, pa tudi varno in zdravo bivanje;
(d) smisel in smoter turistiœnega programa in projekta je, da zadovoljuje potrebe
turizma in kraja, izhaja iz interesov turistov, ker plaœujejo storitve, toda tudi iz naøe
skrbi za varstvo naravnih in kulturnih vrednot, da se bodo tako zadovoljeni turisti øe
vraœali;

10
 (e) vpraøajmo se zato, kaj bo poleg vtisov odnesel turist iz naøega kraja. Vsekakor ne
dragocenih etnografskih ali naravnih predmetov, temveœ gradivo, iz katerega se œuti naø
ponos in naøa skupnost, naj bo to literatura, spominki, tudi umetnine, posebni izdelki
in podobno.

Ko Blejsko jezero lepo cveti

Ne na koncu, temveœ od zaœetka in pri vseh stopnjah je vaæno izobraæevanje, ker se

mora ob nenehnem razvoju vsak ustvarjalni œlovek dopolnjevati v znanju in veøœinah.
Øe eno pravilo, etiœno in poslovno je: skupinsko delo, celovito reøevanje in
dovolj dolgoroœno, œe æe ne vizionarsko snovanje.

Izhajamo iz doseækov in mislimo na prihodnost

Pogledi v prihodnost, ki jih sreœujemo na raznih podroœjih, segajo v glavnem do

leta 2020. Sedaj øe poteka prenova naøega gospodarstva, hkrati pa æe priœakujemo nove
doseæke v znanosti, tehnologiji, energetiki, informatiki, prometu, izobraæevanju in
socialnih pravicah, prehranjevanju in varovanju zdravja itd. Kaj vse to pomeni za
turizem?
Eden kazalcev razvoja je podatek o svetovnih turistiœnih tokovih. Leta 1960, ko
je po drugi svetovni vojni zaœel oæivljati turizem, je po svetu potovalo blizu 70 milijonov
turistov, sedaj ali øtiri desetletja pozneje æe desetkrat veœ, za leto 2020 pa napovedujejo
poldrugo milijardo turistov letno. Smeri potovanj doloœajo razni motivi, a tudi
ponudbe.
Drugi kazalec je turistiœna poraba, ki se prelije predvsem v dohodke turistiœnega
gospodarstva, a znaten del tudi v druge dejavnosti turistiœnih deæel. Leta 1960 naj bi
znaøala 6,9 milijarde USD, leta 1998 (to je skoraj øtiri desetletja pozneje) 445 milijard

11
 USD, leta 2020 pa naj bi po ocenah turisti porabili za svoje potrebe in æelje okoli 2000
milijard USD.
Tretji kazalec je dinamika rasti. Svetovno povpreœje rasti ocenjujejo strokovnjaki
na 4,1 % letno (do 2020), toda latinsko-ameriøki in azijski pospeøki naj bi bili bistveno
veœji, evropski in severnoameriøki, od koder so turisti z debelejøimi denarnicami, pa
poœasnejøi.
V Evropi obisk tujih turistov v primerjavi s svetovnimi gibanji vseeno ne bo obtiœal,
temveœ bi lahko bil œez dve desetletji za polovico veœji. Z ustreznimi aktivnostmi,
seveda.
Kje bodo potekali glavni turistiœni tokovi? Vsak Nemec naj bi potoval v tujino
dvakrat letno in vsi skupaj prispevali desetino svetovnega turistiœnega prometa. V
Sloveniji so nemøki turisti na drugem mestu (190 900/ 1998), italijanski so na prvem
(238 300/1998). Drugi svetovni popotni narod so Japonci: v Slovenijo jih je priølo 3 600
(1998); upajmo, da bodo odkrili pomen Luke Koper in Aerodroma Ljubljana za
prometne povezave.
Turisti iz ZDA so po øtevilu na tretjem mestu v svetu (7,9 % svetovnega turistiœnega
prometa); v Slovenijo jih je leta 1998 priølo 17 200, zadovoljili pa bi jih lahko znatno
veœ. Za njimi pa osvajajo svet kitajski turisti: leta 2020 jim napovedujejo 6,4 %
svetovnega turistiœnega prometa. V Sloveniji so na tretjem mestu Avstrijci (okoli
130 000 brez dnevnih obiskovalcev), za njimi so Hrvati in upamo, da jih bo vedno veœ,
tako kot Slovencev v Istri in Dalmaciji. Sledijo øe Nizozemci, Makedonci, Danci,
Madæari, Rusi in Grki. Vrata so odprta.
Dve znaœilnosti turizma lahko za prihodnja leta zanesljivo nakaæemo. Veœ
turistov bo izbiralo kraje v oddaljenih deæelah in turisti iz razvitih dræav si bodo
privoøœili tudi po veœ potovanj letno. Druga resnica pa je, da pol naøega turizma
vzdræujejo domaœi turisti, ki ne odpovedo niti, ko je zunaj slaba turistiœna klima ali
bera. Domaœim gostom je treba omogoœiti œim øirøe moænosti dopustovanja doma ali v
tujini, odvisno od kakovosti ponudbe. Samo kakovosten turizem krepi vitalnost in
zdravje naroda.

Turistiœna druøtva in kraji

Za turizem je bilo leto 2000 jubilejno, saj oznaœuje zakljuœek turistiœno izjemno
bogatega 20. stoletja, œeprav so ga kvarile vojne in svetovna gospodarska kriza.
Korenine naøega turizma pa so øe mnogo starejøe in tudi prva turistiœna in olepøevalna
druøtva so obstajala æe v osemdesetih letih 19. stoletja. Leta 1905 je delovalo na
sedanjem etniœnem slovenskem prostoru 25 turistiœnih in olepøevalnih druøtev. Razvoj
turizma pa posebej potrjuje leta 1905 ustanovljena Deæelna zveza za øirjenje tujskega
prometa, katerega naslednica je Turistiœna zveza Slovenije kot nacionalna turistiœna
druøtvena organizacija. Vse pripovedi o slovenskem turizmu in njegovih vplivih pa
naravnost kliœejo po temeljitem raziskovanju njegovih korenin in doseækov. Slovenska
naravna in kulturna dediøœina ima izjemno zgodovino in deæela izjemno lego, zato se je
z æelezniøkimi in drugimi povezavami domaœe zanimanje za øirøe okolje, zlasti
planincev in drugih za spoznavanje narave zavzetih ljudi, øirilo z zanimanjem v øirokem
avstro-ogrskem in evropskem zaledju.

12
Ptujska Gora z romarsko cerkvijo s konca 14. stoletja v gotskem slogu.

Turistiœna organizacija se je razvijala vsporedno z gospodarskimi tokovi, ki jim

je odpiralo pota po gospodarski strani prometno omreæje, po druæbeni pa
kulturni napredek. Usmeritev in uspeønost turizma zagotavljajo ljudje z dobrimi
idejami in naœrti ter tradicionalne ustvarjalne roœne in umetnostne dejavnosti enako
kot sodobni rekreativni in kulturni doseæki. Turistiœno gospodarstvo se z rastjo
strokovnega znanja ter z vidnim vrednotenjem naravne in kulturne dediøœine samo
krepi in kakovostno dviga. Podobno so tudi najboljøa turistiœna druøtva æariøœa idej ter
pobudniki akcij in prireditev, ki prispevajo k poæivljanju in razvoju turistiœnih krajev.
Zato v krajih, ki imajo ali æelijo imeti sloves prijetnih turistiœnih okolij, podpirajo razvoj
takih druøtev, si prizadevajo za urejenost okolja ter podpirajo domiselnost, sposobnost
in prijaznost ljudi. Turizem je poœutje.
V Sloveniji imamo veœ kot 500 turistiœnih druøtev, ki delujejo v turistiœnih krajih
in drugih okoljih dræave. Vsi ljudje, oblast in drugi dejavniki skupaj upravljamo izjemen
naravni park v Evropi, kar je zelo zahtevna naloga. Tujci in domaœini, ki potujemo po
naøih krajih, obœudujemo lepo grajene in s cvetjem okraøene domove. Obœudujemo na
pogled lepo in pristno naravo, ki je naøe primarno gospodarsko bogastvo. Druøtva
morajo negovati to naravno in kulturno dediøœino, ki smo jo dobili od naøih dedov in jo
moramo ohranjeno oddati naslednjim generacijam. Tako se æivljenje obnavlja v naravi
in v druæbi. Le zavedanje tega æivljenjskega cikla je lahko dokaz turistiœne in obœe
kulture.
Razmiøljanja, razprave in pobude øtevilnih javnih delavcev poudarjajo vlogo
civilne druæbe ter pomen turistiœne in okoljske ozaveøœenosti prebivalstva.
Turistiœna in druga druøtva zmorejo z dogovori in upoøtevanjem temeljnih naœel
razvoja graditi in zatem uresniœevati lokalne programe. Teæko je, ker øe ni vzpostavljena

13
 regionalna raven, na kateri je mogoœe snovati in uresniœevati veœje usklajene akcije in
programe razvojnega pomena.
Turistiœna in sorodna druøtva, ki hoœejo biti aktivna in uspeøna, morajo biti nad
strankarskimi vlekami. So glasniki javnih, torej skupnih interesov in tako kot
nevladne organizacije korektiv za projekte, ki pridejo v javno presojo. Ko
svetujemo, da se lotevajmo nalog ustvarjalno, se zavzemamo za ohranjanje narave in
kulturnih tradicij. Zato naj turistiœna druøtva skrbijo za ureditev krajev kot varuhi
vrednot, ki vsebinsko bogatijo turizem, s tem pa tudi za zgledno gostinstvo. Varovati
moramo gozdove, obdelovalna tla, vode, pa tudi mir v okolju pred økodljivimi vplivi in
skrbeti za vse - za naravo, za domaœe prebivalstvo in goste! Projekt za razvoj turizma v
letih 2001 in 2002, ki ga v tem prispevku predstavljamo, ima prav to sporoœilo.
Tu naj poudarimo le øe priœakovanja turistiœnih druøtev in Turistiœne zveze
Slovenije, da bodo druøtva bolj upoøtevana æe pri razvojnih iskanjih in ne øele, ko
je treba zbirati sredstva za naloæbe ali pa organizirati prostovoljno delo, œe ne
oboje. Nadvse koristno bi bilo, œe bi najviøji druæbeni organi opravili poglobljeno
analizo razmer v turizmu in o druæbenih ciljih, ker se turizmu nakazuje razvoj.
Vemo, da je gospodarstvo odloœujoœ sodnik, toda tudi v njegovem trajnem interesu je,
da se ohranijo narodove vrednote v naravi in kulturi, ki jih goji sonaravni turizem.
Preseæeno v æivljenju lahko nadomesti le nova rast na podlagi strokovno in etiœno
pretehtanih zamisli in dejanj.

Literatura in viri:
Statistiœni letopis RS 2000
Turizem - razvojna moænost podeæelja. Posvet Dræavnega sveta RS in Turistiœne zveze
Slovenije. Poroœevalec Dræavnega sveta RS, 26. julij 2000, letnik VII, øt. 6.
Slovenski turizem in naøe vkljuœevanje v evropske integracije. Strokovni posvet
novembra 1999, izdala Turistiœna zveza Slovenije, 2000.
Arhiv Turistiœne zveze Slovenije. Joæe Osterman: Pogled na leto kulture v turizmu 1997.
Narava in okolje, Varstvo in razvoj v RS, Svet za varstvo okolja RS, Ljubljana, 1998.
Zapisnik seje Sveta za varstvo okolja RS o turizmu, 14. novembra 2000.

14
 POMEN ETIKE V TURIZMU
IN VARSTVU OKOLJA
dr. Avguøtin Lah*

Za pravilno pojmovanje je nujno najprej pojasniti tri temeljne izraze: ekoloøki,

okoljski in trajnostni. Ekologija je bioloøka veda, ki prouœuje odnose med organizmi
v ekosistemih ter njihov odnos z æivo in neæivo naravo. Ekologe zanima mnogovrstnost
organizmov, prouœujejo vplive okolja na njih in pogoje preæivetja vrst ali zdruæb. Okolje
je del narave, ki si jo je œlovek deloma prilagodil; varujemo naravo in okolje. Œlovek æivi
po naravnih in po druæbenih zakonitostih, spoøtuje naravo in varuje svoje zdravje,
spoøtuje pa tudi red v okolju, brez katerega bi bile posledice katastrofalne. Zato ne
moremo zamenjevati izraza ekoloøki (angl. ecologic), ki zadeva naravne vrste in
zdruæbe ter zakonitosti æivljenja in razvoja v naravi, z izrazom okoljski (angl.
environmental), ker ta poleg narave in naravnih zakonitosti upoøteva œloveka, æivljenje
ljudi in okolje ter druæbene zakonitosti razvoja.

Ømarna gora in Sava vabita k vsestranski sprostitvi

Z izrazom trajnostni pa skuøamo opredeliti etiœno naœelo, da moramo z naøim

odnosom in moœjo znanja, tehnike in oblasti tako ravnati (upravljati, gospodariti) z
naravo, da bodo mogli v njej enako dobro in varno za nami æiveti naslednji rodovi. Zato
je treba trajno ohraniti osnove æivljenja; izkoriøœanje naravnih virov in vrednot mora
biti vzdræno, razumno in uravnoteæeno, torej naœrtno in usklajeno. Zato ni dovolj reœi,
da gre za trajnostni razvoj, temveœ za sonaravni trajnostni razvoj, œimbolj prilagojen
obnovljivim naravnim virom in uravnoteæen v naravi.

* univ. dipl. geogr., œlan Sveta za varstvo okolja RS in predsednik Sveta za varovanje okolja pri SAZU

15
 Temeljno spoznanje ob tem je, da se nihœe ne more odpovedati naravnim in
druæbenim pogojem æivljenja in delovanja. Odnos do narave morajo vedno
najskrbneje urejati panoge, ki so neposredno odvisne od narave in okolja, kot so
kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, predelovalne dejavnosti, grad-
beniøtvo, promet in ne nazadnje turizem. Vsakemu dejavniku, ki obremenjuje
naravo in okolje, pripada zato ustrezen del odgovornosti in bremen. Izbira primernega
ravnanja je odvisna od znanja, od razumevanja okoljskih pojavov in tudi predvidevanja
posledic ter seveda od objektivnosti oziroma poøtenja. Zato moramo upoøtevati
celovitost razmer, tj. prostorske, varstvene, ekonomske, socialne, pravne in
upravne vidike. Samo tako se lahko ocenjujejo gospodarnost, zakonitost in etiœnost ter
odnose druæba - lokalni dejavniki - narava - turizem. Dobro informiranje in izobra-
æevanje pa je enako potrebno kot vsak materialni æivljenjski vir.
S tem smo v bistvenih potezah æe nakazali etiœna naœela, ki so bila doslej in
ostajajo podlaga ocenjevanja razmer in delovanja. Bistvena je naøa usmerjenost v
prihodnost, kajti le tako lahko snujemo naœrte in dejanja po naœelu sonaravnega
trajnostnega razvoja in etiki, ki nas zavezuje, da ne smemo økoditi naravi, drugim
ljudem, gospodarstvu in sedanjim æivljenjskim osnovam, pa tudi ne slabosti odlagati v
nedogled!
Etika je nazorsko (filozofsko) pojmovanje narave in naøega odnosa do nje, ki ob
objektivni presoji pripeva k varovanju narave in urejanju okolja. V druæbi, ki
razpolaga z moœnimi mehanizmi in sredstvi, so pomembna vodila, ki jo usmerjajo k
notranji povezanosti kljuœnih dejavnikov in k izbrani razvojni usmeritvi.
Kodeks okoljskih etiœnih norm ima dve ravni ali usmeritvi: gre za odnose med
ljudmi, ki skupaj æivimo v okolju in moramo sporazumno urejati okoljske zadeve,
ter za odnos vsakogar in vseh do narave, kar poœnemo po naøih pravicah in
interesih. Ta kodeks odseva tudi druæbeno ureditev, lastniøke odnose in stopnjo znanja
ali spoznanj o naravi. Ko se zavzemamo za pravno in socialno dræavo, ki deluje v
razmerah trænega gospodarstva, sta potrebna razum in socialni œut, ki usklajujeta
razvojne tokove.
Mario Pavan, profesor Univerze v Padovi in predsednik mednarodnega komiteja
Evropskega leta varstva narave 1995, je za sedanji glavni problem œloveøtva oznaœil
okoljske deformacije. Kritiœen je do ravnanja dræav in njihovih druæbenih sistemov, ki
uveljavljajo nestvarna okoljska in tudi socialna pojmovanja, s katerimi vplivajo øe na
øtevilne druge dræave. Velika ovira za izboljøanje odnosov in okolja sta po-
manjkanje in revøœina. Ko hvalimo træno ekonomijo, uvajamo brezobzirno
tekmovanje in zakone, s katerimi si moœni prisvajajo pravice nad slabimi. V sodobnem
svetu petina bogatega prebivalstva sveta pobere veœ kot øtiri petine svetovnih
prihodkov, veœino ljudi in deæel pa ‘najrazvitejøi’ zapostavljajo ter pri reøevanju
okoljskih problemov, ki so jih naprtili celemu œloveøtvu, skoparijo s sredstvi in
zavlaœujejo z dejanji.
Dalje opozarja na nevaren pojav razkrajanja druæine, ki je po naravni zakonitosti
razvoja druæbe temeljna æivljenjska celica. Medtem ko se mir in praviœnost razglaøata za
univerzalni vrednoti, se v sodobnem svetu nemoteno uveljavljajo metode pre-
vladovanja. Z njimi pa se dejansko rojeva podrejenost in neenakopravnost ljudi
oziroma skupnosti, kar kaæe na slabitev demokracije in teænjo po diktaturi. Oœitno je

16
zapostavljena vloga javnosti. V nerazvitem delu sveta se æe kaæejo odpori do kriviœnih
razmer, potrjujejo pa jih ekonomske migracije in spori razliœnih oblik in razseænosti.
Ko postaneta moœ in pohlep glavni motiv nekaterih struktur, gre vse mimo etike
in prevlada brezsrœnost, ker z denarjem zdruæena moœ zasenœi resnico, pravico,
znanost in zavest. Œe zanemarjamo red in se obnaøamo kot da zakoni narave in druæbe
niso svetinje, økodimo drugim in sebi. Tehnologijo in proizvode ustvarjamo po svojih
potrebah, miæimo pa pred nevarnostjo, da lahko s tem povzroœamo tudi økodo naravi in
ljudem. Da bi odpravili økodljivo kemizacijo, potrebujemo bioetiko, kozmoetiko pa, ker
smo vesoljsko okolje Zemlje posejali z umetnimi sateliti in tudi razmiøljamo, kako bi v
vesolje odrinili øe radioaktivne odpadke. Takøna je potroøniøka druæba.

Kranj je srediøœe Gorenjske sredi zanimivih pokrajin

V tem desetletju so morali Zdruæeni narodi na posebnih svetovnih konferencah

poseœi v dogajanje s konvencijami in izvedbenimi protokoli, ki zavezujejo dræave
k ustreznim dejanjem. Nujno je zmanjøanje in odprava økodljivih postopkov in emisij,
ki kvarno vplivajo na podnebje planeta, posebna konvencija pa terja od vseh dræav
zaøœito biotskega bogastva Zemlje.
Med etiœnimi naœeli, ki veljajo za vsa naøa ravnanja od varstva okolja do
turistiœnih dejavnosti, je bistveno spoznanje, da æivimo hkrati po naravnih in
druæbenih zakonitostih. Brez celovitega presojanja in obravnavanja okoljskih
pojavov ni mogoœe niœesar uspeøno upravljati.
Znanost in tudi delovne izkuønje izpostavljajo nekaj spoznanj:
– v æivljenju in okolju je vse dogajanje povezano in se spreminja, toda naravni sistemi so
izhodiøœe in osnova, ki jo mora druæba upoøtevati;
– razvoj vsake skupnosti poteka odvisno od njene moœi, ki se izraæa v znanju, kulturi in
zdravju ljudi bolj kot v sredstvih in naravnih virih;

17
 – prihodnost preæivetja in razvoja obeta le sonaravno usklajen proces tako v svetovnih
razseænostih kot v vsaki dræavi in na lokalni ravni;
– sprejete uravnoteæene okoljske projekte, ki so podlaga napredovanja, je treba
podpirati in tudi uresniœevati, pri œemer teæko obvladljiva onesnaæenja ne morejo biti
utemeljen razlog za odlaganje njihovega reøevanja.
Etiœni kodeks turizma se oblikuje ob razvoju turistiœnih dejavnosti. Svetovna
turistiœna organizacija je v Santiagu (Œile, 1999) opredelila temeljna etiœna naœela in
okoljske vrednote. V Sloveniji nas vodijo tem primerljiva okoljska in etiœna naœela,
vendar tako kot drugod tudi v naøih razmerah øe marsikaj ni na æeleni ravni. Bistvo teh
naœel vsebuje naslednje:
– Turizem naj po naravi svojih dejavnosti prispeva k spoøtovanju œloveøtvu
skupnih etiœnih vrednot in razumevanju med ljudmi in narodi. Zato naj goji
strpnost in spoøtovanje razliœnih verskih, filozofskih in moralnih prepriœanj,
spodbuja k razumevanju znaœilnosti in obiœajev obiskanih pokrajin in k spoøtovanju
æivljenjskih navad njihovih ljudi. Æal te odnose kvarijo øirjenje uæivanja drog in
trgovanje z njimi, razliœna nasprotja in spopadi v nekaterih dræavah ter odtujevanje
dragocenega etnoloøkega in zgodovinskega gradiva.
– Smisel turizma je zadovoljevanje priœakovanj turistov, ki so vse zahtevnejøa glede
kakovosti in pestrosti storitev. Zato je nujno izobraæevanje in uœenje jezikov ter
upoøtevanje vrednot æivljenja in civilizacijskih doseækov. Grajamo in æelimo
premagovati slabosti in zmote, kot so zapostavljanje æensk, izkoriøœanje otrok,
omejevanje œlovekovih pravic in øirjenje civilizacijskih bolezni. Ker imamo stike s
tujci ali z domaœini iz drugih okolij, je nujno, da sami dobro poznamo naøo dræavo,
pokrajine in obiœaje ljudi, hkrati pa tudi okolja, iz katerih prihajajo gosti, da lahko z
njimi kulturno komuniciramo.
– Dræave s turistiœnimi kraji in prireditvami upraviœeno priœakujejo, da jim
turizem prinaøa prihodke. Turizem je v dobrøni meri odvisen od miru in
dogajanja, ki ljudi in deæele zbliæuje, prihodki pa od cele vrste dejavnikov.
Najbolj koristen je prispevek k trajnemu sonaravnemu razvoju, ki v vsaki skupnosti
pomeni varovanje narave ter spodbujanje vzdræne in zdrave rasti gospodarstva. V luœi
te kulture napreduje tudi vse ostalo.
– Naravno in kulturno dediøœino svetovnega pomena in vsakega naroda moramo
vsi spoøtovati. To je naloga tako turistiœnih organizacij kot gostiteljev turistov in
druæbenih dejavnikov. Uporaba sodobnih medijev za nazorne prikaze in razlage
pojavov ali razmer so oblike, ki prispevajo k pestrosti in øirjenju turizma, obenem pa
k varstvu narave in kulturnih vrednot. Nekatere posebne oblike turizma, ki so
povezane s øporti, raziskovanji ali kulturnim dogajanjem, so uspeøne in varne le
ob podpori strokovnih sodelavcev. Takøne so jamarstvo, potapljanje, letenje s
padali ipd. Ribiøki turizem temelji na strogih pravilih ribarjenja, ki upoøteva
posebnosti narave, na primer drstitev rib in rezervate za gojitev rib, kar bi morali
upoøtevati vsi vodni øporti. Mnogo je novih vidikov turizma, ki lahko popestrijo
bivanje gostov, domaœinom in gostiteljem pa prinaøajo nove vireprihodkov. Bojmo se
kiœa in paœenja obiœajev, v oskrbi in zabavi je kakovost pravilo. To velja tudi za
kulturo vodnikov.
– V turizmu deluje neøteto podjetnikov in zaposlenih oseb razliœnih strok in
stopenj usposobljenosti. Vsi imajo doloœene pravice, ki se sreœujejo s pravicami

18
 turistov in turistiœnih deæel. Ena takønih je delovni œas in pogoji dela. Tudi
kakovosten turizem teæko usklajuje vse interese turistov, ki vœasih silijo œez obiœajne
okvire. Posebna vrednota je pravica turistov do svobode gibanja, ki pa je kot
vsaka dejavnost v okolju podrejena doloœenemu redu ter ima varstvene in kulturne
omejitve. Posebne odgovornosti so pri organiziranju in varovanju velikih verskih,
øportnih ali kulturnih prireditev in razstav. Tudi vodenje evidence o turistih in
prireditvah je strokovno zahtevna naloga.

Deskanje na Cerkniøkem jezeru

– Reøevanje okoljskih vpraøanj, ki zadevajo kakovost in varnost turizma,

spodbuja povezovanje vrste lokalnih dejavnikov (upravnih, zdravstvenih,
prometnih, oskrbovalnih in storitvenih) ter sodelovanje javnosti. Zaradi
sezonskih gibanj najemajo podjetja sezonske delavce, ki neredko nimajo enakega œuta
odgovornosti do okolja. Tudi to, da ima vsaka fiziœna ali pravna oseba pravico
ustanavljati turistiœne dejavnosti, œe so za to izpolnjeni uradno predpisani pogoji, ni
jamstvo o odgovornosti vseh dejavnikov do okolja.
Dr. Pavel Gantar (Zdravje in okolje, 2000) opozarja, da je œlovek zaœel okolje
prilagajati svoji ‘drugi naravi’: zaœel je proizvajati ‘druæbeno okolje’, kultura pa je
postala posredovalni element med njim in naravo. Zato je okoljska politika postala
politika obvladovanja tveganj in usmerjanja gospodarjenja z naravo. To je øirok splet
aktivnosti, ki jim je opora spoøtovanje kodeksa etiœnih naœel.
V luœi teh spoznanj moramo upoøtevati øe nekaj dejstev in naœel.
Turizem je v veliki meri odvisen od zdravja in varnosti turistov. Svetovna
zdravstvena organizacija oznaœuje zdravje posameznika in druæbe kot stanje telesne,
duøevne in socialne blaginje. Telesno zdravje si lahko razlagamo le celovito, ne samo

19
 kot odsotnost bolezni. Gre tudi za nevarnost prenaøanja kuænih bolezni. Povzroœitelji
potujejo z nami brez viz, nekateri pa skrivaj selijo tudi nevarne æivali in droge.
Æivljenje je proces, v katerem vedno nekaj nastaja, nekaj æivi in se nekaj umika.
Tudi objekti, ki so trajnejøi od povpreœnega æivljenja katerekoli vrste, niso absolutno
trajni. Æal se nekateri ne zavedajo, kako dragocen je vsak del narave. Nastajal je
neverjetno dolgo in mnogi v neponovljivih okoliøœinah. Ogroæene so naravne zna-
menitosti in vodni ekosistemi ali habitati, kapniki v jamah in druge naravne vrednote.
Gozdove sekajo na prepovedan naœin in ne mislijo na vodo. Za gradbene in druge
namene uniœujejo najboljøa obdelovalna zemljiøœa. Nasilje nad naravo je prav tako
neetiœno kot je nasilje nad soœlovekom.
Kulturni spomeniki pa so zgodovina naroda, ki se ne da spreminjati. Nekateri so
brez spoøtovanja do vrednot kot da ni niœesar mimo njih. Tudi to pomislimo, da je v
øtevilnih objektih razen arhitektonske in umetniøke vrednosti materializirano øe
teæko fiziœno delo.
V minulih stoletjih, ko so gradili øtevilne sakralne, obrambne in urbane objekte ali
cele komplekse, je na naøem ozemlju æivela morda tretjina sedanjega øtevila
prebivalstva in to zelo skromno. Gradnja objektov vrh hribov je terjala izjemne fiziœne
napore ljudi (in tudi æivali), ki jih mnogi celo niso zmogli (posebno ne v œasih turøkih
vpadov in hudih nesreœ). Tega nikjer ne omenjajo, œeprav je v tem delu vsaj toliko
svetosti æivljenja kot v umetnosti.
Danes se sreœujemo øe s povsem novimi problemi ali doseæki. Kaj nam prinaøajo
biotehnologija, genetika, informacijski sistemi, nove tehnike in tehnologije? Vpraøanje
je, ali ob doseækih ne prihajajo tudi teæave. Sodobna informatika, ki prinaøa veliko
novega v odnose med ljudmi, œe napreduje le v nekaterih okoljih, lahko s tem oteæuje
napredovanje drugih.
Kakovost turizma ni odvisna le od dobre nastanitve, postreæbe in rekreacije,
temveœ tudi od tega, kako turisti potujejo. Za konec naj le ponovimo æe veœkrat
poudarjeno ugotovitev, da turizem in sleherna druga dejavnost, ki deluje
kulturno in etiœno, tudi ekonomsko prinaøa veœ. Usmerjenost turizma do naravnih
in kulturnih vrednot ter sploh do zgodovine narodov je enako vaæna kot je odnos do
sodobnega æivljenja, v katerem delujemo ob zadovoljevanju tekoœih potreb ali interesov
za strateøko usklajeno razvojno prihodnost (angl. sustainable development). V naøi lepi
Sloveniji se bogastvo narave, kulture ter øtevilnih turistiœnih poti in moænosti
posreœeno ujema in obeta turizmu napredek.

Viri in literatura:
Œlovek in njegovo okolje. Zbornik, izdal Zavod RS za øolstvo in øport, Ljubljana 1994.
Zbornik Okoljska etika. Svet za prouœevanje in varstvo okolja pri SAZU in Slovenski
ekoloøki glasnik, øt. 3/4, april 1998.
David M. Smith: Moral geographies. Ethics in a World of Difference. Edinburgh U.
Press 1988.
Etiœni kodeks turizma. Svetovna turistiœna organizacija na kongresu v Santiagu 1999.

20
 POVEZANOST TURIZMA IN KULTURE
Joæe Osterman

Malo lastnosti je œlovek v svoji zgodovini razvijal tako naœrtno in sistematiœno

kot svojo mobilnost. Skorajda ves tehnoloøki razvoj je v svojem jedru nosil
neustavljivo æeljo po preseganju daljav daleœ preko lastnih fiziœnih sposobnosti, kar je
ogromnemu øtevilu ljudi v relativno kratkem œasu omogoœilo spoznavanje lastnega
planeta. Na ta naœin se je izoblikovala nova vrsta œlovekovega uæitka: radovednost
spoznavanja lastnega planeta je namreœ temeljni motiv turizma. Ta pa poleg
spoznavanja naravnih vrednot in okolja vse bolj pomeni tudi spoznavanje ljudi in
njihove kulture. Vsak uæitek, ki se hoœe obdræati, se namreœ postopoma stabilizira v
resno in sistematiœno poœetje. Ne sme økodovati objektu lastnega zanimanja, marveœ
mora na nek naœin dvigati njegovo vrednost in ga s tem varovati. Prav kulturni
turizem je v tem smislu znanilec perspektivne oblike turizma, ki bo z nekakim
tihim obratom navznoter, v obœudovanje zgodovine œloveøkega duha, na nov
naœin dopolnjevala œlovekovo znanje. Ta turizem zna v prihodnjih letih po promociji
velikih imperialnih kultur v ospredje pozornosti œloveøtva dvigniti tudi mnoge
anonimne speœe kulture, ki utegnejo s svojimi sporoœili presenetiti svoje obœudovalce.
Verjamem, da lahko vse to œloveøtvu kmalu privzgoji veœji smisel za spoøtovanje dru-
gaœnosti in okrepi enakopravnost narodov naøega planeta.
Na ta naœin je mogoœe tudi brati sporoœilo bivøega generalnega direktorja Unesca
Federica Mayora in generalnega sekretarja Mednarodne turistiœne organizacije Fran-

Trentarski muzej

21
 cesca Frangiallija Ob svetovnem dnevu turizma leta 1999 sta oblikovala skupno
poslanico z naslovom Turizem - ohranitev svetovne dediøœine za novo tisoœletje. V njej
sta poudarila spoznanje o novi zvezi kulture in turizma, ki postaja vse bolj pomemben
generator sodobnega turizma. Poslanica je pravzaprav prelomna: nikdar prej se ni
zgodilo, da bi kak visok funkcionar najuglednejøe svetovne organizacije na tak naœin
podkrepil pomen navidez zgolj ekonomske dejavnosti, kakrøna je bila do tedaj turizem.
Novo spoznanje o bistvu turizma, ki je za razvoj œloveøtva in njegove kulture veliko
pomembnejøi, kot se je zdelo do tedaj, govori predvsem o nujnosti, da turizem œim
tesneje poveæemo z vsemi podroœji œloveøke kreativnosti. Turizem je eno bistvenih
orodij œlovekovega ponovnega sreœanja z naravo in samim seboj, v œemer nove
antropologije vidijo moænost produktivne nadgraditve nasprotja med œlovekom in
naravo, ki se sicer za œloveøtvo nikdar ne bi dobro izølo.
Evropa je to nujnost turizma spoznala æe pred desetletji. Mrzlica povrønih
dolgih potovanj v eksotiœne kraje z praznim lenarjenjem na plaæah vidno usiha:
turisti potujejo vse bolj predvsem za to, da se iz dolgih potovanj vraœajo tudi
duhovno in kulturno poteøeni. Hkrati se je golo veselje nad samimi daljavami priœelo
zmanjøevati; moderen izobraæen turist pa je spoznal, da ga najlepøa odkritja utegnejo
poœakati kar blizu njegovega doma. Potapljanje v zgodovino bliæjih prednikov za
mnoge pomeni uæitek, ki ga ne nadomesti nikakrøna eksotika. Œloveøka vezanost na
naravo velikokrat pomeni vezanost na okolje, iz katerega je izøel ali v katerem
æivi. Tako se dialektika nekako obraœa v svoje prvotno izhodiøœe: silna æelja po daljavah
vraœa œloveka vse bolj nazaj v njegovo izhodiøœe, k njegovim koreninam. Njegovo okolje
se mu na ta naœin predaja na povsem nov naœin, kot spoøtovanja in ljubezni vreden
objekt. Ob tem pa tudi œlovek zdaj dobro ve, da se sam vraœa v svoje okolje kot
enakovreden del, ne kot njegov gospodar ali zavojevalec. Iz tega razmiøljanja so
v zadnjem desetletju izøli veliki kulturni in turistiœni projekti, med katerimi vsako
leto najbolj odmeva razglasitev kulturne prestolnice Evrope in v njenem zaledju
tudi mesta kulture, kjer se je kultura intenzivno “dogajala” vsaj mesec dni.
V Sloveniji morda res nismo bili med prvimi, ki so sledili tem spoznanjem, pa
vendar se spoznanja novega, bolj izobraæenega dela slovenskih turistiœnih
delavcev, vse pogosteje gibljejo v tej smeri. Táko razmiøljanje je zato æe razmeroma
dobro vidno tudi v razvojnih usmeritvah naøega turizma (pa tudi kulture) ter v
nekaterih izrazitejøih promocijskih akcijah, ki jih lahko spremljamo vsako leto. Geslo
Turizem smo ljudje! je verjetno v tem smislu najbolj jedrnat povzetek hotenja, da bi se
turizem vrnil med ljudi z izrazito poveœano druæabno noto. Akcija Turistiœne zveze
Slovenije, ki je leto 1997 proglasila za leto kulture v turizmu, je øla po podobnih
stopinjah novih iskanj. Porojena je bila iz spoznanja, da je sicer rednega sodelovanja
med kulturo in turizmom zelo veliko, da pa je potrebno to sodelovanje narediti tako
rekoœ samoumevno in integralno. Ne gre zgolj za to, da tako spoznanje pospeøujemo le
na podroœju turizma, marveœ z enako zagnanostjo tudi na podroœju kulture, saj turizem
omogoœa enega bistvenih smislov kulturnega delovanja: predstavljanja
umetniøkih doseækov naravne in kulturne dediøœine.
Zakaj je prav kultura tisto podroœje, katerega vpliv in pozitivno delovanje so æeleli v
Turistiœni zvezi Slovenije, nekoliko kasneje pa tudi v Nacionalni turistiœni organizaciji
in øe kje drugje natanœneje preveriti, da bi bistveno poveœali kvaliteto turistiœne
ponudbe? Zagotovo zato, ker kultura tudi v Sloveniji najbolj zaokroæuje tiste

22
kvalitete v ponudbi nekega turistiœnega kraja, ki bodo privabile turistiœnega
radovedneæa, da si ga bo ogledal in ga spoznal. Gre torej za preseæke, ki jih najbolj
zahteva ali pogreøa zahtevnejøi turist, ki si ga vsi æelimo, saj je navadno izobraæen,
radoveden, premoænejøi in tudi mobilen, tako da hitro pokriva tudi veœje razdalje in je
sposoben obiskati dnevno precej turistiœnih toœk v nekem okolju. To je turist, ki
svojemu krogu prijateljev tudi najbolje “oglaøuje” neki turistiœni kraj, œe je z njim kajpak
zadovoljen. Seveda je vaæna celovita ponudba; denimo za mnoge turiste tudi øportna in
rekreativna, pa øe bi se kaj naølo. Pravilo pa je celovita in prijazna podoba kraja, ki
izæareva simbiozo domaœinov in turistov in s svojo ponudbo zadovoljuje tako
rekoœ vsakogar.
V Kranjski gori, ki pri nas velja za nekak zgled alpske turistiœne ponudbe, torej ne
gre le za smuœanje in planine, ki jo obdajajo, marveœ je to prav vsa njena prijetna vaøka
podoba z dediøœino kmetov, pastirjev in delavcev, ki so v njej prebivali in ji dali svoj
lastni peœat, ter z vsemi posebnostmi, ki so jih temu kraju vdahnili novi œasi. Bolj ko se
bodo vse komponente skladale, bolje se bo poœutil kranjskogorski gost in raje se bo
vraœal. Bolj ko bo obœudoval ta splet preteklosti in novega, raje bo za to pripravljen tudi
kaj plaœati. Kaj bi øe govorili, ko lahko le streljaj œez naøo mejo opazimo, kako natanœno
so to simbiozo turista z okoljem znali ustvariti avstrijski in italijanski turistiœni delavci,
œeprav se sicerønji naravni pogoji njihovega turizma lahko skrijejo pred
kranjskogorskimi. Gosta je torej treba oœarati in zaœarati. Res, da prav vsakdo za kaj
takega ni povsem dojemljiv, saj mu njegov sicerønji vsakdan za to ne daje pravih osnov,
a potruditi se je vredno. Ne zgolj zaradi gostov, zaradi nas samih je vredno!
V tem smislu je smotrno pregledati nekaj moænosti, ki jih za œim boljøo povezanost
kulture in turizma ponuja naøa deæela. Slovenija je sicer po povrøini in øtevilu

Kranjska Gora

23
 prebivalcev ena manjøih evropskih deæel s poselitvijo, ki je niæja od evropskega
povpreœja. Slovenci se ne moremo hvaliti z visoko vrednostjo doseækov naøe mestne
kulture, z mogoœno arhitekturo in bleøœeœimi dvorci, lahko pa se pohvalimo z
zgodovinskimi spomeniki in znamenitostmi, ki priœajo o umnosti naøih
prednikov, ki so morali biti za svoje preæivetje predvsem skromni in iznajdljivi.
Slovenci se lahko hvalimo z izredno pestrostjo kulturnega æivljenja, ki ni doma le v
veœjih naseljih in mestih, ampak s svojimi oblikami prisotno v majhnih œloveøkih
skupnostih, vaseh, celo zaselkih. Lahko se øe vedno pohvalimo z izjemno velikim
øtevilom kulturnih dogodkov in kulturnega dogajanja nasploh, ki je dokaj
enakomerno razøirjeno po dræavi, od velikih likovnih galerij, gledaliøkih hiø in
muzejev, pa vse do najmanjøih vaøkih kulturnih domov in priloænostnih galerijic
ter spominskih sob.
Spoznanje, da je na teh osnovah mogoœe napraviti veliko pomembnega in za
turizem izjemno spodbudnega, je seveda logiœno. Lahko bi ga strnili v naslednjih
toœkah:
– Plodno razmerje med podroœjema kulture in turizma je koristno ne le za obe
polji, marveœ tudi za dræavo. Œe turizem z veliko zastopanostjo kulture v turistiœnih
programih lahko doseæe specifiœno in prepoznavno kakovost turistiœne ponudbe,
kultura skozi turizem dosega bistveno razøiritev kroga svoje publike, træenja in
uspeønosti, slovenska dræava pa poveœanje zanimanja in simpatij zanjo.
– Kultura se postopoma, œeprav øe vedno prepoœasi, uveljavlja kot ena temeljnih
sestavin turistiœne ponudbe. To je potrebno pospeøevati in doseœi, da bo øiroko
vkljuœevanje kulture v vse turistiœne programe postalo del nastajanja odliœne
turistiœne ponudbe, pa tudi pomembnejøi del nacionalne kulturne politike.
– Imamo vso moænost, da Slovenijo in njen turizem prepriœljivo predstavimo
preko odmevnih kulturno-umetniøkih projektov in naøe kulturne dediøœine.
Nedvomno je, da je v takem okviru sicer ne najbolje izveden projekt mesec evropske
kulture v Ljubljani, ki je bil eden najveœjih projektov na tem podroœju, lahko zanimiv
zgled moænim bodoœim akcijam, ki bi Sloveniji vdahnile za tujce bolj prepoznavno
podobo. Poleg tega je pri nas øe nekaj projektov mednarodne veljave, ki pa prav
zaradi pomanjkanja boljøega sodelovanja kulture in turizma ne doæivljajo uspeønosti,
ki bi jo lahko.
Doseganje zgoraj omenjenih ciljev ni enostavno. Zahteva bistveno intenzivnejøi
odnos vseh partnerjev do tega podroœja, veliko zavzetosti, celo vere v uspeh.
Slovenija do sedaj ni vlagala veliko energije v to podroœje, zato bi bilo nemogoœe in
nerealno priœakovati, da bi se rezultati zgodili v letu ali dveh. Morali bi storiti najmanj
naslednje:
– da dræava s svojimi ekonomskimi ukrepi in neposrednimi finanœnimi vloæki
spodbuja podjetja in ustanove, zavode, druøtva, in druge ustvarjalce v turizmu in
kulturi k uspeønejøemu sodelovanju in bogatitvi lastne ponudbe;
– da turistiœno gospodarstvo (hoteli, agencije, podjetniki, gostilniœarji) v svojo
ponudbo in med svoje produkte vkljuœuje kulturo kot enakopravno, træno
naravnano sestavino, ki v najveœji meri teæi k odliœnosti;
– da podjetja in zavodi s podroœja kulture svoje programe redne dejavnosti
prilagajajo tudi turistiœnemu træiøœu in ponudbi, svojo dejavnost namenjeno
turistom promovirajo kot del turistiœne ponudbe, prilagajajo delovni œas potrebam

24
 obiskovalcev in ostale dejavnosti, programe in projekte v veœji meri prilagajajo tudi
potrebam turistov;
– da obœine s svojimi ukrepi in finanœnimi sredstvi spodbujajo in sodelujejo pri
uspeønejøem povezovanju turistiœne in kulturne ponudbe na svojih obmoœjih;
– da turistiœna, kulturna in druga strokovna druøtva z ljubiteljsko in
profesionalno dejavnostjo ustvarjajo kakovostne posebne in skupne programe;
– da mediji in druga sredstva informiranja omogoœajo redno in kakovostno
informiranje o vsem, kar se dogaja na teh dveh podroœjih, ter pri oglaøevanju
poskuøajo z niæjimi cenami za takøne oglase tudi sami neposredno prispevati k
dinamiœnosti kulturnega in turistiœnega dogajanja na njihovem obmoœju.
Vsi naøteti ukrepi so v neki turistiœno razviti dræavi verjetno æe samoumevni, pri
nas pa za sedaj øe ni tako. Tudi v praksi je mogoœe opaziti veliko razdrobljenost
posameznih subjektov, ki bi v posameznih obmoœjih ali krajih morali vzajemno
sodelovati in s tem najbolj koristiti samemu sebi. Omenili smo æe razmeroma grenko
ljubljansko izkuønjo ob evropskem mesecu kulture, ko so organizatorji s kulturnega
podroœja enostavno pozabili na smotrno sodelovanje s turizmom. Æal ni bil niti doma
niti v tujini predstavljen program, s katerim bi na øtevilne uspeøne prireditve
mogli privabiti tudi veœ turistiœnih obiskovalcev. Lahko bi se, denimo, obregnili ob
Bled, ki je s svojo umirjeno lepoto in klimo idealen kraj prav za pomembne kulturne
dogodke, ki bi znale kraju dati povsem novo turistiœno identiteto, pa mu zdaj propadajo
øe tisti kulturni projekti, ki so si tam æe izborili kar dober ugled.
Na drugi strani pa nam je lahko v iskreno veselje, da so nekateri kraji svojo novo
turistiœno podobo pridobili prav s kulturnimi projekti: tod velja omeniti Breæice s
svojim festivalom stare glasbe, Lent je Mariboru popolnoma nadgradil nekdanjo trdo

Hrastovlje

25
 “industrijsko” podobo tega lepega mesta, pa tudi Kranj je v zadnjem letu naredil nekaj
zanimivih premikov v smer identitete “Preøernovega mesta”. Ti zgledi priœajo o
domiselnem, œesto tudi pogumnemu vizionarstvu krajevnih oblasti, saj nasploøno
vendarle øe velja, da kultura ni pretirano vabljivo podroœje, na katerem bi lahko gradili
trdno prihodnost neke lokalne skupnosti. Praksa skoraj praviloma pokaæe, kako so taka
kulturi in turizmu økodljiva razmiøljanja zelo napaœna.
Na koncu velja omeniti øe eno prednost simbioze, raje recimo integriranosti kulture
in turizma, ki je ni mogoœe podcenjevati. Omenili smo æe duhovno poglobljenost in
miselno zahtevnost, ki ju nedvomno zahteva sodobni kulturni turizem. Zavoljo teh
lastnosti je tovrstni turizem æe v svojem bistvu odklonilen do vsakega razdiranja
naravnega ravnovesja in do vsakrønega moænega ogroæanja kulturnih spomenikov
in naravnih vrednot, ki so njegov predmet. Dobro vemo, kako pomembna je sploøna
kultiviranost na zaøœitenih obmoœjih, kjer je ogroæenost najveœja in terja poseben
turistiœni reæim. Hkrati pa obstojeœa slovenska praksa zlasti na obmoœju zaøœitenih
naravnih vrednot æe davno ni veœ ustrezna. Dvomi samih ljudi, ki jih zaøœitne mere na
obmoœjih prizadevajo, namesto da bi jim pomenile boljøe moænosti za njihovo delo,
govore namreœ o tem, da kot dræava nismo razvili niti osnovnih naœinov, ki bi
omogoœila afirmativno obravnavanje zaøœite doloœenega okolja.
Predlogi za zaøœito - kako absurdno - navadno naletijo na reakcije, ki jih lahko
primerjamo s tistimi ob predlogih za ureditev sanitarno neoporeœnih odlagaliøœ
odpadkov na nekem obmoœju. Dræava øe nima pravih ukrepov v obliki odøkodnin
in rent ali pa vsaj drugih ekonomskih ukrepov, ki bi po eni strani nadomestili
omejevanje lastninske pravice na zaøœitenih obmoœjih. Tudi ni razvila programov, ki
bi na ustreznejøi in uspeønejøi naœin zagotovili ekonomsko aktivnost na teh
podroœjih. Kot da bi Slovenci znali izkoriøœati naravo in kulturne znamenitosti le na
najbolj primitivne naœine: s sekanjem, zajezevanjem, krœenjem, fiziœnim iztrebljanjem,

Øempeter

26
spreminjanjem v industrijske ali poslovne objekte. Kot da ni nobenih drugih
dejavnosti, ki so naravi prijaznejøe, æepu pa tudi radodarnejøe, kar kulturni in
sonaravni turizem zagotovo je. Tako stanje lahko predstavlja eno izmed najveœjih
nevarnosti za prihodnost naøega turizma in zavest o njegovi pomembnosti. Ne le,
da je v direktnem nasprotju z vsemi naravnimi zakoni nasploh s svojim grobim
primitivizmom na doloœenem obmoœju povsem onemogoœa vzpostavitev pozitivne
zavesti o moænosti uveljavljanja sonaravnega turizma in prepreœuje, da bi se polagoma
vzpostavila tudi tista analitiœna in kvalitetna razprava o turizmu v zaøœitenih okoljih,
kjer bo kmalu moralo priti do nekaterih ukrepov. Tu namreœ zamujamo, posledice pa
bi bile lahko hude.

Trenta, Pri cerkvi

27
 Zajezitev mnoæice æal dostikrat zelo samopaønih in neodgovornih planinskih
pohodnikov v Triglavskem narodnem parku, tisoœev kopalcev v naøih alpskih
jezerih in øe kaj takega so namreœ ukrepi, s katerimi ne bo mogoœe dolgo odlaøati.
Samo predstavljamo si lahko, kako teæko bo odpreti to razpravo, œe na sistemskem
podroœju nimamo omembe vrednih mehanizmov, s katerimi bi ljudi ozaveøœali o
pomenu zaøœite okolja in znamenitosti nasploh. Vsekakor je to æe dramatiœno
opozorilo, ki govori o tem, da smo na nekaterih podroœjih sicer uspeli doseœi kvalitetno
evropsko miselnost, medtem ko se drugje æal nismo povzpeli kaj prida - niti nad tisti
barbarski nivo, s katerim so pred stoletji po Latinski Ameriki pustoøili øpanski
konkvistadorji. Kaj takega pa danes, pred vrati zdruæene Evrope, lahko jasno kaæe le na
nesposobnost ali celo nemarnost neke œloveøke skupnosti.

Pojo naj ljudje! Takøno je bilo geslo 30. øentviøkega pevskega tabora junija 1999, ki je ubrano pre-
pevalo okoli 6500 pevcev iz 238 domaœih in 5 zamejskih zborov, posluøala pa jih je øe veœja nmoæica.
Slavnostni govornik je bil predsednik RS, g. Milan Kuœan. Pevski zbori, ob njih pa øtevilne orkes-
tralne, folklorne in pevske skupine, delujejo po vseh delih Slovenije ter povezujejo kulturo in turizem.

28
 TURIZEM KOT DEJAVNIK
SONARAVNEGA RAZVOJA
dr. Tanja Mihaliœ*

Po ugotovitvah raziskave Eurobarometer (Hamele, 1996) meni 98 odstotkov

Evropejcev, da je varstvo narave in okolja ter prepreœevanje økodljivih pojavov
prednostna naloga evropskih vlad, 82 odstotkov vpraøanih pa priœakuje takojønje
ukrepanje. Okoljska zavest je pomembna za turizem. Vlade so zato pri oblikovanju
turistiœne politike zavezane ravnati po naœelu sonaravnega trajnostnega razvoja tudi pri
tem delu druæbenega æivljenja, skrbeti tako za njegovo ekonomsko uœinkovitost in
seveda za okoljsko primernost, upoøtevati interese domaœinov in obiskovalcev ter
omogoœiti œimbolj enakopravne moænosti razvoja sedanjim in naslednjim generacijam.

Marina v Luciji

Odnos med turizmom in naravnim okoljem je treba usklajevati z dveh vidikov: tako
glede vpliva turizma na naravno okolje kot z vidika pomena kakovosti naravnega okolja
za turizem. Œeprav sta z etiœne in gospodarske presoje oba vidika enako pomembna, je
pomen kakovosti okolja neredko zapostavljen, morda celo namerno. Vpraøajmo se,
zakaj je kakovost okolja vaæna in zakaj so informacije o tem potrebne za uspeøno
usmerjanje in razvoj turizma? Odgovor lahko razberemo v naslednjih primerih iz
æivljenja, ob tem pa premislimo, kako je z informacijami v Sloveniji.

* Profesorica Ekonomske fakultete v Ljubljani

29
 Kakovost okolja in okoljski vplivi

Za vse turistiœne dejavnosti je vidik ekoloøke kakovosti ali kakovosti okolja

nedvomno prednosten (Report to the European Parliament and to the Council on
Community Measures affecting Tourism - 1995/96). Za turizem so vaæne ocene stanja po
sploønih indikatorji kakovosti okolja, tako kakovosti voda in zraka, znaœilnosti flore,
favne in podnebja, o onesnaæenosti oziroma redu v okolju in sliœno. Zaradi kakovosti in
uspeønosti turizma je vaæna tudi ocena vplivov turizma na naravo in œlovekovo ali
turistiœno okolje. Po tej oceni vpraøujejo turisti, organizatorji turizma, turistiœni kraji
in vsaka urejena skupnost. Indikatorji vplivov turizma na okolje so med drugimi:
poraba vode in kakovost vodnih virov, vpliv odpadnih voda, oskrba z elektriœno
energijo, ravnanje z odpadki, vpliv poveœanega prometa, zahteve turizma po prostoru in
objektih za raznovrstno rekreacijo ter kakovost storitev, ki jih turistiœne dejavnosti in
turisti potrebujejo. Turizem nedvomno dodatno obremenjuje naravo in okolje, toda
kakovosten turizem to skuøa sonaravno urejati in obenem prispevati k urejenosti in
izboljøanju turistiœnega okolja. Ne nazadnje se tudi turistiœne organizacije zavzemajo za
potrditev kakovosti ne le z zvezdicami in kategorijami hotelov, temveœ s standardi
kakovosti ISO 9000 in 14001 !
Turistiœne dejavnosti in turistiœni kraji nasploh si prizadevajo, da bi pridobili sloves
in ugled (image) visoko kakovostne dejavnosti ter lepega in vabljivega okolja, ker to
poveœuje turistiœno povpraøevanje. Pridobivanje takega ugleda poteka na dva naœina.
Nekatere organizacije in skupnosti uvajajo poseben nadzor (opazovanje in opozarjanje,
okoljski management), s katerim spodbujajo in omogoœajo blaæitev ali odpravo
pritiskov in økodljivih uœinkov turizma na okolje. Takøni napori so sicer na turistiœnem
trgu cenjeni in lahko pripomorejo k boljøi kakovosti ponudbe turistiœnih storitev,
nikakor pa ne zadoøœajo. Turisti prihajajo zaradi doloœenih potreb ali æelja in vsak se
bolje poœuti v dobrem okolju, zato so za veœino odloœilni pri izbiri kraji in ponudniki, ki
imajo primerne informacije in so te zanje ugodne ali sprejemljive. Te morajo biti
stvarne, kajti neizpolnjene ponudbe imajo posledice.
Æal moramo priznati, da so dobre informacije, do katerih so turisti upraviœeni, le
redko na voljo. To se vidi tudi iz ponudbe turistiœne literature: zelo dobra je draga in
teæe dostopna. Seveda je sloves in ugled mnogo laæe (in ceneje) graditi tako, da se le na
sploøno kaæe pokrajina, sicer pa prikaz omeji na nekatere izbrane ali enostavne kazalce
kakovosti okolja, na katere lahko posamezna turistiœna dejavnost le delno vpliva. Tako
je zlasti v primerih, ko okolje onesnaæuje katera od neturistiœnih dejavnosti ali pa je
degradacija okolja nastala v preteklosti in pravno za sanacijo ni mogoœe nikogar veœ
zavezati. Zato je najboljøi naœin vzajemno ravnanje turistiœnih in drugih
dejavnikov, ki lahko prispevajo k urejanju okolja in s tem spodbujajo tudi razvoj
turizma na naœin, ki vsem prinaøa koristi. To pomeni z drugimi besedami
naravovarstveno, gospodarno, kulturno in razvojno usmerjanje urejanja krajev in
posameznih dejavnosti, kar je dosegljivo le v naprednem in ozaveøœenem okolju.
Konœni cilj je zadovoljstvo tako domaœinov kot tudi turistov in prehodnih obiskovalcev,
to pa se izkaæe tudi v prihodkih.
Informacije o vplivih na okolje so na turistiœnem trgu mnogo laæe dostopne kot
informacije o okoljski kakovosti. Veœino teh informacij oblikujejo in “træijo” turistiœni
ponudniki, ki si prizadevajo za okoljski in turistiœni ugled (image), ker se zavedajo, da

30
danes le to spodbuja turistiœno zanimanje in povpraøevanje. Ker je lahko vpraøljiva
objektivnost takønih informacij, ki jih oblikujejo in posredujejo turistiœni ponudniki
sami za svoj interes, uvajajo v Evropski uniji okoljsko (ekoloøko) oznaœevanje. To se
za turistiœne storitve zaenkrat øe ne uporablja, paœ pa je primerno za proizvode, ki se
uporabljajo tudi v turistiœnih dejavnostih. Da bi spodbudili ekoloøko oznaœevanje, so za
priznanje objektivnega okoljskega oznaœevanja ustanovili Evropsko nagrado za turizem
in okolje. Podoben je namen pri nas bolj znanega ocenjevanja kakovosti kopaliøœ in
marin z Modro zastavo Fondacije za okoljevarstveno vzgojo Evrope.

O ukrepih za uveljavljanje sonaravnega trajnostnega

razvoja v turizmu

Evropska unija v celoti ukrepov, ki zadevajo turizem in njegovo povezanost z naravo

in œlovekovim okoljem, opredeljuje naslednje skupine ukrepov (Community Action Plan
to Assist Tourism, 1992, Annex):
– opora pobudam za razvoj okoljskega informiranja in krepitev ozaveøœenosti
turistiœnih ponudnikov in turistov so tako etiœna okoljska in turistiœna naœela kot
Evropska nagrada za turizem;
– spodbude in nagrade so namenjene tudi inovativnim pilotskim projektom za razvoj
turizma in varovanje narave na lokalni in regionalni ravni, øe zlasti v obalnih in
gorskih obmoœjih, v naravnih parkih in rezervatih;
– prav tako je nujna podpora razvoju mednarodnih mreæ za izmenjavo izkuøenj na
podroœju okoljskega usmerjanja in upravljanja (managementa) ter pobudam in
doseækom za okolju primeren (sonaraven) in ljudem prijazen turizem.
Vlogo Evropske unije za razvoj sonaravnega turizma oznaœuje Zelena knjiga na
podlagi Smernice EU (Council Directive 90/314/EEC, 1991). Mogoœa je namreœ
primerjava programov in izkuøenj na podlagi t. i. modelov najboljøe prakse (best
practice). Evropskemu potroøniku zagotavlja pravico do celovite informacije o
kakovosti storitve oziroma proizvoda, ki ga kupuje. Ker je okoljska kakovost
obvezen del (pavøalnega) turistiœnega proizvoda, ima turist kot potroønik pravico do
informacije o okoljski kakovosti kraja in ponudnika storitev.
Naloga javnega sektorja in turistiœnih podjetij v dræavah œlanicah je, da zagotavljajo
zadovoljive informacije o kakovosti okolja. Dokument EU doloœa celo, da je
zagotavljanje dostopnosti informacij o kakovosti okolja prednostna naloga
(Decision No 2179/98/EC, 1998, œlen 5a). Informacije o okolju morajo biti dostopne
javnosti, ker je vpliv javnosti pomembna spodbuja za razvoj z okoljskimi normami
usklajenega turizma. Odliœna potrditev iz prakse je æe omenjeno okoljsko upravljanje in
informiranje z Modro zastavo (Towards sustainability, 1997: 62).

Modra zastava

Modra zastava je kakovostni znak, ki domaœinom in turistom potrjuje v ustrezni

dejavnosti ali organizaciji okoljsko kakovost (kakovost vode za kopanje, œistost plaæ in
urejenost kopaliøœ) in obvladanje vplivov turistiœne dejavnosti na okolje oziroma na

31
 plaæe, marine, obreæja in obalo, razne rekreacijske objekte, sprehajaliøœa, prometne
razmere.

Znak modra zastava

Vir: European Blue
Flag, 2000.

Kopalci v Izoli

V letu 2000 je Fundacija za okoljevarstveno vzgojo EU podelila v 21 evropskih

dræavah veœ kot 2400 modrih zastav za plaæe in marine. Za takøno oznaœevanje se
zanimajo tudi druge dræave od ZDA do azijskih in afriøkih turistiœnih deæel.

3000

2500
plaæe
2000

1500

1000 marine

500

0
Øtevilo Modrih zastav za plaæe in marine v evropskih dræavah
Vir: European Blue Flag, 2000

Slovenija s pomoœjo Druøtva za okoljevarstveno vzgojo Evrope kot naøega osrednjega

posrednika (DOVES) aktivno sodeluje v oznaœevanju plaæ in marin z Modro zastavo od
leta 1995. V minulih letih je bilo nekaj primerov, da evropska æirija ni podelila znaka
predlaganim slovenskim plaæam, ker kakovost vode za kopanje ni ustrezala zahtevnim
standardom, ki jih doloœa Evropska smernica za kakovost vode v kopaliøœih (tabela 1).
V letu 2000 pa so znak Modra zastava æe prejele vse tri slovenske marine in pet plaæ.
Plaæe, ki se ponaøajo z znakom Modra zastava, morajo javno in sproti objavljati podatke
o kakovosti vode za kopanje. Podatki so dostopni javnosti tudi na internetovih spletnih
straneh Druøtva DOVES in Evropske Fundacije.

32
Øtevilo dodeljenih Modrih zastav za slovenske plaæe in marine v letih 1995–2000:
Modra zastava 1995 1996 1997 1998 1999 2000
Plaæe 0 2 0 3 0 5
Marine 1 1 1 1 1 3
Vir: Interni podatki DOVES, 2000

Podatke o kakovosti vode in urejenosti kopaliøœ objavlja za vse slovenske plaæe tudi
nemøki klub ADAC na spletnih straneh v okviru poletnih informacij, t. i.
Sommerservice. Podatke dobiva od Slovenske nacionalne turistiœne organizacije. Na
æalost so podatki dostopni le œlanom ADAC kluba, ki so veœinoma nemøki dræavljani,
zato niso opora øiroki javnosti.

Evropska nagrada za turizem in okolje

Dokumenti EU veœkrat navajajo Evropsko nagrado za turizem in okolje (European

Prize for Tourism & the Environment) kot odliœen primer za ekoloøko oznaœevanje
turistiœnih organizacij in projektov. Podeljujejo jo za uspele turistiœne programe v
naravnem, kulturnem in socialnem okolju. Nagrajujejo tudi izkazano inovativnost pri
ohranjanju naravnega okolja, znamenitosti in virov, za uspeøno saniranje degra-
diranega okolja, za okolju primerne arhitekt onske reøitve in obnovo starih zgradb, za
infomacijske in izobraæevalne programe in izvedbe itd. Nagrada se podeljuje za dobo
dveh let in jo upoøtevajo za promocijo odliœnih turistiœnih dejavnosti in njihovega
vodenja (Hamele, 1996: 29). Slovenija v tekmovanju za to Evropsko nagrado (øe) ne
sodeluje.

Grad Sneænik

33
 Sklepna ocena

Slovenska okoljska zakonodaja je sodobna in primerljiva evropski, vendar smo øele na

poti njenega uresniœevanja. Zakon o varstvu okolja æe govori o okoljskem oznaœevanju,
ki si tudi v praksi æe utira poti, manjkajo pa izvedbeni predpisi, ki bi to uredili. Doloœila
smernic EU o kakovosti vode v kopaliøœih tudi opozarjajo, da moramo øe marsikaj
izpopolniti. Najbolj pa zaostajamo pri razvoju informacij o kakovosti okolja. Tako
podatki o kakovosti kopalnih voda, plaæ in kopaliøœ niso javno dostopni ali pa le delno.
Podatke za pet plaæ v Sloveniji (v letu 2000) sicer objavlja Druøtvo za okoljevarstveno
vzgojo Evrope v okviru aktivnosti Modre zastave in so dostopni na informacijskih
tablah na plaæah in prek interneta. Ker je obveøœanje javnosti o kakovosti okolja v veliki
meri øe vedno prepuøœeno nevladnim organizacijam, ki pa nimajo ustrezne podpore, ne
moremo reœi, da so podatki o kakovosti okolja za potrebe turizma v Sloveniji javno
dostopni. Vendar upamo, da se bo kmalu obrnilo na bolje, saj nastajajo in se
izpopolnjujejo informacijski sistemi, vlada je ustanovila posebno ministrstvo, ki utira
poti v informacijsko druæbo, a tudi turistiœne agencije ne bodo mogle delovati brez
takønih informacij.
Turizem je razvojno obetavna panoga. Potovanj turistov je vse veœ in to na zelo
oddaljena turistiœna obmoœja. Vabita jih dobra ponudba in drugaœna, vendar zelo
privlaœna (tudi eksotiœna) okolja, podpira pa zadovoljstvo turistov, ki so tam æe bili. V
takønem turistiœnem vrveæu sta pomembna dober informacijski sistem ter sodoben, kar
se da varen in udoben promet, ki je tudi informacijsko prepoznaven. Za Slovenijo pa
moramo reœi, da so naøa prednost pokrajinska in biotska pestrost, geografska lega in æe
uveljavljene turistiœne moænosti, potrebuje pa nove programe in naloæbe, boljøo
informacijsko podlago in veœ kooperativnosti.

Literatura in viri
Council Directive 90/314/EEC of 13 June 1990 on package travel, package holidays and
package tours. O. J. L 158, 23.06.90, p.59.
Community Action Plan to Assist Tourism (1992). Council Decision of 13 July 1992 on a
Community Action Plan to assist tourism. 92/412/EEC.
Decision No 2179/98/EC of the European Parliament and of the Council of 24 September
1998 on the review of the European Community Programme of policy and action in
relation to the environment and sustainable development “Towards sustainability”.
(1998). 98/275/EC. Official Journal of the European Communities. 1010.98.
European Blue Flag (2000). URL: http://www.blueflag.org/ ( 27.11.2000).
Hamele, H. (1996). The Book of Environmental Seals & Labels. Environmental Awards in
Tourism. An International Overview of Current Developments. ECOTRANS. Munich.
Interni podatki DOVES, 2000.
Report from the Commission to the European Parliament, to the Council, to the
Economic and Social Committee and to the Committee of the Regions on Community
Measures affecting Tourism - 1995/96. (199). URL:
http://europa.eu.int/eu/comm/dg23/index.htm (4.2.1999).
The Role of the Union in the Field of Tourism. Commission Green Paper (1995).
Commission of the European Communities. COM(95)97 final.
Towards Sustainability. The European Comminssion’s progress report and action plan on
the fifth programme of policy and action in relation to the enevironment and
sustainable development. (1997). European Commission. Office for Official
Publications of the European Communities.

34
 TUDI ZA TURIZEM JE NUJNA
OKOLJSKA VZGOJA
Nada Pavøer*

Turizem kot del sodobnega druæbenega dogajanja, ki vpliva na æivljenje ljudi in

na gospodarjenje, je tudi v Sloveniji zelo razøirjen. Ekonomsko je del storitvene
sfere, ki zaradi zahtevnosti storitev in mednarodne odprtosti potrebuje veliko
kulturnega, jezikovnega in naravoslovnega znanja. Vsaka turistiœna storitev je enkratna,
in ko mine, ostane za njo ali dober vtis in morda ponovna storitev ali pa slab vtis s
posledicami. Od tega je odvisen tudi ekonomski uœinek turizma in drugih dejavnosti.
Sleherna turistiœna dejavnost je zahtevna in terja obœo razgledanost, strokovno
izobrazbo sodelujoœih, pozoren odnos do turistov in ustrezno druæbeno klimo.
Staro misel, da se œlovek uœi od mladih nog dalje vse æivljenje, ki sicer øe velja, je treba
dopolniti s spoznanjem, da so v poindustrijski druæbi gibalo druæbenega razvoja znanje,
inventivnost in izobraæevanje. Naloæbe v znanje in nove doseæke so prednostne pred
drugimi. Samo strokovnost in ustvarjalnost ljudi lahko utirata pota razvoja, toda ob
pogoju, da ohranimo podlago æivljenja - naravne vire in vrednote ter varno œlovekovo
okolje.
Na zaœetku 21. stoletja se zavedamo, da prihajajo desetletja velikih sprememb.
V znanosti jih oznaœujejo vede, kot so biokemija, biofizika, biotehnologija, velik
napredek v genetiki in medicini, elektronika je odprla razvoj informatike in
komunikacij, novosti prihajajo v energetiki in drugih panogah.

Slovenske Konjice, mesto ob Dravinji

* prof. na Upravni akademiji, pomoœnica ministra NZ

35
 Z novostmi se spreminjajo kakovostne norme in oblike dela, s tem pa tudi metode
razmiøljanja in sodelovanja. Poleg tega se dogajanje razvija z izjemno dinamiko. To
terja prenovo znanja in oblik dela v turizmu, ker tudi turisti prihajajo z novimi
æeljami in predlogi. Bolj bo treba skrbeti za zdravo hrano, za rekreacijo in kulturno
dogajanje, ker to niso veœ le dodatne storitve.
Tudi za managerje, programerje in izvajalce v turizmu so bistvenega pomena
ekonomsko in komunikacijsko znanje, sposobnost odkrivanja in razumevanja
æelja in potreb turistov ter volja in odgovornost, da vodijo to zahtevno dejavnost.
Turizem, hotelski ali katerikoli, mora upoøtevati, da je poleg osnovnih potreb pri
turistih potreba, ne le æelja, da se dogaja øe marsikaj v njihovo dobro. Tadeja Jere
Lazanski (2001) obravnava dejavnosti v prostem œasu; bistvene so naslednje znaœilne
aktivnosti:
gibanje – øportne dejavnosti in igre,
druæenje – zabava, razne prireditve za goste, krajøi ali zahtevnejøi izleti,
kulturne prireditve – koncerti, razstave, proslave, atrakcije, obiski ustanov,
druge aktivnosti v naravi, tekmovanja ali turnirji, obiski turistiœnih kmetij,
zdravstveno rehabilitacijske dejavnosti,
izobraæevanje, kongresi, festivali.
Za goste, ki jih sprejemamo, je treba pripraviti razliœne programe. Avtorica opozarja,
kako vaæno je obvladanje razpoloæenja - nasmeh, uglajenost in vljudnost, oœesni
kontakt turistiœnega delavca in turista ter pozorno posluøanje njegovih æelja ali
pripomb. Prav tako smatra, da je dobro pozorno spremljati vedenje turistov, kadar so v
stiski, pa jim kolikor je mogoœe pomagati pri reøevanju njihovih problemov.
Priporoœljiva so prijetna preseneœenja za turiste. Kulturna pozornost je uporaba
turistovega imena, nujno pa je varovanje turistove zasebnosti. Turisti ocenjujejo: snago
in kakovost okolja, moænost sporazumevanja v tujih jezikih, kakovost storitev v
primerjavi s ceno, gostoljubnost prebivalstva in osebno varnost.
Turisti prihajajo v doloœen ambient, ki ga ne smejo kvariti zunanji vplivi.
UNESCO, organizacija Zdruæenih narodov za izobraæevanje, znanost in kulturo,
opozarja na øtiri temeljna naœela delovanja (F. Mayor, UNESCO Glasnik febr. 1999):
– izhajati moramo iz domaœih zmogljivosti in pretehtati, kako bomo neøkodljivo
izrabili naravne vire in vrednote ter to urejali v sodelovanju z drugimi dejavniki;
– izboljøati kakovost æivljenja na podeæelju, ker so tam naravni in pridelovalni viri,
ohranjati moramo naravo in zato poseljenost v vseh, tudi obrobnih pokrajinah;
– varovanje okolja ne moremo zagotoviti drugaœe, kot s sodelovanjem ljudi, kjer
æivijo ter s podporo ozaveøœenih lokalnih dejavnikov, krajevnih in obœinskih organov;
– vso pozornost je treba posvetiti izobraæevanju tako mladine kot odraslih, kajti
vsak mora imeti moænost, da se izobraæuje in izpopolnjuje, saj le to obeta, da se bomo
razvijali vzporedno z napredujoœimi skupnostmi.
Skupna naloga nas vseh je zagotoviti okolju primeren razvoj!
Sredi 20. stoletja, po koncu druge svetovne vojne, je bila srednja izobrazba zadostna
podlaga za mnoge dejavnosti. Pol stoletja kasneje je za uspeøno vodenje potrebna visoka
izobrazba in poleg diplome øe dodatno znanje. Tudi v turizmu imamo æe visoko øolstvo.
Priporoœamo æe podiplomsko usposabljanje strokovnjakov ter njihovo in vseh drugih
stalno dopolnilno izobraæevanje. Delodajalci priœakujejo od visoko izobraæenih
strokovnjakov oziroma vseh vodstev kreativnost in sposobnost reøevanja nalog, ki

36
jih pred nas vsak dan postavljata æivljenje in razvojni tok. Inovativnost spodbujajo
sploh med vsemi zaposlenimi, ne le pri vodilnih kadrih in raziskovalcih.
Toda obrnimo se k øolam. Okoljska vzgoja napreduje zlasti v osnovni øoli, posebno
øe, kjer ima vzore v eko-øolah. Opredeljena je kot medpredmetno uœno podroœje,
podobno kot zdravstvena ali dræavljanska vzgoja oziroma po vsebini celo skupaj z
njima. Pojavlja se kot sestavina veœine uœnih predmetov, v øolske programe uvajajo
obvezne okoljske dneve ali tedne, seveda pa je tega vse veœ v interesnih dejavnostih.
IUCN, Mednarodno zdruæenje za ohranjanje narave, je opredelilo okoljsko vzgojo
kot proces spoznavanja vrednot in hkrati pojasnjevanja pojmov, da bi razumeli in
upoøtevali medsebojno povezanost œloveka, njegove kulture, æive in neæive narave
ter œlovekovega okolja. Okoljska vzgoja, ki usmerja k pogovoru in razmiøljanju, je
najboljøa vaja za posredovanje etiœnih pravil o stvareh, ki zadevajo urejenost in
kakovost okolja. To je prava øola aktivnosti.
Kjer je v øolskem pouku okoljska vzgoja zupana le ‘izbranim’ predmetom (geografiji
in naravoslovnim), tam je odvisno od uœiteljev, ali vzgajajo æivljenjsko in s øirokim
znanjem. Øe najbolj je ‘zastopano izobraæevanje o okolju, manj v okolju in najmanj za
okolje’ (uradna ocena). Okoljski problemi so v uœnih programih biologije, kemije,
geografije in sociologije kot raztresene informacije, ki jih dijaki sami teæko uskladijo.
Okoljske vsebine so sedaj le del izbirnega maturitetnega programa, œeprav niso tuje
raznim predmetnim podroœjem. Toda neizbeæno se bliæa œas veœjega razumevanja
pomena te vzgoje, ker je v veœini evropskih dræav okoljska vzgoja æe pomembno merilo
za oceno kakovosti izobraæevanja nasploh.
Pomembne oblike okoljskega izobraæevanja so øtiri: øole v naravi, ki jih je æe kar
precej, eko-øole, ki jih je øe veœ, mladinski raziskovalni tabori, ki se øirijo iz leta v
leto po zaslugi mentorjev in zainteresirane mladine, poleg tega pa zelo zanimive
naravoslovne oddaje televizije. Okoljsko vzgojo moramo podpirati z razliœnimi

Ømihel pri Æuæemberku

37
 sredstvi, tudi z internetom, toda vaæni so priroœniki za uœence in uœitelje. Pomembna
so posvetovanja. Sicer pa je ‘øola v naravi’ vsaka naøa dejavnost, ki je sonaravna, ki
varuje naravo in skrbi za red v okolju, ki temelji na ozaveøœenosti, da smo del narave in
da si z vsako økodo sami prirezujemo korenine æivljenja.
Vzgoja in izobraæevanje sta neloœljiv proces, katerega smisel in pomen je:
– da se udeleæenci (uœenci, sluøatelji) ob neposrednem stiku z naravo zavedo njenega
pomena in bistva naravnih pojavov ali vrednot ter si pri tem izgrajujejo etiœna,
estetska in vrednostna merila;
– da pridobljena spoznanja uœencem pomagajo presojati, kaj so posegi v naravo in
okolje ter kateri so koristni ali neizbeæni in kateri niso takøni, pa tudi zakaj niso;
– spoznati in razumeti kakøna je povezanost med zdravim æivljenjem in dobrim delom,
kaj je æivljenjski slog in kaj so navade;
– razloæiti, da se znanje razvija v posameznih strokah in dejavnostih, v æivljenju ali
okolju pa se prepleta naravoslovno, socialno, ekonomsko, kulturno in tehniœno
znanje;
– spoznati metode, kazalce in merila za ocenjevanje raznih pojavov in dogodkov;
– nazorno prikazati, da se vse spreminja in to celo zelo dinamiœno (hitro), kar vpliva øe
na druge dejavnike, tudi kaj pomeni inovativnost, iskanje boljøega, red in
organizacija, kar je koristno za goste in gostitelja ipd.;
– spoznati, da uspeønost zavisi od razumnega odloœanja, to pa temelji na kritiœnih
presojah in upoøtevanju argumentov, pri œemer je treba loœiti objektivno od kakih
posebnih (‘lokalistiœnih’) interesov;
– razviti obœutek, da si je treba pridobivati podporo v skupini, okolju in nasploh z
dobrimi odnosi, upoøtevanjem drugih koristnih predlogov in podpiranjem
raziskovanj.
Obstaja pa kar nekaj posebnih visokoøolskih okoljskih programov na dodiplomskem
in podiplomskem øtudiju, in tudi med inøtituti jih je nekaj, ki se posveœajo
raziskovanjem v okolju in naravi. Obstajata celo dva terenska laboratorija, veœ pa je
laboratorijev pri fakultetah in pri zavodih za zdravstveno varstvo, ki spremljajo
dogajanje v naravi. Tako le imamo odprta vrata v sodobno dogajanje, dodati pa je treba,
da je øe kar veliko naravnih vrst in pojavov neraziskanih in nas zahtevne raziskave øe
œakajo.
Vsaka prava vzgoja je povezana z znanjem in spoznavanjem æivljenjskih pravil.
Zato je naravoslovna in druæboslovna vzgoja hkrati tudi etiœna in kulturna enako kot je
strokovno utemeljena. V Evropi so vse glasnejøi pozivi po doslednejøem uveljavljanju
œlovekovih pravic, kot to poudarja tudi Evropska konvencija o œlovekovih pravicah.
Med temi je pravica do neoporeœnega okolja, v katerem lahko œlovek skrbi za svoje
zdravje in za ohranjanje narave.
Malo je naravnih obmoœij, ki so biotsko, pokrajinsko in po kulturni dediøœini
tako bogata kot je naøa dræava. To je velikega pomena za znanost, izobraæevanje
in tudi za vse dejavnosti v okolju. Zaradi tega laæe oblikujemo in usklajujemo
programe. Naø turizem ne bi bil tako privlaœen kot je zaradi Kranjske gore, Bleda in
Bohinja, Ljubljane, Postojne in Økocjanskih jam, Portoroæa in obalnih mest, Œateæa ob
Savi, Podœetrtka in Rogaøke Slatine, Maribora in Pohorja, pa tudi vinskih turistiœnih in
gozdnih uœnih poti, turistiœnih kmetij, planinskih in drugih domov, da ne naøtevamo
veœ! To niso samo naravno razliœni kraji, okolja in posebna shajaliøœa, temveœ v njih

38
Kolesa oznanjajo aktivnost in sonaravnost

bogatijo turizem tudi razliœni obiœaji in kulturne vrednote, po svoje pa øe posebne

oznake o geografskem poreklu ali izvirnih ponudbah.
Turizem se iz domaœega okolja øiri po vsem svetu in tudi øtevilœno zelo poveœuje. Zato
je pomembno, da poznamo obmoœja, v katera segamo ali s katerimi sodelujemo. Zlasti
mladina se rada odloœa za potovanja v neznane kraje in za nepredvidljive dogodivøœine.
Ena od oblik je ‘eko-turizem’, ki pomeni, da gremo na pot s predznanjem in
izbranim ciljem, potem res lahko uæivamo.
Turizem ima ekonomske cilje, toda pot do uspeha vodi po naravi, med ljudmi,
ob kulturni dediøœini in sodobni kulturi nasploh. Toda ni øe vse jasno in uteœeno.
Ljudi vodijo na pot razni motivi - od potrebe po poœitku do zdravljenja, od sejmov in
zelo razliœnih prireditev do kongresov, od øportnih prireditev do poslovnih stikov. Tudi
øole v naravi so v doloœeni meri del sodobnega turizma, pa naj se dogajajo v
primorskem ali v gorskem svetu.
Vsaka pokrajina nudi drugaœne uœilnice v naravi, razliœne so uœne poti po gozdovih,
gorskem svetu, na krasu in naøih goricah ali ob rekah. Spoznavanje narave se povezuje
z rekreacijo in vzgoja poteka s sodelovanjem v skupinah z dobrimi vodniki in mentorji.
Na mladinskih taborih se je ob naravoslovju izvrstno obneslo glasbeno in drugo
umetniøko, narodopisno in tehniøko znanje. Tako celovita vzgoja je uspeøna; s
sodobno tehniko in tehnologijami doseæemo neverjetne cilje, toda brez znanja,
veøœin in skrbnega dela tega ni, brez tega pa ni veœ mogoœe priœakovati uspeønosti
v sedanji tekmovalni druæbi. Dober direktor, kakorkoli se æe imenuje, lahko opravlja
vse poslovne zahteve, œe ima strokovne pomoœnike in œe ima vizijo, ki jo podpira
nadzorni svet. Æal øtevilni strokovni programi in celo razvojne strategije sploh ne
omenjajo narave in okolja, œeprav vsi najprej æivimo od tega.
Ta pomanjkljiva praksa se spreminja z uvajanjem øtudij o vplivih dejavnosti na
okolje in okolja nanje, zlasti z ISO standardi kakovosti in odnosa do okolja

39
 (14001) ter zahtevami træiøœa po neøkodljivih tehnoloøkih postopkih in
kakovostnih (varstvenih) oznakah izdelkov. Nova spoznanja o øirjenju povzroœiteljev
hudih bolezni in stroga kontrola æivil pomenijo hkrati zahtevo po dobrem okoljskem in
drugem znanju. Seveda je primarna kakovost zraka, vode in tal in da nas ne motijo
odpadki in hrup, vendar je za ljudi vaæno nasploh varno okolje, brezhibna higiena,
solidna oskrba, dobre prometne zveze in primerno informativno gradivo, ker to krepi
zaupanje, da so gostitelji primerno poskrbeli za goste.
Konvencije Zdruæenih narodov in protokoli za njihovo izvajanje doloœajo
obveznosti, na primer, kako moramo zmanjøati onesnaæevanje z æveplovim ali
ogljikovim dioksidom, porabo kemiœnih zaøœitnih sredstev in øe marsikaj, kar
obremenjuje okolje in zmanjøuje naøe æivljenjske moænosti. Toda te cilje, za katere se
zavezujejo vlade, lahko doseæemo ob dveh pogojih: v ustrezni druæbeni klimi, ki
stimulira te usmeritve in naloæbe, drugiœ pa, da vsi dejavniki, ki vplivajo na
okolje, doloœene norme in naloge tudi izvajajo. Ne bomo ponavljali besed o pomenu
znanja in ozaveøœenosti, temveœ opozarjamo, da je treba nadzorovati vse, kar lahko
ogroæa ljudi in okolje. Tega je veliko in preveœ je nesreœ, poæarov in izgub, ki nas
presenetijo. Modernizacija je stalen proces tudi v turizmu in kjer to izvajajo, so bolj
uspeøni v poslovanju. Vsaka nova dejavnost terja naloæbe v tehnologijo in ljudi, traja pa
nekaj let. Ne nazadnje, tudi majhni koraki zagotovo pustijo sledi za kakovostno æivljenje
pozneje.
Turizem z vsemi dejavnosti se dogaja v naravi in okolju, zato mora temeljiti na
prostorskem redu in reæimih varovanja naravne in kulturne dediøœine. Po tem
redu in dokumentih se naœrtuje urejanje turistiœnih krajev in vseh dejavnosti. To
terjata tako dræava kot vsako okolje. Urejanje okolja in naœrtovanje dejavnosti sta
zelo zahtevni podlagi za napredovanje turizma. Spori v okolju, ki neredko odmevajo
v javnosti podobno kot teæave podjetij, ki se ne znajdejo v novih razmerah, kaæe na
neusklajenost razliœnih dejavnikov ali dejavnikov z veljavnim redom, pa tudi na
pomanjkanje sposobnih strokovnjakov ali na ignoriranje etike. Æal spremljajo sodobno
dogajanje celo kazniva dejanja. V vsaki druæbi, ki se sistemsko in razvojno preureja, so
teæave, doloœeni odpori in izmikanja. Razmere so teæje, œe ni ustrezne razsodnosti in
praviœnosti pri lokalnih dejavnikih. Tudi vztrajanje na doseæenem v dobi dinamiœnega
razvoja pomeni zaostajanje, enako v turizmu in izobraæevanju, raœune pa plaœujejo
navadno ljudje, ki niso niœ krivi.
Turizem je tako kot øolanje - koristna dejavnost in vzgoja hkrati.

Uporabljeni viri in literatura:

Uœi naœrt za okoljsko vzgojo, Zavod za øolstvo, Ljubljana 1999.
Zbornik Œlovek in njegovo okolje, Zavod RS za øolstvo in øport, Ljubljana 1994.
Avguøtin Lah: Leksikon Okolje in œlovek, Ljubljana 1995.
Zbornik Okolje v Sloveniji, Ljubljana 1994.
Zbirka Sveta za varstvo okolja RS ‘Usklajeno in sonaravno’, øt. 1-5.
Tadeja Jere Lazanski: Vloga organiziranja prostega œasa za dvig kakovosti storitev v
turizmu. Organizacija 1/2001, str. 16-22.

40
 OKOLJSKI VIDIKI PLANIRANJA
REKREACIJE
dr. Matjaæ Jerøiœ

Za øtevilne rekreacijske dejavnosti na prostem so naravne in kulturne

pokrajinske prvine osnovni predpogoj. Zato jih je potrebno varovati in urejati tako,
da bodo lahko sluæile tudi tej funkciji prostora. Rekreacija lahko namreœ rekreacijsko
zmoænost pokrajine ogrozi, tako z neustrezno razporeditvijo, oblikovanjem ali
dimenzioniranjem rekreacijske in turistiœne infrastrukture kot tudi s samo rekreacijsko
dejavnostjo. Hkrati je znaœilno, da so øtevilne oblike rekreacije navezane prav na
naravne in ranljive pokrajinske predele, zato so zlasti v turistiœnih regijah navzkriæja
med prostorskimi zahtevami rekreacije in cilji ohranjanja narave.
Nekatere rekreacijske dejavnosti so v celoti odvisne od naravnih in kulturnih
pokrajinskih znaœilnosti. Takøne so predvsem: gorniøtvo, pohodniøtvo, gorski tek,
alpinizem, turno smuœanje, hoja in tek na smuœeh, terensko jahanje, œolnarjenje na
divjih vodah, gorsko kolesarjenje, soteskanje, øportni ribolov, lov, sonœenje in kopanje
ob naravnih vodnih povrøinah, potapljanje, jadranje na vodi, deskanje na vodi, jadralno
padalstvo. Naøtete aktivnosti so navezane na razmeroma naravno pokrajino ali na
pokrajino, ki ima zaradi prepletanja naravnih prvin in œlovekovega dela veliko krajinsko
vrednost. Z njimi se velik del ljudi ne ukvarja zgolj zaradi obnavljanja in krepitve
telesnih moœi, temveœ tudi zaradi duhovne sprostitve in bogatitve. Œeprav za te
dejavnosti ni nujna gradnja pomembnejøih objektov, lahko zlasti v ekoloøko obœutljivih
obmoœjih kot so vodovja, obreæja rek in jezer ter obale morja, gorske stene in barja,
nerodovitna obmoœja zlasti ob zgornji gozdni meji, takøne dejavnosti ogroæajo biotsko
raznovrstnost in naravne vrednote.
Druga skupina rekreacijskih dejavnosti, ki je tudi odvisna od pokrajinske ustreznosti,
pa terja tudi gradnjo tehniœno in pogosto povrøinsko zahtevnih objektov. Takøna
dejavnost je alpsko smuœanje, ki poleg terenskih posegov (v podobo povrøja, vegetacijo,
vodovje) zahteva gradnjo objektov, tako æiœnic, bazenov z vodo za zasneæevanje, cest,
parkiriøœ, gostinskih objektov, sanitarij in objektov za ravnanje z odpadki. Navtiœni
turizem korenito spreminja razmere v obalnem morju z marinami. Obmorski turizem
potrebuje kopaliøœa in plaæe, na njih razne objekte, vse pa blizu hotelov, trgovin itd.
Potrebna so parkiriøœa in prostori za taborjenje. Øportno letalstvo terja prostor za steze
in letaliøko infrastrukturo, letala pa kroæijo nad turistiœnimi kraji in motijo naravni mir.
Naøtete dejavnosti lahko povzroœajo razliœne obremenitve okolja in problematiœne
spremembe prostora, med katerimi so najpogostejøe: prizadetost naravnega rav-
novesja zaradi okrnjenja, uniœenja ali osamitve habitatov æivljenjskih zdruæb,
tehnizacija pokrajine in z njo povezan neprijazen pokrajinski izgled, økodljive so emisije
prometa, preobremenitev voda z odplakami in snovmi, ki povzroœajo evtrofikacijo ter
so neprijetne za turiste. Vse veœje je tudi mehaniœno obremenjevanje okolja.
Poleg dveh naøtetih skupin rekreacijskih dejavnosti je øe tretja skupina, ki je
navezana na grajene øportne objekte. Ti pa so del okolja. Zaradi æelje po celoletni
rekreaciji izvajalci rekreacijske ponudbe æelijo graditi objekte, ki omogoœajo øportne
dejavnosti v vseh letnih œasih, neodvisno od vremena. Tako nastajajo pokriti rekrea-

41
42
43
 cijski objekti in to celo za dejavnosti, ki so bile prvotno navezane le na zunanja igriøœa
ali posebna obmoœja. Tako se øiri øportno plezanje, drsanje, kopanje, tenis, celo jahanje.
V turistiœno privlaœnih pokrajinah rastejo grajeni øportni objekti in naprave razprøeno
in øirijo prostor naselij na zemljiøœa, æe tako skopa z naravnimi vrednotami, da
odvzemajo prostor naravno pogojeni rekreaciji ali pa zmanjøujejo vizualno privlaœnost
odprte krajine.
Zaradi vse bolj razvejanih rekreacijskih dejavnosti (glej sliki 1 in 2) in njihove razliœne
odvisnosti od naravnih in kulturnih pokrajinskih vrednot, postaja v turistiœnih regijah
pereœ tudi problem prostorskih navzkriæij znotraj same rekreacije. Vedno bolj silijo
v ospredje dileme: koliko prostora kaæe nameniti rekreacijskim dejavnostim, ki so
povezane z doæivljanjem narave in je zanje æelena naravna pokrajina, navadno redko
poseljena in posejana z grajenimi objekti, koliko pa za tiste, ki terjajo gradnjo razliœnih
objektov in je zanje narava ali urejena krajina pogosto le kulisa.
Prostorsko planiranje lahko pripomore k odpravljanju orisanih teæenj in
uœinkov z upoøtevanjem naslednjih glavnih smotrov:
– ohraniti in vzdræevati je treba naravni in kulturni rekreacijski pokrajinski potencial,
namensko oblikovanje rekreacije pa prilagoditi prostorskim pogojem in jo uskladiti z
drugimi rabami;
– neæelene in prekomerne obremenitve prvin okolja zaradi rekreacijskih dejavnosti je
treba prepreœevati.
Za uresniœevanje teh smotrov je potrebno strokovno coniranje rekreacijsko
znaœilnih obmoœij in dejavnosti glede na posebnosti rekreacijskih oblik ter znaœilnosti
pokrajine in krajinskih vrednot, poleg tega pa presoja vplivov na okolje vsaj za
pomembnejøe rekreacijske objekte, da bi prepreœili neskladnosti in preobremenitev
okolja ter nasprotja med vrstami rekreacije.
Coniranje bo uspeøno, œe ga bomo opravili po temeljitem preudarku:
Tako naj bi prvo cono oblikovali po naœelih popolnega ohranjanja narave in bi v
njej ne bilo prostora za rekreacijske namene.
V drugo cono spadajo obmoœja zaøœitene narave, v katerih se dopuøœa njeno
spoznavanje in preuœevanje. V takøni coni z uœno vzgojnim smotrom so uœne gozdne in
botaniœne poti, opazovaliøœa ptic in prosto æiveœih æivali.
Tretja cona naj bo namenjena ekstenzivni rekreacijski rabi za dejavnosti, ki jih
izvajamo z lastno telesno energijo in pomenijo le manjøe prostorske posege. To so
oznaœene izletniøke in planinske poti, urejen prostori za poœitek in razglediøœa, proge za
hojo in tek na smuœeh, oznaœene trase za turno smuœanje. Ta cona naj bi bila torej
namenjena nevsiljivim dejavnostim, pri katerih je poleg telesne aktivnosti poudarjeno
uæivanje narave.
V naslednjo œetrto cono spadajo rekreacijske aktivnosti, ki so tako odvisne od
narave, da jo æe spreminjajo v rekreacijsko okolje, v katerem so terensko in tehniœno
pomembni infrastrukturni objekti, kot so æiœnice in urejena smuœiøœa, marine, igriøœa
za golf in drugi, ki moœneje spreminjajo (tehnizirajo) gozdno ali kmetijsko pokrajino.
Peta cona je namenjena rekreaciji v grajenih, nepokritih ali pokritih øportnih
objektih. Zaradi varovanja odprte pokrajine in njenih vrednot naj bi se ti objekti omejili
na prostor naselij ali neposredne okolice, kjer so æe objekti sploøne infrastrukture,
prometno omreæje ter vrsta bivalnih in oskrbnih objektov.

44
 Coniranje rekreacijskih obmoœij in njihovo usklajevanje z zasnovami varstva
narave je eno bistvenih naœel pri izdelavi prostorskih planov (glej slike 3, 4 in 5).
Podobne naloge se odpirajo tudi pri urejanju nekaterih vodnih povrøin in njihovih
obreæij. Na veœini naøih jezer in jezerc, na øtevilnih gorskih potokih in rekah, se øirijo
nove rekreacijske dejavnosti, zlasti kajakaøtvo, rafting, deskanje, potapljanje, soteskanje
ali øiritve turistiœnega øportnega ribolova. Zato prihaja do navzkriæij z ohranjanjem
narave in zaostruje se dilema, katere vodne povrøine in obale in na kakøen naœin naj se
izkoristijo tudi za rekreacijo.
Pomemben del prostorskega urejanja je presoja vplivov na okolje. To doloœa
zakon o varstvu okolja (1993). Medtem ko coniranje ureja razmestitev znaœilnih
obmoœij, omogoœa presoja vplivov na okolje usklajevanje dejavnosti in odvraœanje
økodljivih uœinkov posameznih posegov vanj. Potreba po okoljski presoji projektov je
vse bolj oœitna, ker je rekreacijskih objektov vse veœ.
Predmet presoje vplivov na okolje naj bi bila zlasti igriøœa za golf, urejena smuœiøœa,
marine, veœja kopaliøœa, objekti za motoøport in øportna letaliøœa, øotoriøœa (kampingi),
proge za hojo in tek na smuœeh, veliki øportni parki, planinske poti, izletniøke poti in
kopaliøœa v ekoloøko obœutljivih obmoœjih.
Vpraøati se kaæe, ali se v Sloveniji dovolj zavedamo uœinkov in posledic
navedenih oblik rekreacije in nujnega prostorskega urejanja. Te zadeve reøujejo
tako upravni organi kot projektanti in nosilci dejavnosti. Rekreacijski objekti seveda
spadajo v vsako urejeno naselje in v okolico, ki to prenese. Varovati moramo vsak
kvadratni meter obdelovalnih tal, vse znamenitosti, reœna povirja in biotsko pestrost!
V gorskem in hribovitem svetu Slovenije se je po drugi svetovni vojni moœno razøirilo
omreæje zaznamovanih planinskih poti in objektov smuœarske infrastrukture. Na sreœo

Podravje s Pohorjem (pogled s smeri Kozjaka)

45
46
47
48
zaradi manj ugodne naravne ustreznosti nismo dobili razseænih æiœniøkih sistemov in
gigantskih turistiœnih srediøœ, kot v nekaterih tujih alpskih predelih, temveœ veœ manjøih
in raztresenih zimskih øportnih srediøœ, ki sicer æelijo obstojeœo infrastrukturo
postopno øe øiriti. Po sprejetju zakona o ohranjanju narave (1999) je bil izdelan osnutek
øiritve naravovarstvenih obmoœij na domala tretjino slovenskega ozemlja. Predlagana
naravovarstvena obmoœja prostorsko sovpadajo z obmoœji, ki so bila na podlagi
raziskovanj ovrednotena kot zelo primerna tudi za rekreacijo na prostem. Toda oœitno
so objekti zimske øportne in planinske infrastrukture prav na obmoœjih naœrtovanih
regionalnih in krajinskih parkov.
Slovenija se øe ne uvrøœa med intenzivno izkoriøœene in preoblikovane
turistiœne pokrajine. Problemi zasiœenosti rekreacijskih obmoœij nastajajo obœasno,
prav tako pa tudi tehnizacija turistiœnih regij ni zajela veœjih povrøin. Vendar se je
potrebno zavedati, da je naøa pokrajina drobno razœlenjena, da je zmogljivost
rekreacijsko ustreznih obmoœij majhna (npr. malo obseæne alpske doline, malo
ustrezne vodne povrøine in obale) in da lahko zato prihaja do preobremenjenosti tudi
ob sorazmerno skromni izkoriøœenosti rekreacijskega potenciala. Pokrajina bo vselej
pomembna temeljna podlaga turizma in rekreacije, zato moramo s prostorskimi plani
in instrumenti zagotoviti njun okoljsko in kakovostno usmerjen razvoj.

Literatura:
Jerøiœ, M. 1998: Bliænja rekreacija prebivalcev Slovenije. Geographica Slovenica, 29.
Inøtitut za geografijo, Ljubljana.
Jerøiœ, M. 1999: Prostorsko planiranje rekreacije na prostem. Ministrstvo za okolje in
prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.

Stan na Veliki
planini

49
 TURISTIŒNI IN REKREACIJSKI OBJEKTI
V KRAJINI
dr. Ivan Maruøiœ*

Podoba turistiœnih in rekreacijskih objektov in njihov poloæaj v prostoru sta

nemalokrat deleæna kritike in nasprotovanj. Iz preteklosti je znanih veœ tudi v
javnosti odmevnih konfliktov, ki so jih sproæile neustrezne postavitve turistiœnih
objektov v prostor in neustrezne ureditve smuœiøœ (tudi z uvajanjem naprav za
zasneæevanje), naœrtovanje marin, øiritev letaliøœa v Seœovljah itd. Neustrezne turistiœne
objekte in naprave je mogoœe imeti za razvrednotenje okolja. Ne nazadnje tudi
Nacionalni program varstva okolja (1999) opozarja na nevarnost ‘okoljsko
neobvladanega prodora turizma na obmoœja najobœutljivejøih (in turistiœno
atraktivnih) ekosistemov’ (NPVO, s. 15).
Gotovo je za oblikovanje turistiœnih in rekreacijskih objektov najbolj pomemben
‘genus loci’, kot øe posebej v arhitekturi radi metaforiœno poudarjajo zahtevo po
prilagoditvi objekta varuhu – duhu okolja. Presoja o skladnosti grajenih objektov in
ureditev s krajino je sicer subjektivne narave. Odvisna je od razumevanja nujnosti
neke prostors ke ureditve, najprej nujnosti, da se objekt sploh uredi ali zgradi, in
potem od neogibnosti same izvedbe oziroma oblikovanja ureditve ali objekta.
Alpski slog arhitekture turistiœnih objektov v alpski krajini ni neogibno edina prava
reøitev. Obstaja vrsta turistiœnih objektov, ki nimajo zgledov v dosedanjem poseganju v
okolje, pa jih lahko øtejemo za uspeøne. Smuœiøœa, kabine æiœnic, parkirni prostori,
naprave za osvetljevanje, tenis igriøœa, smuœarske skakalnice in podobni so objekti, ki
povsem na novo prihajajo v prostor. Kako naj taki objekti ujamejo lokalno tipiko?
Moænosti za ustvarjanje obœutja skladja je treba iskati v globljem razumevanju logike
samega objekta, njegove funkcionalnosti ter hkrati krajine in njenega doæivljanja kot
prijetnega bivanjskega prostora. Œe kje, potem v tem primeru øe v najveœji meri lahko
podpremo trditev, da je prijetnost in privlaœnost krajine, ki jo soustvarjajo tudi
œlovekovi objekti in ureditve, odvisna od tega, da œlovekovih posegov ne prepoznamo
kot vir razvrednotenja.
Pri postavljanju turistiœnih objektov in ureditev v okolju velikokrat izstopa
teænja turistiœnih delavcev, da poseæejo z objekti na najbolj izpostavljena, vidna in
nasploh privlaœna mesta v prostoru. Veœinoma to vodi v izniœevanje privlaœnosti
krajine, kakrøna je bila, preden je bil turistiœni objekt zgrajen. Nevarnost, da dejavnost
sama izniœi lasten krajinski potencial, je ena najbolj opaznih znaœilnosti turizma.
Konflikti pri poseganju v prostor zaradi razvoja turizma se pokaæejo zlasti takrat, ko se
turizem polasti neke skupne dobrine, na primer obale morja in obreæja jezera ali reke in
jo izloœi iz dosega javne rabe. Konflikt med interesom za rabo neke krajinske
dobrine za turistiœno gospodarstvo in med javnim interesom za isto dobrino je
najbolj pogost spremljevalec vseh turistiœnih posegov.
Izniœenje turistiœnega potenciala zaradi razvoja samega turizma je posebej
poudarjeno v veji turizma, ki danes postaja vse bolj popularna. To je tako

* profesor Biotehniøke fakultete v Ljubljani

50
imenovani avanturistiœen ali adrenalinski turizem. Ko se individualna avantura
spreminja v turizem in postaja mnoæiœna, zahteva vrsto objektov, ki za navidezno
podobo avanture zagotavljajo varnost. Pri tem ne kaæe spregledati, da ta turizem
napada najbolj odmaknjene in doslej øe nemotene dele narave, na primer
podzemske jame in brezna, stene, kanjone, slapove, teæko prehodne dele rek itd.
Tudi v Sloveniji je veliko toœk, ki so v tem pogledu privlaœne, hkrati pa so pomembne
v pogledu zahtev za ohranjanje narave. Dogajanja v dolini Soœe sicer v zgornjo dolino
Soœe prinaøajo dobrobit, toda glede na øtevilo mrtvih kaæe, da ima tamkajønji turizem
øe vedno znaœaj avanture, ki pa dobiva tudi znaœaj mnoæiœnega turizma.

Slap Rinka v
Savinjski dolini
z neuglednim
objektom

51
 Vzburljivo œolnarjenje (rafting) na brzicah Soœe

Tako so ureditve, ki naj zagotovijo varnost turistov, neogibne. Postopoma bo vse veœ
posegov, bodisi gradenj, bodisi administrativnih ali organizacijskih, ki bodo spreminjali
znaœaj prostora, predvsem pa doæivljanje prostora in krajine. Ne gre spregledati, da k
doæivljanju nekega prostora prispevajo tudi takse in vstopnine, ki jih mora obiskovalec
plaœati. Ni zgolj fiziœni prostor tisti, ki ustvarja naøo zavest o naravnem znaœaju okolja.
Ob tem premiøljanju je treba nekaj zapisati øe o enem problemu, ki se danes kaæe v
naøem ali morda æe kar v svetovnem naravovarstvu. To je poudarjanje turistiœnega in
rekreativnega pomena obmoœij varstva naravne dediøœine. Razvoj tipa turizma, ki iøœe
prostore z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, jih obremenjuje z dejavnostmi in
vnaøa vanje nekaj nenaravnega, kaæe na nevzdræno nasprotje med dvema ciljema,
ohranjanjem narave in razvojem turizma. Za tako povezovanje sta dva razloga.
Prvi je bil do doloœene mere zapisan æe v same zaœetke dediøœinskega varstva, ko je bil
leta 1872 proglaøen prvi narodni park na obmoœju Yellowstone z izrecno poudarjenim
namenom, da je to ‘v dobrobit in uæivanje ljudi’ (Graham F., 1971, s. 78) Opredelitev
varstva naravne dediøœine, ki tako povezuje cilje ohranjanja narave in turizma, je
konfliktna. To nazorno potrjujejo prav primeri adrenalinskega turizma; poleg Soœe bi
lahko navedli øe primer jadralnega padalstva v Vipavski dolini, prosto plezanje v steni
nad Ospom ipd.
Drugi vzrok za povezovanje varstva naravne dediøœine in turizma je obiœajen in
priœakovan odpor lokalnega prebivalstva do akta o zavarovanju. Velikokrat
prikazujemo proglasitev zavarovanega obmoœja kot promocijo lokalnih posebnosti in s
tem kot posebno uœinkovit turistiœni marketing doloœenega kraja.
Za æeljami, da bi se povezovala turizem in ohranjanje narave, so prizadevanja, da bi
poveœali obseg zavarovanih obmoœij. Navezava na turizem se zdi v tem primeru za
ohranjanje narave najmanj boleœa. Problem pri tem je, da postopke prostorskega

52
urejanja, ki vkljuœujejo tudi varstvene presoje, zakon o ohranjanju narave iz rok
lokalnih skupnosti prenaøa na uprave zavarovanih obmoœij ali na pooblaøœene
organizacije za ohranjanje narave kot na varstveno ‘bolj ozaveøœene’ institucije.
To je zgreøena podmena, ker te ustanove hkrati presojajo posege v okolje in same dajejo
soglasja. Oœitno je to izraz nezaupanja v demokratiœne mehanizme odloœanja, ki so
odgovorni tako za ustrezni razvoj turizma v nekem prostoru kot tudi za samo
ohranjanje narave.
Razvoj turizma in rekreacije je treba naœrtovati v krajini ob upoøtevanju
nevarnosti, ki jih prinaøata s sabo. Ob najbolj temeljnem naœelu spoøtovanja
prostora, ki mora biti izhodiøœe vsakega prostorskega naœrtovanja, kaæe predvsem
poudariti pomen jasnih namenov in ciljev prostorskega razvoja. Izhajati je treba iz
spoznanja, da se v prostoru sreœujejo razliœni interesi in da je najpomembnejøa naloga
prostorskega naœrtovanja njihovo usklajevanje. To pa zahteva analitiœne in
kompleksne postopke naœrtovanja, ki vkljuœujejo tudi ustrezno vkljuœevanje
javnosti, posebej lokalne, to je tiste, ki jo neko naœrtovanje najbolj neposredno
zadeva.
Naslednje naœelo zadeva sam odnos do turistiœne izrabe prostora. V turizmu, do
doloœene mere tudi v rekreacijskih dejavnostih, se kaæejo prvine pospeøevanja
pretirane potroønje dobrin, potroøniøtva, za katerega ni prave potrebe. Ker so tu
dobrine domala vedno kakovostne krajine, naravne in kulturne, je konfliktnost razvoja
turizma øe toliko bolj izraæena. Moænosti za pretirano potroønjo dobrin nastajajo po eni
strani z informiranjem ljudi o privlaœnostih v prostoru, po drugi strani pa z lajøanjem
dostopnosti vanj. Obojega, to je veœjega informiranja ljudi o posebnostih krajine, o
zakladih naravne in kulturne krajine, ter odpiranja prostora, doslej nismo øteli za nekaj
napaœnega. Toda danes je o tem potreben resen razmislek.

Kranjska Gora v slikoviti panorami Julijcev

53
 Turiste oziroma obiskovalce, ki v naravi iøœejo sprostitve, je treba v naravi in
okolju usmerjati tako, da ne bodo ogroæali pomembnih naravnih in kulturnih
vrednot. Smiselno je tudi usmerjanje potencialnih obiskovalcev v razliœna okolja, ker
vsi ne morejo doæiveti vsega. Omejitev mnoæiœne dostopnosti na doloœena obmoœja je
treba urediti na sprejemljiv naœin s strokovnimi programi. Prepovedi in administrativni
naœini regulacije v tem primeru niso priporoœljivi; moænosti je treba skrbno preuœiti.
Treba se je tudi vpraøati, ali je prav, da vzdræujemo vse plezalne poti v naøih gorah?
Povedano bi lahko sklenili s poudarkom, da je krajina celovit æivljenjski prostor
narave in druæbe. To ne gre pozabiti niti takrat, ko jo v interesu pospeøevanja
turistiœne dejavnosti pojmujemo kot vedno in vsem odgrnjeno izloæbeno okno, ki ga je
vredno obiskati in si ga ogledati. Krajina je æivljenjski prostor ljudi, ki v njem bivajo in
imajo do njega vzpostavljene zelo kompleksne odnose.
Vsakdo, ki vdira v ta prostor in je od æivljenja v tem prostoru odtujen, ne moti
samo ljudi, ki tu prebivajo, in oblik naravnega æivljenja, temveœ moti krajino
nasploh. Spreminja jo v nekaj, kar ni, s tem pa ji neposredno jemlje njeno privlaœnost.
V krajini zato nastaja odtujeni turizem. Vaæno je, da se turizem v prostor vgrajuje na
naœin, da postane sam oblika æivljenja v krajini in s svojo prisotnostjo soustvarja
kulturno krajino. V takem primeru turizem ne bi ogroæal krajine, nasprotno,
pomenil bi prispevek k njeni kulturnosti in vrednotam.

Viri:
1. Graham F., Man’s Dominion: the Story of Conservation in America, M. Evans and
Company Inc, New York, 1971.
2. Nacionalni program varstva okolja (NPVO) in Poroœilo o stanju okolja – Okolje v
Sloveniji 1996, æepna izdaja, Ljubljana 1999, http://www.gov.si/uvn/slo/index.html

Planica na obrobju Triglavskega narodnega parka

54
 ODNOS TURISTIŒNIH PODJETIJ
DO OKOLJA
Majda Dekleva*

Podpora in vloga Gospodarske zbornice Slovenije

Turizem kot druæbena in gospodarska dejavnost dobiva v informacijski druæbi,

ki je øe bolj naravovarstvena in kulturna, novo tehnoloøko in programsko
zasnovo. Gospodarska zbornica Slovenije ga podpira s pomoœjo ustreznega
panoænega zdruæenja. Turistiœne dejavnike redno informiramo o razmerah in novih
gospodarskih ali tehnoloøkih doseækih. Pozorno spremljamo dogajanje, ki ga
oznaœujeta Nacionalni program varstva okolja ter usklajevanje slovenske zakonodaje z
evropsko. Zbornica prireja strokovna posvetovanja, na katerih se poglabljajo analitiœne
in razvojne presoje celotnega dogajanja v tej panogi. Opira se na raziskovalne projekte
in posebne øtudije. Z Glasom gospodarstva in Gospodarskim vestnikom informira
bralce oziroma strokovnjake o razmerah in smereh tokov. Podobno vlogo ima Lipov list
Turistiœne zveze Slovenije.
Zanesljiv kazalec razmer in napredovanja gospodarstva so certifikati kakovosti
po ISO standardih. Do decembra 2000 je prejelo certifikat kakovosti 816 gospodarskih
druæb, certifikat okoljske kakovosti ISO 14001 pa 60 druæb. Pot do certifikata je
zahtevna, ker se dejanska kakovost doseæe s projekti, naloæbami, preusmeritvami in
novostmi. Podjetja se opirajo na sonaravne tehnologije in se notranje krepijo z
inovativnim delom.
Certifikat ISO 14001 sta leta 1997 imeli le dve gospodarski druæbi, v naslednjem letu
jih je bilo 10, leta 1999 æe 23 in leta 2000 se je øtevilo skoraj potrojilo. Pripravlja se jih
nekaj sto! Doseæki pridejo po veœ letih prizadevanj. Ti certifikati so najboljøa napotnica
tako za mednarodno træiøœe kot za okolja, v katerih delujejo.
Doseæki so vedno rezultat znanja in inovativnosti. To vsekakor ni odvisno le od
posameznikov, temveœ je potreben sistem, ki povezuje ustrezna podroœja in kadre ter
jim omogoœa delo na podlagi projektov. Uspeva predvsem podjetjem, ki imajo tudi
razvojne in okoljske oddelke, se povezujejo z inøtituti in intenzivno usposabljajo nove
strokovnjake. Delajo zlasti po sistemu integriranega prizadevanja vseh dejavnikov za
varen in uspeøen tehnoloøki razvoj ter v povezavi z okoljem. S tem vplivajo na
kooperante in na vsa druga podjetja, ki se morajo uveljavljati na træiøœu, oziroma se
øtevilna manjøa ali sorodna podjetja lahko oprejo na izkuøene strokovne skupine in
tehnoloøke parke.
Gospodarska zbornica Slovenije spodbuja gospodarske dejavnike tudi s svojimi
priznanji najboljøim podjetjem in poslovneæem. Takøna so priznanja proizvodnim in
trgovskim podjetjem s poudarkom Moja deæela – lepa in gostoljubna. Odmev je ugoden.

* univ. dipl. geogr. in zgod., Zdruæenje za gostinstvo in turizem pri GZS.

55
 Okoljska zavest v turistiœnih podjetjih

Napredek se uresniœuje v podjetjih in na træiøœu. Odloœujoœa je zato usmeritev

vodilnih strokovnjakov in poslovneæev, ki se vse bolj zavedajo pomena urejenega
in varnega okolja. Njegova razseænost je vedno øirøa, odvisno paœ, v katerem se
uresniœuje turistiœni program. Sloves mora seœi daleœ, v pokrajine in deæele, od koder
gostje prihajajo. Morajo jih tudi zadovoljiti, to pa pomeni, da mora biti ponudba
primerna æeljam in priœakovanjem turistov. Tako kot je kakovost turizma soodvisna s
kakovostjo sanitarnih in oskrbovalnih osnov, je soodvisna tudi z zunanjimi razmerami
turistiœnega dogajanja. Veœkrat to imenujemo kultura - bivanja, obnaøanja, æivljenja,
potovanja in podobno. Okoljska, etiœna in poslovna ozaveøœenost se uresniœuje z
znanjem in ravnanjem ljudi, ki udejanjajo turizem. Potrjuje se z uspehi.
Ocene kaæejo, da so tisti turistiœni kolektivi, ki so turistom ponudili okoljsko
naravnane programe in storitve, imeli veœ gostov. Vseeno moramo objektivno
ugotoviti, da je v praksi øe kar precej teæav. Ni lahko preseœi ukoreninjenih metod, øe
teæe pa napredovati brez sprememb, ki privabljajo goste. Øtevilna gostiøœa, ki so nekaj
œasa z najboljøimi referencami privabljala goste, so presegla druga in gostje so se
preusmerili. To je najoœitnejøi dokaz, da je inovativnost poleg gostoljubnosti in
drugih pogojev nujna. Turizem bo po vseh napovedih napredoval, toda po magnetnih
silnicah bo usmerjen tja, kjer bo privlaœna sila najmoœnejøa.
Tudi turizmu certifikati ISO 14001, ki osveæijo vsako dejavnost, odpirajo vrata.

Øtanjel, slikovito naselje, katerega Gornja vas leæi na griœu Turn in je obdano z obzidjem iz œasa
turøkih vpadov. Med 2. svetovno vojno je bil Øtanjel poægan, a se naœrtno obnavlja.

56
 Naloæbe morajo biti okoljsko domiøljene

V 90-ih letih minulega stoletja so turistiœna podjetja veliko investirala v prenovo

turistiœnih objektov in infrastrukturo. Po øtevilu gostiøœ in sedeæev v lokalih smo se
pribliæali najboljøim œasom slovenskega turizma, kakovostni napredek pa omogoœa, da
z manj zaposlenimi, vendar z viøjo usposobljenostjo dosegamo boljøe prihodke.
Za turistiœne objekte je pomembno okolje in zato prostorska ureditev v vsakem
kraju. Vaæno je, da objekti zadovoljujejo zunanjo prilagodljivost okolju, drugaœe v
primorskem kot v gorskem okolju, v zdraviliøœih ali v mestih. Drugi vidik pa je notranja
funkcionalnost, ki povezuje prijetnost ambienta s poslovanjem in dogajanjem v vsaki
zgradbi. Sodobno projektiranje in gradnja objektov mora upoøtevati øe veœ:
energetsko in klimatsko prilagoditev, promet, poœivaliøœa, objekte za kongresne
ali seminarske potrebe in za rekreacijo. Turistiœni vidik je vselej tudi estetski; gostje
zelo cenijo lepo ureditev okolice in red ter nasploh poudarjajo kakovost.
V turistiœnih namestitvenih objektih se je precej izboljøal standard in urejenost,
zato imamo tudi veœ podjetij viøjih kategorij. Postreæba se izboljøuje tako glede
kakovosti kot z vidika zdrave (pre)hrane in se prilagaja gostom.

Turistiœna potovanja
Turizma brez potovanj ni, saj je treba celo do poœitniøkih hiøic potovati. K nam
vabimo tuje turiste, vse veœ domaœih turistov pa potuje po vsem svetu. Za te skrbijo t.i.
turoperatorji. Ti morajo skrbno uresniœevati priœakovanja turistov; glede tega se øe
pojavljajo pritoæbe; turisti, navajeni na sodobni bivalni standard, priœakujejo ustrezno
kakovost tam, kamor potujejo in za kar plaœajo storitve. Preden organizatorji turizma
sklenejo pogodbe, zahtevajo odgovore na vpraøanja, po katerih lahko nato svetujejo in
ponujajo turistom potovanja in storitve. Vpraøanja se nanaøajo naodnos do okolja. Tudi
po tem se uvrøœajo turistiœna podjetja v kakovostne kategorije (do 5 zvezdic).
Povzemamo vsebino anketnega vpraøalnika.

Presoja okolja v hotelu in kraju (po izboru ocenjevalne pole TUI 1999):
dejavnik:
obratovanje hotela >
odvajanje odpadne vode >
zbiranje odpadkov >
oskrba s pitno vodo >
oskrba z energijo in varœevanje >
okoljska neoporeœnost poslovanja >
varstvo pred hrupom>
zelenilo okolja >
arhitektura in gradbeni materiali >
kraj in okolica hotela >
kopalne vode in plaæe >
informacije in ponudba v hotelu >
aktivnosti >
ocenjevane vsebine:
opis
œistilna naprava
zmanjøevanje, recikliranje, ravnanje
kakovost, varœna poraba
sistemi in ukrepi
œistila, æivila, nekadilci, higiena ipd.
ocena in ukrepi
povrøina, ureditev, zalivanje, gnojila
tipika, slog, zazidava, kakovost gradiva
varstvo narave, vplivi na naravo in okolje, promet
snaænost, œiøœenje, modra zastava
gradivo za goste, animacije okoljske
odbor za okolje, projekti, organizacija

57
 V letu 1999 je delovalo v Sloveniji 150 potovalnih agencij, katerim je potovalne
æelje in aranæmaje (po podatkih Statistiœnega urada RS) zaupalo 141.540 turistov, od
teh tretjina tujcev. Na izlete po Sloveniji so vodili 111.600 gostov. Organizatorji so
morali poskrbeti za varen in ugoden prevoz, poœivaliøœa, oskrbo in vodnike.
Domaœe in tuje storitve je mogoœe primerjati po kakovosti. V turistiœnih krajih so
problemi s parkiranjem, na cestah pa so tudi zastoji in nezgode. Ker se poveœuje promet
proti morju in na jugovzhod, bo treba marsikaj urediti, da ne bi trpel turizem. Odkrito
nas turisti spraøujejo, kam se prelivajo sredstva iz turistiœnih taks. Dohodek nimajo
samo turistiœna podjetja, temveœ tudi drugi ljudje in podjetja. Napredek vidimo zlasti na
smuœiøœih, pri obnovi æiœnic in pri razvoju nekaterih term in kmeœkega turizma.

Mladinski turizem

Mladinskemu turizmu bi morali posveœati posebno pozornost, ker gre za

udeleæence, ki nimajo dovolj sredstev na voljo in se podajajo na zelo atraktivna in
celo tvegana potovanja. Mladina do 19 let starosti ima med domaœimi turisti kar 27-
odstotni deleæ. Samo øestina od njih gre na pot zaradi øportov in rekreacije, vsi ostali so
drugaœe motivirani. Vaæno je, da so potovanja okoljsko in zdravstveno premiøljena.
Kako to izboljøati, je aktualno vpraøanje, zlasti øe, œe pomislimo na skromne domove za
bivanje mladine v naøih mestih in turistiœnih krajih. Veœkrat se to povezuje z dijaøkimi
domovi. Ker pa odhaja precej mladine na poœitnice z rekreacijo, je pomembno, da
imajo tudi podporo organizacij, ki skrbijo za mladino, za mladinske tabore in
podmladek raznih druøtev. Tudi vzgoja je zato pomembna; avtorica tega prispevka je v
60-ih letih kot øolarka opravila izpit za Gorsko straæo na Planini pod Golico in se
vkljuœila med varuhe obœutljive gorske narave. K temu prispevajo tudi øolski

Postanek in pogovor pohodnikov

58
naravovarstveni kroæki in okoljske nevladne organizacije. Z zadovoljstvom ugotavljamo,
da so ekoloøke poœitnice najbolj razøirjene med mladino.
Ob sodobnih pojavih, ki jih spremljamo, in ob toæbah mladine, da razen øportnih ni
dovolj drugih zanimivih oblik dejavnosti, se velja spomniti na prireditve, ki privabljajo
veliko mladine. Te kaæejo, da potrebujemo veœ rekreacijskih in kulturnih dejavnosti,
kjer bi se lahko mladina ustvarjalno sprostila. Na sprejemljive naœine moramo mladini
pomagati premagovati neæelene navade in pojave, ker so le zdravi ljudje porok
uspeønega razvoja skupnosti. Pri tem ne kaæe pozabljati na kakovostne spominke, na
prireditvah z veliko udeleæbo pa øe na spremljevalne prireditve, ko mnoæica ure in ure
stoji in ima na voljo le hrano in pijaœe.
Turizem oœitno prinaøa tudi nove zamisli in moænosti.

Vintgar Radovne

59
 IZKUØNJE TRIGLAVSKEGA
NARODNEGA PARKA
pri varovanju naravne in kulturne dediøœine
Janez Bizjak*

Triglavski narodni park je obmoœje izjemnih naravnih vrednot nacionalnega in

hkrati vsealpskega pomena, ki ob uresniœevanju temeljne funkcije parka, da
varujemo naravno in kulturno dediøœino, nudi obiskovalcem moænost, da ob
neposrednem stiku z naravo bogatijo svoje znanje ter doæivljajo telesno in
duhovno sprostitev.
Turistiœna ponudba parka je uspeøna, œe je izvirna, atraktivna, avtentiœna in ko
odkriva vznemirljivo naravo. Brezobziren koristoljuben odnos do narave v parku bi jo
razvrednotil ne glede, kdo to poœne. Avstrijski ekolog in etolog K. Lorenz je zapisal, da
kar se zdi na zaœetku ekonomsko pozitivno, toda ekoloøko sporno in negativno, se na
koncu izkaæe tudi kot ekonomsko økodljivo. Zato je razumljivo, da Triglavski narodni
park upravljamo po naœelu vzdrænega, uravnoveøenega in usklajenega (trajnostnega)
razvoja.
Ob tem se sreœujemo z razliœnimi pojmovanji. Utrujajoœe fraze, da se samó od lepe
narave in zdravega okolja ne da æiveti, kar je smiselno res, œe ob tem pomislimo tudi na
delo in uveljavljeni red, paœ najbolj glasno ponavljajo tisti, ki naravo brezobzirno
izrabljajo in s træenjem dobrin dobro æivijo. Takøno pojmovanje in ravnanje je økodljivo
za naravo in okolje, za vse nas, ki smo od narave odvisni, in tudi za skupnost. Pravi
pomen varovanja narave in hkrati turizma, ki se ravna po ‘kakovostni blagovni znamki
v turizmu’, je pojasnilo posvetovanje junija 2000 na Bledu, ki ga je organiziralo
Nacionalno turistiœno zdruæenje. Turizem je pomembna gospodarska veja, ki se
mora razvijati tako, da ne ogroæa naravnih in kulturnih znaœilnosti, spoøtuje pa
tako naravo kot potrebe in interese lokalnega prebivalstva. Slovenija ima toliko
dragocenih naravnih vrednot, da bi morali skoraj tretjino ozemlja razglasiti za regijske
ali krajinske parke, pri tem pa uskladiti odnose s stalnimi prebivalci na obmoœjih
parkov tako, da bodo zanje prvi neposredni varuhi.
Narava je obœutljiv sistem æivljenja, ki se odvija po ustaljenih zakonitostih. Te
niso spremenljive kot so naøi zakoni. Glede na naøa priœakovanja pa so v naravi tudi
omejitve. Triglavski narodni park ni sistem prepovedi in neæivljenjskih omejitev, temveœ je
dræavljanski dogovor o vrednotenju narave in ustreznem obnaøanju v njej. To je dogovor
ozaveøœene civilne druæbe, ki upoøteva meje moænega in dopustnega. Gre za stalen odnos,
ki velja od ustanovitve parka za vse in se nadaljuje. V vrtincu razliœnih interesov, sporov
ali privilegijev in enostransko egoistiœno oklicanih pravic, s katerimi se sreœujemo v
parkih, pa le nastaja in se uveljavlja pristna vsebina, kakrøno so utemeljili æe pred 130 leti
ob ustanovitvi prvega narodnega parka na svetu (Yellowstone, ZDA, 1872): narava je
zavarovana dobrobit, potreba in radost vseh dræavljanov ZDA.
Na øtevilnih posvetih so pretresali vpraøanje, ali so zavarovana naravna
obmoœja in znamenitosti prednost ali cokla razvoja. Odgovor ima v sebi vsak

* univ. dipl. biolog, direktor uprave TNP

60
posameznik glede na to, kako se opredeljuje in ravna. Nasprotniki parkov in varstvenih
ukrepov verjamejo, da so ovirani, utesnjeni in neenakopravni z drugimi ljudmi,
pritoæujejo pa se zaradi omejitev, ki so povsod veljavne in so del okoljske etike. Vse veœ
ljudi pa se zaveda pomena parkov, ker se tako ohranjajo naravne in kulturne vrednote
ter obenem krepijo za vse koristne sonaravne dejavnosti v okolju. To je seveda dobro
tudi za gospodarstvo.
Zelo spodbudne so izkuønje nekaterih evropskih dræav. Ob nemøko-œeøki meji so
v obdobju hladne vojne za æelezno zaveso nekatera obmoœja socialno opustela. Ko je
bila ta ovira odstranjena, je lokalno prebivalstvo nasprotovalo ustanovitvi nacionalnega
parka Bayerischer Wald. V njem res ni nastanitvenih in gostinskih objektov, vendar ga
obiskujejo dnevni turisti z vodniki, turizem pa si je ustvaril podlago s hoteli, penzioni,
gostilnami, trgovinami in servisi v pasu okoli parka. V tem delu, ki obkroæa øtirikrat
manjøi park od Triglavskega, doseæejo z navedenimi dejavnostmi letni promet 70 do 80
milijonov DEM.
NP Berchtesgaden v Bavarskih Alpah ima pred parkovno mejo vzorno urejena
parkiriøœa. Od tam je mogoœe iti v park le peø ali s koœijo, po Kraljevskem jezeru pa se je
mogoœe peljati z elektriœnim œolnom. NP ima koncesijo za vzdræevanje parkiriøœ in se
mu letno nabere 3,5 do 4 milijone DEM prihodkov od parkirnin. Za voænje s œolnom po
jezeru, ki je le malo veœje od Bohinjskega, dobijo øe dvakrat toliko prihodka. Bavarska
vlada daje za vzdræevanje sprehajaliøœ, parkovnih poti in koœ v obrobju 3 milijone DEM
letno ustreznim podjetjem. S parkom æivi celotna regija, domiselna turistiœna ponudba
in promocija pa zagotavljata tako prihodek ljudem in parku kot varovanje narave.

Bohinjsko jezero

61
 Najstarejøi alpski park (obstaja od 1914) je Engadin v Øvici. Le za œetrtino
povrøine Triglavskega parka ga je in se nahaja v najmanj razvitem obmoœju dræave. Iz
nekdanje revne vasi Zernez se je ob parku razvilo turistiœno mesto z informacijskim
srediøœem. Raziskava tega okolja je pokazala, da je veliko storjenega za varovanje
narave, obenem pa je znaøal leta 1998 prihodek parka 20,6 milijona øvicarskih frankov
(CHF), drugi dejavniki pa so dobili 17 milijonov CHF. Gostje so v kampih in poœitniøkih
stanovanjih porabili po 59 CHF dnevno, v hotelih pa po 129 CHF dnevno. Od
anketiranih obiskovalcev se jih je za obisk park 49 % odloœilo zaradi lepe gorske narave
in 16 % zaradi miru in uæivanja v œisti naravi, 29 % zaradi hoje po urejenih poteh in 19
% zaradi kulturnih uæitkov ali kopanja. Pomen nacionalnega parka kot znamenitosti je
spodbudil k obisku le 12 % anketiranih. Te vrste turizem (‘Nationalparkturismus’)
postaja v Alpah vse pomembnejøi.

Ob Slapu Savica

62
 Ob spoznavanju teh izkuøenj si lahko oblikujemo obetaven pogled na
prihodnost naøih parkov, seveda s pomoœjo ustreznih programov in dejavnosti.
Razmere pa so takøne:
– Sistemskega financiranja urejanja in opremljanja zavarovanih obmoœij ni in TNP za
naloge, ki jih doloœa zakon o ohranjanju narave, æe dve leti ni dobil niœesar niti od
dræave niti od turistiœnega gospodarstva, vsi pa potrebujejo promocijska gradiva in
sejme. Za ugledne tuje delegacije in skupine je obisk TNP seveda obiœajen, obiskane
objekte in poti pa park ureja s prispevki tujih podpornikov!
– Alpski parki opirajo svojo ponudbo na kakovostno blagovno znamko. Tudi v Sloveniji
nekateri ustvarjajo prihodek, ker vodijo obiskovalce k znamenitostim v parku, TNP pa
mora brez nadomestil skrbeti za red in razno gradivo.
Nekateri nasprotniki TNP v svojih prospektih netoœno navajajo, da so v tem parku
tudi penzioni in kampi; to ni res. Primer neurejenga træenja so vodni øporti na Soœi,
kjer si tujci dovolijo nedopustno poseganje v naravo in na koncu ni nihœe kriv niti za
najbolj tragiœne primere nezgod. Nikjer v Alpah ni dopustno, da bi s øporti v
izjemnem okolju brez koncesij in obveznosti træili - tujci! Celo ribiøke teœaje so
prirejali tujci. Od njihovega prihodka nima niœ niti lokalna skupnost niti dræava.
Geslo Soœa - dolina adrenalina je tipiœni primer zlorabe naøe gostoljubnosti in
nacionalnih vrednot.
– Kako se turistiœna regija ne sme predstavljati, kaæe dejstvo, da se obiskovalcem slapa
Savica utegne dogoditi trikratno plaœilo storitev in uæitkov, preden lahko obœudujejo
slap. Gre za parkirnino ob Bohinjskem jezeru, parkirnino najemniku gostilne Savica
in øe vstopnino turistiœnemu druøtvu za ogled slapa. Teæave so lahko tudi pri
ribolovu.

Nad Triglavskim narodnim parkom pogosto brnijo letala

63
 – Na obrobju parka je veœ nelegalno zgrajenih poœitniøkih objektov, ki pomenijo vidno
razvrednotenje ne le naravne, temveœ tudi kulturne krajine. Ni ustrezne sanitarne
ureditve in predstavljajo pravo nasprotje kakovostne in sploønemu razvoju koristne
turistiœne ponudbe. Vpraøanje je, zakaj dræavni organi tega problema ne reøijo, saj jih
zato imamo!
– Blizu TNP je letaliøœe in letalski ali helikopterski turistiœni posebni poleti z ogledi
parka oziroma Alp so z zakonom prepovedani. Presegajo vse meje tolerance in
celodnevno ropotanje je nasilje nad domaœini, obiskovalci in æivalmi, ki v parku
potrebujejo mir. Tudi to je primer brezobzirnega izkoriøœanja okolja in naravnih
vrednot v komercialne namene, ki parku økodijo in koristijo le posameznikom. V
urejenih sistemih takøno ravnanje ni dopustno; nad Vrbskim jezerom in okolico je
poleti prepovedan promet øportnih in turistiœnih letal.
Te slabosti turistiœnega in prostorskega urejanja bi morali œimprej odpraviti. Poleg
odgovornosti upravnih organov in inøpekcij morajo biti tudi drugi dejavniki dosledni.
Æal celo nekateri vodniki kaj malo vedo o naravni in kulturni dediøœini, saj celo pri
voænjah œez Vrøiœ ne omenjajo, da potujejo skozi park in kaj nam ta pomeni.
Nacionalni park, Triglavski ali katerikoli, je ustanovljen na podlagi dveh oœitnih
interesov: zaradi varstva izjemnih naravnih vrednot, ki se doseæe z ustreznim reæimom
turistiœnega ali kakrønega koli seganja vanj. Mislimo na neposreden stik z naravo brez
avtomobilov in hrupa, ker ga omogoœajo œuti, œustva in znanje obiskovalcev. Te teæave
nam øe zaostruje mnoæiœni turizem. Vse ima neke naravne meje in tem je treba
prilagoditi obisk ter ga omogoœiti tistim, ki vedo kaj nam pomeni lepa in varna narava.
Zato ima gorniøtvo, izletniøtvo in obiskovanje parkov, botaniœnih vrtov ali naravnih
znamenitosti, svoja etiœna in naravovarstvena pravila.
V tem smislu si prizadevamo zavarovati pred hrupnim in nevarnim prometom
ter drugimi pritiski dragoceno zaøœiteno naravo, ki je nekaj izjemnega in je
imamo malo. Vredna je izjemnega spoøtovanja in varovanja. Triglavski narodni
park letno obiøœe okoli 1,7 milijona ljudi (1997) ali øe veœ. Obiskovalcem je priœakovanja
o uæivanju vrednot parka mogoœe zagotoviti le, œe so vzdræevane poti, urejen neøkodljiv
dostop do naravnih znamenitosti, œe so na voljo tudi poœivaliøœa in seveda kakovostno
vodniøtvo ali informacijski sistem z gradivi. Priœakujemo okoljsko ozaveøœene
obiskovalce.
Prej opisani vzori iz tujine kaæejo, da obstajajo razliœne moænosti za dopolnitev
vloge parka. Radi bomo to storili, toda za svoj nacionalni park bi morala skupnost kot
dræava storiti øe kaj, ker je upravljanje parka mogoœe le v mejah ekonomskih in
strokovnih okvirov. Mnogi samo priœakujejo storitve od uprave parka, niœ pa k temu ne
prispevajo. Predpisati reæim je laæe kot ga udejanjati, ker si moramo pridobiti
naklonjenost in kakovosten odziv vseh ljudi, ki prihajajo v park ali pa skrbijo za
naø turizem. Varovati in predstavljati park pomeni pripravljati na to obiskovalce, kar
pa je deljena odgovornost tako TNP kot tistih, ki ga vkljuœujejo v svoje turistiœne
programe.
Verjamem, da je naøa iskrena æelja in odprta moænost za izboljøanje turizma. Ta veja
gospodarstva ali dejavnosti ljudi ima razliœne cilje in podlage. Obiskovanje izjemnih
vrednot, ki so za Slovenijo sploh pomembna primerjalna prednost z deæelami, s kateri-
mi se zavedno povezujemo, pa je tudi posebna zahtevna in obetavna moænost.

64
 TURIZEM SLOVENSKEGA PRIMORJA
IN MORJA
Zorka Sotlar in Lucijan Korva

Za Slovenijo je Primorje z obalno regijo posebnega pomena tako v naravnem in

kulturnem kot v urbanistiœnem, gospodarskem, prometnem in turistiœnem
pogledu. Zaradi naøtetih dejavnosti je regija, ki jo sestavlja veœ znaœilnih tipov
pokrajine, ogroæena z razliœnimi emisijami in prostorskimi degradacijami. Kaæe pa, da
bodo nasprotja med teænjami urbanizacije in gospodarstva ter med varovanjem narave
kmalu preseæena, zlasti s pridobivanjem okoljskih kakovostnih standardov 14001.
Spremembe so v tehnoloøkih usmeritvah in v træenju. S strategijo sonaravnosti,
uravnoteæenja razvoja za prihodnost in z odloœnejøimi zahtevami za kakovost storitev
se krepi zavedanje, da je zanemarjanje narave økodljivo, ker je naø in obœi napredek
mogoœ samo ob ohranitvi naravnih virov in podnebja brez grozeœih poslabøanj.
V 17. poglavju Agende 21 Konference ZN o okolju in razvoju (Rio 1992) je zajeto
tudi varovanje oceanov, morij in njihovih veœjih ali manjøih zalivov z zaledji. K
tem spada Træaøki zaliv severnega Jadrana ter v njem naøe morje s Koprskim in
Piranskim zalivom. Naøe obalno morje je zelo obœutljivo, ker je plitvo, le poœasi se v
njem osveæuje voda, ker so pritoki iz industrijskih regij moœni, morski tok z dovajanjem
œistejøe vode pa poœasen. Morje in obalo ogroæajo pomorski promet, vplivi obalnih mest
in dejavnosti, nekoliko pa tudi turizem.

Bernardin in obala od Pirana do Portoroæa

65
 Reke v Slovenski Istri so skromnih zmogljivosti, vendar so zelo izkoriøœene:
odvzemajo jim vodo in onesnaæujejo jih. Zato se toliko bolj pozna nedokonœanost in
premajhna uœinkovitost œistilnih naprav Kopra, Izole in Pirana. V obalno morje res
odtekajo nestrupene in bioloøko razgradljive odpadne snovi, toda tudi te poveœujejo
koliœine in uœinek neæelenih hranilnih snovi v morski vodi. Nekaj pa je tudi zelo
økodljivih odplak kemiœne industrije in galvanike, kar je treba z odloœnimi ukrepi
œimprej odpraviti. Napaœno je vsako izgovarjanje, da bomo zadeve reøili øele, ko jih bo
tudi sosedna dræava. Ko bomo to uredili, bodo tudi zahteve v øirøi regiji odmevnejøe. To
pa pomeni, da se mora izkazati dræava s podporo lokalnim skupnostim in regiji, v kateri
je pomembna evropska luka in tudi druge dejavnosti v slovenski Istri so koristne.
Vse to terja stalno preventivno delovanje in glede na nevarnosti œujeœno sluæbo
za varstvo obalnega morja (SVOM). Pripravlja se modernizacija in dodatna
opremljenost te sluæbe tudi s pomoœjo PHARE. Dræava ima izpostavo okoljskega
ministrstva v Kopru, ki se sreœuje s problemi industrije, kmetijska, prometa,
gradbeniøtva in øe drugih dejavnikov. Resno upamo, da bo naœrtovano poveœanje
zmogljivosti æelezniøke zveze do Kopra in izboljøanje infrastrukturnih dejavnosti v
nekaj letih znatno izboljøalo okoljske razmere v regiji.
Ker je govor o turizmu, kaæe najprej pohvaliti tiste turistiœne organizacije, ki so
æe prispevale k boljøi urejenosti turistiœnega okolja. Zlasti to velja za kopaliøœa in
plaæe, za nekatere objekte in marine, ki se glede reda in vzdræevanja primerjajo z
doseæki najviøje ravni v sredozemskih obmorskih turistiœnih regijah. Takøna urejenost
je najboljøa podlaga za razvoj turizma, saj omogoœa boljøo ponudbo in temu ustrezne
ekonomske doseæke. To potrjuje uspela kandidatura slovenskih kopaliøœ in marin v
akciji za podelitev Modre zastave.

Izola z marino

66
 Ko presojamo, kako je mogoœe usklajevati priœakovanja turistov in moænosti za
njihovo polno zadovoljitev z varovanjem narave in urejanjem okolja, spoznavamo
fiziœne omejitve okolja ter teæave, ki jih povzroœa mnoæiœnost turizma, œeprav
samo v krajøih sezonah. Vedno je teæko prilagajati dejavnosti sezonskim nihanjem
povpraøevanja, vendar se to dogaja, drugaœe pa je v naravi, kajti v morju veœji priliv
økodljivih, za alge pa hranljivih snovi, prizadene morske in obmorske ekosisteme, ki se
poœasneje obnavljajo ali pa slabijo in odmirajo. Vœasih to ni takoj opazno, toda
spremljanje pojavov v naravi odkriva, da izginjajo doloœeni organizmi v morju in na
obali, to pa lahko zamaje naravno ravnovesje in povzroœi økodljive posledice. Cvetenje
in sluzenje morja seveda ni priporoœilo za turizem.
Konœno moramo ugotoviti, da smo æe dosegli zgornjo mejo sprejemljivosti
turistiœne in vsakrøne obremenitve okolja. Obetavna je samo usmeritev h
kakovostnemu, bolj donosnemu in manj obremenilnemu turizmu. To ni le
organizacijski in poslovni premik, temveœ bo razvoj z izobraæevanjem, usposabljanjem,
programiranje in sodobno informatiko.
Obala je kompleks turistiœnih, urbanih in gospodarskih obmoœij, kar je vse
povezano z obalnim morjem. Le malo je neprizadete narave. Turizem se najprej opira
na nastanitvene in storitvene dejavnosti, nato pa na naravno in kulturno dediøœino.
Zunaj tega so øe obmoœja naravne in delno grajene morske obale z naravnimi lepotami
in vrednotami, ki niso zajete v organizirano turistiœno ponudbo. Najbolj ohranjeni
deli so naravni rezervati Debeli Rtiœ, Strunjan, jezeri v Fiesi, Rt Madona in
Seœoveljske soline. Pripravlja se øe razglasitev zaøœite obseænega mokriøœa Pri Ankaranu
(rastiøœe obmorskega lanu) in predela med Æusterno in Izolo (rastiøœe pozejdonke). Prav
v lepa zaøœitena obmoœja pa se radi zatekajo navtiœni in neorganizirani turisti, ki jih
privablja œisto morje ob lepem okolju. Toda øtevilni turisti ne spoøtujejo pravil in
omejitev in puøœajo za seboj nedopustne posledice. Uniœujejo bentoøke zdruæbe s
sidranjem jaht znotraj zavarovanih obmoœij, izpuøœajo odplake s teh plovil, vœasih tudi
olja, odmetavajo odpadke, nabirajo pa zaøœitene organizme.
Glede na øtevilnost plovil, v marinah in privezih jih je kakih 2500, omenjeni
pojavi niso zanemarljivi. Pridruæujejo se jim kopalci, ki se izogibajo urejenih
kopaliøœ in teh je ob doloœenih pogojih mnogo, za njimi pa tudi ostaja nered. Tako
iz najlepøega nastaja slabo okolje. S temi problemi se sreœuje Sluæba za varstvo
obalnega morja (SVOM) ob podpori ali po smernicah koprske izpostave Uprave za
varstvo narave Ministrstva za okolje in prostor. Poleg razliœnih oblik opozarjanja in
vplivanja za veœjo ozaveøœenost ljudi je SVOM predlagala, naj bi tudi na teh naravnih
zaøœitenih obmoœjih uredili odstranjevanje odpadkov tako, da bi moral svoje odpadke
vsak sam odnesti na ustrezno odlagaliøœe.
Poleg naœrtnih vzgojnih, izobraæevalnih in ciljnih raziskovalnih dejavnosti ter
na drugi strani zglednih rekreacijskih in turistiœnih dejavnosti so øe potrebni
dodatni ukrepi za zavarovanje naøe nenadomestljive primorske vrednote. Nujen je
operativno uœinkovit ekoloøki in okoljski nadzor, ki bi ga morali œimprej urediti na
obmoœjih morskih in zalednih naravnih rezervatov. Smiselno bi bilo pooblastiti Sluæbo
za varstvo obale in morja (SVOM) ne le za œiøœenje, temveœ tudi za izvajanje sankcij
proti grobim krøiteljem. Podlago za to bi morali zagotoviti z zakoni. Tako bi æe pri
naœrtovanju razvoja razreøevali nasprotja, ki nastajajo zaradi vse veœjih pritiskov na
obalo.

67
 Morje in obalo stalno ogroæa ladijski promet. V Luko Koper pripeljejo veliki
tankerji (tudi 60.000 brt) do 2 milijona ton nafte in derivatov, le nekaj kilometrov mimo
naøe obale pa se proti Trstu ali od tam letno prevaæa okoli 31 milijonov ton nafte in
nevarnih snovi. Kljub prepovedim ladjarji prikrito izpuøœajo v morje odpadna olja in
odplake, z izpuøœanjem balastne vode pa obstaja øe nevarnost vnosa tujih organizmov.
V plitvem morju bi ladje lahko trœile ali nasedle, tudi poæari in eksplozije nevarnih snovi
niso izkljuœene. Ob luøkih manipulacijah so tudi moæne nesreœe. Odpravljanje posledic
bi bilo izjemno teæko, posledice pa katastrofalne, zato je nujna posodobitev in ustrezna
dodatna opremljenost SVOM, pa tudi inøpekcijski in obalni nadzor naj bi bil dosleden.
Poleg tega moramo opozoriti na probleme morskega ribiøtva. Znane so teæave, ki
oteæujejo morski ribolov. Ribiøtvo se prilagaja spremembam tako v lovu kot pri træenju;
vaæno je, kakøne so koncesije in cel program izkoriøœanja morja, ki vkljuœuje tudi
marikulturo. Varovati je treba soline zaradi potreb talasoterapije in ohranjanja
naravnih razmer v naøem morju in poreœju Dragonje ter drugih rek. Poleg tega je
pomembno, da uspeøno deluje Morska bioloøka postaja v Piranu in da napreduje
raziskovalno delo, ki je nujno potrebno za vse z morjem povezane sluæbe in dejavnosti.
V obalnem obmoœju je treba usklajevati vrsto dejavnosti. V njem so predelovalne
nekmetijske in specifiœne kmetijske dejavnosti. Poseben problem predstavlja promet.
Koristno bi bilo, da bi poleg razvojnih programov in naœrtov obalnih mest ter osrednjih
programov trajnostnega razvoja v Sloveniji uskladili tudi smernice regijskega razvoja;
odpiranje meja in pretoka blaga ter usmerjanje tranzitnih tokov naravnost kliœe, naj se
celotno Slovensko primorje bolj usklajeno razvija. Tudi vpraøanje oskrbe z vodo in
sploh reøevanje okoljskih problemov, zasnova izobraæevalnih sistemov in razvoj
informatike odpirajo pot v prihodnost.

Turizem v obalnih obœinah leta 1999

obœina øtevilo: sob leæiøœ turistov tujcev vseh noœitev noœ. tujcev
Izola-Isola 1.054 3.060 63.476 19.864 295.751 73.161
Koper-Capodistria 1.392 4.593 58.803 15.515 244.905 45.896
Piran-Pirano 5.386 14.444 318.570 159.602 1.207.962 598.913
SKUPAJ 7.832 22.097 440.849 194.981 1.748.618 717.970
% tujih turistov 100 36 100 41

Pristaniøki promet v Kopru 1985 1990 1995 1999

Øtevilo prispelih ladij 1.214 1.041 1.454 1.893
Blagovni promet v 000 t 4.082 5.542 6.811 8.412*
v tem % nafte in derivatov 18,4 11,4 15,9 20
% gnojil in kemikalij 10,7 7,9 4,0 3,5

* V letu 2000 je Luka Koper pretovorila æe veœ kot 9 milij. t blaga.

V celotnem prometu je bilo uvoza v Slovenijo 32,8 %, izvoza iz Slovenije 2,3 %, tranzitnih tovorov
pa 64.9 %, najveœ rud in kovinskih odpadkov, trdnih goriv, strojev in opreme ter kmetijskih
pridelkov in æivine.
Vir podatkov: Statistiœni letopis Slovenije 2000.

68
 SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIØŒA
Mag. Rudi Rumbak*

Naravna zdraviliøœa so eden glavnih stebrov turizma v Sloveniji. Odlikujejo jih

medicinsko vódene zdraviliøke storitve s pomoœjo termalnih in mineralnih voda,
ki omogoœajo razliœne oblike utrjevanja zdravja, telesne in psihiœne sprostitve ter
nekaterim vrstam zdravljenja prilagojene terapije. Moderno so opremljena in
odprta v vseh letnih œasih. Kar 15 jih je in øestnajsto je v prenovi (Rimske Toplice), v
njih pa domaœi in tuji turisti ostajajo po veœ dni kot drugod. Sprejmejo pribliæno tretjino
vseh domaœih in tujih turistov. Na 11.500 leæiøœih v hotelih in drugih nastanitvenih
objektih je letno okoli 2 milijona noœitev (174 na leæiøœe), najmanj nadaljnja dva
milijona pa je dnevnih zunanjih obiskovalcev zdraviliøkih kopaliøœ in drugih dejavnosti.
Zdraviliøœa imajo poleg bazenskih kopaliøœ øe posebne vrste kopeli, savne in solarije ter
razliœne oddelke ali centre za masaæe, telesno utrjevanje in specialne terapije. Tretjina
gostov je iz tujine, petina pa zdravniøko napotenih na zdravljenje.
Zdraviliøœem zagotavlja njihovo uspeønost poleg pridobljenega ugleda zlasti
stalno napredovanje tako v medicinskih in terapevtskih kot v kopaliøkih in
turistiœnih dodatnih programih. V zadnjih letih so zdraviliøœa bistveno poveœala
notranje in zunanje bazene, izboljøala so tudi zdraviliøke in nastanitvene objekte ter vse
storitve in gostinsko ponudbo. Pomembno je, da vseh 15 zdraviliøœ usklajeno træi svojo
ponudbo pod blagovno znamko ‘slovenska zdraviliøœa’.
Pridruæujejo se jim tudi drugi termalni centri, ki øe ne izpolnjujejo vseh pogojev za
priznanje statusa zdraviliøœa (Terme Maribor, Medijske Toplice Izlake, Terme Banovci

* sekretar, Skupnost slovenskih naravnih zdraviliøœ, Celje

Rogaøka Slatina

69
 idr.), otroøki klimatski zdraviliøœi Rakitna in Debeli Rtiœ ter smuœarski center Rogla.
Celotna zdraviliøka skupnost si prizadeva, da bi napredovala.
Pomen naravnih zdraviliøœ za turizem je nedvomno velik, vendar enako kot sama
naseljenost pokrajine z vsemi dejavnostmi prinaøa tudi turizem doloœene obremenitve
okolja in narave. Hiter razvoj zmogljivosti zdraviliøœ in poveœan turizem v zadnjih
letih pa je øe poudaril razvojne in okoljske probleme in dileme. Ne glede na
prizadevanja turistiœnih delavcev za œim viøjo kakovost storitev, se z mnoæiœnim
turizmom dejavnosti in obremenitve okolja kopiœijo, medtem ko zdraviliøki gosti æelijo
in priœakujejo œim veœ zasebnega ugodja in posebnosti. To zahteva primeren odnos do
turistov, izboljøano programiranje dejavnosti in tudi vodenje, ki si ga lahko
informacijsko in raœunalniøko olajøamo. S tem pa zdraviliøœa priœakujejo ustrezne
odmeve pri sodelovanju z drugimi dejavniki turizma in urejanja okolja.
Pri zdraviliøkih terapijah in kopanju uporabljajo termalne, termo mineralne,
mineralne in morsko vodo, slanico in blato (peloide), ki so pri zdravljenju in
premagovanju zdravstvenih teæav pomoæna zdravilna sredstva, zato morajo biti
neoporeœna in na voljo v zadostni koliœini.
Sedanja zdraviliøœa imajo dovolj primerne vode, viri celo niso docela izkoriøœani, zato
sedaj ni potrebe po novih vrtinah na obmoœjih, kjer ni drugih posebnih pogojev za turizem
in bi bilo treba graditi nove objekte in infrastrukturo. Pomembno je vzdræevati vrhunsko
kakovost v zdraviliøœih s tradicijo in izkuønjami ter vrniti v ta krog Rimske Toplice.
Turizem je treba razvijati smotrno v skladu z naravnimi moænostmi in drugimi
pogoji, ker le tako bo mogoœe vzdræati razvojni tempo, okoljsko in ekonomsko
upraviœenost. Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da so zdraviliøki gostje vse
bolj naravovarstveno zavzeti in temu primerno priœakujejo od turistiœnih in
lokalnih dejavnikov ustrezno varovanja narave, urejanje okolja in kulturen odnos
pri predstavljanju naravne in kulturne dediøœine.
Tega se zdraviliøœa oœitno zavedajo, kar dokazujejo z vsakoletnimi izboljøavami v
objektih in pri kakovosti storitev. Teæe pa je premagovati togost pri usklajevanju ciljev
in projektov ter zaostajanje pri urejanju okolja. Naj samo spomnimo na posledice
nedokonœanih sanacij po poplavah ob Savinji, ki v spodnjem toku pogosto poplavlja
Zdraviliøœe Laøko, podobno pa Sava Terme Œateæ. Drugaœe so ogroæene Terme
Topoløica, ki so klimatski zdraviliøki kraj in rehabilitacijski center, ker jim je onesnaæen
zrak skoraj ogrozil obstoj, vendar se sedaj razmere pri povzroœiteljih æe sanirajo.
Prostorsko urejanje okolja zdraviliøœ odkriva øe druge probleme. Zaradi
lastninskih sprememb so nekatera zdraviliøœa naenkrat ostala brez lastnih parkovnih,
sprehajalnih in drugih naravnih okolic, kar je boleœe utesnilo turiste in tisti, ki se
vraœajo, to æe spoznavajo. Lastniki vrnjenih ali podedovanih zemljiøœ vidijo njihovo
zazidalno vrednost. Veœina obœin je do teh sprememb neobœutljiva, œeprav gre za
urejanje krajev, zagotovitev pogojev za mirno bivanje in varno hojo, za razmeøœanje
turistiœnemu okolju neprimernih dejavnosti, za zaposlitve in ekonomsko korist. Niti
nekateri vodni (iz)viri niso ustrezno zaøœiteni! Ob slovenski obali se razvijata dva
vrhunska talasoterapevtska centra (Hoteli Palace, Zdraviliøœe Strunjan), katerih obstoj
je neposredno povezan z ohranitvijo solin, od koder dobivata slanico in solinsko blato.
Obstoj solin torej ni povezan le s pridobivanjem soli; so pomemben kulturni ambient
okolja in vir naravnih snovi, ki jih uporablja druga dejavnost. Turizem je panoga, ki
terja øirøa razvojna in zdravstvena pojmovanja.

70
 Napredek in uspeønost turizma podpira in tudi ovira promet. Veœja skrb je
potrebna pri usmerjanju prometa, ki marsikje poteka skozi turistiœne in zdraviliøke
kraje. Tako je na primer v Portoroæu, ki se je iz prijetnega obmorskega letoviøœa
spremenil v prometno turistiœno srediøœe. Podobne teæave œutijo v Dolenjskih Toplicah,
v Laøkem in øe kje. Parkiriøœa so øtevilnim turistiœnim krajem spremenila podobo. Voljo
do turistiœnih potovanj jemljejo ljudem kolone in zastoji na glavnih in stranskih cestah
ter øtevilne nezgode. To bi se lahko izboljøalo z ustreznejøo prometno politiko.
Zgornji primeri in opozorila nakazujejo, da ni ustrezne strategije razvoja
turizma niti na osrednji niti na lokalni ravni. Zamisli je treba preliti v projekte in
akcije. Na to nas opozarjajo øe primeri urejanja golf igriøœ, ki so navadno blizu
zdraviliøœ, vendar so nastala brez sodelovanja in povezovanja z njimi. Neko novost pa
prinaøajo ameriøke izkuønje in turisti, ki jo æe uveljavljajo po Evropi. Imenujejo jo
wellness, po naøe bi rekli zdravje in ugodje, ki temelji na sprostitvi v prijetnem okolju
ter raznovrstnem aktivnem oddihu v fiziœnem in kulturnem pogledu. To pa se odmika
od tistega zdraviliøkega dela, ki pomeni rehabilitacijo in zdravljenje v dobesednem
pomenu. Novost, ki da misliti, ker gre za psiholoøko, etiœno in terapevtsko spremembo,
uvaja pa nova merila o kakovosti turizma.
V zadnjih letih, ko so zdraviliøœa øirila zmogljivosti, so æe dajala prednost vodnim in
termalnim programom, ki so namenjeni razvedrilu obiskovalcev. Posledice so zaznavne
pri ravnanju obiskovalcev, ki so bolj pozorni na neoporeœnost vode in redoljubni pri
uporabi drugih prostorov ali naprav. Skrb za urejenost zdraviliøkih objektov in visoko
kakovost storitev nedvomno vpliva tudi na ravnanje zunanjih obiskovalcev iz øirøe
okolice.
Razmislek o razvojnih smereh in moænostih odpira tudi vpraøanja. Prvo je o
zakonodaji, razvojnih programih ter turistiœni in zdravstveni politiki, ki skupaj
opredeljujejo moænosti za dopolnilno zdravljenje v zdraviliøœih. To sicer zadeva le
petino turistiœnega obiska. Veœina turistov v zdraviliøœih so domaœi gostje. Ta del
turizma ustvarja s podporo lokalnih dejavnikov osnovo za razvoj in to povpreœje

Lendavske terme in Lendavske gorice

71
 oblikuje tudi moænosti za izboljøanje zdravljenja in tujski turizem. Tega bi se morali
zavedati in v œasu, ko je turizmu nakazan razcvet, ter ga vsestransko podpreti. Kakøne
bodo obveznosti po koncesijah, na podlagi katerih bodo zdraviliøœa œrpala vodo in
odvajala porabljeno vodo v vodotoke? V drugih dræavah EU so si zagotovili dolga
prehodna obdobja in znosne obremenitve.
Najnovejøa bioklimatska analiza slovenskih zdraviliøœ kaæe, da se spreminjajo
podnebne razmere in poletna vroœina postaja ovira za dobro poœutje tistih turistov, ki
tedaj æelijo oddih ali zdravljenje v prijetno osveæujoœem okolju. To prednost imajo
zdraviliøœa v gorskem svetu. Vsekakor je mogoœe notranjo klimo zdravju in poœutju
primerno urejati s klimatskimi napravami, medtem ko je v zunanjem okolju dragoceno
kopaliøœe in park ali bliænji gozd s koøatim odraslim drevjem. Urejanje okolja je nujna
dolgoroœna naloæba.
K temu kaæe dodati opozorilo, kako koristne in potrebne so balneoloøke in
kemiœne raziskave termalnih in mineralnih vrelcev ali œrpaliøœ vode. Ne le zato, ker
po balneoloøkih analizah nekatere slovenske termalne vode odstopajo od evropskih
povpreœij in je treba upoøtevati specifiœnost teh termalnih izvirov, temveœ tudi za
doloœanje optimalnih terapevtskih metod pri izkoriøœanju termalnih voda za
zdravljenje. Balneologija je ena najstarejøih medicinskih ved. Indikacije za balneologijo
temeljijo na øtevilnih raziskovanjih, analizah, znanstvenih preizkusih in empiriœnih
spoznanjih.
Potrebno pa je dvoje: naœrtno izkoriøœati vode in uskladiti interese turizma,
energetike, kmetijstva in polnilnic, poleg tega pa spremeniti zastarel slovenski
pravilnik o kopalnih vodah (iz 1988), ki zahteva tudi za kopalne vode upoøtevanje
kriterijev za pitno vodo.
V tabelah navajamo naravne zdravilne faktorje in indikacije ter pregled balneo-
kemijskih karakteristik vod v slovenskih naravnih zdraviliøœih.

Dolenjske toplice

72
 Ømarjeøke Toplice
Dolenjske Toplice

Moravske Toplice
Atomske toplice

Topoløica
Strunjan
Portoroæ
Lendava

Rogaøka
Radenci
Dobrna

Laøko
Œateæ

Zreœe
Ptuj
pitna hladna
mineralna voda X X
termomineralna voda: 42– 36– 32– 62– 30– 23–
temp. na izviru (ºC) 63 36 38 35 62 73 37 25 39 41 55 32 32 34,5
morska voda in
morska slanica X X
nadmorska viøina (m) 142 375 179 230 161 186 220 0 269 208 228 0 169 395 395
povpreœna letna
temperatura (ºC) 9,7 10 9,6 9,1 10,5 10 9 17,2 9,2 9,7 9,8 14 9,8 9 9,3
klima X X X X X X X
aerosoli za inhalacijo X X X X X X
zdravilno blato in
mineralni peloidi X X X X X X X X X X X X X X
øota X
dræavno verificirano
zdraviliøœe X X X X X X X X X X X X X X X
Tabela: Naravni zdravilni faktorji

Ømarjeøke Toplice
Dolenjske Toplice

Moravske Toplice
Atomske toplice

Topoløica
Strunjan
Portoroæ
Lendava

Rogaøka
Radenci
Dobrna

Laøko
Œateæ

Zreœe
Ptuj

bolezni srca in oæilja X X X X X X

revmatiœne bolezni X X X X X X X X X X X X X X X
poøkodbe lokomotornih
organov X X X X X X X X X X X X X X X
bolezni prebavil X
bolezni presnove X X X X
ginekoloøke bolezni X X X X X X
bolezni ledvic in seœil X X X
nevroloøke bolezni X X X X X X X X X X X
koæne bolezni X X X X X
nevrotske motnje X X X X X X X
bolezni dihalnih organov X X X X X
ustne in zobne bolezni X X X X
bolezni oœi X X
Tabela: Indikacije

73
 BALNEOKEMIJSKE KARAKTERISTIKE VOD V SLOVENSKIH NARAVNIH
ZDRAVILIØŒIH
(povzeto po Vlado Œoh, dipl.ing., Naravna zdravilna sredstva, Zbornik Slovenska
naravna zdraviliøœa 1957–1997, izdala SSNZ giz, Celje 1997, stran 25)

Voda Raztopljene tr- Tempe- Balneokemijska karakteristika

dne snovi v mg/l ratura °C (vsebnost karakteristiœnih sestavin v mg/l)
Radenska – Zdraviliøœe 3381 – natrijeva(505)–kalcijeva(195,4)–hidrogenkarbonatna(2363)–
Kraljevi vrelec, Tri srca kislica(3500)
Radenska – Zdraviliøœe 11019 41 natrijeva(2215)–hidrogenkarbonatna(7527) hiperterma,
termomineralna voda ki vsebuje fluorid(1,33)
Z. MoravskeToplice 13186 72 natrijeva(3120)–hidrogenkarbonatna(7202)–kloridna(1676)
vrtina Mt–1 hiperterma, ki vsebujefluorid(2,04) in jodid(2,25)
Terme Lendava 1744 62 natrijeva(300)–hidrogenkarbonatna(1147) hiperterma
vrtina 20, Petiøovci
Terme Ptuj 504 32 – 37 natrijeva(100)–hidrogenkarbonatna(348) hipo–homeo
akratoterma
Zdraviliøœe Rogaøka 14123 15 magnezijeva(1131)–natrijeva(1572)–hidrogenkarbonatna
Donat Mg, vrtina Rg–S–2 (8686)–sulfatna(2064)– kislica(1408)
Zdraviliøœe Rogaøka 5811 55 natrijeva(1700)– hidrogenkarbonatna(2120)–sulfatna(1400)
termomin.v., vrtina RT–1/92 hiperterma
Z. Atomske Toplice Podœetrtek 501 35 magnezijeva(34,5)–kalcijeva(56)–hidrogenkarbonatna(329)
homeoakratoterma
Zdraviliøœe Laøko 424 34,6 kalcijeva(54,2)–magnezijeva(27,6)–hidrogenkarbonatna(277)
vrtina V–4/65 homeoakratoterma
Zdraviliøœe Dobrna 452 36,3 kalcijeva(71,1)–magnezijeva(25,0)–hidrogenkarbonatna(326)
vrelec 2 homeoakratoterma
Zdraviliøœe Topoløica 385 33 kalcijeva(59,4)–magnezijeva(17,3)–hidrogenkarbonatna(223)
hipoakratoterma
Terme Zreœe 464 34,1 kalcijeva(58,4)–magnezijeva(35,1)–hidrogenkarbonatna(356)
homeoakratoterma
Terme Œateæ 484 42–63 kalcijeva(49,3)–magnezijeva(26,3)–hidrogenkarbonatna(259)
hiperakratoterma
Zdraviliøœe Ømarjeøke Toplice 458 32 kalcijeva(51)–magnezijeva(29)–hidrogenkarbonatna(323)
hipoakratoterma
Zdraviliøœe Dolenjske Toplice 355 36 kalcijeva(56,8)–magnezijeva(18,2)–hidrogenkarbonatna(256)
homeoakratoterma
Terme Portoroæ 8910 23–25 natrijeva(2630)–kloridna(4559) hipoterma, ki vsebuje
ermomineralna voda fluorid(3,6)
Terme Portoroæ 390 g/l – slanica*
acqua madre
Zdraviliøœe Strunjan – – morska voda
morska voda

74
 GORNIØTVO – NEPOSREDEN STIK
Z NARAVO
Marjeta Kerøiœ-Svetel*

Gorniøtvo se je v zadnjih dveh stoletjih zelo razvilo in je postalo mnoæiœno.

Ljudem pomeni izjemno rekreacijo v naravi in bogati njihovo æivljenje v prostem
œasu. Sestavlja ga vrsta oblik od enodnevnih izletov do daljøih odprav v najzahtevnejøa
tuja gorstva. Po vsebini je veœplastno: rekreacija, fiziœni trening, uæivanje v lepoti in
pestrosti naravnega okolja, hkrati duhovno doæivljanje, druæenje, izobraæevanje in celo
raziskovanje. Mnogi strokovnjaki menijo, da je intenzivno doæivljanje stika z naravo in
drugimi ljudmi tista prvina, ki ljudem v urbanih okoljih in po utrujajoœem delu osveæuje
æivljenje in jih krepi.

Gornika na Viøevniku. V ozadju Triglav.

Vseh dejavnosti, ki se v prostem œasu dogajajo v gorskem svetu, ne moremo

uvrøœati v gorniøtvo. Dokumenti Svetovne gorniøke organizacije (UIAA) øtejejo za
gorniøke aktivnosti hojo, plezanje in turno smuœanje. K temu bi pogojno, œe ne kazi
varovanja narave, mogli øteti øe soteskanje, to je spuøœanje po soteskah z uporabo vrvne
tehnike in plavanjem. Med gorniøke dejavnosti pa ne spadajo smuœanje na urejenih
smuœiøœih ali celo s pomoœjo helikopterja, jadralno padalstvo, jeæa, voænja z motornimi
sanmi in niti gorsko kolesarjenje.
Za gorniøtvo je znaœilno gibanje v neokrnjenem naravnem okolju. Do ciljev, ki jih
imajo gorniki, se morajo truditi z lastnimi moœmi, premagovati je treba tudi velike

* prof. zgodovine in u. dipl. etnologinja

75
 napore, ki vœasih postanejo tveganja ali pa zahtevajo odrekanja. Okolje je lahko œloveku
tudi nevarno. Zato se moramo pripravljati za gibanje v naravi, ker ne æelimo nesreœ in
tudi ne økodljivih uœinkov za naravo in ljudi.
Øtevilni obiskovalci gorskega sveta priœakujejo œimbolj razvejeno ureditev,
zlasti oznaœene in varne poti, tudi noœiøœa in doloœeno oskrbo. Kakor je to
koristno, pa moramo skrbeti, da ne razvrednotimo niti pokrajine niti vrednot, ki
so pravi pomen gorniøtva. Gorske ceste, veliki prenoœitveni objekti in moænosti za
mnoæiœno obiskovanje pa seæejo preko vrednot gorniøtva; to je sodobni turizem gorskih
krajev, ki ima tudi meje v okolju in vrednotah. Te dosledno doloœata narava in etika
rekreacije. Na sreœo se poveœuje øtevilo in deleæ obiskovalcev gora, ki izbirajo
zahtevnejøe ture in so v svojih priœakovanjih skromni, bolj sonaravni. Poleg tega je na
voljo plezanje na umetnih stenah ali umetnih ledenih slapovih in so poligoni za vrvno
tehniko, ki omogoœajo priprave za prave pohode in ture v naravi oziroma doloœeno
øportno aktivnost.
V turistiœnem smislu je treba pri gorniøtvu loœeno obravnavati:
– pot od doma do izhodiøœa ture in vrnitev po opravljeni turi do doma, ki vkljuœuje øe
promet in po potrebi prenoœevanje v dolini blizu izhodiøœa za turo, lahko celo
obiskovanje drugih turistiœnih atrakcij, morda soœasno bivanje v letoviøœu ali daljøe
potovanje v tujino, in
– gorniøke dejavnosti v gorskem svetu, ki so hoja, plezanje, turno smuœanje ter
prenoœevanje v planinskih postojankah ali bivakih.
Sonaravni ali uravnoteæeni (trajnostni) turizem sicer prinaøa prihodke, zlasti pri
dejavnostih, ki so naøtete v prvi alineji prejønjega odstavka, ne sme pa ogroæati naravne
in kulturne dediøœine. Prav varovanje narave mora imeti prednost pred donosnimi
storitvami. Œeprav gorniøtvo øtejemo za mehki turizem, ki se razlikuje od dejavnosti z
intenzivnimi in økodljivimi vplivi na naravo, moramo priznati, da vsako gorniøtvo,
mnoæiœno pa sploh, pomeni spremembo v naravi. Pomislimo na shojene poti, vsako
proæenje kamnin in obœutljivost povrøja za pojave erozije, poøkodb rastja in
vznemirjanja prosto æiveœih æivali. Na gorskih poteh nas zelo motijo tudi odpadki, ki jih
nekateri obiskovalci gorskega sveta ne znajo odnesti v kontejnerje v dolini.
Plezanje je øe zahtevnejøe. Dostopi do sten ali izhodiøœ so øe bolj shojeni in vsako
nameøœanje razliœnih varoval je poseg v naravo. Tudi s plezanjem se vznemirjajo æivali,
poøkoduje rastje itd. Enako je s turnim smuœanjem. Problemi pa se kopiœijo pri
postojankah, ki so æe same poseg v naravo. Nastajajo odplake in odpadki, med njimi so
celo nevarne snovi, dejavnosti spremlja hrup in marsikje nastaja gneœa. Za oskrbo
uporabljajo æiœnice, tovorne æivali ali pa helikopterje. Pri varovanju narave nam
pomagajo strokovna navodila. Vsekakor pa je treba umiriti prodiranje motornih vozil
po gozdnih in gorskih cestah in druga neprimerna ravnanja v mirnem okolju.
Pravo gorniøtvo je duhovna bogatitev, potreba œloveka po stiku z naravo in
umik pred vrveæem mest. V razpravi o etiki in odgovornosti v gorah je dr. Tone Strojin
opozoril na bistvo planinske organizacije in na velik pomen vzgoje za bolj naraven
naœin æivljenja œloveka v gorah, ki ga doæivlja v prostem œasu.
Od narave odtujenemu œloveku prinaøa gorniøtvo sprostitev in notranjo
pomiritev, ki se kaæe v ravnovesju med doæivljanjem in spoøtovanjem gorske
narave. To je etiœna vrednota in odgovornost hkrati. To poudarja leta 1993 sprejeti
Œastni kodeks slovenskih planincev. Tudi Svetovna gorniøka organizacija je leta 1997

76
sprejela dva pomembna dokumenta o gorniøkem turizmu in varovanju okolja, naravne
in kulturne dediøœine, to sta Etiœni kodeks gorniøkega turizma ter Deklaracija o okoljski
ciljih in smernicah. Imamo torej zavestna vodila.
Omenjeni dokumenti poudarjajo pravico svobodnega pristopa do gorskih
obmoœij kot temeljno vrednoto, ki se hkrati ujema z odgovornostjo za naravo in s
spoøtovanjem reda, ki velja v druæbi. S tem se povezuje tudi odgovornost gornikov za
lastno varnost, kajti gorniøtvo je po naravi te dejavnosti in po œloveøki zmogljivosti
tvegano poœetje. Za razliko od druge turistiœne infrastrukture, ki uporabnikom ob
upoøtevanju navodil zagotavlja varnost, je v gorniøtvu veœji poudarek na lastni
odgovornosti in znanju, ki se pri vodnikih øe stopnjuje. Opredeljena je z zakonom o
gorskem vodniøtvu. Pri tem ne gre le za strokovno sposobnost in skrbno ravnanje,
temveœ za kulturni vidik vodniøtva, ki zna predstaviti naravno in kulturno dediøœino
razliœnim udeleæencem.

Dolina Piønice v senci gora

Posebej moramo povedati, da gorniøtvo ni le øport. Telesno utrjevanje in tudi

dokazovanje je mogoœe na mnogo drugih naœinov. Edinstvena vloga in pomen
gorniøtva je v njegovi øiroki kulturni paleti psiholoøkih in doæivljajskih, etiœnih,
spoznavnih in vzgojnih razseænostih. UNEP, agencija Zdruæenih narodov za varstvo
okolja, je æe leta 1980 opozorila, da mnoæiœni gorski turizem ni samo pribliæevanje
naravi, temveœ prinaøa tudi økodljive posledice. Zato ga je treba z vseh vidikov skrbno
naœrtovati in usmerjati. Vsak gornik, ki gre na pot, mora vedeti za cilj in predvidevati,
kaj se lahko do cilja in nazaj dogaja. Prav tako vodniki in organizatorji.
To naœrtovanje in usmerjanje ima tudi strokovne podlage, ki se izkazujejo v
planskih dokumentih na vseh ravneh in v zakonodaji. Æe dejstvo, da so v naravi
posebej zavarovana obmoœja, znamenitosti in razni spomeniki, nas opozarja na skrben
odnos do narave in dediøœine, ki pa naj bo obziren tudi drugod.

77
 Kaj priœakujemo in za kaj se prednostno zavzemamo v naøih programih?
S prostorskimi dokumenti je treba opredeliti gorska in hribovita obmoœja,
plezalne smeri in stopnjo zavarovanja naravne in kulturne dediøœine, ker se z njimi
oblikuje paleta omejitev in moænosti. Temu moramo prilagoditi vse izpeljave v naœrtih,
programih in akcijah. Posebna skrb naj bo predvidena obmoœjem miru, minimalne
infrastrukture, raziskovalnem bogastvu flore in favne. Eno temeljnih naœel okoljske
politike, ki velja tudi za gorniøtvo, je odgovornost za ohranitev ravnovesja v naravi ter
hkrati biotske pestrosti in naravnih vrednot tudi za prihodnost.
Gorniøtvo, ki ima dolgo tradicijo in ga vodijo izoblikovana etiœna merila in kodeks
vedenja, neguje tako odnos do narave kot do vseh ljudi ter se izogiba ali varuje
pred dejavnostmi, ki tako ali drugaœe økodijo naravi in nam samim. Gore moramo
varovati v vsej njihovi veliœastnosti in bogastvu prvinskih vrednot ter z vso kulturno
dediøœino, ki se veæe nanje. Samo tak svet je lahko vabljiv za ljudi, ki se umikajo iz
sodobnega vrveæa na oddih oziroma telesno in duhovno osveæitev. Alpska konvencija
spodbuja ureditve, da se ljudem olajøa pribliæanje izhodiøœem za ture z obiœajnimi
sredstvi, ki pa naj ostanejo v poseljenem okolju, medtem ko bodo naøe poti v naravo
tudi zares naravne.
Drugo pa je turizem, ki naj se razvija v obrobju parkov in gorskega sveta ter
nudi obiskovalcem obiœajen sprejem in namestitev, domaœinom pa delo in

Sneænik

78
zasluæek. To okolje je æe prilagojeno takønim potrebam po vseh naœrtih in z ustreznimi
dovoljenji, ima pa lahko tudi posebne objekte, t. i. doæivljajske parke z umetnimi
plezaliøœi, poligoni za vrvno tehniko, poti za gorsko kolesarjenje, umetne ledene slapove
in øe kaj. Seveda so to dodatne storitvene dejavnosti, ki niso zastonj. Nekje v turistiœni
ponudbi se vraœunajo. To ni pomembno le za turizem po ekonomskih naœelih, temveœ
tudi za domaœine, marsikdo pa, ki gorniøko øe ni ogret in usposobljen, se lahko tam
pripravlja.
Øe nekaj drugih vidikov je. V gore se podajajo prijateljske skupine in pri tem se
dogaja tudi, da se posamezniki zanaøajo na druge in so sami manj pozorni. Na pot ali
ture odhajajo posamezniki in dogaja se, da jih svojci ali znanci po primernem œasu
pogreøajo. Tedaj se pokaæe, kako koristno je, œe v postojanki v knjigi razen
prisotnosti zabeleæimo smer ture. Veœkrat je potrebna pomoœ gorske reøevalne
sluæbe, celo s helikopterjem. Vse to spremlja gorniøtvo. Marsikaj se reøuje tovariøko,
marsikaj pa tudi stane in tega se morajo povzroœitelji ali njihovi skrbniki zavedati.
Narobe je tudi, œe se podamo na zahtevno pot neustrezno opremljeni, ker tak
obiskovalec morda ne pomisli øe na kaj drugega, kar je za pot ali ravnanje vaæno.
To so spoznanja ali izkuønje iz nezgod. V gorah je marsikaj drugaœno kot v dolinah, tudi
vreme. In za pot v gore ni primeren prav vsak œas.

Kanin nad dolino Soœe je slovensko najviøje smuœiøœe.

79
 TURISTIŒNE KMETIJE POÆIVLJAJO
OKOLJE
Stane Bizjak*

Znaœilnost slovenskega turizma, da je povsod nekaj posebnega, ker je povezan s

pestrostjo pokrajin ter naravno in kulturno dediøœino, øe posebej potrjujejo
turistiœne kmetije v Sloveniji. Te so za razliko od vseh drugih turistiœnih obmoœij -
obalnega in kraøkega, gorskih, zdraviliøkih in mestnih, ki odraæajo krajinske in
storitvene posebnosti, raznovrstne æe zaradi pokrajinske pestrosti podeæelja in to daje
podeæelskemu turizmu poseben mik.
Turistiœne kmetije so pomembne in znaœilne po:
- ohranjanju neokrnjene narave slovenskih pokrajin in krajinskim znaœilnostim
prilagojene arhitekture z lokalnim gradbenimi materiali, znaœilnimi ganki, okni in
polkni, z veœjimi hodniki in sobami, kmeœkimi peœmi itd., ki pa v sodobnih izvedbah
dobiva tudi nove poudarke,
– ohranjanju tradicionalnih kmetijskih dejavnosti, ki so pokrajinsko znaœilne,
najveœkrat v gozdnatih, æivinorejskih, sadjarskih in vinogradniøkih obmoœjih,
– raznovrstni ponudbi in posebnih storitvah in dejavnostih, ki so povezane s
tradicionalnimi domaœimi obrtmi in predelavami pridelkov, zato s pokrajinsko
raznoliko prehrano in specialitetami, z ohranjanjem domaœih øeg in obiœajev,
gojenjem æivali.
Glede na to so turistiœne kmetije drugaœne v Posoœju kot na Cerkljanskem, na
Gorenjskem ali na Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem, Na Kozjanskem in v
Slovenskih goricah, Na Koroøkem ali v Pomurju. Kakovost storitev in ponudbe
turistiœnih kmetij je odvisna od razvitosti kmetij in njihovega odnosa do okolja, ki je
pogoj uspeønega gospodarjenja. Ker se podeæelje lepøa po videzu krajev, ureditve
domov in drugih objektov, turizem podeæelja priteguje vse veœ gostov in zato se tudi
turistiœne kmetije hitro mnoæijo. Danes jih je æe veœ kot øtiristo. Nekatere lahko
pogostijo tudi veœje izletniøke skupine in po naroœilih prirejajo pogostitve (poroœne
gostije, praznovanja). To omogoœa neposredno prodajo kmeœkih pridelkov in izdelkov.
Gostje na turistiœnih kmetijah niso niœ manj zahtevni kot hotelski gostje glede
higiene in sanitarij, reda v hiøah sploh in zunaj njih, urejenosti gospodinjstev,
sposobnosti komuniciranja in posebnih priœakovanj. Turisti zelo cenijo gostoljubnost,
posebej pa okolje, ki nudi mir, poœitek in rekreacijo.
Kmetijske dejavnosti, ki niso le samozadostne, se æe dolgo dopolnjujejo z
domaœo ponudbo iz kmetijstva in domaœih obrti. Na planøarijah so se gorniki vedno
krepœali s prigrizki, ob nevihtah pa naøli tudi zavetje. Øtevilne kmetije prodajajo
pridelke – sadje, vino, kislo zelje, mesnine, sir, maslo in mleko, suøene gobe in krhlje,
orehe, med, zdravilna zeliøœa in pripravke. To in kruh iz kmeœke peœi, znaœilne kuharske
dobrine ob kolinah in za praznike, so tudi bistvo domaœe postreæbe, ki je znaœilna za
turistiœne kmetije.
Pomen turistiœnih kmetij je v njihovi neoporeœni poljedelski, sadjarski, vinarski
in æivinorejski proizvodnji, ne nazadnje tudi v domaœi predelavi, zato so veœinoma

* svetovalec, Ministrstvo za gospodarstvo RS.

80
postale prave ‘eko’ kmetije. Kmetje so glede prihodnosti zaskrbljeni, ker je ta
proizvodnja zahtevnejøa in manj donosna, œeprav je zdravju najprimernejøa. Zato imajo
dopolnilne dejavnosti. V Dreænici in pod ostenji Krna na nadmorskih viøinah 500 do
600 m domaœini na vzoren naœin ponujajo gostom vse od postelje in hrane do sprostitve
in zabave na kulturni naœin. Podobno je na Koroøkem in øe marsikje. Ljudje oæivljajo
stare obiœaje in prireditve kot so dreæniøki pust, cerkljanski lauferji, brkinski
økoromati, cerkniøki organizatorji pustovanj s slivniøkimi in jezerskimi œarovnicami ter
drugimi ‘gosti’, ptujski koranti itd. Vendar so te prireditve le obœasne in vmes ostajajo
moænosti slabo izkoriøœene kljub velikim individualnim naloæbam.

Œemøenik v Posavskem hribovju

Zadnja leta se kaæejo nekatere programske povezave, sicer øe bolj kot turistiœne
poti – vinske in druge ceste, a to ni dovolj. Potrebno je træno komuniciranje in
oblikovanje skupnih moænosti. V Beli Krajini æelijo s posebnimi razvojnimi programi
povezati turistiœne kmetije in druge dejavnosti. To omogoœata lega in kulturna tradicija
pokrajine; zlasti zaøœitena naravna parka ob Kolpi in Lahinji v povezavi z vinogradnimi
obmoœji naravnost ponujata boljøo povezavo turizma s sijajno kulturno in etnografsko
zasnovo. Tudi na Øtajerskem je veœ takønih obmoœij v Savinjski dolini, na Kozjanskem
in v Posotelju, na Zreøkem in Mariborskem Pohorju. Iz Podravja od vzhodnega dela
Kozjaka, zlasti od Æavcarjevega vrha in mimo Sv. Urbana preko Slovenskih goric med
Dravo in Muro do Prlekije, na Goriœkem in v Halozah, po Dolenjskih griœevjih in
primorskih vinorodnih regijah so vinske turistiœne ceste kot tkivo med biseri pokrajin.
Ceste res odpirajo veliko izbiro kakovostnih vin s poreklom, toda dopolnjuje jih
øe bogata izbira drugih dobrin.

81
 Zanimiv je øe en vidik: marsikje so te kmetije in kraji povezani z æivljenjem
pomembnih kulturnih ustvarjalcev, saj so øtevilni pisatelji, pesniki in strokovnjaki
izøli neposredno iz kmeœkih druæin. To kulturno podobo dopolnjuje naœin
komuniciranja z gosti, ki je poleg gostoljubnosti znaœilna po tem, v kakønih
jezikih streæejo gostom, saj jih je vse veœ iz tujine. Po priroœniku, ki opisuje 107
kmetij (Slovensko podeæelje, katalog turistiœnih kmetij, maj 1998), jih je kar 36 %
streglo v treh tujih jezikih - angleøkem, hrvaøkem in nemøkem, 28 % samo v dveh -
hrvaøkem in nemøkem, 15 % kar v øtirih - angleøkem, hrvaøkem, italijanskem in
nemøkem, ena gorenjska kmetija celo v petih - poleg navedenih øtirih jezikov øe v
francoskem. Samo osem kmetij je streglo le v enem tujem jeziku, razliœno seveda.
Dodajmo øe eno ugotovitev: vse veœ mladih œlanov kmetij ima kmetijsko, gostinsko ali
trgovsko poklicno izobrazbo. To je dobro, ker dejstvo, da je turizem æe nekaj let
najuspeønejøa gospodarska panoga na svetu in da veliko tujcev zahaja k nam, velja tudi
za podeæelje. Znano je, da turisti v klimatskih in termalnih zdraviliøœih pa tudi
poslovneæi in udeleæenci kongresov radi obiskujejo kmetije v okolici bivanja.
Marsikaj pove tudi lega turistiœnih kmetij. Na Øtajerskem jih je najveœ na hribovju
in v vinskih goricah, polovica v nadmorskih viøinah nad 400 m in tretjina nad 600 m.
Okoli Zreœ so v legah med 900 in 1000 m, na obmoœju Logarske doline pa sta dve
najviøji sploh v legah 1224 in 1230 m visoko. Øtevilne kmetije so tudi na Gorenjskem,
pribliæno petina od vseh registriranih je nad 400 m nm, pet pa jih je v viøinah 950 do
1070 m nm. Visoko so tudi kmetije na Koroøkem, Notranjskem in v Slovenskem
Primorju. Okoli Cerknega so 800 m nm, na Nanosu pa je 920 m visoko. Drugaœe pa je v
Pomurju, na Dolenjskem in v Beli Krajini. Ti podatki nam povedo, da privabljajo turiste
v mirno hribovito in gorsko okolje, kjer je narava najbolj pestra in tudi kmetijstvo zelo
zanimivo. Tam se prepletajo gozdovi, paøniki in vinogradi oziroma so ugodni pogoji za
sprehode ali gorniøke podvige. Nekateri turisti se za rekreacijo celo vkljuœujejo v
kmeœko delo, vse veœ pa je kmetij, ki se ukvarjajo s konjerejo in omogoœajo jahanje. Tudi
to se lahko dogaja le na doloœenih poteh.
Na kmetijah lahko bivanje gostov popestrijo z domaœimi dejavnostmi od
vinarstva in œebelarstva do starih iger in prijetnih veœerov. Tudi tak turizem je pot k
uravnoteæenemu in usklajenemu (trajnostnemu) razvoju. V novih ekonomskih, demo-
grafskih in socialnih razmerah se spet uveljavlja sonaravna kmetijska, gostinska in
okoljska dejavnost. Kmetijstvo, ki samo z ocenjeno træno proizvodnjo malo prispeva k
bruto domaœemu proizvodu (statistiœno dobre 4 %), ima veliko pomembnejøo vlogo v
naravnem in druæbenem okolju. Œeprav je kmeœkega prebivalstva le okoli sedem
odstotkov, v kmeœkih gospodinjstvih stalno æivi veœ kot œetrtina prebivalstva, podeæelje
pa obsega najveœji del ozemlja sploh. Na hribovitih obmoœjih, ki jih zaznamuje
odseljevanje in opuøœanje kmetijske pridelave, ker teæko tekmujejo s kmetijstvom v
ugodnejøih naravnih okoljih in so odmaknjena od dinamiœnega dogajanja v
urbaniziranih ali primestnih obmoœjih, so turistiœne kmetije izjemno dragocene za
ohranjanje narave in za postreæbo turistov in obiskovalcev, ki radi zahajajo v mirne
kraje.
Lep zgled podeæelske iznajdljivosti je ureditev Ømitove hiøe v muzeju na
prostem v Rogatcu. Urejena domaœija slovenskega pesnika in prevajalca je primer
srednjeøtajerske domaœije, ki privablja obiskovalce tudi s peko kruha v kmeœki peœi. To
muzejsko kmeœko domaœijo dopolnjujejo øe drugi objekti in tudi okoliøki kmetje

82
pomagajo, da lahko obiskovalci spoznajo pletarstvo in tradicionalno gradnjo ter øe
marsikaj od starih obiœajev in naœina æivljenja kmetov in viniœarjev, poleg tega pa lahko
dobijo v na izgled starinski trgovini kmeœke izdelke od krhljev do moke idr. Turizem je
konœno tudi oblika izobraæevanja in spoznavanja kmeœkega æivljenja.
Strokovnjakom v pospeøevalnih ustanovah, turistiœnih druøtvih ali pa v
projektantskih birojih in uradih, ki si prizadevajo za razvoj turizma, je druæba
dolæna pomagati tudi s prostorskimi zasnovami in dokumenti ter s komunalnim
urejanjem krajev. To lahko olajøa in izboljøa usklajevanje projektov z okoljem po
naœelih varovanja narave in podpiranja samo sonaravnih dejavnosti. V dobi
preurejanja gospodarstva je treba kmetijstvu pomagati, da se ne bi zapirala vrata
kmetij, ki so se v interesu prebivalstva odloœile za zahtevnejøe ekoloøko neoporeœno
kmetovanje, ki teæko tekmuje s trænim.
Sodobni œas znova poudarja temeljno vlogo primarnega proizvajalca kot skrbnika za
agrarno podeæelje. Zato je potrebna pomoœ znanosti in pospeøevalnih dejavnosti na
novih tehnoloøkih osnovah. V pridelovanju hrane bi lahko bili kakovostni in
samozadostni. Turistiœne kmetije lahko ta spoznanja potrdijo. Vsaki kmetiji so v veliko
oporo tudi gozd, oskrba s pitno vodo in vodo za namakanje v suønih razmerah,
veterinarska sluæba, prometne zveze ter skrb za izobraæevanje mladine, da bodo
vztrajale na podeæelju mlade druæine, ki so prihodnost kmetijstva.
Dosedanje izkuønje potrjujejo, da bodo uspeøni le ponudniki turistiœnih storitev, ki
bodo znali vse bolj zahtevne goste na kar najbolj izvirni naœin zaposliti in zadovoljiti
njihova priœakovanja. Kaæe, da se morajo ponudniki ob pomoœi strokovnjakov
zdruæiti in programsko uskladiti, medtem ko bi morala dræava poleg ugodne

Planina na Kozjanskem

83
 ‘ekonomske klime’ zagotoviti strokovno pomoœ in omogoœiti usposabljanje za
takøne poklice in naloge. Niœesar ni brez ustvarjalnih naporov in odkrivanj moænosti;
nove razmere, ki terjajo tudi nove naœine vodenja in usmerjanja, so odloœilne tudi ta
sektor. Poleg izvirne materialne podlage so vaæne moænosti doæivljanja (narava, stik z
ljudmi in naravo, aktivnosti) ter spodbujanje æelje po spoznavanju novega. Seveda je
pot do tega postopna in zahtevna, toda naøe gospodarstvo, ki se uspeøno razvija
in storitve z njim, daje nove obete. Morda je treba spremeniti tudi navade. Nosilci
projekta vkljuœevanja ‘eko’ kmetij v turistiœno ponudbo morajo izdelati celotno razvojno
strategijo vkljuœno s træenjem in viri financiranja.

Podoba podeæelja

Za konec naj spomnimo, da je Svetovna turistiœna organizacija v skladu s

priporoœili Organizacije zdruæenih narodov razglasila leto 2002 za svetovno leto
ekoturizma. To kaæe izkoristiti in ugotovitev, da smo æe sredi gibanja, ki se mora
stopnjevati in nadaljevati, terja od vseh dejavnikov potrebno ustvarjalnost in
dogovarjanje na lokalni ravni in v regionalnih povezavah. Ne œakajmo na predpise, saj
gre za projekte in uspeh, ki nam je potreben zunaj ali znotraj Evropske unije. Cilj je
napredek in ta ne prihaja sam, temveœ se ustvarja.

Viri in literatura:
Management v turizmu, 2. del. Skupinsko delo so uredili dr. Joæe Florjanœiœ, dr. Joæe
Jesenko in Margareta Benœiœ. Moderna organizacija, Kranj 1998.
Enciklopedija Slovenije, knjiga 13, œlanki in karte o turizmu na str. 396-405.
Tanja Mihaliœ, Ekonomija okolja v turizmu, Ljubljana 1995.
Statistiœni letopis Slovenije 2000.

84
 RIBIØTVO, VARSTVO VODA
IN VODNI ØPORTI
Borut Jerøe*

Slovensko sladkovodno ribiøtvo je velika organizacija, v kateri blizu 20 tisoœ

ljudi veæejo hkrati tri dejavnosti: varstvo narave, ribogojstvo in øportni ribolov.
Slovenskim ribiœem, zdruæenim v 63 ribiøkih druæinah, ki so povezane v 9 obmoœnih
zvez ribiøkih druæin in te v Ribiøko zvezo Slovenije, je dræava z zakonom o
sladkovodnem ribiøtvu zaupala pomembno funkcijo – upravljanje z vodnim æivljem.
Ribiœi velik del prostega œas preæivimo ob vodah in æivimo z naravo. Budno spremljamo
æivljenje v vodi in navadno tudi prvi reagiramo na vse spremembe, opozarjamo na
nasilne posege v vodno okolje in na pojave uniœevanja vodnega æivljenja. Marsikateri
naø uæitek mine, ko naletimo na poginule ribe, odpadke ali obarvano in s penami
pokrito vodo. Turizem in ribiøtvo sta dejavnosti, ki potrebujeta najøirøo podporo. Øe
veœ: s tema dejavnostma lahko druæba okrepi svojo odgovornost in vlogo za ohranjanje
narave.

Ribolov na Savi pri Rdovljici

Poleg voda, ki so zaupane ribiøkim druæinam, pribliæno desetino za ribiøtvo

primernih voda v Sloveniji upravlja Zavod za ribiøtvo v Ljubljani. Ta zavod je v prvi
vrsti strokovna in raziskovalna ustanova, ki se ukvarja tudi z ribogojstvom in øportnim
ribolovom. Poleg strokovno vodenih ribogojnic ribiøkih druæin in zvez ter Zavoda za

* univ. dipl. oec., predsednik Ribiøke zveze Slovenije.

85
 ribiøtvo obstaja v Sloveniji øe najmanj 500 zasebnih ribogojnic, ki delujejo na podlagi
dræavnih koncesij in vzrejajo ribe za domaœo porabo in za prodajo. Bojimo se, da za
njihovo strokovnost vodenja veœinoma ni zadostne kontrole, ki je potrebna, ker so
vkljuœene v krogotok vodovja.
Osnovni pogoj za ribiøtvo so za ribolov primerne vode. Biti morajo vsaj drugega
kakovostnega razreda, da je v njih dovolj hrane in ni økodljivih snovi. Øtevilni deli rek so
øe preveœ onesnaæeni, takøna voda pa poleg ribiøtva ogroæa kmetijstvo in vire pitne vode.
Æal se za pitje ponekod uporablja voda izvirov, ki jo je treba œistiti. Zato æelimo, da se bo
uspeøno uresniœeval nacionalni program varstva okolja (iz leta 1999), ki prednostno
nakazuje oœiøœenje vodovja.
Øportni ribiœi, to so œlani ribiøkih druæin in drugi ljubitelji voda in ribolova, radi
preæivljajo prosti œas ob vodah in z ribolovom. Vsi potrebujemo za ribolov ribiøke
dovolilnice, ki niso brezplaœne, z njimi pa je doloœen revir in œas ribolova ter dovoljen
ulov doloœene vrste in koliœine rib. Ribolov je mogoœ zaradi stalnega vlaganja rib, ker
deloma zaradi onesnaæenosti in deloma zaradi hudourniøke narave rek naravni prirast
ni zadosten glede na øtevilen øportni ribolov. Vlagamo vse veœ v teh vodah izvirnih
(avtohtonih) ribjih vrst, zaradi veœjega zanimanja za ribolov, pa tudi tujerodne, vendar
izbrane in æe razøirjene vrste. Vsa vlaganja potekajo po ribiøkih gojitvenih naœrtih, ki jih
potrjujejo dræavni organi, seveda pa tudi pod strokovnim nadzorom.
Slovensko sladkovodno ribiøtvo z veœ kot stoletno tradicijo in strokovno dobro
vodeno, je kos opisanim nalogam. Delujemo sonaravno in s pomoœjo razis-
kovalnih ustanov. Tako poleg interesov vœlanjenih ribiœev omogoœamo øportni ribolov
tudi turistom, domaœim in tujim. Prizadevamo si, da je to visoko kakovosten turizem, ki
se ravna po sonaravnih in etiœnih pravilih. Slovenske vode in ribiøka organiziranost sta
pri tujcih deleæna priznanja, da so slovenske ribolovne vode zelo lepe v primerjavi z
razmerami v drugih delih Evrope. Takøne bi naj bile vse ribiøke vode v dræavi, ne le
turistiœnemu ribolovu namenjene, ker je to naøa dolænost - po usmeritvi sonaravnega
trajnostnega razvoja - ohraniti tudi za naslednje rodove. Zato se tudi upiramo nasilnim
posegom v vodovje, kot so regulacije, ki izniœujejo naravne habitate, nekontroliran
odvzem mivke in proda (neredko tudi na drstiøœih). Økodljivo je nedomiøljeno
osuøevanje mokriøœ, ker se ob tem navadno pospeøuje odtok vode, spreminja pretok in
podaljøujejo suøe, nato pa se œrpa voda za namakanje in ovira æivelj v vodi.
Ribiœi si voda ne prilaøœamo, toda odgovorno skrbimo za æivljenje v vodah in
obvodno okolje. Pri tem se na vodovju sreœamo z drugimi øportnimi dejavnostmi,
ki te odgovornosti za vodni æivelj in naravne pojave ne kaæejo. Ribarjenje je podrejeno
naravnim zakonitostim, œasovno, sezonsko in krajevno je omejeno, ker so zanj nujne
naloæbe in so tudi stroøki. V dobah drsti so lovopusti, lova tudi ni v ribogojnih vodah.
Vodni øporti, poleg œolnarjenja, deskanja in kajakaøtva zlasti spuøœanje po nemirnih
vodah (t. i. rafting) in druge modne drzne oblike, kot je soteskanje, gredo mimo tega.
Tako kot ljudje tudi æivalski in rastlinski svet potrebuje mir in normalne razmere, ki so
prilagojene podnebju in okolju. Slapovi in posebni pojavi v vodovju so nastajali v dolgih
razvojnih dobah in so kot naravne znamenitosti zavarovani, celo za raziskovanja so
pravila, zato te lepote ne bi smele biti dostopne vsakrønemu dogajanju.
V zadnjem œasu je bilo v javnih obœilih veliko razprav o kormoranih in drugih
ribojedih pticah, ki ruøijo naravno ravnovesje. Pogosto se skuøa prikazati ribiœe kot
krivce, ker v vode vlagamo ribe, ki si jih obilo privoøœijo te ptice. Kormorani so se

86
razmnoæili, ker so bili zaøœiteni in drugod v Evropi niso imeli dovolj hrane. Ribiœi smo
vedno na strani varstva narave in spoøtujemo kulturen dialog med strokovno
sposobnimi in objektivnimi razpravljavci, ker samo tako in z dogovori se lahko
premagujejo teæave. Poleg œudovitih in koristnih ptic so tudi takøne, ki ogroæajo naravo
in povzroœajo økodo ljudem. Priletijo tudi od daleœ kot prave selilke.
Priœakujemo, da bo razvoj turizma øe poveœal interes za rekreacijo in turizem
ob vodah in na njih. Vode niso samo prizoriøœe vodnih øportov, temveœ so osnovni
pogoj za æivljenje. Zato je nujno, da se vsi ljubitelji voda med seboj spoøtujemo in tudi
spoøtujemo naravne zakonitosti in znamenitosti. Samo v takøni razmerah ima turizem
polno zadovoljstvo in koristi. Ribolov je paœ dopusten le z veljavno ribolovnico in po
navodilih, ki veljajo za vse ribiœe, ni pa prav, da se prodajajo ribolovnice tudi za tiste
vode, v katerih so ribe æe izlovili øtevilni ribiœi in øe kormorani. Tudi za træenje je treba
upoøtevati red in osnovno etiko.
Na koncu naj povem, da je Ribiøka zveza s sodelovanjem vseh ribiøkih druæin
leta 2000 sprejela strategijo slovenskega sladkovodnega ribiøtva.

Literatura:
Slovensko sladkovodno ribiøtvo v sto desetih letih razvoja 1888-1998. Izdala Ribiøka
zveza Slovenije, Ljubljana 1998.
Sladkovodno ribiøtvo na Slovenskem. Izdala RZS, Ljubljana 1982.
Revija Ribiœ, meseœnik, izdaja RZS.

Postrv v podmetalki ribiœa na Krki

87
 LOVSTVO IN TURIZEM
Mitja Kersnik, LZS*

Lovska zveza Slovenije je na podlagi Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter
o upravljanju loviøœ krovna organizacija slovenskega lovstva, v katero se prek 17
zvez lovskih druæin obvezno zdruæuje 415 lovskih druæin z okoli 22.000 œlani.
Lovska zveza Slovenije (LZS), ki se ponaøa s skoraj stoletno tradicijo strokovnega in
druøtvenega delovanja, izvaja vsa opravila po naœelu sonaravnega lovskega
gospodarjenja, s œimer uresniœuje druæbeni interes o trajnem ohranjanju narave.
Zaøœita divjadi je bila in ostaja osnovno strokovno in etiœno naœelo slovenskega
lovstva. Rezultate takøne usmeritve vidimo v naøih gozdovih, kjer lahko sreœamo volka,
medveda, risa in drugo divjad, ki je po Evropi æe izginila. To je nedvomno doseæek
strokovno organiziranega lovstva, ki se je izognilo privatizaciji lova in politizaciji lovske
organizacije.
Divjad se v neokrnjeni naravi, œe ji ne økodijo bolezni ali onesnaæenost okolja, po na-
ravnih zakonitostih stalno obnavlja. LZS opazuje razmere in strokovno naœrtuje posege
v naravo; ob upoøtevanju vloge plenilskih vrst, posebnosti æivljenja in razmnoæevanja
prosto æiveœih æivali (tudi reje fazanov), kotiøœ, gnezdiøœ in staniøœ ter stanja v lovnih
obmoœjih, odmerja obseg, œas in naœine lova, pomaga pri krmljenju æivali in izvajanju
veterinarskih zaøœitnih akcij. Tako skrbi za ohranitev naravnih razmerij med æivalskimi
vrstami. Odstrel divjadi se zato dovoljuje po naœelu razumne rabe in po strokovnih
presojah, ki temeljijo na dolgoletnih izkuønjah, aplikativnih raziskavah in
pretoku znanja iz domaœih in tujih znanstvenih virov. Stanje divjadi in odstrel
pojasnjujejo naslednji podatki:

Ocena pomladne øtevilœnosti glavnih vrst divjadi in letni odstrel

1978 1998 vrsta 1999/2000

300 390 medved 39
60 90 volk –
25 150 ris –
7500 7500 jelenjad 3893
87000 87000 srnjad 30136
12000 10800 gams 1921
3900 4000 divji praøiœ 4481
50000 10000 poljski zajec 2125
12000 2000 jerebica 1882
64000 10000 fazan 39930
22000 20000 divja raca mlakarica 6157

Vira: Statistiœni letopis RS 2000 in statistika LZS. Mejnik lovne sezone je 31. 3.

* generalni tajnik LZS, Ljubljana, Æupanœiœeva 9

88
 Naj dodamo øe statistiœne podatke za leto 1999: œlanov lovskih druæin in s tem
tistih, ki prispevajo sredstva za vse lovske dejavnosti, je bilo 21.887. Za red v lovstvu je
skrbelo 82 lovskih œuvajev. Lovske druæine (415) in zveze so upravljale 760 lovskih
domov in koœ.
Lovska zveza Slovenije je leta 1998 sprejela Etiœni kodeks slovenskih lovcev, ima
pa tudi Strategijo razvoja slovenskega lovstva, katere cilj je ohranjanje pestrosti in
stanja æivalstva. Lovsko gospodarjenje obsega 1.475.000 ha lovne povrøine, to je tri
œetrtine povrøine Slovenije. Da je mogoœe strokovno naœrtovati, LZS razvija
informacijski sistem o habitatih in æivalskih vrstah.
Pravi lovci so ljubitelji æivali in narave sploh. Æe samo opazovanje zahteva dokaj
znanja o æivalih, njihovem æivljenjskem prostoru, reagiranju na draæljaje in spremembe
vseh vrst v okolju, prehranjevanju, razmnoæevanju in gojitvi æivali. Zato je potrebno
izobraæevanje vseh lovcev, posebej øe œuvajev in lovskih funkcionarjev. Z delovanjem
lovskih druæin se prenaøajo poleg znanja tudi izkuønje in spoznanja iz loviøœ doma in na
tujem. Lovci morajo dobro poznati lovne naœine ter zlasti oroæje in pravila varnega
ravnanja z njim. To velja za redne œlane in lovske goste.
Pomembna je tudi informacijska dejavnost, ki omogoœa prenaøanje znanja in
ohranjanje stikov z javnostjo oziroma med organizacijami. LZS izdaja glasilo Lovec, ki
ga prejemajo vsi œlani in øe drugi zainteresirani posamezniki ali krogi. Poleg tega ima
LZS svojo zaloæbo, leta 1971 ustanovljeno Zlatorogovo knjiænico, ki vsako leto izda eno
strokovno knjigo; za to zamisel in dejavnost je leta 1980 v Parizu prejela mednarodno
priznanje ‘Prix technique’. Tako se ljubiteljstvo narave goji in øiri.
V Sloveniji se z lovskim turizmom ukvarjajo gojitvena loviøœa kot samostojne
organizacije, na primer Medved Koœevje, Jelen Sneænik, Fazan Beltinci, Kompas

Divji petelin kliœe …

89
 Petrovci, Kozorog Kamnik in druga. Æe njihova imena govorijo o specializacijah lova.
LZS sicer upravlja dve loviøœi, kjer pa izvajajo strokovnjaki v glavnem raziskovalne
naloge in izobraæevalne teœaje, le deloma tudi dopuøœajo lovski turizem. Lovske druæine
kot samostojne organizacije pa prepuøœajo del naœrtovanega lova tudi lovskim gostom.
Lovci in drugi ljubitelji narave smo zaskrbljeni zaradi nekaterih økodljivih
pojavov. Najprej priporoœamo obiskovalcem gozdov, naj œim manj motijo divjad.
Øtevilni iskalci rekreacije ali plodov v gozdovih ter lastniki psov se umikajo v naravo
pred hrupom in drugimi nevøeœnostmi œlovekovega okolja. Tako kot ljudje tudi æivali
potrebujejo mir. Promet in sodobni tehniœni vrveæ se je æe tako zajedel v gozdove, da
imajo prosto æiveœe æivali sploh zelo omejen varen prostor, prekinjene pa so øtevilne
njihove poti gibanja od skrivaliøœ do napajaliøœ. Tudi seœnje na golo so økodljive in sploh
prepovedane. Psi preganjajo divjad, kar ni dopustno. Nekulturno pa je in økodljivo, ker
v gozdovih izvirajo vode in se sploh ohranja biotska raznovrstnost, ki je glavna vrednota
narave, da nekateri v gozdovih odmetavajo odpadke, ko bi neredko ne imeli niœ bolj
daleœ do legalnih odlagaliøœ kot do gozda.
Zato pozdravljamo tiste ljubitelje narave, ki svoje interese zadovoljijo tudi z
mirnim opazovanjem narave in namesto strelnega oroæja uporabljajo fotoaparate
in seveda daljnoglede. Z zaupanjem v doseæke lovskih organizacij, s ponosom na øe
ohranjeno naravo in naravne znamenitosti Slovenije ter z lovskimi in drugimi doseæki si
utiramo oblike in poti mednarodnega sodelovanja in turizma. To ima hkrati tako
naravovarstven kot turistiœni in gospodarski pomen.

Kozoroga, mati in mladiœ

90
 SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
in
SVET ZA PROUŒEVANJE IN VARSTVO OKOLJA pri SAZU
sta na skupni seji obeh svetov 14. novembra 2000 razpravljala
o slovenskem turizmu in okolju
ter sprejela naslednje
ugotovitve in priporoœila:
1. Turizem v Sloveniji sestavljajo poleg turistiœnega gospodarstva razliœne dejavnosti od
kulturnih in festivalnih do øportnih, izobraæevalnih, kongresnih, sejemskih ipd.. Vse so v
veliki meri odvisne od narave in urejenega œlovekovega, posebej øe turistiœnega okolja, ter
od napredka cele vrste panog. Pomen turizma je dvojen: zadovoljuje interese in potrebe
turistov, turistiœnemu gospodarstvu in turistiœnim krajem pa omogoœa zaposlitve in
prinaøa prihodek. Teæiøœe komercialnega turizma v enajstih turistiœno privlaœnih
zdraviliøkih krajih, gorskih in obmorskih krajih normalno dopolnjujejo oskrbovalne in
storitvene dejavnosti, katerih vzporedni napredek je enako pomemben.
Razvoj turizma lahko omogoœi le posodobljeno poslovanje od informiranja in
komuniciranja do vsakovrstnih turistiœnih storitev. Pomembne so ureditve turistiœnih
krajev in nove naloæbe, ki morajo biti usklajene s prostorskimi naœrti in varstvom okolja.
To lahko usmerjajo in podprejo z usklajenim prizadevanjem dræavni organi, gospodarska
zdruæenja, lokalna samouprava in civilna druæba. V dejavnostih turizma in raznih organih
je obœutno pomanjkanje sposobnih strokovnjakov, ki bi vnesli v turistiœne dejavnosti nove
osveæitve in usmeritve ter omogoœili nadaljnji razvoj turizma. Zato je treba zagotoviti
uœinkovito svetovanje in povezovanje dejavnosti ter izboljøati strokovno, okoljsko,
kulturno in jezikovno izobraæevanje. Graditi je treba na vsebinski zasnovi projekta
Naravne vrednote, kulturna dediøœina in turizem 2001/2002, ki so ga s sodelovanjem
Turistiœne zveze Slovenije oblikovale øtevilne organizacije in ustanove s podroœij kulture,
varstva okolja, izobraæevanja in turizma.

Za razvoj in kakovostni napredek turizma je nujno œimprej:

– opredeliti razvojne usmeritve turizma ter izboljøati vodilno sestavo in metode
vodenja v turistiœnih organih in organizacijah,
– usposobiti Slovensko turistiœno organizacijo za izvajanje njenih nalog pri
posodabljanju in usklajevanju turistiœnih dejavnosti ter pripravljanju zasnov in
predlogov za nadaljnji razvoj turizma,
– glede na cilje in realne moænosti razvoja turizma v Sloveniji za veœ let naprej
uskladiti prioritetne usmeritve in projekte s podroœja turistiœnega gospodarstva
ter sprejeti ukrepe in spodbude za intenzivnejøi razvoj,
– turistiœnim organizacijam pomagati pri pridobivanju œim viøjih kategorij
kakovosti in okoljskih standardov (ISO 14001) ter zagotoviti usklajeno urejanje
turistiœnih krajev.

91
 Nujno je uveljavljanje etiœnih naœel in pravil poslovne, naravovarstvene in
kulturne narave ter vztrajanje glede visoke ravni znanja, organiziranosti in
poslovanja.

2. Urejeno in œisto okolje je med temeljnimi pogoji za kakovosten in donosen turizem,

kakrønega æelimo. Nujen je tehten preudarek o vsakem posegu v prostor in izboljøati je
treba komunalno higieno do najviøje kakovostne ravni, ker naøe omejeno okolje ne prenese
nadaljnjega veœanja mnoæiœnega turizma, temveœ lahko sprejema le øe kakovostne
dejavnosti, ki bogatijo okolje.
Turistiœne dejavnosti, ki so v naravnih parkih in rezervatih, je treba uskladiti z reæimi
varovanja narave in oblikovati ustrezne pravilnike ali navodila. V tem pogledu so
pomembne gozdne, vodne ali druge uœne ter razne turistiœne poti. Dolgoroœno je treba
uskladiti projekte smuœiøœ ali igriøœ, turistiœnih cest, rekreacijskih objektov in drugih
posegov v naravo z varstvom gozdov, vodovja in biotske pestrosti, ustreznim ravnanjem z
odpadki in odplakami ter varnostjo gibanja ljudi in prometa.
Posebej opozarjamo na probleme obmoœij in krajev, kamor zahajajo dnevni in
neorganizirani obiskovalci kopaliøœ, sprehajaliøœ in parkov, ki s svojo øtevilœnostjo
obremenjujejo naravo in jo kazijo z odpadki.
Zato predlagamo, da se pospeøi urejanje zaøœitenih obmoœij, prouœi in uredi
ustrezne reæime varstva ter opredeli, kateri dejavniki bodo skrbeli za red in varnost.
Pri urejanju zaøœitenih obmoœij je treba preseœi posamezne ovire lastniøke narave in
restitucije, ki povzroœajo økodo lastnikom in skupnosti; doloœene dele narave z
znamenitostmi moramo skrbno zavarovati tudi zaradi odgovornosti do naslednjih
generacij. Ohranjena in bogata narava je ena od bistvenih prednosti Slovenije pri
vkljuœevanju v Evropsko unijo ali za reøevanje obmejnega sodelovanja in
uveljavljanja pravic slovenskega naroda.

3. Pri urejanju prostorskih vpraøanj je pomembno tudi usklajevanje delovanja nekaterih

turistiœno - gospodarskih kompleksov. V slovenskem prostoru so takøni primeri pri
urejanju slovenske obale, Posoœja ali Maribora s Pohorjem in drugi, kjer se skupaj urejajo
interesi turizma, varstva okolja, gospodarstva in srediøœ. Za razvoj turizma je pomembno
usklajeno varovanje okolja in sodelovanje velikih sistemov, kakrøni so Luka Koper,
Aerodrom Ljubljana, Slovenske æeleznice, Druæba za avtoceste (DARS), avto prevozniøtva
in avtobusna podjetja, Elektro-Slovenija (ELES) ali organizacije telekomunikacij in
informatike ter øtevilni drugi. Napovedi kaæejo na poveœanje øtevila turistov in udeleæencev
v prometu, zato je treba dosledno izvajati ukrepe za varovanje okolja ter za preventivo in
sanacije ob naravnih ujmah.
Predlagamo, da vlada, gospodarske zbornice in zdruæenja ter turistiœne
organizacije posvetijo tem problemom posebno pozornost ter o ukrepih in doseækih
seznanjajo javnost.
V turistiœnih krajih, kjer deluje veœ sorodnih organizacij in dejavnikov, bi kazalo
uskladiti in sprejeti programske dogovore, na podlagi katerih bi lahko naœrtovali
naloæbe in prostorske reøitve.

4. V obalnem morju in ob kopenskem vodovju varovanje narave in œiøœenje odplak ni

zadostno. Tudi zato vode obœasno ogroæa razmnoæevanje in propadanje alg. To ovira

92
razvoj turizma. Marsikaj je øe neurejenega pri marinah in v navtiœnem turizmu. Bolj
preudarno je treba usklajevati prostorske moænosti za razvoj dejavnosti na obali, da ne bo
prizadet turistiœni razvoj. Glavno nevarnost pa predstavlja æivahen transport tekoœih goriv
in kemikalij (veœ kot 33 miljonov t) proti Kopru in Trstu, ki poteka le 3 do 5 km od
slovenske obale. Poleg moænega nasedanja ali trœenja ladij, poæarov in eksplozij na ladjah,
lahko pride do izlitij nevarnih snovi pri ladijskih ali luøkih operacijah. Takøne nesreœe bi
imela hude posledice za morje, obalo in mesta. Ugotavljamo, da Sluæba za varovanje morja
podjetja Hidro ni zadostna in ne primerno opremljena. Pripravljen je ustrezen projekt za
izboljøanje sluæbe, ki ima podporo pri lokalnem gospodarstvu in pri skladih Evropske
unije, toda vlada mora øe zagotoviti ustrezen del finanœne participacije.
Oba sveta sodita, da je nujno treba Sluæbo za varstvo obale in obalnega morja
posodobiti in dodatno opremiti, zato morajo republiøki in lokalni organi zagotoviti,
kar je potrebno, da se predlagani projekt œimprej uresniœi.
Predlog zakona o vodah, ki je predloæen Dræavnemu zboru RS æe v drugo branje, je
treba izpopolniti, da bo celovito upoøteval razmere v obalnem morju in varstvo
narave ter doloœil odgovorne dejavnike.

5. V turizmu se uspeøneje uveljavljajo zlasti organizacije in dejavnosti, ki se ponaøajo z

visoko kakovostjo storitev in usklajenim odnosom do narave in okolja. Najpomembnejøe
priznanje v obliki certifikata za sistem ravnanja z okoljem (standard ISO 14001) ima med
zdraviliøœi konec leta 2000 le Zdraviliøœe Radenci, ki je enovito vodeno tako funkcionalno
kot ekonomsko, kar omogoœa usklajeno trajnostno urejanje znaœilnih turistiœnih obmoœij.
V turistiœnih organizacijah morajo skrbeti za razvoj sodobne informatike in
komuniciranja, kar je pogoj za sodobno poslovanje in øirjenje turizma.
Sveta priporoœata, naj druæbeni dejavniki od varstva okolja do zdravstva, od
lokalnih dejavnikov do gospodarskih zbornic in zdruæenj ter Vlade RS podprejo
organizacije pri prizadevanjih za pridobitev standarda ISO 14001 z ustreznimi
ugodnostmi ali spodbudami.

6. Pri usklajevanju slovenske zakonodaje z evropsko je treba zagotoviti, da bo poslovanje

naøega turizma primerljivo, ker le to obeta razvoj tujskega turizma. Zato je potrebno, da se
pri teh postopkih pravoœasno posvetujejo pogajalski, turistiœni in tudi okoljski
predstavniki. To zadeva tudi kakovostno trgovsko poslovanje, uporabo oznak kakovosti in
izvirnosti ali porekla za blago, da bi se pri tem zavarovali pred kiœem, ponaredki, slabo
kakovostjo oziroma prikritimi pomanjkljivostmi.
Sveta predlagata Vladi RS, da œimprej medresorsko obravnava moæne
zakonodajne in ekonomske spodbude za razvoj turizma ter sprejme reøitve, ki niso
samo zakonodajne in ekonomske, temveœ gre tudi za reøevanje okoljskih problemov,
ureditve reæimov varstvenih in turistiœnih obmoœij, razvoj celovite infrastrukture in
poleg tega prodaje slovenskega blaga.
Namesto t. i. prostocarinskih prodajaln bi kazalo urediti turistiœne etno trgovine
(tourist shop), v katerih bi prodajo sedaj znaœilnih izdelkov spremenili v ponudbo
primernega izbora kakovostnega slovenskega blaga, umetnostnih izdelkov in
spominkov ter turistiœne literature.

93
 7. V gostinstvu in turizmu se vse bolj poudarja zahteva po kakovostni in obenem zdravi
hrani.
Zato je nujno pospeøevanje bioloøko neoporeœnega pridelovanja, podpiranje
razvoja kmeœkega turizma in ustreznega træenja.

8. Za razvoj turizma je bistvenega pomena izboljøanje prometnih razmer. Zastoje, ki

nastajajo zaradi cestninjenja, je treba odpraviti z ustreznejøo izvedbo in to œimprej! Ti
zastoji in ovire zaradi del na cestah poveœujejo onesnaæevanje okolja in utrujenost
voznikov ter turiste odvraœajo od ponovnega obiska naøih krajev.
Poznavalci razmer opozarjajo, da bo v primorskem obmoœju v nekaj letih nastal popoln
prometni zastoj, ko bo cestno omreæje voznike iz notranjosti dræave zaustavilo pred
kriæiøœem pri Kopru, œe ob obali ne bo dovolj propustnih cest! Prav tako se turisti
pritoæujejo, da nove ceste niso dovolj opremljene s postajaliøœi z vso potrebno infra-
strukturo, trgovino in poœivaliøœi.
Sveta opozarjata, da zaostajanje pri razvoju æelezniøkega transporta, ki naj bi prevzel œim
veœ teækega cestnega tranzita, podaljøuje in poveœuje økodljive uœinke prometa na okolje in
prebivalstvo. Na to opozarja Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA INFO 57/2000,
p. 12).
Sveta se pridruæujeta staliøœem Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA
INFO 57/2000) in sploønim mnenjem, da je treba œimprej doloœiti ustrezno
prometno politiko.

9. Narava Slovenije nas vsakih nekaj let ali øe pogosteje preseneti z veœjimi ujmami, ki so
stalnica tega prostora in povzroœajo v okolju velike teæave in økodo. Znana so potresna,
plazovita in poplavna obmoœja ter uœinki kraøke burje. Obœutna je pomanjkljivost
preventivnih ukrepov proti nezgodam na cestah, v gorah in vodovju. Tudi s tega vidika
opozarjamo na nedograjenost opazovalnih sluæb in na slab poloæaj vodnega gospodarstva!
Vaæna je gradnja œistilnih sistemov v turistiœnih krajih. Sluæbe pomoœi in zdravstva je
treba modernizirati.
Sveta predlagata, da Vlada RS sprejme ustrezne ukrepe ter zagotovi njihovo
pospeøeno in dosledno izvajanje. Nujna je tudi modernizacija ustreznih sluæb.
Izkoristiti je treba ozaveøœenost in interese prebivalstva, ker javnost in javna obœila
lahko ta prizadevanja uspeøno podprejo.

94
 NEKAJ STATISTIŒNIH PODATKOV

Podoba svetovnega turizma

Leto Øtevilo turistov Prihodek % 80 World Tourism Org.

(v milijonih) (milijard USD)
1950 25 13 60
Evropa
Azija in Oceanija
1960 69 33
40
1970 166 66
1980 286 197 Amerika
20
1990 459 322 Druga obmoœja
1999 657 449 0
2020 1.561 2.000 1950 1960 1970 1980 1990 2000
Odstotni deleæ turistov po celinah 1950–1999

Podatki, ki jih navaja Svetovna turistiœna organizacija (Vital Signs 2000,

Worldwatch Institute, Edizioni Ambiente 2000, p. 70), kaæejo dinamiko razvoja
svetovnega turizma. Razvoj ni potekal enakomerno na vseh celinah in med dræavami
ter tudi ne med pokrajinami znotraj dræav. Intenziven je bil v zadnji œetrtini 20. stoletja,
ko si je svet æe precej olajøal bremena zaradi svetovne vojne. Œe se je øtevilo turistov v
letih 1980-99 poveœajo za 2,3-krat in izdatki turistov v pribliæno enakem razmerju, pa
analitiki razvoja v naslednjih dveh desetletjih priœakujejo ob podobnem trendu rasti
turizma (za 2,4-krat) kar 4,45-krat veœji prihodek. Priœakujejo paœ boljøi æivljenjski
standard turistov in viøjo kakovost storitev.

800 500

600 400
300
400
200
200 100
World Tourism Org. World Tourism Org.
0 0
1950 1960 1970 1980 1990 2000 1950 1960 1970 1980 1990 2000
Øtevilo mednarodnih turistov 1950–1999 Izdatki turistov 1950–1999 v milijardah USD
v milijonih

Zgornja dva grafikona kaæeta dinamiko rasti turizma (po øtevilu turistov in porabi).
Prvi grafikon poleg tabele kaæe oceno Svetovne turistiœne organizacije, da bo nekoliko
manj turistov potovalo v Evropo. Leta 1999 je naøa celina gostila kar 60 % od vseh
turistov (najveœ Francija, Øpanija, Italija) in tudi v prihodnje se ji obeta ohranitev
prednosti. Znatno manj bo potovanj v Ameriko, bolj cenjeni pa postajata azijska in
afriøka ponudba. Vse to seveda v razmerah miru in brez veœjih pretresov zaradi
civilizacijskih bolezni. Sprejmimo resno opozorilo, da bo odloœilnejøa kakovost
ponudbe, ki mora biti ob gostinski zlasti programsko in kulturno vabljiva.

95
 Statistiœni letopis Republike Slovenije 2000 objavlja podatke o sobah in leæiøœih
za turiste in njihovi zasedenosti v Sloveniji. Povzemamo (str. 426 in 427):

v letih 1985 1990 1995 1999 indeks 1999:1985

øtevilo razpoloæljivih sob 32547 33937 27955 29600 90.9
v njih øtevilo leæiøœ 82779 91215 72853 78746 95.1

Øtevilo nekaterih skupaj glavno zdraviliøki obmorski gorski drugi tur.

skupin leæiøœ mesto kraji kraji kraji kraji
v hotelih, penzionih 29322 1288 5588 8341 7687 6418
in motelih
v apartmajih in 11851 91 2175 4859 4050 676
zasebnih sobah
v gostilnah in 2950 254 103 191 1080 1322
prenoœiøœih
v planinskih, 13378 – 289 3618 9381 90
poœitniøkih in
mladinskih domovih
Povpreœni % letne 21,1 26,3 41,8 21,7 13,5 17,0
zasedenosti leæiøœ
Povpreœni % 42,8 30,4 63,5 58,9 31,4 24,2
zasedenosti leæiøœ
v avgustu

Podatki kaæejo najboljøo celoletno zasedenost v zdraviliøkih krajih, poletno pa v

obmorskih. Gorski kraji imajo 26 % hotelskih zmogljivosti in 34 % apartmajev in
zasebnih sob, vendar je zasedenost podpovpreœna. Nujnih bo veœ dodatnih moænosti,
ker samo zimski øporti ne obetajo dovolj. Tujih turistov biva dvakrat toliko v gorskih in
drugih turistiœnih krajih (vendar krajøi œas) kot v zdraviliøkih in obmorskih; v noœitvah
pa ni te razlike. 64 % turistov najraje biva v hotelih. Tudi to potrjuje prejønje
priporoœilo.

Izbral in priredil urednik

96
 IZ STATISTIŒNEGA LETOPISA 2000
REPUBLIKE SLOVENIJE
mio
10
Prenoœitve turistov 1979–1999
v milijonih
8
Zbirka
6 prenoœitve vseh turistov USKLAJENO IN SONARAVNO

4
6
prenoœitve domaœih turistov
prenoœitve tujih turistov
2

TURIZEM IN OKOLJE
© SURS
0
79 81 83 85 87 89 91 93 95 97 99

% prenoœitve domaœih turistov prenoœitve dtujih turistov

100
Prenoœitve turistov po dræavah
druge dræave
leta 1999
80 1
2
3
4
SLOVENIJA – TURISTIŒNA
5

60
Velika Britanija
Hrvaøka
6 1 Œeøka Republika
2 Zdruæene dræave Amerike
DEÆELA
Slovenija 3 Ruska federacija
Avstrija
4 Bosna in Hercegovina
40
5 Madæarska
Italija
6 Nizozemska
20
Nemœija

© SURS
0
0 20 40 60 80 100
%

Vrednost prometa v gostinstvu

24,4 % hrana in napitki

© SURS
45,3 % prenoœitve
13,6 % alkoholne pijaœe
brezalkoholne pijaœe
7,9 %
8,8 % drugo

ISBN 961-6315-06-4

9 789616 315067
SVET ZA VARSTVO OKOLJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Zbirka USKLAJENO IN SONARAVNO øtev. 6 (2001)
http:/www.sigov.si/svo

TURIZEM IN OKOLJE
Slovenija – turistiœna deæela

Pripravil sekretariat Sveta za varstvo okolja RS:

dr. Franc Lobnik, dr. Vida Hudnik, dr. Peter Novak, dr. Vilibald Premzl
in dr. Avguøtin Lah kot vodja projekta in urednik

Avtorji:
Janez Bizjak, Stane Bizjak, Majda Dekleva, Borut Jerøe,
dr. Matjaæ Jerøiœ, Mitja Kersnik, Marjeta Kerøiœ Svetel, dr. Avguøtin Lah,
dr. Franc Lobnik, dr. Ivan Maruøiœ, dr. Tanja Mihaliœ, Joæe Osterman,
Nada Pavøer, dr. Marjan Roæiœ, mag. Rudi Rumbak, Zorka Sotlar
in Lucijan Korva

Recenzenta:
dr. Duøan Plut, univ. dipl. geograf, Ljubljana
dr. Anton Prosen, univ. dipl. inæ., Ljubljana

Likovna oprema:
Slavica Andoljøek, univ. dipl. inæ. arh.
Ilustracije:
G. Bolœina (1), Marjan Garbajs (43), Matjaæ Jerøiœ (karte),
Avguøtin Lah (5), studio Markl (1), Ivan Maruøiœ (1) in Rudi Rumbak (1)

Grafiœna priprava in izvedba:

TRAJANUS, d.o.o. Kranj

Slika na naslovnici:
Triglav z domom na Kredarici. foto M. Garbajs

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjiænica v Ljubljani

338.48:504.064(497.4)(082)

TURIZEM in okolje : Slovenija - turistiœna deæela : turizem kot del gospodarstva in

znaœilnost druæbenega standarda, varovanje naravne in kulturne dediøœine, urejanje okolja in
turistiœnih krajev, etika odnosov in kakovost, novo razvojno obdobje / urednik Avguøtin Lah ;
avtorji Janez Bizjak ... [et al.] ; [ilustracije G. Bolœina ... et al.] - Ljubljana : Svet za varstvo
okolja Republike Slovenije, 2001. - (Zbirka Usklajeno in sonaravno ; øt. 6)

ISBN 961-6315-06-4
1. Bizjak, Janez, 1943- 2. Lah, Avguøtin, 1924-
111825920