hitij.qxd 4.qxd 17.7.

2009 14:27 Page 83

Zobozdrav Vestn 2009; 64: 83--89 83

VPLIV STARANJA, BELJENJA, ZABARVANJA IN POLIRANJA NA

FLUORESCENCO PLOMBIRNIH MATERIALOV
Effect of ageing, bleaching, staining, and polishing on dental material fluorescence

T. Hitij, A. Fidler, M. Rode

Izvleček
Izhodišče: Namen raziskave je bil z diagnodentom (DD) izmeriti fluorescenco
plombirnih materialov, ugotoviti vpliv njihovega staranja, beljenja, zabarvanja in poliranja
na fluorescenco ter primerjati izmerjene vrednosti z mejnimi vrednostmi za primarni
skleninski in dentinski karies. Materiali in metode: V raziskavi smo uporabili 15 različnih
plombirnih materialov, iz katerih smo izdelali 270 diskov. Vzorce smo razdelili v tri
skupine, ki smo jih starali v vodi, belili z 10-odstotnim karbamid peroksidom in jih
zabarvali z rdečim vinom. Pred izpostavitvijo navedenim dejavnikom in po njej smo z DD
izmerili fluorescenco vzorcev. Zabarvane vzorce smo nato spolirali in ponovno izmerili
Ključne besede: njihovo fluorescenco. Rezultati: Fluorescenca plombirnih materialov pred izpostavitvijo
laserska dejavnikom ter po staranju in beljenju je bila nižja od mejne vrednosti za dentinski
fluorescenca,
karies. Fluorescenca materialov Photac Fil Quick Aplicap in Gradia Direct A2 po
plombirni
materiali,
zabarvanju ter fluorescenca Helioseal F po zabarvanju in poliranju pa je mejno vrednost
staranje, za dentinski karies presegla. Zaključki: Zabarvanje plombirnih materialov lahko močno
beljenje, spremeni fluorescenco plombirnih materialov, kar lahko privede do napačne
zabarvanje, razpoznave sekundarnega kariesa z DD. Poliranje lahko fluorescenco plombirnih
poliranje materialov zniža in tako zmanjša verjetnost lažno pozitivne razpoznave.

Abstract
Background. The aim of the study was to measure baseline Diagnodent (DD)
fluorescence of restorative materials and to assess fluorescence changes induced by
ageing, bleaching, staining, and polishing. The fluorescence values obtained were
compared against the threshold values for enamel and dentinal caries. Materials and
methods. A total of 270 disk-shaped specimens were fabricated from 15 different
restorative materials and divided into three groups, which were aged in water, bleached
with 10% carbamide peroxide, and stained with red wine. Specimen fluorescence was
Key words: measured with DD before and after these treatments. The specimens stained with red
laser wine were measured again after polishing. Results. For all 15 materials, baseline DD
fluorescence,
values as well as the values of aged and bleached samples were below the dentinal
restorative
materials,
caries threshold. The values of stained Photac Fil Quick Aplicap, stained Gradia Direct
ageing, A2, and stained and polished Helioseal F exceeded the dentinal caries threshold.
bleaching, Conclusions. Staining of dental materials may affect DD readings and consequently
staining, result in false-positive diagnosis of secondary caries. However, polishing can reduce
polishing these values, thus decreasing the likelihood of false-positive diagnosis.
hitij.qxd 4.qxd 17.7.2009 14:27 Page 84
T. Hitij, A. Fidler, M. Rode
Uvod
Sekundarni karies je najpogostejši razlog za
zamenjavo plombe (Mjör in sod., 2000) in razlog za
skoraj polovico posegov, ki jih opravimo na zobeh
odraslih (Mjör in Toffenetti, 2000). Žal so
najpogostejši postopki, ki jih uporabljamo za
razpoznavo sekundarnega kariesa, kot so
inspekcija, taktilni pregled s sondo in RTG-slikanje
zobnih kron, nejasno določeni (Mjör in Toffenetti,
2000) in subjektivni (Mjör in Gordan, 2002).
Zanesljivo diagnozo lahko postavimo le z delno
odstranitvijo plombe, ki pa velja za invaziven in
drag poseg (Mjör in Gordan, 2002).
Zaradi potrebe po novih metodah za razpoznavo
kariesa so bili med drugim razviti diagnostični
sistemi za razpoznavo karioznih sprememb na
osnovi fluorescence, ki danes veljajo za
najobetavnejše (Stookey in sod., 1999).
Diagnodent (DD) (Slika 1) je bil prvi komercialni
diagnostični sistem za razpoznavo kariesa z
lasersko fluorescenco (Lussi in sod., 1999).
Njegovo delovanje temelji na spoznanju, da
kariozno tkivo pod rdečo in infrardečo svetlobo
fluorescira močneje od zdravega zobnega tkiva.
Glavni vir fluorescence v karioznem tkivu naj bi
bili porfirini, ki se večinoma nahajajo v
mitohondrijih in so produkt metabolizma številnih
bakterij (Hibst in sod., 2001).
Slika 1: Diagnodent, naprava za razpoznavo kariesa s
pomočjo fluorescence. Zgoraj je merilni del, pod njim
sta dva številčna zaslona; levi za trenutno in desni za
največjo vrednost.
Nedavne raziskave navajajo možnost uporabe DD
tudi pri razpoznavi sekundarnega kariesa (Boston,
84
2003; Bamzahim in sod., 2004; Bamzahim in sod.,
2005), vendar je o fluorescenci plombirnih
materialov, ki bi lahko zmotila razpoznavo kariesa,
znanega malo. Fluorescenca plombirnega materiala
bi lahko privedla do lažno pozitivne razpoznave
sekundarnega kariesa in nepotrebne zamenjave
plombe. Raziskav o fluorescenci plombirnih
materialov, merjeni z DD, je malo in merjenje
fluorescence plombirnih materialov ni bil vedno
njihov glavni namen (Zanin in sod., 2001; Boston,
2003; Bamzahim in sod., 2004). Na optične lastnosti
plombirnih materialov poleg sestave vplivajo tudi
staranje (Lee in Powers, 2001; Vichi in sod., 2004),
beljenje (Canay in Cehreli, 2003), zabarvanje (Patel
in sod., 2004) in poliranje (Lee in sod., 2005; Lussi in
sod., 2006). Njihov vpliv na rezultate merjenja
fluorescence z DD še ni raziskan.
Namen raziskave je bil z DD izmeriti fluorescenco
pri nas pogosto uporabljenih plombirnih
materialov in ugotoviti vpliv staranja, beljenja,
zabarvanja ter poliranja materiala na rezultate
merjenja fluorescence. Izmerjene vrednosti smo
nato primerjali z mejnimi vrednostmi za primarni
skleninski in dentinski karies, ki jih predlaga
proizvajalec (Lussi in sod., 2001).
Materiali in metode
Diagnodent (KaVo, Biberach, Nemčija) vsebuje
lasersko diodo, ki sveti z valovno dolžino 655 nm in
prestavlja vir ekscitacijske svetlobe. Odbito
svetlobo in svetlobo iz okolice odstrani filter, ki
prepušča le fluorescenčno svetlobo z valovnimi
dolžinami, višjimi od 680 nm. Fotodetektor izmeri
jakost fluorescenčne svetlobe. Trenutna in
največja izmerjena jakost fluorescenčne svetlobe
sta prikazani na digitalnem zaslonu kot številčna
vrednost med 0 in 99. Ponovljivost meritev
zagotavlja umeritev DD s priloženim
standardiziranim diskom. Po umeritvi proizvajalec
priporoča t. i. izenačitveni postopek na zdravi
zobni površini, po katerem se od fluorescence
merjenega področja samodejno odšteje
fluorescenca zdrave zobne površine. Na voljo sta
topa in konična oblika merilnega dela, ki je
sestavljen iz osrednjega ekscitacijskega vlakna in
devetih koncentričnih vlaken, ki vodijo do
fotodetektorja (Lussi in sod., 2004).
Izdelava vzorcev
Uporabili smo 15 plombirnih materialov, ki jih
pogosto zasledimo v slovenskih ordinacijah
hitij.qxd 4.qxd 17.7.2009 14:27 Page 85

Vpliv staranja, beljenja, zabarvanja in poliranja na fluorescenco plombirnih materialov 85

Preglednica 1: Plombirni materiali, ki smo jih uporabili v raziskavi.

Okrajšava Material Barva Vrsta materiala
HF Helioseal F a bela kompozit za zalivanje fisur
HC Helioseal Clear a prozorna kompozit za zalivanje fisur
HCC Helioseal Clear Chroma a prozorna kompozit za zalivanje fisur
TE A2 Tetric Evoceram a A2 navadni kompozit
TE T Tetric Evoceram a T navadni kompozit
GD A2 Gradia Direct b A2 navadni kompozit
GD NT Gradia Direct b NT navadni kompozit
FS A2E Filtek Supreme XT c A2E navadni kompozit
FS GT Filtek Supreme XT c GT navadni kompozit
TF A2 Tetric Flow a A2 tekoči kompozit
TF T Tetric Flow a T tekoči kompozit
F IX A2 Fuji IX GP Fast b A2 navadni steklasti cement
F VII Fuji VII capsule command set b roza navadni steklasti cement
KM A2 Ketac Molar Quick Aplicap c A2 smolasti steklasti cement
PF A2 Photac Fil Quick Aplicap c A2 smolasti steklasti cement
Proizvajalci materialov: a Ivoclar Vivadent, Schaan, Liechtenstein; b GC Corporation, Tokio, Japonska; c 3M ESPE,
St. Paul, Minnesota, ZDA
(Preglednica 1). S pomočjo cilindričnega kalupa
smo iz vsakega materiala izdelali 18 vzorcev v
obliki 2 mm debelih diskov. Kalup smo izdelali iz
kovinske ploščice z 10-milimetrsko odprtino in
steklene ploščice, ki je tvorila dno. Po vnosu
materiala v kalup smo nanj položili stekleno
ploščico, tako da se je material enakomerno
razporedil. Kompozite za zalivanje fisur, navadne in
tekoče kompozite ter smolaste stekloionomerne
cemente smo po navodilih proizvajalcev
polimerizirali 40 sekund s polimerizacijsko lučko z
LED-diodami Ultra-Lume LED 5 (Ultradent
Products, South Jordan, Utah, ZDA). Jakost
polimerizacijske svetlobe je presegala 600
mW/cm2. Vzorce iz navadnih stekloionomernih
cementov smo iz kalupa odstranili po njihovem
času strjevanja. Vzorce smo razdelili v tri skupine, Slika 2: Konična oblika merilnega dela aparata je
v vsaki skupini je bilo 15 materialov s po 6 vzorci. postavljena pravokotno na površino vzorca.

Meritve fluorescence
Fluorescenco vzorcev smo z DD izmerili na
akrilatni ploščici z 8-milimetrsko odprtino.
Fluorescenca akrilatne smole je bila zanemarljiva
(med 0 in 1). Meritve je opravil en raziskovalec.
Pred začetkom meritev smo DD umerili po
navodilih proizvajalca. Pri meritvah smo uporabili
konično obliko merilnega dela, ki smo ga postavili
pravokotno na površino vzorca (Slika 2), in odčitali
trenutno vrednost fluorescence. Vsako meritev
smo trikrat ponovili. Ker je bila raziskava izvedena
samo na plombirnih materialih, izenačitvenega
postopka na zdravi površini zoba nismo izvedli.
Staranje, beljenje, zabarvanje in poliranje vzorcev
Da bi posnemali staranje, beljenje in zabarvanje
materialov v ustih, smo vzorce po začetnih
meritvah zalili z vinil-polisiloksanskim odtisnim
materialom Examix NDS (GC Dental Products
Corp., Aichi, Japonska) tako, da je bila staranju,
beljenju in zabarvanju izpostavljena le ena stran
vzorca. Prvo skupino vzorcev smo izpostavili
pospešenemu staranju tako, da smo jih 30 dni
hranili v vodi s temperaturo 65 oC (Vichi in sod.,
2004). Drugo skupino vzorcev smo belili z
10-odstotnim karbamid-peroksidnim gelom
hitij.qxd 4.qxd 17.7.2009 14:27 Page 86
T. Hitij, A. Fidler, M. Rode
Vivastyle (Ivoclar Vivadent, Schaan, Liechtenstein)
14 dni 8 ur dnevno pri temperaturi 37 oC (Canay in
Cehreli, 2003) (Slika 3). V obdobju med beljenji
smo vzorce hranili v vodi pri temperaturi 37 oC.
Tretjo skupino vzorcev smo zabarvali tako, da smo
jih hranili v rdečem vinu (Cabernet Sauvignon; 12,1
vol. % alkohola) 10 dni pri temperaturi 37 oC
(Kolbeck in sod., 2006). Vzorce smo vsak dan
sprali pod vodo in zamenjali vino. Rdeče vino smo
uporabili, ker je pri poskusnih meritvah v primerjavi
z zabarvanjem s kavo in čajem kazalo najvišjo
fluorescenco vzorcev. Po staranju, beljenju in
zabarvanju smo z DD ponovno izmerili
fluorescenco vzorcev. Vzorce, ki smo jih zabarvali
z rdečim vinom, smo nato 3 sekunde polirali z
zvončasto polirno gumico (OptraPol, Ivoclar
Vivadent, Shaan, Liechtenstein) pri 1500 obratih na
minuto ob prisotnosti vodnega spreja.
Fluorescenca polirne gumice je bila 0. Po poliranju
smo ponovno izmerili fluorescenco vzorcev.
Slika 3: Beljenje vzorcev, ki so vloženi v vinil-
polisiloksanski odtisni material, z 10-odstotnim
karbamid-peroksidnim gelom.
Statistična obdelava rezultatov
Izračunali smo povprečje korelacijskih
koeficientov ICC, da bi ocenili ponovljivost meritev
z DD, ki jih je opravil en raziskovalec. Vrednosti
ICC smo izračunali iz trikrat ponovljenih meritev
vzorcev. Povprečno vrednost teh treh meritev smo
uporabili v nadaljnji statistični analizi. Z dvosmerno
analizo variance za ponovljive vzorce smo ocenili
vpliv plombirnih materialov in dejavnikov na
86
fluorescenco (α = 0,05). S Tukeyevim testom smo
vzorce materialov, izpostavljene istemu dejavniku,
razdelili v podskupine, ki so se statistično
razlikovale (α = 0,05). 95-odstotni interval zaupanja
za fluorescenco vseh kombinacij materialov in
dejavnikov smo primerjali z mejnimi vrednostmi
fluorescence za primarni skleninski (vrednost 14)
in dentinski karies (vrednost 21), ki jih priporoča
proizvajalec (Lussi in sod., 2001). Statistična
analiza je bila opravljena s programom SPSS for
Windows, verzija 14.0 (SPSS, Chicago, Ill., ZDA).
Rezultati
Povprečje korelacijskih koeficientov ICC je bilo
0,86. Dvosmerna analiza variance za ponovljive
vzorce pri enem dejavniku je pokazala statistično
značilen vpliv materiala, dejavnika in njunega
vzajemnega delovanja (p < 0,0001).
Rezultati meritev so podani v preglednici
(Preglednica 2). Na splošno je bila fluorescenca
kompozitnih materialov (kompozitov za zalivanje
fisur, navadnih in tekočih kompozitov) nižja od
fluorescence stekloionomernih cementov
(običajnih in smolastih). Po staranju je
fluorescenca vzorcev ostala enaka ali pa se je
rahlo zvišala. Nasprotno se je fluorescenca
vzorcev, ki smo jih belili z
10-odstotnim karbamid peroksidom, znižala ali
pa se ni spremenila; samo pri PF A2 smo izmerili
višjo fluorescenco. Najvišje vrednosti
fluorescence vzorcev smo izmerili po zabarvanju
z rdečim vinom. Fluorescenca prozornih
kompozitov za zalivanje fisur (HC in HCC) in
navadnih stekloionomernih cementov (F IX A2 in
KM A2) se je pri tem najmanj zvišala. Največjo
spremembo fluorescence smo izmerili pri HF, PF
A2, GD A2 in FS A2E, kjer so se vrednosti
fluorescence zvišale za več kot 10 enot. Po
poliranju se je fluorescenca vseh materialov
znižala. Najbolj se je znižala fluorescenca
materialov, ki so po zabarvanju kazali najvišje
vrednosti (HF, PF A2 in GD A2).
Mejno vrednost za razpoznavo primarnega
skleninskega kariesa so s 95-odstotnim intervalom
zaupanja presegli zabarvani vzorci HF, GD A2, FS
A2E, F VII in PF A2 ter vzorci HF, FS A2E in PF A2
po poliranju. Med njimi pa so mejno vrednost za
razpoznavo dentinskega kariesa s 95-odstotnim
intervalom zaupanja presegli zabarvani vzorci HF,
hitij.qxd 4.qxd 17.7.2009 14:27 Page 87

Vpliv staranja, beljenja, zabarvanja in poliranja na fluorescenco plombirnih materialov 87

Preglednica 2: Povprečne vrednosti (SD) fluorescence plombirnih materialov na začetku, po staranju v

vodi, beljenju z 10 % karbamid peroksidom, zabarvanju z rdečim vinom in po poliranju s polirno gumico.

Material Začetna Podskupina Staranje Podskupina Beljenje Podskupina Zabarvanje Podskupina Poliraje Podskupina
HF 3,00 d 3,11 c 3,00 c 63,83 h 31,11 e
(0,00) (0,32) (0,00) (3,93) ** (11,84) **
HC 1,00 a 1,00 a 1,00 a 2,22 a 1,00 a
(0,00) (0,00) (0,00) (0,43) (0,00)
HCC 1,30 1,94 1,00 2,00 1,89
b b a a a, b
(0,25) (0,24) (0,00) (0,00) (0,32)
TE A2 2,00 2,89 2,00 10,72 3,33
c c b c, d, e a, b
(0,00) (0,32) (0,00) (0,96) (0,49)
TE T 2,06 c 3,00 c 2,00 b 8,67 b, c, d 3,00 a, b
(0,13) (0,00) (0,00) (2,35) (0,34)
GD A2 4,35 f 4,00 d 4,00 e 19,61 f 7,39 a, b, c, d
(0,37) (0,00) (0,00) (1,79) ** (1,50)
GD NT 4,00 e 3,22 c 3,00 c 10,44 c, d, e 6,94 a, b, c, d
(0,00) (0,43) (0,00) (1,20) (1,47)
FS A2E 2,00 c 2,00 b 2,00 b 12,17 d, e 11,83 d
(0,00) (0,00) (0,00) (1,69) * (2,07) *
FS GT 1,00 a 1,94 b 1,00 a 5,44 a, b 3,94 a, b, c
(0,00) (0,24) (0,00) (0,62) (0,94)
TF A2 2,00 c 2,00 b 1,94 b 7,61 b, c 2,83 a, b
(0,00) (0,00) (0,24) (0,70) (0,38)
TF T 1,28 a, b 1,94 b 1,17 a 5,94 b 2,00 a, b
(0,26) (0,24) (0,38) (0,42) (0,00)
F IX A2 3,96 e 3,56 c, d 3,44 d 5,44 a, b 4,56 a, b, c
(0,53) (0,51) (0,51) (0,70) (0,51)
F VII 6,87 g 6,44 e 5,00 f 12,78 e 8,17 b, c, d
(0,55) (1,04) (0,00) (3,42) * (0,51)
KM A2 6,89 g 6,78 e 5,50 g 9,89 c, d, e 7,11 a, b, c, d
(0,26) (0,65) (0,51) (0,96) (0,68)
PF A2 1,07 a ,b 3,28 c, d 2,67 c 25,00 g 10,50 c, d
(0,18) (0,46) (0,49) (2,06) ** (2,07) *
Okrajšave za materiale so podane v Preglednici 1.
Podskupine s podobnimi povprečnimi vrednostmi (p < 0,05).
* 95-odstotni interval zaupanja je presegel mejno vrednost za skleninski karies.
** 95-odstotni interval zaupanja je presegel mejno vrednost za dentinski karies.

GD A2 in PF A2 ter vzorci HF po poliranju. pod navedenimi mejnimi vrednostmi, zato pri

Razprava
Sekundarni karies je po definiciji primarni karies
ob plombi (Özer, 1997; Mjör in Toffenetti, 2000),
zato lahko mejne vrednosti, ki služijo razpoznavi
primarnega kariesa z DD, uporabimo tudi pri
sekundarnem kariesu; seveda pod pogojem, da
fluorescenca plombirnega materiala ne preseže
teh vrednosti, to sta vrednosti 14 za skleninski in
21 za dentinski karies (Lussi in sod., 2001).
Začetna fluorescenca vseh 15 materialov je bila
meritvah ob novih plombah iz teh materialov ne bi
moglo priti do lažno pozitivne razpoznave
sekundarnega kariesa pri uporabi DD. Prav tako
fluorescenca vzorcev, ki smo jih starali in belili, ni
dosegla mejnih vrednosti za skleninski in dentinski
karies. Nasprotno pa je zabarvanje z rdečim vinom
imelo močnejši učinek, saj se je fluorescenca
nekaterih vzorcev po zabarvanju močno povišala.
Pri meritvah z DD ob plombah, izdelanih iz
materialov, ki so po zabarvanju presegli mejne
vrednosti za dentinski karies (HF, GD A2 in PF A2),
bi lahko dobili lažno pozitivne visoke vrednosti
hitij.qxd 4.qxd 17.7.2009 14:27 Page 88
T. Hitij, A. Fidler, M. Rode
fluorescence, čemur bi lahko sledila nepotrebna
odstranitev plombe.
Ker s poliranjem odstranimo površinsko
zabarvanje (Lee in sod., 2005), se je po poliranju
zabarvanih vzorcev njihova fluorescenca znižala.
Kljub temu je bila povprečna fluorescenca večine
materialov še vedno do 3 enote višja kot pred
zabarvanjem, pri vzorcih PF A2 in FS A2E za 9 ter
pri vzorcih HF kar za 28 enot višja kot na začetku.
Posledično so ti vzorci presegli mejno vrednost za
primarni skleninski karies, vzorec HF pa tudi
mejno vrednost za dentinski karies. Neuspešnost
poliranja pri zniževanju fluorescence teh
materialov lahko pripišemo njihovi trdoti ali
globinskemu zabarvanju.
Že kmalu po začetku uporabe DD se je pojavila
zamisel o njegovi uporabi za razpoznavo kariesa
pod prozornimi kompoziti za zalivanje fisur
(Takamori in sod., 2001). Uporaba DD v ta namen
je bila nato tudi klinično potrjena (Anttonen in sod.,
2004). Prav prozorna kompozita za zalivanje fisur
HC in HCC sta pred zabarvanjem in po njem
kazala zelo nizke vrednosti fluorescence, s čimer
smo potrdili njuno varno uporabo. Nasprotno pa je
bila fluorescenca pri nas zelo pogosto
uporabljenega HF po zabarvanju in po poliranju
izjemno visoka. Na osnovi teh rezultatov uporaba
DD na zobeh, zalitih s HF, ni priporočljiva.
Posnemanje vseh dejavnikov v ustni votlini v
raziskavi in vitro ni mogoče. Materiale smo
namenoma močno izpostavili izbranim dejavnikom,
da bi lahko ocenili njihov vpliv. Izognili smo se tudi
nekaterim varovalnim dejavnikom v ustni votlini, kot
je na primer slina, ki redči barvila v hrani in na
zobeh ustvarja zaščitni sloj. Fluorescenca in vivo bi
bila tako nižja in verjetnost lažno pozitivne
diagnoze manjša. Upoštevati moramo tudi, da bi
bila izmerjena fluorescenca nižja še za vrednost
fluorescence zdrave zobne površine, če bi prej
izvedli že omenjeni izenačitveni postopek.
Zaključek
Zabarvanje nekaterih plombirnih materialov lahko
pomembno zviša njihovo fluorescenco, kar lahko
privede do napačne razpoznave sekundarnega
kariesa pri uporabi DD. Po poliranju se te
vrednosti znižajo, kar posledično zmanjša
verjetnost lažno pozitivne razpoznave
sekundarnega kariesa. Na osnovi rezultatov naše
88
raziskave in vitro uporaba DD na zobeh, zalitih s
HF, ni priporočljiva.
Zahvala
Zahvaljujemo se regionalnim predstavnikom
Vivadenta, GC in 3M za plombirne materiale in
asist. mag. Gaju Vidmarju z Inštituta za
biomedicinsko informatiko za pomoč pri statistični
obdelavi podatkov.
Reference
Anttonen V, Seppä L, Hausen H. A follow-up study of the
use of Diagnodent for monitoring fissure caries in
children. Community Dent Oral Epidemiol 2004; 32:
312--8.
Bamzahim M, Shi XQ, Angmar-Mansson B. Secondary
caries detection by Diagnodent and radiography: a
comparative in vitro study. Acta Odontol Scand 2004;
62: 61--4.
Bamzahim M, Aljehani A, Shi XQ. Clinical performance
of Diagnodent in the detection of secondary carious
lesions. Acta Odontol Scand 2005; 63: 26--30.
Boston DW. Initial in vitro evaluation of Diagnodent for
detecting secondary carious lesions associated with
resin composite restorations. Quintessence Int 2003;
34: 109--16.
Canay S, Cehreli MC. The effect of current bleaching
agents on the color of light-polymerized composites
in vitro. J Prosthet Dent 2003; 89: 474--8.
Hibst R, Paulus R, Lussi A. Detection of occlusal caries
by laser fluorescence. Basic and clinical
investigations. Med Laser Appl 2001; 16: 205--13.
Kolbeck C, Rosentritt M, Lang R, Handel G.
Discoloration of facing and restorative composites by
UV-irradiation and staining food. Dent Mater 2006; 22:
63--8.
Lee YK, Lu H, Powers JM. Effect of surface sealant and
staining on the fluorescence of resin composites. J
Prosthet Dent 2005; 93: 260--6.
Lee YK, Powers JM. Color and optical properties of
resin-based composites for bleached teeth after
polymerization and accelerated aging. Am J Dent
2001; 14: 349--54.
Lussi A, Imwinkelried S, Pitts N, Longbottom C, Reich E.
Performance and reproducibility of a laser
fluorescence system for detection of occlusal caries
in vitro. Caries Res 1999; 33: 261--6.
Lussi A, Megert B, Longbottom C, Reich E, Francescut
P. Clinical performance of a laser fluorescence device
for detection of occlusal caries lesions. Eur J Oral Sci
2001; 109: 14--9.
Lussi A, Hibst R, Paulus R. Diagnodent: an optical
hitij.qxd 4.qxd 17.7.2009 14:27 Page 89
Vpliv staranja, beljenja, zabarvanja in poliranja na fluorescenco plombirnih materialov
method for caries detection. J Dent Res 2004; 83
Spec No C: C80--3.
Lussi A, Zimmerli B, Hellwig E, Jaeggi T. Influence of the
condition of the adjacent tooth surface on
fluorescence measurements for the detection of
approximal caries. Eur J Oral Sci 2006; 114: 478--82.
Mjör IA, Gordan VV. Failure, repair, refurbishing and
longevity of restorations. Oper Dent 2002; 27: 528--34.
Mjör IA, Moorhead JE, Dahl JE. Reasons for
replacement of restorations in permanent teeth in
general dental practice. Int Dent J 2000; 50: 361--6.
Mjör IA, Toffenetti F. Secondary caries: a literature
review with case reports. Quintessence Int 2000; 31:
165--79.
Özer L. The relationship between gap size, microbial
accumulation and the structural features of natural
caries in extracted teeth with class II amalgam
restorations [thesis]. University of Copenhagen 1997.
Patel SB, Gordan VV, Barrett AA, Shen C. The effect of
surface finishing and storage solutions on the color
stability of resin-based composites. J Am Dent Assoc
2004; 135: 587--94.
89
Stookey GK, Jackson RD, Zandona AG, Analoui M.
Dental caries diagnosis. Dent Clin North Am 1999; 43:
665--77.
Takamori K, Hokari N, Okumura Y, Watanabe S.
Detection of occlusal caries under sealants by use of
a laser fluorescence system. J Clin Laser Med Surg
2001; 19: 267--71.
Vichi A, Ferrari M, Davidson CL. Color and opacity
variations in three different resin-based composite
products after water aging. Dent Mater 2004; 20: 530--4.
Zanin F, Souza Campos DH, Zanin S, Brugnera Jr A,
Pécora JD et al. Measurement of fluorescence of
restorative dental materials using a diode laser
655nm. In: Rechmann P, Fried D, Hennig, eds. Lasers
in Dentistry VII, Proceedings of SPIE 2001; 21 January
2001; San Jose, CA, USA: SPIE; 2001: 145--51.
Tomaž Hitij, dr.dent.med, ZD Ljubljana; doc. dr.
Aleš Fidler, dr.dent.med. Katedra za zobne bolezni
in normalno morfologijo zobnega organa,