Sonno, doiveto poletje vam elimo

Stran 2

Vse najbolje, Slovenija

Osrednja slovesnost ob dnevu dravnosti in ob 20. obletnici slovenske samostojnosti v obini Videm je bila na predveer praznika, v petek, 24. junija, na prostem, na osrednjem obinskem trgu. V ast in slavo nai domovini so v kulturnem programu nastopili lani KD Franceta Preerna Videm tamburaki orkester, meani pevski zbor in ljudski godci. Slavnostni govornik je bil upan Friderik Brai, v estitki obanom in obankam pa se je upanu pridruil tudi poslanec v DZ RS Branko Marini. sliali mnoge lepe pesnitve slovenskih literatov, ki so jih predstavili videmski recitatorji. Vmes pa so z glasbo in s petjem eleli priarati lepoto Slovenije, slovensko besedo, ki je prav gotovo beseda praznika, predvsem pa so zbranim na proslavi eleli sporoiti, da so doma v prelepi deeli, ki jo moramo e bolj spotovati in imeti radi. Dan dravnosti je prav gotovo dan, ki ga veina Slovenk in Slovencev nosi v srcih vseh 365 dni v letu, je med drugim svoj praznini nagovor zael upan Brai ter nadaljeval: Slovenke in Slovenci smo si izbrali pot v Evropo, v skupnost, kjer prevladujejo demokratine vrednote, kjer se spotujeta lovekova individualnost in dostojanstvo, kjer so uveljavljene trne zakonitosti. Seveda je bil ta na izbor pogojen z ugodno mednarodno klimo, ki je nastala s padcem berlinskega zidu.

Ob dnevu dravnosti je z izbranimi melodijami estital videmski tamburaki orkester, pridruili pa so se jim tudi pevci meanega pevskega zbora in ljudski godci.

Slavnostni govornik na predveer praznika je bil upan Friderik Brai, ki je med drugim poudaril, da lahko z optimizmom zremo v prihodnost.

VSAK IZMED NAS NOSI ODGOVORNOST ZA RAZVOJ NAE DOMOVINE

Ni pretiravanje, e reemo, da smo leta 1991 izkoristili edinstveno zgodovinsko prilonost. Prilonost, ki ne omogoa popravnih izpitov. Treba si je bilo izbrati pot demokracije, da smo lahko v veliki meri popravili zgodovinske krivice, ki smo jih bili

V prijetnem kulturnem programu, ki ga je na alost spremljalo le nekaj deset obanov in obank, smo lahko

kot narod brez drave deleni dnosti. Vsak izmed nas nosi skozi celo 20. stoletje. Uspeli odgovornost za razvoj nae smo se uveljaviti kot enako- domovine. estitam vam praven subjekt v mednaro- ob dnevu dravnosti in vam dni skupnosti. Priznanje in elim, da bi e naprej vztrajvstop v organizacijo zdrue- no razvijali in plemenitili nih narodov smo nadgradili vrednote medsebojnega spoz vstopom v EU in Severno- tovanja, solidarnega uta in atlantsko zaveznitvo. Seveda strpnosti, ki vodijo do prijemoramo biti realni in ugoto- tnejega soitja med nami. viti, da lanstvo v EU samo po sebi ne prinaa blaginje TM in gospodarskega uspeha, vendar pa nedvomno ustvarja dobre pogoje za napredek in razvoj na vseh podrojih drubenega ivljenja. Slovenija se je pred dvajsetimi leti odlo- upanu Braiu sta se na proslavi pridruiila za mir, svobodo la tudi podupan Marjan Selinek in poslain pravinost. Vse nec Branko Marini, ki se je odloil, da to so vrednote, ki tako pomemben praznik proslavi v krajih, nas bodo povezo- kjer ima korenine, med svojimi ljudmi. Foto: TM vale tudi v priho-

Glasilo izdaja obina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pota: info@videm.si. Uredniki odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrejka Gojkoek, Milena Traper, Urka Hercog, Marija ernila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado krjanec, s. p., Ul. Lackove ete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plauje 8,5-odstoten davek. Glasilo NA GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno tevilko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 356. Glasilo je brezplano in ga prejmejo gospodinjstva v obini Videm. Naklada 1900 kosov.

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 3

20 let potem
Pred dvajsetimi leti, natanneje 25. junija 1991, smo Slovenci razglasili samostojno dravo Slovenijo, za katero smo se na plebiscitu z veliko veino izrekli decembra 1990. S pokonno dro in skupnim nastopom vseh Slovencev nam je uspelo Foto: TM v nekajdnevni osamosvojitveni vojni uresniiti sanje, da postanemo gospodarji na svoji zemlji. S prevzemom oblasti je bilo treba preoblikovati ustavo ter povsem na novo urediti funkcioniranje dravnih organov in ustanov. V veliki meri nam je to tudi uspelo, pa vendar so se v dvajsetih letih pokazale tudi napake pri vodenju drave in luknje v zakonodaji, ki so jih posamezniki s pridom izkoristili in poskrbeli predvsem zase. S sprejetjem ustave in zakonodaje o lokalni samoupravi se je ponudila prilonost za ustanovitev obine Videm. Iz krajevnih skupnosti (Dolena, Podlehnik, Leskovec in Videm) je nastala obina Videm s priblino osem tiso prebivalci. Jeseni leta 1994 smo na demokratinih volitvah izvoliti prvo vodstvo obine. Obina Videm je razdeljena na volilne enote, ki zaokroujejo obmoja, tako da je zastopanost predstavnikov obinskega sveta sorazmerno razdeljena v celotni obini. V drugem mandatu se je krajevna skupnost Podlehnik odloila in ustanovila samostojno obino, tako da danes v obini Videm ivi okoli 5.200 prebivalcev. Obina Videm je razdeljena na osem krajevnih skupnosti, ki so pravne osebe. Za normalno delo obinske uprave, sveta obine in drugih organov obine se je v prvem mandatu pristopilo h gradnji obinskih prostorov, ki so bili leta 1998 dokonani. V novi obinski stavbi so skupaj z obinsko upravo pridobila prostore tudi drutva v dvorani obinske stavbe. Upravna enota Ptuj posluje v prostorih obine, s tem je omogoeno, da obani opravijo storitve v domaem kraju. PP Podlehnik, ki nadzira obmoje obine Videm, ima v Vidmu policijsko pisarno, s imer je zagotovljena veja varnost za nae obane. Kot e reeno, smo v obini Videm poskrbeli za razvoj na vseh podrojih. Podroju zdravstva in zobozdravstva je bila namenjena posebna skrb, saj so vsem obanom in obankam v domaem kraju na voljo osnovna zdravstvena, zobozdravstvena in lekarnika oskrba. Tudi za predolsko in olsko vzgojo je odlino poskrbljeno. Zavod osnovne ole Videm s podrunicama Leskovec in Sela nudi v obnovljenih prostorih odline pogoje za delo uencem in delavcem ol. V zavod osnovne ole Videm je vkljueno tudi otroko varstvo z osmimi oddelki predolske vzgoje. Zaradi potreb po poveanju bomo v letu 2011 dodatno odprli dva oddelka in s tem vsem naim otrokom omogoili primerno varstvo. Za podroje varstva ljudi in premoenja skrbijo gasilci tirih gasilskih drutev, povezanih v Gasilsko zvezo Videm, ki skupaj s tabom civilne zaite pomagajo ljudem v stiski. Obina Videm pa z nenehnim vlaganjem v opremo in usposabljanje kadrov zagotavlja primerne pogoje za delo. Velike zahteve in potrebe so na podroju infrastrukture. Obina Videm je ravninsko-haloka obina, ki se razprostira na 82 km2, priblino 2/3 sta halokega obmoja, kjer ni bilo vodovodnega omreja in je bilo treba vodo voziti z gasilskimi vozili, kar je bilo velikokrat oteeno zaradi zelo slabih cest. V letu 2010 je bila gradnja vodovodnega omreja konana in je sedaj vsem obanom omogoen priklop na javni vodovod. Z izgradnjo vodovodnega omreja so se uredile tudi ceste in javne poti, predvsem na halokem obmoju. Ugotavljamo, da so potrebe po sanaciji in izgradnji cestne infrastrukture e zmeraj prisotne na vseh obmojih obine. Z izgradnjo plonikov in javne razsvetljave je poskrbljeno za varnost obanov, vendar nas veliko dela pri izgradnji te infrastrukture e aka. Zelo velik in finanno zahteven zalogaj bo izgradnja kanalizacijskega omreja, saj razen v centru obine Videm in v centru KS Leskovec s samo izgradnjo e nismo prieli. V letu 2011 smo zakljuili izgradnjo mrlike veice in poslovilnega prostora na pokopaliu v Vidmu. Center Vidma je lepo urejen, ima videz trga in smo nanj lahko resnino ponosni. Za port in rekreacijo naih obanov je dobro poskrbljeno, saj obina nenehno vlaga in skrbi za portno-rekreativne objekte na vseh koncih obine. Za potrebe kulturnih in portnih drutev v obini Videm nartujemo izgradnjo kulturno-portne dvorane. V skrbi za obane v tretjem ivljenjskem obdobju obina nartuje nakup zemljia za gradnjo doma upokojencev. S tem elimo omogoiti, da bodo obani jesen ivljenja preivljali v domaem kraju. Ponosni smo tudi na kulturna, turistina, etnografska in druga drutva, ki skrbijo za ohranjanje etnografske in kulturne dediine. Za ohranjanje pretekle in polpretekle zgodovine na vseh podrojih je obina Videm poskrbela z izdajo zbornika, v katerem so opisana vsa podroja delovanja obine in obanov. Na gospodarskem podroju obina skrbi za razvoj kmetijstva s sofinanciranjem dejavnosti v kmetijstvu, s sofinanciranjem pri nabavi kmetijske opreme in pri komasaciji na obmoju KS Lancove vas in KS Pobreje. Na podroju zaposlovanja pomagamo obrtnikom in podjetnikom pri odpiranju novih delovnih mest, z ureditvijo obrtne cone pa bo dana monost novih zaposlitev. Spotovane obanke in obani, preprian sem, da nisem opisal vseh pridobitev, ki smo jih bili deleni v asu samostojne drave Slovenije. V samostojni obini Videm smo v tem asu dosegli razvoj, ki si ga pred leti nismo predstavljali. Veliko dela nas e aka, saj so elje in potrebe obanov velike. Taknega razvoja v obini Videm ne bi dosegli brez dobrega dela obinske uprave, ki skupaj z upanom in obinskim svetom skrbi, da se proraunska sredstva, namenjena investicijam, oplemenitijo s prijavo na razpise in se s tem pridobijo dodatna investicijska sredstva. Preprian sem, da bo razvoj v Sloveniji in v obini Videm kljub sedanji recesiji hiter in bomo dosegli standard, ki ga imajo razvite drave Evropske unije. elim, da se v obini Videm poutimo varno in zadovoljno ter da z optimizmom zremo v prihodnost. Marjan Selinek, podupan obine Videm

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 4
IZ OBINSKE UPRAVE

Poroilo s sej obinskega sveta

da se podpie sporazum o pobratenju med Obino Bednja iz Hrvake in Obino Videm. predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JVIZ Glasbena ola Karola Pahorja Ptuj, ustanovitev dveh dodatnih oddelkov vrtca 1. starostnega obdobja, ki bosta delovala v vrtcih Leskovec in Sela, predlog sistematizacije delovnih mest v vrtcih na obmoju obine Videm, spremembe Pravilnika o kriterijih in postopkih za sprejem otrok v vrtec, Pravilnik o oddaji telovadnic in ostalih pokritih portnih objektov osnovnih ol v uporabo, sklep o oceni izvajanja obinskega programa varnosti Obine Videm v letu 2010 v predlagani obliki. Obinska uprava

lani obinskega sveta Obine Videm so na 5. redni seji, ki je potekala 12. aprila 2011, potrdili:
letno poroilo Obine Videm za leto 2010, osnutek Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraevalnega Zavoda O dr. Ljudevita Pivka s podano spremembo, vkljuitev v projekt podravsko-ptujsko-ormoka regionalna destinacijska organizacija, pristop Obine Ormo, Obine Sredie ob Dravi in Obine Sveti Toma k Skupni obinski upravi v Spodnjem Podravju, POSLANSKI KOTIEK

Na 6. redni seji sveta Obine Videm, ki je potekala 7. junija 2011, je obinski svet potrdil:
predlog rebalansa t. 1 Prorauna Obine Videm za leto 2011, predlog Odloka o podrobnem prostorskem nartu za enoto urejanja P18-M2 obmoje poslovno-logistine cone Videm, predlog sklepa o pristopu Obine Ormo, Obine Sredie ob Dravi in Obine Sveti Toma k Skupni obinski upravi obin v Spodnjem Podravju,

Spotovane bralke in bralci!

v Halozah in Kidrievem, je slika podobna. V sodelovanju z vodstvi obin, predvsem pa s predstavniki Skupne obinske uprave Ptuj, ki za vse obine na naem obmoju opravlja tudi ta servis, sem v nenehnem kontaktu in skuam pomagati po svojih najboljih moeh. Ogromno telefoniranja in dogovarjanja, bolj malo pa elenih reitev. Kje vidim najveji problem? V veljavni zakonodaji, ki je "zani" na podroju prostorskega nartovanja. V postopkih prostorskega nartovanja sodeluje tudi sto in ve kvalificiranih nartovalcev arheologi, kmetijci, ribii, ptiarji, okoljevarstveniki, vodarji itd. Vsak od teh ima svoje delo opredeljeno v zakonu ali v podzakonskih aktih. Prav tako imajo doloen as, v katerem morajo podati smernice oz. predlagati reitve. Zelo redki so, ki se drijo teh rokov. Enostavno jih prekoraujejo, sankcij pa nobenih. Obine akajo, dravna birokracija melje. Poasi. Med poslanskimi vpraanji sem ministru za okolje in prostor ter ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal, da bi v teh kriznih asih uvedli turnos slube 24 ur dnevno. Najve bi pospeeni postopki prinesli pozitivnega za gradbeni sektor, ki ga je kriza najbolj prizadela. Posledino pa bi to integriralo tudi druge dejavnosti, ki sodelujejo pri gradbeni operativi. Zanimivo je, da se ti postopki prostorskega nartovanja najbolj zavlaujejo za obine, ki niso blizu Ljubljane. In kje je to najbolj nazorno in oitno? Za MO Ljubljana je bil OPN konan tako reko ez no. Pri nas pa obrtne cone akajo, mladi ne morejo graditi, iritev dejavnosti na lastnem dvoriu aka ... In to zaradi tistih, ki so izgubili stik z realnostjo, predvsem pa s podeeljem. Nartovalce obinskih prostorskih nartov prehiteva zakonodaja. Zadnji primer je sprejeti Zakon o kmetijskih zemljiih, ki za novograditelje zahteva plailo spremembe namembnosti v vrtoglavih zneskih. Poslanci SDS, SLS in SNS smo temu ostro nasprotovali, a nas je vladajoa koalicija tudi tukaj "povozila". Namesto da bi drava spodbujala gradnjo in poseljenost podeelja, pone ravno obratno. In to zato, ker so nekateri izgubili stik z realnostjo, predvsem pa stik s podeeljem. V elji in priakovanju po imprejnjih volitvah vam priporoam dobro izbiro med ponudbo obstojeih politinih strank, ki bodo ponujale najbolje predloge reitev. To, da morajo priti novi politini obrazi, je za majhno Slovenijo teko. Je le e en "nateg" v mnoici tistih, ki smo jim bili pria v preteklosti. Namesto da bi se ljudje odloali med strankami, ki ponujajo dobre reitve za razvoj, so se ljudje odloali napano zaradi zreiranih afer. Branko Marini, poslanec DZ RS

Moram priznati, da sem veliko razmiljal o tem, kaj naj piem, da bi bilo branje zanimivo za im ire tevilo bralk in bralcev. Odloil sem se za temo O B I N S K I P RO S TO R SKI NARTI V PRIMEU BIROKRACIJE. Osnovne usmeritve obinskega razvoja na podroju gospodarstva, olstva, kulture, porta itn. so opredeljene v Obinskih prostorskih nartih (OPN). Veina obin v Sloveniji nima potrjenih OPNjev, od 210 delujoih obin jih ima potrjene le 28, 29. je v zakljuni fazi. Na naem irem ptujskem obmoju je slika podobna kot v veini primerov. Na ojem obmoju, na primer

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 5

Dvajset let slovenske drave

Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je temeljni dokument slovenske osamosvojitve, ki ga je sprejel parlament 25. junija 1991. Z njim je Slovenija razglasila neodvisnost in prevzela pristojnosti SFRJ na ozemlju Slovenije, priznala obstojee meje SR Slovenije kot dravne meje, zagotovila varstvo lovekovih pravic vsem dravljanom, pripadnikom manjin pa tudi posebno varstvo, kot sledi iz meddravnih pogodb. Pred dvajsetimi leti smo uresniili vestoletni sen slovenskih domoljubov in izkoristili prilonost, ki se je ponudila ob prebujenju evropskih narodov, vodila sta jo elja in upanje po oblikovanju drube, ki bo spotovala svobodo izraanja, spodbujala demokratien nain odloanja, krepila enakomerni gospodarski razvoj in skrbela za trajnostno kakovost ivljenja. Ali smo sledili zastavljenim ciljem? Da, e gledamo skozi meglo, ki se iz gozda bojee spua na svee pokoen travnik po poletni nevihti. al! Svoboda izraanja misli, predlogov in/ali zadrkov posameznika, skupine in civilnih Ne da je samo razvrednoteno delo posameznika, iz odloanja so izkljuene cele generacije mladih, ki bodo v prihodnosti nosile breme, ki so jim ga z nespametnimi odloitvami naloili. Za nao dravo pogosto reemo, da je vrt Evrope, to dri, je pa tudi res, da z naravnimi resursi ravnamo, kot da ti ne bodo nikoli poli. koda! Oblast poskua to in ono, ne ponudi pa dolgorono zartane razvojne vizije drave, da bi lahko e tisti ustvarjalni del drube, ki je po vsem tem muenju e ostal, vedel, kako, kaj in kam vloiti znanje, kapital in delovna sredstva. al Slovenija nima jasne razvojne vizije, tipamo v megli, ki postaja vse gosteja.

zdruenj pogosto naleti pri oblasteh na dravni in lokalni ravni na nerazumevanje, neodobravanje in se okvalificirajo kot zaviralna ter kodljiva za razvoj drube. Demokracija je neposreden demokratien nain odloanja o ivljenjskih situacijah v skupnosti, in glej ga zlomka, kljub zagotovljeni ustavni enakosti se to ne zgodi. Izoblikoval se je sloj dravljanov, ki vlada, upravlja narodovo premoenje, kot da je njihovo, ne vedo, da so le-to dobili v zaasno upravljanje. Oblika upravljanja drave nas je pripeljala v kritino podroje razslojevanja, ko izginjajo posamezni sloji drube. Oblikuje se sloj pretirano bogatih in ostane veinski sloj dravljanov, ki si z lastnim delom ne more ve zagotoviti dostojnega ivljenja.

elja ob jubilejnem letu

Ja, izbojevali smo lastno dravo, s katero ne vemo, kako z njo upravljati in na kaken nain jo popeljati v svet razvitejih. elim, da bo naslednjih dvajset let bolj plodovitih, v razvoj usmerjenih in za vse generacije prijetnih. Sreno, moja domovina! Mag. Ivan Boiko

Videm in Bednja podpisala sporazum o prijateljstvu

upan obine Videm Friderik Brai in upan obine Bednja v sosednji Hrvaki Mirko Bistrovi sta v etrtek, 5. maja, v Bednji, kjer so praznovali tudi obinski praznik, podpisala sporazum o pobratenju med obinama, ki e ve let uspeno sodelujeta na razlinih podrojih. V Bednji, pri tamkajnji osnovni oli, so tistega dne posadili tudi lipo drevo prijateljstva. S tem sporazumom nameravata obini ob dravni meji potrditi svojo obveznost za izvajanje politike prijateljstva in mednarodnega sodelovanja med vsemi narodi. Podpisnika sta ob tem izrazila eljo, da bi v okviru vestoletnih gospodarskih, socialnih in kulturnih odnosov med hrvakim in slovenskim narodom prijateljske stike in sreanja e spodbudili, ob tem pa tudi izmenjavo izkuenj med obinama, e posebej v gospodarstvu, pri okoljski problematiki in prostorskem nartovanju. Sicer pa naj bi podpisani dokument obinama Videm in Bednja omogoil zaetek sodelovanja pri doseganju

upan obine Videm Friderik Brai in upan obine Bednja v sosednji Hrvaki Mirko Bistrovi sta 5. maja v Bednji podpisala sporazum o pobratenju med obinama.

vseh ciljev, ki bodo zastavljeni v vse bolj enotni Evropi,

z namenom mirnega soitja med dravami in narodi.

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 6
Slovesnosti v Bednji so se udeleili tudi nekateri vidneji hrvaki politiki, med njimi tudi Vesna Pusi, poleg njih pa tudi poslanec v DZ RS Branko Marini, podupan obine Videm Marjan Selinek, ravnateljica O Videm

In e skupna fotografija slovenske delegacije z upanom Bednje Bistroviem in njegovimi sodelavci Foto: TM

Pri oli v Bednji so posadili drevo prijateljstva, kar bo tamkajnje generacije spominjalo na pomemben majski dogodek leta 2011.

Helena egula, predsednik KS Leskovec Franc Kozel, v kulturnem programu pa se je predstavil enska vokalna

skupina KD Leskovec z zborovodjem Srekom Zavcem. TM

Podpis pogodbe za modernizacijo dveh cest

Videmski upan Friderik Brai je 21. aprila podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Asfalti, d. o. o., Marjanom Pongracem za modernizacijo dveh cest v obini. Pri podpisu sta sodelovala tudi videmski podupan Marjan Selinek in direktorica obinske uprave mag. Darinka Ratajc. Operacijo delno financira EU, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013 razvojne prioritete Razvoj regij prednostne usmeritve Razvojnih obmejnih obmoij s Hrvako v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 20072013, razvojne priorite-

Pri podpisu pogodbe sta se upanu Frideriku Braiu in direktorju podjetja Asfalti Marjanu Pongracu pridruila podupan Marjan Selinek in direktorica obinske uprave mag. Darinka Ratajc.

Videmski upan Friderik Brai je v drugi polovici aprila podpisal pogodbo z direktorjem podjetja Asfalti, d. o. o., s Ptuja Marjanom Pongracem za modernizacijo dveh cest v obini.

te Razvoj regij. Gre za dva odseka cest, ki smo ju lani uspeno prijavili na razpis za Juno mejo in pridobili veinski del potrebnih regionalnih finannih sredstev. Obani, uporabniki obeh cest, bodo sicer sami poskrbeli za gramoz in utrditev kot nujno podlago, na katero bo izbrano podjetje, ki je bilo najugodneji ponudnik, nato naredilo e asfal-

tno prevleko, je ob podpisu povedal upan Brai. De l a n a o d s e k i h Sov ieRepie v dolini 1225 metrov in ZajekJurca v dolini slabih 400 metrov so se zaela junija letos, zakljuila pa naj bi se jeseni. Kot je e povedal upan, bo kraji odsek zahteval 51.440 evrov, pri emer znaa obinski dele sofinanciranja dobrih 13.000 evrov, dela

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 7
na dobrem kilometru ceste SovieRepie pa bodo zahtevala dobrih 168.000 evrov, od esar znaa dele obine nekaj ve kot 28.000 evrov. Marjan Pongrac, direktor podjetja Asfalti, pa je po podpisu poudaril: Vesel sem, da smo uspeli na javnem razpisu v obdobju, ko gradbincem manjka dela. Veseli smo vsakega novega posla, glede na nae dosedanje izkunje pa v obini Videm priakujem korektno, dobro sodelovanje, e posebej pa se bomo potrudili, da bo z obino Videm v prihodnje e ve dobrega sodelovanja. Besedilo in foto:TM

Skupina LAS Haloze

Razvojni program podeelja za Haloze 20072013 temelji na izhodiih uredbe Evropske unije in uredb Ministrstva za kmetijstvo, goz darstvo in prehrano Republike Slovenije. Lokalna akcijska skupina je bila ustanovljena decembra 2006 v etalah. Na obmoju obin Zavr, Gorinica, Cirkulane, Videm, Majperk, Podlehnik in etale predstavlja LAS Haloze lokalno javno-zasebno partnerstvo, ki je oblikovano tripartitno. Z junijem 2011 teje LAS Haloze 100 lanov, ki predstavljajo zastopanost posameznikov, interesnih zdruenj in drutev kakor tudi javnih institucij in gospodarskih subjektov. Lokalna akcijska skupina Haloze je ena izmed 33 LASov v Sloveniji in ena izmed ve kot 2000 lokalnih akcijskih skupin v Evropski uniji. V skladu z Leader programom je bilo do zdaj na obmoju LAS Haloze od 2008 do 2010 podprtih s pomojo Leader sredstev 47 projektov v skupni viini 271.622 EUR. Do junija 2011 je bilo zakljuenih in izvedenih 40 projektov, dva projekta e akata na kontrolo in izplailo, drugih 38 projektov pa je sredstva e dobilo na TR-raune. Do leta 2010 ni bilo izvedenih sedem odobrenih projektov. Nosilci projektov so imeli najveje teave zaradi zagotavljanja finannega toka za izvedbo projekta in so al morali odstopiti od projektov. Projekt Posodobitev vinotoa, nosilca Franca Maroha, je bil odobren za sofinanciranje v viini 6.000 EUR. Celotna viina projekta je znaala 18.000 EUR. V tem primeru je bila izplaana vrednost s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS v viini 2.155,26 EUR, kar gre za edini taken primer med vsemi projekti, ko je bila izplaana nija vrednost, kot je bila odobrena. Zaradi odstopa projektov je obmoje LAS Haloze v letih 20082010 izgubilo sredstva v skupni viini 35.326,28 EUR. Ta sredstva so prekanalizirana v skupni fond za vse LAS-e na obmoju Slovenije in bodo prerazporejena predvidoma v letu 2013. Ta problem pa se pojavlja praktino povsod po Sloveniji. Zaradi tega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS za novo izbrane projekte vkljuilo varovalko. Nosilec projekta, ki po podpisu pogodbe ne izvede projekta skladno s

Utrinek z LAS-ove skupine v Halozah. V Lokalno akcijsko skupino Haloze je po zadnjih podatkih vkljuenih 100 lanov. Foto: arhiv LAS Haloze

kandidaturo, bo sankcioniran z nezmonostjo kandidiranja v naslednjih petih letih na ukrepe in razpise MKGP-ja. V mesecu juniju 2011 je bil konan postopek izbora projektov, ki so kandidirali na etrti javni poziv za izvajanje Lokalne razvojne strategije za Haloze 20072013 za leto 2011. Na javni poziv je prispelo 27 vlog. V fazi ocenjevanja je eden od vlagateljev odstopil od prijave, tako je lo v nadaljnje ocenjevanje 26 vlog. Na delavnicah, ki so se izvajale v asu odprtega poziva na obmoju Haloz, je bilo najve izkazanega interesa za sodelovanje iz obmoja obine Videm; udeleencev je bilo ve kot 40. al nobena vloga ni prispela iz obmoja obine Majperk. Na informativnih govorilnih urah in delavnicah so potencialni prijavitelji imeli tudi tokrat najve zadrkov predvsem zaradi zagotavljanja finannega toka. Kljub temu da je omogoeno do 85-odstotno sofinanciranje projektov, je za samo izvedbo nosilcem projektov teko zagotoviti financiranje projektne ideje. Zaradi tega je bila poslana

kakna vloga manj na javni poziv, ki pa je imela mogoe zelo dobro idejo izvedbe. Vloge, ki so prispele, so bile po morebitnih dopolnitvah popolne in vsebinsko ustrezne ciljem iz Lokalne razvojne strategije. Vsi projekti so zadostovali merilom LAS-a za odobritev sofinanciranja, vendar al na obmoju LAS Haloze ni dovolj finannih sredstev iz programa Leader za izvedbo vseh projektov. Za leto 2011 je namenjenih 200.000 EUR za sofinanciranje projektov. Najve prispelih vlog je sledilo cilju razvoja podjetnitva in kmetijstva ter cilju ohranjanja naravne in kulturne dediine obmoja Haloz. Najve prijaviteljev po statusu je bilo nevladnih organizacij in drutev, sledijo podjetja, obine, kmetije ter posamezniki. Organ odloanja LAS Haloze je izbral 18 projektov za sofinanciranje iz programa Leader za leto 2011, je povedala predsednica LAS Haloze mag. Darinka Ratajc. MR

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 8

Knjini prvorojenec Zbornik obine Videm

V predprazninem asu so se v dvorani obine Videm zbrali mnogi, ki so teko priakovali izid knjige, v kateri bodo na enem mestu nali strokovno in poljudno predstavljeno njihovo ivljenje in delo skozi prerez asa. Zbornik obine Videm je e ena bogata zakladnica vsega, kar ne sme biti pozabljeno, ki so jo pred tem e izdali v obinah Cirkulane, Destrnik, Kidrievo, Markovci in etale. V pripravi je tudi zbornik obine Trnovska vas, na Hajdini so izdali monografijo svoje obine, razmiljajo pa tudi o zborniku. Vsak zapis je nedokonana zgodba, tudi zbornik obine Videm, ki je pred nami. Po navadi zbornike izdajamo ob nekih prilonostih in v obini Videm smo izbrali eno od teh, ki se nam je zdela pravnja za predstavitev bogate knjige o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti obine na ravnici Dravskega polja in med grievnatimi Halozami, je Tatjana Mohorko, urednica Zbornika obine Videm, pospremila na pot knjigo, ki jo bo z zanimanjem vzel v roke vsakdo, ki bo potreboval bolj poglobljene informacije o ivljenju in delu v tem delu Spodnjega Podravja. Zbornik, ki obsega 420 strani, je nastajal kar nekaj asa, saj je uredniki odbor v sestavi: Friderik Brai, mag. Darinka Ratajc, Franc Stopajnik, Rado krjanec in Tatjana Mohorko ob pomoi Marije Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, lektorice Petre Krajnc in prevajalca Mihaela Koltaka zael z delom e v letu 2007. Sproti se je prilagajal novim in novim znanjem ter podatkom, do katerih so se avtorji dokopali med listanjem po tevilnih zapisih, dokumentih in informacijah mnogih posameznikov. Na stotine fotografij je bilo treba pregledati in med njimi izbrati tiste, ki najbolj zgovorno izpriujejo dogajanja v preteklosti, pa tudi sedanjosti. Namenjen je 5702 obanoma, ki se ta hip verjetno e ne zavedajo, kako bogata je zgodovina osmih krajevnih skupnosti 80,4 km 2 velike videmske obine. Tehnino

Utrinek z nastopa uencev O Videm ob predstavitvi zbornika

upan se je zahvalil avtorjem in jim podaril izvod knjige. Foto: Rado krjanec

V spomin na izid Zbornika obine Videm bo pred obinsko stavbo zrasla mlada lipa. upan Friderik Brai jo je zasadil ob pomoi direktorja podjetja GP Project Ing Antuna Daljavca, ki je lipo tudi podarilo, podupana Marjana Selinka in predsednice KS Videm pri Ptuju Alojzije Tuek. Foto: Rado krjanec

oblikovanje je delo Rada krjanca, natisnila pa ga je zaloba Vejica, v nakladi 1000 izvodov. Na slovesnosti, ki so ji poleg lanov urednikega odbora poseben peat dali tudi uenci in uitelji Osnovne ole Videm ter harmonikarska skupina Veseli Joeki, je bila zelo zanimiva predstavitev vsebine, ki jo je opravila Marija Hernja Masten. Kar 23 avtorjev je vsak z drugega vidika obdelalo to raznoliko in s tradicijo ter kulturno zapuino bogato obino.

VSEBINA ZBORNIKA
Nekaj misli zborniku na pot sta zapisala upan Friderik

Brai in urednica Tatjana Mohorko. Mag. Darinka Ratajc, direktorica obinske uprave, je predstavila Obino Videm v znamenju lokalne samouprave. Videm v arheolokem obdobju je obdelal Ivan iek. Videm in kraji videmske obine v arhivskih virih so prispevek Marije Hernja Masten. Zgodovina obmoja obine Videm pri Ptuju v 19. stoletju je predstavljena izpod peresa mag. Natae Kolar. Zemljikoposestnike odnose med svetovnima vojnama je prouila dr. Ljubica uligoj. Obina Videm pri Ptuju v asu okupacije in narodnoosvobodilnega boja 19411945 je poglavje, ki ga je raziskala mag. Irena Mavri iek.

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 9
Katja Zupani je prikazala upravnoteritorialni, gospodarski ter drubeni razvoj na videmskem obmoju po letu 1945 do nastanka samostojne Obine Videm. Branko Oblak se je podpisal pod kratek oris zadrunitva na videmskem obmoju. Narena lenjenost v obini Videm je podroje, ki ga je raziskala akademikinja dr. Zinka Zorko. Haloan, vino iz Haloz je delo Lidije Veber. Naravno dediino halokega roba je za zanamce ohranil Ivan Boiko, turmovce pred gradnjo ptujskega akumulacijskega jezera pa Andrej Brence. Razvojne monosti Obine Videm z ekoremediacijami (ERM) so strokovna tudija prof. dr. Ane Vovk Kore. Zgodovina videmske, leskovke in selske ole je tematika, ki je pritegnila Jakoba Emeria. upnija svetega Vida je podroje, ki ga je predstavil p. Slavko Stermek, upnijo svetega Andraa v Halozah pa Marjana Srdinek in Edi Vajda. Spomin na znane osebnosti videmske obine ali upnij sv. Vida pri Ptuju in sv. Andraa v Halozah je ohranil Jakob Emeri. Franceta Forstneria literata Dravskega polja je predstavila Lea Vaupoti. Videmski slikarji bodo veno ivi po zaslugi Nine Jeza. Faenk v Vidmu, pustni orai iz Okia in skupina Kulturnoturistinega drutva Klopotec Sovie-Dravci so e ena tema, ki jo je obdelal Andrej Brence. Katarina in Slavko Flajs sta avtorja poglavja z naslovom Korant tradicija, blagovna znamka in turistina prilonost. Folklorno drutvo Lancova vas obiaji prednikov prikazani na tevilnih gostovanjih so delo Brigite Tetikovi. Drutveno ivljenje v obini Videm pa je bolj podrobno predstavila Marija ernila.

Da bodo tudi generacije za nami vedele, kdo je uredil prvo obinsko zbrano delo (od leve proti desni): Rado krjanec, Petra Krajnc, Franc Stopajnik, Marija Hernja Masten, mag. Darinka Ratajc, Tatjana Mohorko in Friderik Brai. Foto: Silvestra Brodnjak

Z izidom prvega Zbornika obine Videm so izpolnjena priakovanja obinskega sveta in pobudnika za izdajo, upana Friderika Braia, ki se je vsem sodelujoim zahvalil za odlino opravljeno delo ter izrazil eljo, da bi strokovno

napisana in poljudno berljiva knjiga postala dobrodola gostja slehernega izmed 1775 videmskih gospodinjstev. Silvestra Brodnjak

Podjetje Polje-dom, d. o. o., praznuje 20 let

Trgovsko podjetje Polje-dom, d. o. o., je bilo ustanovljeno nekaj mesecev pred asom osamosvajanja slovenske drave. Ustanovila ga je Marija Miloi iz Vidma pri Ptuju. Svoje poslovanje je zaela sama, z eno samo zaposleno delavko, v majhni semenarski trgovini v Podlehniku. Anka Korpar, ki je od takrat e vedno zaposlena v podjetju, pove takole: Danes je lahko zapisati te spomine, takrat v letu 1991 pa smo bili v strahu, da bomo izgubili vse, saj nismo vedeli, kako se bo razpletlo glede vojne za Slovenijo. Pa vendar so bila prva leta poslovanja po svoje laja kot sedaj, saj so nam dobavitelji zaupali blago na odlog plaila, drava nas je bila pripravljena poakati s plailom dajatev, kupci so imeli ve denarja in bilo je veliko manj administrativnih ovir, za katere sedaj porabimo veliko asa. Tako so rasli in do leta 1999 odprli e tri kmetijske prodajalne ter v letu 2002 zgradili novo poslovno stavbo v Kidrievem. Na Turniu, kjer je sedaj sede drube, so si v mansardi uredili upravne prostore. V okviru poslovnega centra v Kidrievem poslujejo sedaj na 900 m2 lastne prodajne povrine, kjer kmetovalcem in vrtikarjem ponujajo semena in sadike, gnojila, sredstva za varstvo rastlin, kmetijski repromate-

Zaposleni v poslovenm centru Polje-dom v Kidrievem

rial, itarice in drugo hrano za ivali. e vedno poslujejo tudi v Podlehniku in na Ptuju, na Zagrebki cesti 74 (Turnie), kjer kupcem ponujajo enak izbor blaga. V Kungoti pri Ptuju boste nali

tudi njihovo skladie za prevzem in odkup kmetijskih pridelkov. Pri njih je tako skozi vse leto mo odkupiti pridelek luene koruze, krmni jemen, penico, oljno ogrico, oves in druge kme-

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 10
Polje-dom lahko kupci v naslednjem letu koristijo darilni bon, ki je odvisen od viine doseenega prometa v prejnjem koledarskem letu. Z zapisovanjem vsakega posameznega nakupa v bazo podatkov lahko kupcu kadar koli izpiejo koliinski in vrednostni nakup blaga (za primerjavo z lastnim knjigovodstvom) ali pa mu pomagajo z nasvetom, npr. kadar se sam ne more spomniti, katero sorto semena je kupil prejnje leto. Nakupi se setevajo in ob novem letu nagradijo kupce z vrednostnim bonom. V letu 2009 so razvili tudi veleprodajo vreenih itaric pravnim osebam, ki jih spakirajo v lastni pakirnici v Kidrievem. Blago za zdaj ponujajo na obmoju Maribora, Dravske in Savinjske doline ter Zasavja, v prihodnje pa elijo tak nain prodaje raziriti po vsej Sloveniji. S svojimi 21 zaposlenimi delavci se trudijo, da bi bilo njihovo blago kakovostneje, postreba prijazneja in cene ugodneje od konkurence. Ob 20. obletnici se iskreno zahvaljujejo vsem svojim kupcem in poslovnim partnerjem, s katerimi so ustvarili pristen in poten odnos v trgovanju. Obiite jih veseli bodo vaega obiska! AZ

Dvajseto obletnico so v Trgovskem podjetju Polje-dom proslavili nadvse slovesno, tudi na prilonostnem druenju z zaposlenimi.

tijske pridelke. Vsako leto jih sedaj odkupijo kar do 10.000 ton. e v letu 1994 so pri njih

razvili sistem, ki nagrajuje kupce na viino doseenega prometa in nain plaila blaga. S kartico zvestobe

Sonna elektrarna Muzek v Zgornji Pristavi

Obnovljivi viri energije so pomemben vir primarne energije v Sloveniji. Med obnovljive vire pritevamo biomaso, sonno energijo, hidroenergijo, energijo vetra ter geotermalno energijo. Poveevanje njihovega delea pa je ena od prioritet energetske in okoljske politike drave. Drava s sistemom subvencioniranja spodbuja pridobivanje elektrine energije iz obnovljivih virov. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji intaliranih 729 sonnih elektrarn s skupno mojo 37,4 MW. Po pokrajinah je najveje tevilo sonnih elektrarn na tajerskem. Primorska regija, ki ima v Sloveniji najbolje pogoje za obratovanje sonnih elektrarn, pa dosega nekje 10 odstotkov vseh intaliranih sonnih elektrarn v Sloveniji. V obini Videm je trenutno samo ena, in sicer sonna elektrarna na kmetiji Muzek v Zgornji Pristavi. Dolgotrajen postopek, od ideje do zaetka obratovanja elektrarne, nam je predstavil njihov sin Jernej, ki ima najve zaslug za uspeno izpeljan projekt. Sonce predstavlja neizrpen vir energije, brez katere ivljenje na zemlji ne bi obstajalo. Zato velja sonna elektrarna za eno najboljih monosti pridobivanja elektrine energije iz obnovljivih virov. Sonna celica je osnovni gradnik fotovoltainega sistema, tako dobimo ve skupaj povezanih celic v sonni panel ter ve sonnih panelov, povezanih v sonno elektrarno. Za samo delovanje elektrarne je potrebno sonno obsevanje. Najveji izkoristek sonne energije dobimo, ko je vpadni kot sonca na celico pravokoten, vendar elektrarna deluje tudi pri oblanem in deevnem

Sonna elektrarna na kmetiji Muzek v Zg. Pristavi zavzema 276 monokristalnih panelov, skupne moi 49,68 kW. Foto: AZ

vremenu z manjim izkoristkom. Kot je povedal Jernej Muzek, so v zaetku leta 2010 zaeli zbirati informacije in pripravljati dokumentacijo za izgradnjo sonne elektrarne kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Tu je treba poudariti, da je pridobivanje dokumentacije za izgradnjo dolgotrajen postopek. Medtem pa

zakonodaja o znianju podpore odkupne cene elektrine energije narekuje vsakoletno znianje in s tem posredno postavlja letni rok izgradnje in ekonomino upravienost. Vendar, kot pove Jernej, jim je kljub vsem teavam in oviram uspelo postaviti in prikljuiti elektrarno na omreje e v decembru 2010 ter s tem zagotoviti takratno postavlje-

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 11
no vijo odkupno ceno elektrine energije. Sama elektrarna na kmetiji Muzek zavzema 276 monokristalnih panelov, skupne moi 49,68 kW. Ker gospodarsko poslopje nima idealne lege, je bilo treba izdelati podkonstrukcijo ter tako sonne panele v vrstah obrniti na juno stran. Predvidena letna proizvodnja elektrarne je 55 MWh, kar zadostuje za priblino 12 gospodinjstev. Namestitev celotne podkonstrukcije ter montao panelov so izvedli sami. Sami pa so pridobili tudi vso potrebno dokumentacijo ter s tem obutno zniali celotno investicijo. AZ

Kulok delo in druenje je to, kar potrebujemo

Sodobni as prinaa v nae glave in ravnanja vedno ve skrbi, ljudje pa postajamo vse bolj zaprti in osamljeni. Potreba po druabnosti in druenju je e pri nekaterih komajda iva, e pa pogledamo na vrednote, je skupnih vrednot vse manj. Nekatere vrednote in potrebe gredo v pozabo, spet druge predstavljajo odsev novega asa. Potrebe po ustreznih komunikacijah so neizogibne, kljub temu pa ni ve ni tako, kot je bilo neko. Neko so bile krajevne ceste, zdaj javne poti, neko so bile povsem odvisne od vzdrevanja uporabnikov, danes je veini do ceste malo mar ali kliejo obino in njene slube. e ve, nekaterih niti ne moti, e na obinski cesti tudi pred domao hio najde veliko luo, kamenje ali kakno drugo oviro. Skratka, nekateri niso pripravljeni poskrbeti za urejen videz in red niti pred svojim pragom, kaj ele na cesti, ki je in ni njihova. Tisti, ki jim je za stanje vseeno, kaejo le na obino, pa eprav bi lahko veliko drobnih zadev reili sami. Naselje Trdobojci je eno tevilnih naselij v KS Leskovec, niso pa tako tevilni primeri, ko bi se veji del krajanov in vikendaev iz dela naselja zbral na delovni akciji, ki smo ji neko po domae rekli kulok. Taken nain dela in druenja v Trdobojcih traja e leta. Letonja delovna akcija je bila v soboto, 11. junija. Prijetno, ne preve vroe vreme je v tokratno akcijo pritegnilo kar 26 krajanov in drugih uporabnikov ceste. Pomembni cilj akcije je ureditev ceste. Ta doivi v tistem delu, ki je predmet akcije, pravo generalko. Naj navedemo, da sicer

Ob koncu delovne akcije pa e skupinska fotografija vseh udeleencev Foto: Janez Merc

Utrinek z udarnikega dela na cesti v Trdobojcih

reijski obrat opravi del ienja, vendar je prav, da se vsaj enkrat na leto dobro uredijo tudi okolica ceste, mulde, kanali in vse, kar vpliva na prevoznost. e k temu dodamo odstranitev ostankov zimskega vzdrevanja in tistega, kar s seboj prinesejo neurja in prispeva okolica, velja ugotovitev, da dela kar noe zmanjkati. S taknimi akcijami vidno prispevamo k trajnosti in uporabnosti ceste, pa tudi krajani priakujejo, da se uredijo tudi tiste zadeve, ki so povezane z vzdrevanjem in popravilom asfalta. Nekateri lastniki ali sosedi lokalne ceste zelo skrbijo za njen videz, al pa imamo tudi take, ki na tej cesti pustijo krmo, ki so jo spravljali s hriba, zemljo, ki so jo nanesli z njive, in e kaj. Iz nekdanje samo delovne

akcije pa se je s asom poveevala elja po druenju, ki se nadaljuje po vsaki konani akciji. Tako se vsako leto dobimo pri drugi druini ali pa tudi v blijih kleteh in s tem krepimo tisto, esar nam s sodobnim asom vedno bolj primanjkuje. Krepitev nekaterih skupnih vrednot pa je tisto, kar je vse bolj zaskrbljujoe, saj je druenj krajanov vse manj, odnosi pa so vse bolj prazni.

LETONJA AKCIJA NA CESTI JE USPELA, NE MANJKA PA IDEJ, KAKO NAPREJ

Zahvala velja vsem, ki so s svojo pripravljenostjo in dobro voljo prispevali k javnemu dobru in prijetni drubi. Za tiste, ki pa se srameljivo izmikajo, pa povabilo k spremembam. Beg od

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 12
taknih vrednot pomeni beg od ljudi, beg vase, beg od okolja, ki je bilo neko domae in prijetno, kakno bo pa danes in jutri, pa je odvisno od nas. Glede na tevilo sodelujoih se za delo in vrednote vsaj za prisotne ni treba bati, tistim, ki pa jim to manjka, pa naj velja, da nikjer na naih cestah in v okolju ne manjka dela, v loveki dui pa ne manjka potreb. Ceste so ogledalo uporabnikov, ne le tistih, ki samo kliejo druge po pomo, ampak tudi tistih, ki so pripravljeni kaj narediti zase. Tistim pa, ki za vse akajo na obino, naj povemo, da tudi mi akamo novi asfalt in popolno obnovo, se pa zavedamo, da smo obani, ki dajemo in sprejemamo, in na tak nain sporoamo obini, koliko nam je kaj vredno. Mag. Janez Merc

Med najbolj cenjenimi lekarnami znova videmska

V GH Bernardin v Portorou je bila letonja razglasitev desetih najbolj cenjenih lekarn v Sloveniji za preteklo leto. Izbor je tudi letos potekal pod okriljem priloge asnika Dnevnik Moje zdravje in asopisne hie Dnevnik. Naj lekarna 2010 je lekarna Brod, potem pa ji sledijo Domale in na tretjem mestu lekarna pri Svetem Martinu na Hajdini, odlino pa sta se tudi v letonjem izboru odrezali lekarniki enoti Lekarne Ptuj, Breg in Videm pri Ptuju. Sicer pa je namen izbora pribliati farmacevtski poklic uporabnikom in poudariti njegovo pomembnost ter javnost spodbuditi h kritini presoji lekarnikih storitev. Ob tem pa stranke tudi spodbuditi, da bi se za nasvet pogosteje obraali na lekarne, saj so jim zaposleni v njih pripravljeni posredovati svojo bogato zakladnico znanja, kadar koli je to potrebno, v vsakoletno povabilo k sodelovanju v akciji zapiejo njeni organizatorji. Akcija se je v Sloveniji zelo hitro prijela in ima vsako leto veji odziv, po mnenju mnogih pa je potrebna in dobrodola tako za lekarne kot njene uporabnike. Ljudi preprosto zanima, kakne lekarne imamo v Sloveniji, ali te ustrezajo novim potrebam in tudi eljam, lahko pa zelo dobro vpliva tudi na prepoznavnost lekarne in farmacevtskega poklica. Ta izbor pa je lahko pomemben tudi za farmacevte same, ki se vsak dan znova trudijo biti kar najbolj prijazni. Lekarni Videm pri Ptuju iskrena estitka tudi letos za tako izjemen uspeh v slovenskem prostoru! TM

Lekarna v srediu Vidma je zelo priljubljena in cenjena pri strankah, kar sodelavkama Tatjani Ules Kozoderc, mag. farm., in Marjetki Frange, lekarniki procesniarki veliko pomeni. To bo dobra spodbuda za njuno nadaljnje delo v videmski lekarni. Foto: TM

Vnukinja najstareje trte raste v Dravcih

Pri etnografskem muzeju v Dravcih, na kmetiji Korpievih, so v maju zasadili cepi, e vnukinjo slovite najstareje trte na svetu z Lenta, ki jo je KTD Klopotec Sovie-Dravci podarilo Drutvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze. Vinarji so cepi naredili iz potomke ametne rnine, ki raste pri Sv. Ani v Dolanah. V dar so jo od mariborskega upana dobili leta 2007, lani pa so pobrali e drugi pridelek in je obilno rodila. Pri slovesnem sajenju e kar bujnega poganjka so zdruili moi pomembni moje, med njimi je bil tudi prvi mo videmske obine, upan Friderik Brai, ki je pozdravil tak dogodek, e posebej ponosen pa je bil, da ima poslej tudi obina Videm potomko najstareje trte na svetu. Lokacija tukaj je za dobro rast trte odlina in verjamem, da bo trta tudi odlino rastla, je e dodal Brai. Vesel, da je do tega slovesnega dogodka prilo, pa je bil tudi gospodar Zvonko Korpi, ki je na kratko orisal sodelovanje z drutvom vinogradnikov in sadjarjev Haloze, pa tudi, kaken je bil sploh postopek, da je cepi pri Sv. Ani nastal posebej za KTD. Zvonko Arnei, podpredsednik Drutva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, sicer pa skrbnik stare trte pri Sv. Ani, je izrazil zadovoljstvo, da je do tega slovesnega trenutka sploh prilo. In e dobro uspeva v sosednji obini Cirkulane, v haloki zemlji, potem se je vinarjem zdelo dobro, da jo zasadijo e kje drugje v Halozah, in Dravci so e bili ena od lokacij, je e razloil Arnei. S seboj je prinesel stekleniko

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 13
prve polnitve ametne rnine, s posebnimi navodili in eljo, da bi cepi stare trte dobro rastel tudi pri muzeju v Dravcih, pa je stekleniko predal Zvonku Korpiu in Janiju Altu, predsedniku KTD ter tudi novemu gospodarju trte. Na slovesni zasaditvi se je zbralo veliko ljudi, domaini so pripravili bogato pogostitev, za dobro voljo pa so s pesmijo poskrbeli pevci Vinogradniki in Veseli Joeki. TM

Cepi trte so z zdruenimi momi, ob posebnih navodilih priznanega vinarja Arneia, uspeno spravili v zemljo. Zdaj pa upajo, da bo ametna rnina im prej in im bolj obilno obrodila.

Med obiskovalci, ki so spremljali zasaditev vnukinje stare trte z Lenta, sta bila tudi turista iz daljne Avstralije, ki sta prav v tistih dneh prenoevala na Korpievi kmetiji. Foto: TM

V Pobreju postavili dve majski drevesi

V Pobreju e nekaj let tradicionalno postavljajo prvomajsko drevo, in sicer na dveh mestih: v spodnjem (v Bortu) in zgornjem delu Pobreja. V Bortu se krajani sami organizirajo za postavitev drevesa in si priredijo pester popoldan ob druenju, dobri hrani in pijai. Tokrat so si omislili peko piancev v zunanji pei. Postavljanje prvomajskega drevesa v zgornjem delu Pobreja pa je potekalo v organizaciji turistinega drutva, kjer je bilo prav tako veselo. Da pa je mesec maj e bolj pester, so v Bortu pripravili zabavo ob podiranju prvomajskega drevesa, s peenimi postrvmi. AG

Rono postavljanje majpana v Bortu

Foto: AG

Postavljanje majpana v zgornjem delu Pobreja Foto: Marko Peter

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 14

V Vidmu postavili svoje majsko drevo

V Vidmu pri Ptuju so, kot je v navadi, zadnji dan v aprilu postavili majsko drevo oziroma mlaj. Senja, prevoz, okrasitev in postavitev mlaja so e tradicionalna domena domaih gasilcev, lanov PGD Videm pri Ptuju. Videmski gasilci so se tudi letos izkazali, saj so poskrbeli, da so izbrali veliko in pokonno drevo in ga varno spravili iz gozda. Seveda so morali do postavitve nanj tudi paziti, da drevesa ne bi kdo pokodoval ali celo ukradel. Postavitve majskega drevesa se je kljub tipino aprilskemu muhastemu vremenu udeleilo mnogo gledalcev, ki so se lahko po koncu prireditve okrepali z dobro hrano in pijao. Majsko drevo so z glasbo iz harmonik pospremili vaki godci in srameljivi sonni arki. Sicer pa ima majsko drevo mnogo simbolov. Nekateri ga postavljajo kot simbol moi, pokonnosti in rasti delavskega gibanja, drugod se postavlja kot simbol prehoda mladih fantov v polnoletnost, ponekod predstavlja konec sene sezone, spet drugod pa simbol pomladi in e kaken pomen bi verjetno lahko nali. Laura Roman

Pod mogonim videmskim majskim drevesom se je zbralo veliko veselih ljudi, ki e ohranjajo to pristno slovensko tradicijo. Foto: Laura Roman

Prvo sreanje Merevih

Bojan Merc je bil pobudnik in organizator prvega sreanja rodbine Merc, ki se je zgodilo v juniju v Vareji, ob tamkajnjem portnem centru. Bilo je res udovito in upajo, da bodo to e ponovili, je bilo skupno mnenje nadvse vesele in tevilne druine. Sreanje se je zaelo opoldne s kosilom in nadaljevalo skozi popoldne ter zakljuilo v zgodnjih nedeljskih urah. Na povabilo se je odzvalo kar 77 lanov druine Merc iz blinjih in nekoliko bolj oddaljenih krajev. Manjkala sta dva bratranca iz Nemije, sicer pa jih je bilo veliko, celo ve, kot je Bojan priakoval. Neverjetno dobro je bilo, res udovito, kot so zatrdili vsi zbrani. Saj ne, da se med seboj sploh ne bi poznali, je pa ivljenje danes takno, da se zelo redkokdaj najdemo skupaj, morda e najbolj ob pogrebih. To je alostno, zato sem se odloil za izvedbo taknega skupne-

Prvo sreanje velike druine Merc ostaja nepozabno Foto: Bojan Merc

ga sreanja in lepo je bilo opazovati vse sorodnike, kajti nekateri med njimi se niso videli e po 10, 15 ali 20 let. ToliNA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

ko so si imeli povedati, da je nekaterim zmanjkalo asa za igre, skoraj vsi pa smo se zavrteli ob glasbi, je povedal Bojan

Stran 15
Merc. Najmlaja udeleenka prvega sreanja Merevih je bila mala Eva, ki se je komaj zaela dobro postavljati na noge, najstareja pa 77-letna Elizabeta Drevenek, sicer Bojanova teta. Prav gotovo se bo Bojan poslej trudil, da se sorodniki sreajo vsako leto, in verjame, da jim bo vsako leto uspelo, saj si vsi elijo enako, je ob koncu e napovedal Merc. TM

Leskovki kulturniki ob dnevu dravnosti v Tuzli

Na povabilo zdruenja Slovenske izseljenske matice v Tuzli smo se 25. junija v jutranjih urah podali na pot proti Bosni in Hercegovini. Zasluge za to sreanje imata zborovodja Sreko Zavec in naa rojakinja, ki ivi v Tuzli, Majda Souek. Sreala sta se v Stini in tam se je porodila ideja o naem skupnem sodelovanju. Povabilo je sprejel tudi upan Friderik Brai s soprogo Julijano in tako smo vsi skupaj krenili na pot. V Tuzli so nas toplo sprejeli nai rojaki. Po nastanitvi v hotelu smo se pripravljali na veerno slovesnost ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije. Na tej slovesnosti je najprej spregovorila predsednica tamkajnjega drutva gospa Alenka, k besedi pa je pozvala tudi predstavnika za drubene dejavnosti slovenske ambasade v Sarajevu, predsednika tuzelske upanije in nato e videmskega upana Friderika Braia, ki je zbrane v duhu narodnega zavedanja lepo nagovoril in na kratko predstavil nao obino. Ob tej prilonosti jim je podaril tudi Zbornik obine Videm. Sledil je kulturni program, v katerem so sodelovali tamkajnji otroci, ki obiskujejo kroek slovenskega jezika, pevska skupina Slovenice pod vodstvom Lejle Mulaosmanovi in enska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom Sreka Zavca. Osupnilo me je spoznanje o narodni zavesti teh ljudi, kaj jim pomeni slovenski jezik, s kaknim arom, zanosom so peli slovenske pesmi, otrokom pa sta Cankar in Preihov Voranc domaa kot je naim otrokom domaa nogometna oga. To so ljudje, ki jih je zaznamovala nesmiselna vojna, preprosti, polni optimizma, ljudje, ki

Obisk Tuzle in sprejem pri enkratnih gostiteljih bo Leskovanom, ki so v drubi upana Braia obiskali to mesto, ostal v lepem spominu.

se znajo prilagajati ivljenjskim situacijam. Takne jih je naredilo ivljenje in verjemite, marsikdo izmed nas jim lahko zavida. Po kulturnem programu je sledilo druenje dolgo v no. Naslednji dan so nas nai gostitelji popeljali po Tuzli in nam razkazali njihove znamenitosti, ena izmed teh je prav gotovo rekreacijski center Panonika, pa slana jezera, ki

sluijo za kopanje in so edina te vrste v Evropi. Ko smo poskusili e njihove evapie, smo se nekateri tudi v solzah poslovili in si obljubili, da bomo tudi v prihodnje ohranjali stike. Spletla se je vez, ki jo elimo negovati, zato priakujemo obisk prijateljev iz Tuzle e letos v jeseni. Slavica Vidovi

enska vokalna skupina KD Leskovec pod vodstvom Sreka Zavca se je v kulturnem programu predstavila skupaj s tamkajnjo pevsko skupino Slovenice, ki jo vodi Lejla Mulaosmanovi.

Pevke iz Leskovca so se predstavile tudi samostojno, z nekaterimi lepimi slovenskimi pesmimi. Foto: arhiv KD Leskovec

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 16

Videmski gledaliniki znova uspeni

Mladi igralec uspene videmske gledalike skupine Uro imenko je v letonji sezoni zablestel z vlogo malega Marka v predstavi enske stvari. Po uspenih predstavah, kjer je bil ljubljenec obinstva, ga je opazila tudi selektorica obmonega sreanja gledalikih skupin. sodelovalo 20 skupin s priblino 250 igralci. Priznanja so dobili tirje: za najboljo ensko in moko glavno vlogo in za najboljo ensko in moko stransko vlogo. Podelitve se je udeleila celotna videmska skupina, saj so bili priznanja vsi zelo veseli. Takoj po prejetem priznanju

Gledalika skupina na podelitvi v Ormou

Uro imenko mladi gledaliki talent Foto: Bojana Oreek

Uro je na regijskem sreanju JSKD prejel priznanje za najboljo moko stransko vlogo. Vlogo komaj dve leti starega Marka je zaigral prepriljivo v vseh pogledih.

URO IMA TALENT

Na obmonem sreanju je

je Uro povedal: Ko sem zvedel, da sem dobil priznanje za igro, sem bil najprej preseneen, potem pa vesel. Moram povedati, da sprva nisem dojel, kako velika re je lahko priznanje. Vloga Marka v igri enske stvari mi je bila izredno ve pisana

na koo. Rad se alim, rad igram vesele vloge, ki jih skuam e sam popoprati s satiro. Z delom v amaterskem gledaliu sem zael e v etrtem razredu O Videm. Imeli smo gledaliki kroek, kjer smo se radi zbirali, se veliko alili, malo nagajali mentorici Mariji, na koncu pa vedno naredili predstavo, s katero smo blesteli. e takrat smo se velikokrat uvrali v nadaljnja tekmovanja in dobivali priznanja. Bilo nas je veliko, vasih preve, pa so nekateri odhajali. Ostali pa smo vedno glavni Ale, Aneja, Doroteja, Suzana, Matja, Petra pa Doslej sem igral v tirih otro-

kih in treh odraslih gledalikih igrah. V Samorastnikih sem igral Metinega otroka, v Zakonskih zdrahah pa zakonskega moa. Dobro sem odigral obe vlogi, ampak Marko pa je bil nekaj ve, util sem, da sem mu dal del sebe, da je zlezel vame, me pootroil. Na koncu bi rad povedal, da je to priznanje zasluga vse videmske gledalike skupine, ki dela zelo dobro e vrsto let. Mlademu nadarjenemu igralcu Urou imenku iskreno estitam. e veliko uspeha, Uro! Marija ernila

Magdalena Strmek, ambasadorka prostovoljstva leta 2011

Prostovoljka je postala e v srednji oli, ko je ljubiteljsko delovala v kulturnem in portnem drutvu. Pravi, da ji je bilo prijetno delati z vrstniki. S prostovoljnim delom je nadaljevala v asu tudija na Fakulteti za socialno delo, kjer je bilo prostovoljno delo del obvezne prakse. Tako je prila v stik z razlinimi prostovoljnimi organizacijami. Danes deluje na podrojih preventive, odvisnosti, mladostnikov, v mednarodnem prostovoljstvu in mladinskih izmenjavah, pa tudi kot spremljevalka oseb z motnjo v duevnem razvoju. Magdalena Strmek, doma iz Pobreja, je zaposlena v zavodu Pelikan, ki deluje v okviru Karitasa, prostovoljka je tudi
NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

v drutvu Soitje. 3. decembra lani je bila imenovana za ambasadorko prostovoljstva leta 2011. V obini Videm smo lahko zelo ponosni nanjo in na njeno izjemno prostovoljno delo. V pogovoru s prostovoljko smo izvedeli veliko zanimivega. Kakno delo opravljate v Pelikanu? Kot terapevt uim varovance osnov

Stran 17
ivljenja v skupnosti. To zna biti za nekatere kar problem, saj niso vajeni stvari deliti. Uimo jih predvsem preprostih stvari: da si sami kuhajo, pospravljajo, da sami poskrbijo zase. Z njimi imamo individualne in skupinske pogovore. Po treh mesecih priprav nekateri odidejo naprej v komune, najve v Italijo. Povezani smo s komunami Don Pierina. Kako ste postali ambasadorka prostovoljstva? Kdo vas je predlagal? Vlada je ustanovila nacionalni usklajevalni odbor za izvajanje evropskega leta prostovoljnih dejavnosti 2011 in odbor je k dvema e obstojeima ambasadorjema dodal e sedem novih. Smo iz raznih profilov in dejavnosti. Kakna je vaa naloga v letu prostovoljstva? Boste precej obremenjeni? Naa naloga je promoviranje prostovoljstva kot vrednote, kot naina dela, kot cilja. Veliko ljudi tega niti ne poskusi in naa elja je, da bi do tega prilo. Pravzaprav si e niti ne predstavljam, kako bo, verjetno pa bo treba predavati, sodelovati na prireditvah, pisati lanke Ne vem, koliko asa mi bo to vzelo, vendar e dela z veseljem, potem ni ni teko. Kot prostovoljka delujete tudi v planinstvu. Je prostovoljstvo tudi temelj planinske organizacije? Ja, prostovoljstvo in planinstvo sta neloljivo povezana. Vse deluje na tej podlagi, nae delo je pomembno. Sama sem v okviru planinstva prej delala ve, zdaj malo manj. Sodelovala sem na planinskih izletih z mladostniki, imeli smo tabore, sicer pa poskuam im bolj promovirati pohodnitvo in planinstvo. Veliko mladih namre potrebuje motivacijo, da gredo v naravo in hribe, le teko se loijo od raunalnika. S spodbujanjem hoje v naravo bi zato morali zaeti e v vrtcih. Kaj vam pomeni imeno-

Ponosna sem na to astno imenovanje, pravi Magdalena Strmek. Foto: zasebni arhiv

vanje in kaj je vrednota prostovoljnega dela v teh potronikih asih? Ponosna sem na to astno imenovanje. V lokalni skupnosti je veliko prostovoljcev, ki za svoje delo ne dobijo niti besedice hvala, vendar nam prostovoljstvo pomeni nain ivljenja. Tu gre za lastne interese, za lastno iniciativo, da se vedno ve ljudi izgublja v materializmu in pozabljajo na vrednote, kot so solidarnost, pomo, pozablja se na loveka. Ljudi ocenjujemo le

po tem, koliko kdo ima, ne vzamemo pa si asa za soloveka. Zato je prostovoljstvo nujno poudarjati. Meni prostovoljstvo preprosto pomeni osebno zadovoljstvo, saj sem spoznala, da ve, ko dajem, ve tudi dobim. Ogromno sem pri tem dobila tudi sama, tako znanja kot prijateljstva, da samospotovanja, samozavesti, vrednot ne omenjam. Maja Ratajc

Aktivna selska drutva

PORTNO DRUTVO SELAN
V D Selan je v zaetku leta zapihal nov veter. Na februarskem obnem zboru je bila izvedena rekonstrukcija vodstvene strukture drutva. Po dveh letih predsedovanja, ko je drutvo prehodilo prve korake, je Peter Palijan funkcijo predal novemu predsedniku Dejanu Tramku. V skladu z novim statutom se je lansko raziril tudi upravni odbor, saj se je na pobudo lanov oblikovala pohodnika sekcija D Selan. Njen vodja je postal Maks Puki. Novo vodstvo si je zadalo smele narte, ki se e uspeno kaejo v delovanju drutva. V aprilu je svoj prvi pohod opravila pohodnika sekcija. Domaini so se v velikem tevilu odzvali povabilu portnega drutva, kar je bilo nad priakovanji vodstva. Za svoj prvi cilj so pohodniki izbrali Donako goro, v maju pa je sledil pohod na Bo. Pohodi so nartovani tudi v prihodnje, vsaj en vsak mesec. V juliju se bodo pohodniki v sklopu prireditev ob prazni-

Pohodniki so za prvi vzpon izbrali Donako goro. Foto: arhiv drutva

ku KS Sela odpravili na dalji, bolj druaben pohod.

Na pobudo novega predsednika se je oblikovala tudi

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 18
skupina otrok, starih med 8 in 12 let, ki vsako soboto pridno brcajo ogo in se uijo nogometne tehnike. V drutvu se namre zavedajo, da je delo z otroki posebnega pomena za prihodnost drutva. Otroci so se prvi predstavili na revijalni tekmi pred zaetkom uradnih tekem na memorialu Sreka Tominca in pokazali, da se lahko uspeno kosajo s svojimi stari. e posebej ponosni pa so v drutvu na osvojeno 3. mesto v zimski ligi malega nogometa Videm in s tem na izpolnjen zastavljen cilj uvrstitev med prve tiri ekipe. V sklopu vsakoletnih prireditev je na veliko soboto potekalo e tretje kresovanje za krajane KS Sela ter 7. maja e etrti memorial Sreka Tominca. V mesecu maju je drutvo sedaj e tradicionalno sodelovalo pri organizaciji prireditve port pas, ki jo organizira O Sela, v drutvu pa potekajo priprave za postavitev odbojkarske mree na igriu za olo ter za ureditev zaasnih drutvenih prostorih. V drutvu pravijo, da bi bila marsikatera prireditev in tudi delovanje drutva brez dobrega sodelovanja s PGD Sela in KD Sela teje izvedljiva, zato se na tem mestu zahvaljujejo za vso pomo, zahvala pa tudi lanom, ki so pomagali pri organizaciji vseh drutvenih prireditev.

PGD SELA
V PGD Sela gasilci skoraj nikoli ne poivajo. Razna izobraevanja in aktivnosti na gospodarskem podroju potekajo tako reko vse leto. Prva polovica letonjega leta je bila najbolj pestra na podroju izobraevanja. Devet gasilcev je opravilo razna specialna izobraevanja v izobraevalnem centru za zaito in reevanje na Igu, tirje so se udeleili teaja za strojnika, est pa teaja za uporabnika radijskih zvez v organizaciji GZ Videm. V maju so se gasilci udeleili mae na ast svojemu zavetniku sv. Florjanu, ki jo je daroval vojaki kaplan p. Vito Muhi, na njegovo pobudo pa je po mai sledil tudi blagoslov gasilcev in gasilskih vozil. Kot e vsako leto so gasilci po mai priredili tudi pogostitev za vse krajane. V maju so gasilci sodelovali tudi na prireditvi port pas, ki jo je organizirala O Sela. Uencem so razkazali gasilski dom, opremo gasilcev ter na koncu uencem predstavili gasilska vozila, kot finale vsake gasilske predstavitve pa

lani in lanice PGD Sela so se tudi letos v cerkvi sv. Druine na Selih priporoili svojemu zavetniku. Foto: arhiv drutva

je sledilo gaenje z gasilskimi cevmi in roniki, ki je otrokom e najbolj zanimivo. Zraven izobraevanj pa selski gasilci veliko asa posveajo tudi gasilsko-portnim disciplinam. e vso pomlad in poletje potekajo treningi enske in moke lanske desetine, v teh dneh pa se na obinsko tekmovanje aktivno pripravlja pet tekmovalnih desetin. enska in moka desetina sta se v aprilu, maju in juniju udeleili tevilnih gasilskih tekmovanj v SV Sloveniji, v gasilski dom pa so prili e tudi prvi pokali. Zelo uspene so bile desetine PGD Sela tudi na minulem obinskem tekmovanju GZ

Videm, ko so kar tri od petih drutvenih desetin dosegle prvo mesto (pionirji, lanice A in lani B). V moki lanski konkurenci sta sodelovali dve ekipi; prva je dosegla drugo mesto, druga desetina pa nehvaleno etrto mesto. Na gospodarskem podroju je bila prenovljena notranjost gasilskega stolpa, ki slui kot skladini prostor za razno opremo, aktivno pa potekajo priprave na obnovo fasade na gasilskem domu. Velika elja gasilcev je tudi prenova skupnih sanitarij, pri emer upajo na posluh in finanno podporo KS Sela in tudi obine Videm.

Desetine PGD Sela na obinskem tekmovanju

Vojaki kaplan p. Vito Muhi je na Selih predstavil svoje delo ter razmere in ivljenje ljudi na kriznih ariih po svetu. Foto: Matja Klasinc
NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 19
KULTURNO DRUTVO SELA
V Kulturnem drutvu Sela so v prvi polovici leta priredili kar nekaj dogodkov za krajane KS Sela. V aprilu je potekal e tradicionalni koncert Pomladi naproti, ki je bil letos e tretji po vrsti. Predstavili so se mladi glasbeniki iz domaega kraja, ki so pokazali svoje glasbeno znanje, kot gostje pa so se jim letos pridruili lani otroke FS FD Lancova vas. Aprila je potekalo e eno zanimivo predavanje, ki ga je izvedel vojaki kaplan v Slovenski vojski p. Vito Muhi. V dveurni predstavitvi je opisal delo vojakega kaplana ter na kratko predstavil razmere in ivljenje ljudi na kriznih ariih po svetu, na obmojih, kjer delujejo slovenski vojaki. Matja Klasinc

V FD Romarin Dolena se je dogajalo

Folklorno drutvo Romarin Dolena je drutvo, ki deluje e 30 let, svojo 30. obletnico pa je drutvo obeleilo v lanskem letu. Dolgoletno delo je drutvu prineslo veliko uspehov, novih znanstev in ne nazadnje veliko novih izkuenj. lani drutva smo zelo ponosni na svoje delo, svoje uspehe, saj se udeleujemo prireditev na obinskem nivoju, veliko je gostovanj v drugih obinah, seveda pa se z veseljem odpravimo tudi na gostovanja preko meje. Zelo smo ponosni na lanskoletno gostovanje v Celovcu ob 90-letnici plebiscita, saj smo bili prva slovenska folklorna skupina, ki se je udeleila tega praznovanja. Leto se je zaelo s ponovoletnim sreanjem. Tako se nekako poasi zane vrteti kolo, ki se vrti ez vse leto. V februarju je bilo zelo pestro; od sreanja ljudskih pevcev do ivanja jreka, priprav na pustne povorke in seveda rednih vaj. Ob tem je treba omeniti in se zahvaliti naemu pridnemu aktivu ena, ki so letos jreka ivale kar trikrat. Na jrek in rabolj sta letos zimo preganjala na Ptuju, v Vidmu in v Dobrovcih. Letos smo se namre prvi podali na pustni karneval v Dobrovce, kjer je bilo zelo zanimivo, sam karneval pa odlino organiziran. Naa dva lika sta ljudem privabila smeh na obraz in zelo dobro so nas sprejeli. Po pustnih norijah so v marcu potekale redne vaje, nastopili smo tudi v GH Primos, za delegacijo iz Beograda. Vmes se je zvrstilo kar nekaj nastopov na abrahamih, zlatih porokah in e kje. V okviru drutva deluje

Tudi otroka in stareja FS uspeno nastopata doma in na gostovanjih.

tudi etnografska skupina, ki je zelo dejavna v asu pustnih prireditev.

GREGOR STRAMI JE NOVI PREDSEDNIK FD ROMARIN

Po pustnih "obveznostih" nas je akal e letni obni zbor, na katerem smo izvolili novo vodstvo drutva. Predsednik je postal Gregor Strami, podpredsednica Jana Potonik, lani upravnega odbora pa so: blagajniarka Mojca Strami, tajnica Marija Belak in lani Stanko Vegan, Aleksandra Petrovi, Slavica Dominc. Novemu vodstvu elimo veliko uspehov in dobrega dela. V aprilu so ob rednih vajah potekale tudi aktivne priprave na obmono revijo. Nastopili smo v Dobrovcih,

Odrasla FS Romarin Dolena se je s spletom plesov iz Haloz z naslovom Jurek in rabolj odlino predstavila na obmoni reviji folklornih skupin, kar jih je popeljalo na regijsko in potem e na dravno sreanje, ki bo jeseni v Mariboru.

na Flani piskru. V zaetku maja smo se udeleili obmone revije folklornih skupin, kjer smo se odlino predstavili s spletom plesov iz Haloz z naslovom Jurek in rabolj. S tem spletom smo stopili stopniko vije, saj nas je pripeljal na regijsko sreanje, ki je potekalo v zaetku junija v Cirkovcah. Strokovni spremljevalci Brane mid, Bojan Knific in Neva Trampu so bili enotnega mnenja, da nam namenijo e eno stopniko vije, ki nas je pripeljala na republiko revijo folklornih skupin, ki bo potekala oktobra v Mariboru. Da pa vsi nastopi na odrih zazvenijo najbolje, gre velika zahvala naima mladima muzikantoma Dejanu Potoniku in Gregorju Belaku, ki sta zelo dovzetna in odgovorna, saj vse nastope izvedeta brez-

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 20
hibno in ju delo v folklorni dejavnosti zelo veseli. Vsa zahvala za nae uspehe pa gre mentorici Maji Glaser, ki se trudi in vztraja, da bi bila skupina im bolj kakovostna, izvirna in uspena. Skupina seveda sedaj ne bo poivala, saj nas aka precej nastopov in pa gostovanje v tujini. lesa Jurovski Dol, OFS O Anice ernejeve Makole, stareja OFS KD Destrnik, OFS Drobtinice O Miklav pri Ormou, OFS Klasek O Miklav pri Ormou in mladinska FS Podkev KTD Miklav pri Ormou.

OTROKI FOLKLORNI SKUPINI NASTOPILI NA REGIJSKEM SREANJU OTROKIH FS 2011

Regijsko sreanje otrokih FS za obmoje Ptuja, Slovenske Bistrice, Ormoa in Lenarta je letos potekalo pod okriljem obmone izpostave JSKD Lenart, in sicer 20. aprila v Kulturnem domu v Cerkvenjaku. Spored za regijsko sreanje je pripravila strokovna spremljevalka Saa Megli in nanj uvrstila tako mlajo kot tudi starejo otroko FS. Stareja skupina se je predstavila z odrsko postavitvijo nops, mlaja pa s spletom En kova konja kuje. Zraven nas so svoje delo v preteklem letu predstavile e naslednje skupine: OFS O Joeta Huda-

STAREJA OTROKA FS FD ROMARIN SKUPAJ S STAREJO OTROKO FS KD DESTRNIK NA GOSTOVANJU V BANJALUKI (BiH)
Po uspenem gostovanju obeh otrokih skupin na ekem v lanskem letu smo se tudi letos odloili, da potujemo skupaj in predstavimo majhen delek slovenske kulture v tujini. Ker smo se sedaj e dobro spoznali, je bilo letos na gostovanju e bolj zanimivo. V petek, 29. aprila 2011, smo se v zgodnjih jutranjih urah tako odpravili na 8. mednarodni folklorni festival v Banjaluko, ki poteka pod okriljem zdruenja CIOFF. Na gostovanju smo ostali do nedelje, 1. maja. Nae aktivnosti so se zaele e v petek popoldan, ko smo najprej sodelovali na povorki po mestnem jedru Banjaluke,

Aktiv ena Dolena se je uspeno predstavil na prireditvi Flani pisker v Dobrovcih, kjer je skupaj z mokim delom ekipe zasedel odlino tretje mesto. Foto: arhiv FD Romarin

Plesalci in muzikanti FD Romarin Dolena na odru Vidovega tedna Foto: TM

nato pa e pri odprtju razstave v mestnem etnolokem muzeju. Zveer smo nastopili v kraju Zaluani, na revijalnem delu festivala z naslovom 8. Vaskrnji koncert, kjer ima sede gostiteljska skupina, KUD Mladost. Na koncertu smo se tamkajnjim domainom predstavili s plesi iz tajerske, z odrsko postavitvijo trik. V sobotnem dopoldnevu smo si podrobneje ogledali samo mesto in okupirali trgovinice v mestnem jedru. Popoldan smo preiveli v sproenem vzduju, zveer pa smo skupaj s skupinami iz rne gore, Hrvake, Srbije in BiH nastopili na koncertu v blinjem mestu Laktai. V nedeljo zjutraj smo se poslovili od domainov in se odpravili proti Tuheljskim toplicam, kjer smo preiveli zanimivo in sproeno popoldne. Domov smo se vrnili polni novih izkuenj, med drugim smo tudi prvi prenoevali pri druinah, stkale so se nove prijateljske vezi, pa tudi ljubezenskih teav ni manjkalo. Upamo, da se e kaj kmalu odpravimo novim dogodivinam naproti.

USPENA TUDI SKUPINA LJUDSKIH PEVCEV

V FD Romarin deluje tudi skupina ljudskih pevcev. Glede na starost naih pevcev je skupina zelo dejavna, saj so v letonjem letu imeli e veliko nastopov. Predstavljajo se s petjem ljudskih pesmi in z igranjem na ljudska glasbila. Naj omenimo le nekaj pomembnih nastopov, ki so jih imeli: faenk v Vidmu, Dobrote slovenskih kmetij, sreanje ljudskih pevcev na Turniu, na Teznem in Hajdini. Udeleili so se tudi obmone revije ljudskih pevcev, ki je januarja potekala v etalah, zapeli so pri blagoslovu obnovljenega kria v Popovcih, v zaetku junija pa so se podali e v Ljubljano, kjer je potekal koncert ljudskih pesmi 2011, Ljubljana entvid, v okviru KUD Sevdah Ljubljana.

V AKTIVU ENA SE VELIKO DRUIJO

V okviru FD Romarin Dolena deluje tudi aktiv ena. Sodelujemo na vseh prireditvah v drutvu in obini ter tudi izven nje. Folklornikom pomagamo posebej

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 21
ob pustu, ko jim seijemo halokega jreka iz brljana. Sreujemo se enkrat tedensko, kjer izdelujemo in ustvarjamo razline izdelke iz naravnih materialov. Letos smo bile e zelo aktivne. Ob rednih sreanjih smo se pripravljale na velikonono razstavo, ki je bila v Leskovcu, izdelale smo roe za obnovljen kri v Popovcih, sodelovale smo na prireditvi Flani pisker v Dobrovcih, kjer smo skupaj z mokim delom ekipe zasedle odlino tretje mesto. Izdelujemo tudi prilonostna darila, ki jih drutvo poklanja na svojih nastopih in predstavitvah. Strokovno smo se izobraevale na teaju peke slanega in sladkega peciva, ki ga je vodila Gabrijela Cimerman. V juniju je potekal tudi kuharski teaj "truklji", ki ga je vodila Marija Horvat. Zraven vseh aktivnosti, ki jih imamo, poskrbimo tudi za ienje prostorov doma krajanov v Doleni. Leto bo e zelo pestro, saj nas aka e veliko prijetnih obveznosti. lani FD Romarin Dolena

Uiteljica orientalskega trebunega plesa

Andreja Perger prihaja iz Lancove vasi, stara je 27 let in zaposlena kot fizioterapevtka v UKC Maribor. Njena posebnost je, da obvlada veine trebunega plesa. Lani novembra je odprla svoj plesni studio ISIS, kjer pouuje trebuni ples. Zaupaj naim bralcem, s im se ukvarja. Andreja Perger: Ukvarjam se z orientalskim trebunim plesom. Prednost tega plesa je, da je primeren za enske vseh starostnih skupin in postav, plesno predznanje ni potrebno in ne potrebujemo soplesalca. Je ples, ki izraa enstvenost, poudarja ensko lepoto in krepi miice, potrebne za zdravo dro. e vedno se sama dodatno izobraujem na tem podroju, prav tako pa ples tudi pouujem. Rada bi e poudarila, da gre za folklorni obredni ples poastitev rojevanja in novega ivljenja , ki ni povezan z muslimansko vero in eroticizmom, kot marsikdo misli. Kdaj si spoznala, da te to zanima? Andreja Perger: To se je pravzaprav zgodilo isto po nakljuju. tudirala sem namre v Ljubljani in sluajno sem zasledila, da so imeli v eni izmed ol trebunega plesa teden odprtih vrat in tako sem la poskusit. Vedno so me zanimale nevsakdanje stvari, in ko sem stopila skozi vrata ole, zavohala kadilo in zasliala znailno orientalsko

Andreja Perger, uiteljica trebunega plesa

glasbo, me je to takoj zasvojilo. Kljub temu da nisem imela nobenega plesnega predznanja, sem takoj zautila, da mi je ta ples pisan na koo, in tako sem e s prvimi koraki spoznala, da je ta ples tisto, kar me izpolnjuje. Predstavljal mi je izziv za samozavest in spoznavanje same sebe. Veliko je imela pri tem tudi moja prva uiteljica, ki je imela pravo karizmo za pouevanje tega plesa. Kje si se nauila tega plesa? Andreja Perger: Kot sem e omenila, sem se prvi s tem plesom sreala v Ljubljani, kjer sem obiskovala olo orientalskega plesa, kasneje, ko nisem ve ivela v Ljubljani, sem hodila plesat v Maribor, sedaj pa tudi sama pouujem

trebuni ples na Ptuju. Kljub temu pa se e vedno hodim dodatno izpopolnjevat v olo trebunega plesa v Domale. Kje te ljudje lahko vidijo? Andreja Perger: Vse, ki jih zanima trebuni ples, vabim, da nas pridejo pogledat v nae plesne prostore v Plesni studio ISIS, Minoritski trg 4, na Ptuju. Prva vadba je brezplana, da zautite, ali vam je ta ples ve. Lahko pa me tudi kontaktirate preko e-pote isisoriental@gmail. com ali po telefonu 041 266 005. S plesom popestrimo tudi zabave (rojstni dnevi, poroke, otvoritve ...) in prireditve. Urka Hercog

Andreja med orientalskim trebunim plesom Foto: Urka Hercog

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 22

Tilen Zavec mlad, obetaven in zabaven Trdobojan

Tokrat sem se odloila, da predstavim mladega in obetavnega fanta iz Trdobojcev. Tilen Zavec je vsestransko nadarjen mladeni, ki mu glasba pomeni nain ivljenja. Najve asa posvea saksofonu, obvlada pa tudi harmoniko. Petra in Pavla na Ptuju, kjer konujem 4. letnik igranja na saksofon. Peto leto zapored se individualno uim tudi igranja na harmoniko. Kdaj si se zael ukvarjati z glasbo? Tilen Zavec: Pred petimi leti, ko sem prvi poprijel za harmoniko. Koliko asa nameni glasbi na dan? Tilen Zavec: Glasbeno olo obiskujem trikrat na teden, pred tekmovanji in nastopi tudi vekrat. Zasebnih ur uenja harmonike pa se udeleujem enkrat na teden. Vsak dan je potrebna tudi vaja tako v povpreju glasbi namenim zagotovo eno uro na dan. V asu nastopov pa seveda e ve. Kdo te je navduil? Tilen Zavec: Izhajam iz glasbene druine, tako da me glasba spremlja e od otrotva. Za igranje na harmoniko me je navduil ati, za saksofon pa sam. Ve so mi bila pihala in sam instrument. Katera tekmovanja si e obiskal? Tilen Zavec: Dvakrat sem se

Utrinek s Tilnovega nastopa v Vidmu, v letonjem Vidovem tednu Foto: Urka Hercog

Tilen Zavec s svojim saksofonom

Ali se nam lahko predstavi v nekaj stavkih? Tilen Zavec: Prihajam iz Trdobojcev, konujem 8. razred O Videm, podrunice Leskovec. V prostem asu se ukvarjam s portom, najve asa pa namenim glasbi. Obiskujem namre Zasebno glasbeno olo v samostanu sv.

udeleil mednarodnega tekmovanja Davorina Jenka v Beogradu, kjer sem dobil dve zlati priznanji. Tu sem dosegel tudi svoj najveji uspeh, saj sem bil ocenjen z 99 tokami od 100-tih, hkrati sem dobil tudi lavreat, priznanje, ki ga dobi le najbolji posameznik v doloeni skupini. Trikrat sem bil na mednarodnem tekmovanju drvenih duvaa Poarevac, prav tako v Srbiji, kjer sem osvojil srebrno priznanje in dve zlati. Udeleil sem se e regijskega tekmovanja v Mariboru, osvojil sem zlato priznanje, in dravnega tekmovanja v Velenju, kjer sem prejel bronasto priznan-

je. Udeleujem se tudi raznih nastopov ob razlinih pomembnih prilonostih. Kakni so tvoji narti za v prihodnje? Tilen Zavec: Ker sem se eno leto kasneje vpisal v osnovno glasbeno olo, bom naslednje leto hkrati obiskoval peti in esti letnik. Tako bom nadomestil izgubljeno leto in lahko nadaljeval olanje na Srednji glasbeni oli v Mariboru, na glasbenem konservatoriju. Kasneje pa bi rad postal profesor glasbe, neko bi rad tudi igral v kaknem ansamblu ali orkestru. Urka Hercog

Gostovanje stareje otroke FS FD Lancova vas na Slovakem

Folkloristi iz Lancove vasi so znani po tem, da domae kulturno izroilo predstavljajo tudi na odrih izven slovenskih meja. Tokrat so se na gostovanje odpravili lani stareje otroke FS, ki so se zadnji konec tedna v juniju skupaj z odraslimi spremljevalci in tremi muzikanti mudili na tridnevnem gostovanju v zahodni Slovaki, v Nitri in Jelencu. Povabilo je tokrat prilo s strani otroke FS Jelenek iz Jelenca. Skupino sicer vodi Gordana Kojc, vendar se gostovanja al ni mogla udeleiti, so pa se mladi lancovovaki folkloristi kljub temu odlino odrezali na slovakem odru. Prvi nastop so imeli e v petek dopoldne, takoj po prihodu, kar je bilo sicer malo naporno, ko so nastopili v mestu Nitra, kjer so zaplesali tamkajnjim otrokom ob zakljuku ole. Popoldne pa so s svojo prisrnostjo in izvirnostjo navduili obinstvo e v domu upokojencev. Sobotni dan je bil rezerviran za osrednje praznovanje 20-letnice otroke FS Jelenek, kjer so kot edina tuja skupina nastopili mladi folkloristi iz Lan-

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 23
cove vasi. V nedeljo pa so se kot gostje predstavili e na reviji odraslih FS v Jelencu. Vsak nastop je vseboval tiri plesne postavitve. Franci Gojkoek, predsednik FD Lancova vas, je povedal, da je za njimi e eno uspeno gostovanje, na Slovakem so bili lepo sprejeti, otroci pa ob zapolnjenem urniku in pestrem programu, za katerega so poskrbeli gostitelji, skorajda niso imeli asa za domotoje. Prosti as so tako namenili ogledom lokalnih znamenitosti, v petek zveer pa so se udeleili e kresovanja v Jelencu, ki ga tam organizirajo ob kresni noi.

KONEC AVGUSTA PONOVNO NA SLOVAKO

Junijsko gostovanje pa ne bo edino letonje gostovanje na Slovakem, konec avgusta se bodo namre mladi folkloristi tja podali e enkrat, takrat bolj na sever drave, v Liptovski Mikula, kjer bo potekal mednarodni festival otrokih folklornih skupin, je e povedal F. Gojkoek. PK

Nasmejani obrazi zgovorno priajo o tem, da je bilo tudi tokratno gostovanje na Slovakem odlino. Foto: arhiv drutva

Predstavljamo muzeje in zbirke Folklorno drutvo Pobreje (19962011)

Zaetki ivljenja folklore segajo dale nazaj, ko so pobreki plesai plesali ob pustu v domai vasi in na karnevalih v razlinih krajih tedanje Jugoslavije. Ustanovni lani folklornega drutva so se leta 1996 odloili, da je za resno delo in ohranjanje tradicije plesa treba ustanoviti drutvo, in tako so ustanovili Folklorno drutvo Pobreje, ki se trudi ohranjati plese iz polpretekle zgodovine. FD Pobreje obeleuje v tem letu 15. obletnico svojega delovanja. Veliko folklornih skupin jih po stau prekaa, vendar so kljub temu zaradi svoje dejavne vloge v okolju zelo prepoznavni. V petnajstih letih se je v drutvo vlanilo ve kot 100 lanov, nekateri so e odli, drugi v njem bolj ali manj aktivno sodelujejo. lani folklornega drutva so v teh letih nastopali tako doma v vasi Pobre-

V Pobreju imajo od leta 2007 na ogled svojo zbirko ljudskih no.

je kot tudi po mnogih krajih v Sloveniji in tujini. Vsako leto v povpreju opravijo ve kot 25 nastopov, nekateri izmed teh so e tradicionalni: koledovanje v Pobreju, nastopi v tujini, nastopi v vrtcih, domovih upokojencev, gostovanja v asu pusta ter na drugih prireditvah irom Slovenije in tujine. V letu 2011 so ustanovili otroko in starejo odraslo folklorno skupino.

KOLEDOVANJE
Kljub temu da je vas Pobreje posejana z mnogimi hiami in se razprostira na velikem obmoju, so pobreki plesai koledniki e neko obiska-

li prav vse hie v vasi in vsem voili in zaplesali. Z ustanovitvijo FD Pobreje se je ta tradicija prenesla na njihove lane, tako da ta obiaj v asu pusta e vedno ohranjajo. Ker pa je hi v Pobreju vsako leto ve, traja koledovanje tudi tri oziroma tiri dni. Sliimo jih ob petju pesmi, izrekanju voila, vidimo pa ob plesanju plesov. Obiaj, ki ga imenujemo koledovanje, pa FD Pobreje skrbno neguje in je edino tovrstno drutvo v celotni Sloveniji, ki v asu pusta koleduje od hie do hie!

PLESAKA KAPA
Plesaka kapa si je zaradi

posebnega statusa, ki ga je delena v drutvu, prisluila, da o njej govorimo tudi na tem mestu. Ker je postala tako reko simbol Pobreja, je upodobljena tudi na grbu Krajevne skupnosti Pobreje. Plesaka kapa, kakrno nosijo plesai koledniki v Pobreju, ni lepa samo zaradi svoje lepote, ampak tudi zaradi namena oziroma razloga, s katerim se nosi. Kapa, ki jo nosijo trije plesai v asu pusta, je okraena z roami, narejenimi iz papirja, ki so lepo obdane ter prepletene z zimzelenom. Ogrodje kape je bilo neko narejeno iz kartona, pobarvanega v zeleno, danes pa je karton

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 24
zamenjal moneji material iz razloga dotrajanosti zaradi tevilnih nastopov kolednikov. Roe so spete v celoto z drobnimi ikami, ovitimi z zelenim papirjem, kar daje videz stebelc. Roe se vsako leto menjajo, zato se prav vsako leto pred pustnim asom v vakem domu zberejo tevilni folklorniki z namenom, da izdelajo ve deset roic za tri plesake kape. ljudska pranja oblaila iz 19. stoletja, je FD Pobreje leta 2000 s pomojo znane etnologinje dr. Marije Makarovi ter s pripovedovanjem vaank in vaanov Pobreja uspelo opraviti zelo uspeno raziskavo ljudskih pranjih oblail vasi Pobreje iz 2. polovice 19. stoletja. Kljub obilici truda in dela, vloenega v raziskavo, se je elja po pridobitvi oblail ljudskih tajerskih pranjih no uresniila ele v letu 2003, saj je bila izdelava oblail povezana s precej velikimi stroki. V letih 20062007 so se lani FD Pobreje lotili raziskave tajerskih ljudskih no v Pobreju, tokrat raziskave oblailnih navad vasi Pobreje v 2. polovici 19. stoletja, in sicer oblail, ki so jih ljudje v tistem asu nosili ob delu, vse dni v tednu razen ob nedeljah, praznikih in drugih posebnih prilonostih. Po domae, pa eprav to ni povsem pravi izraz, bi jim lah-

Pobreka plesalec in plesalka Foto: arhiv FD Pobreje Kapa pobrekega plesaa

RAZISKAVA IN IZDELAVA PRANJIH IN DELOVNIH LJUDSKIH NO

V veliki elji imeti lastna 041 973 152 predsednik drutva 031 529 855 vodja sekcije pevcev 041 617 296 vodja plesne skupine 031 324 382 vodja muzeja

ko morda celo rekli delovna oblaila.

ZBIRKA LJUDSKIH NO V POBREJU

lani drutva so v prostorih vakega doma v Pobreju v letu 2007 postavili na ogled zbirko pranjih in delovnih ljudskih no, kulturne dediine obmoja. Zbirka je na ogled po predhodnem kontaktu vodje muzeja, ki je naveden spodaj. Drutvo ima

odprta vrata za vse nove lane in pozitivno energijo. Vse, ki vas zanimajo ples, petje, zabava, izleti, nastopi odrasli in otroci kontaktirajte lane drutva in se jim pridruite. Informacije o drutvu, njegovem delovanju, nastopih in e marsiem lahko dobite na e-mail: folklorno.drustvo. pobrezje@gmail.com. Andrejka Gojkoek

Haloani na pohod v turmovce

Znani smo po tem, da se radi druimo, predvsem pa si radi ogledamo, kaj se skriva v nai okolici. Tako smo se v aprilu odpravili na pohod v majhno idilino vas z imenom turmovci, kjer nas je na lepo urejeni Petrovi domaiji prijazno sprejel Andrej Roman in nam povedal zanimivosti o kraju in njegovih posebnostih, skupaj pa smo si ogledali tudi notranje prostore. Pot smo nadaljevali po irem delu turmovcev mimo ribogojnice Hrga do jezu, od koder je krasen pogled na ptujski grad. V trikotniku med staro strugo Drave, Dravinje s halokim robom in videmsko jeo, pod nasipom ptujskega jezera, lei krajinski park turmovci. Ta del smo si predstavljali kot zbiralie ivalskih vrst, ki pa je zaradi posegov v naravo redek, sliali pa smo prelepo vrgolenje ptic, ki jih v tem predelu ivi zelo veliko. Prelepi travniki in mogona drevesa, ki smo jih opazovali od blizu, so zaitni znak parka. V neposredni bliini smo v notranjosti na otoku opazili gnezdenje labodje samice, ki je dobro zavarovala svoje e ne izvaljene mladie. Upamo in elimo, da bo kljub slabim pogojem preivela. Tako smo sklenili krog opazovanja in klepetanja ter prispeli na cilj, kjer so nas akale dobrote, za katere je

Na Petrovi domaiji v turmovcih je pohodnike sprejel Andrej Roman, ob tem pa povedal marsikaj zanimivega o kraju, ljudeh in tudi lepo ohranjeni domaiji. Foto: Vinc Hvalec

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 25
poskrbela gospa Marjana. Posebej za nas je pripravila peene ribe s krompirjevo solato in okusno domao gibanico ter kapljico iz domae kleti. Za gostoljubje se druini Roman lepo zahvaljujemo. Zakljuili smo na izlet in se odpeljali proti Ljubstavi. Prepriani smo, da se bomo e vrnili, saj si je bilo lepo in prijetno ogledati ravninski del z razlinimi vrstami gozdnih dreves, cvetoih rastlin in obdelanimi zemljii. Danica Trafela

Bili so na tretjem kletarjevem pohodu

Vaka kletarja Milan Krajnc in Damijan Vidovi sta skupaj s KS Pobreje organizirala 3. kletarjev pohod, v okviru nalog vakih kletarjev. Tokrat je pot vodila v kraj Stanoina, v obino Podlehnik, na vikend vakega kletarja Milana. Pohoda se je udeleilo veje tevilo Pobreanov, katerim so se pridruili krajani iz sosednjih vasi. Da je bil pohod kljub zelo dolgi trasi prijeten, so se pohodniki od zbora pred vakim domom v Pobreju do motela v Podlehniku pripeljali s svojimi avtomobili, nato pa nadaljevali s peaenjem skozi Zakl, Novo Cerkev, Rodni Vrh, Sedlaek in Stanoino. Med potjo so se pohodniki ustavili na malici iz nahrbtnika, se okrepali s kapljico domaega, imeli degustacijo vin in domaega kruha na vinotou Vaupoti-Cestnik ter zakljuili pohod na vikendu kletarja Milana, kjer je pohodnike priakala pogostitev in druenje do poznih veernih ur. AG

Tretjega kletarjevega pohoda se je udeleilo veje tevilo Pobreanov, pridruili pa so se jim tudi prijatelji iz sosednjih vasi.

Pot med halokimi grii je bila prijetna. Foto: AG

Najprej pohod, nato kresovanje

portno drutvo Zgornja Pristava je v soboto, 30. aprila, organiziralo pohod po delu Haloke planinske poti z veernim kresovanjem ob ribniku v Zgornji Pristavi. Naa pot se je zaela na zbirnih mestih, kjer je avtobus priakalo lepo tevilo pohodnikov. Seveda smo bili opremljeni z vso potrebno opremo in e z dodatki. Z avtobusom smo se zapeljali do ribnika v Podlehniku, kjer smo se izkrcali in se dogovorili o poti naega pohoda. Ta nas je zaradi mokrega terena in dopoldanskega deja peljala po cesti mimo cerkve sv. Trojice v smeri proti Gorci. S krajimi postanki smo nadaljevali pot med krasnimi halokimi goricami, po katerih je izza oblakov sijalo sonce, mi smo jim poklanjali preerno voljo. Pot nas je peljala tudi mimo urejenega etnografskega muzeja, od koder smo e pogledovali proti naemu cilju. Po dobrih treh urah hoje nas

Najprej so se pohodniki odpravili po haloki planinski poti in je prehodili le en del. Foto: Rajh

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 26
je na poti med drevesi dosegel vonj toplega golaa in nas vabil k cilju. Pri ribniku nas je na mizah priakalo tudi pecivo, ki so ga spekle pridne roke gospodinj. Po toplem obroku smo ob klepetu poakali, da se je dan prevesil v veer, da se je prigal kres. Le-ta nam je nato do poznih ur omogoal druenje ob toplem ognjiu. Ugotovili smo, da je druenje prijetno za vse generacije, da pa leta resnino niso ovira, nam je dokazal zelo mlad pohodnik, ki je bil neverjetno vztrajen in sam priel do cilja. To nam je dalo misliti, ta bo tovrstna druenja potrebno organizirati e vekrat! Barbara Rajh

Proti veeru pa je sledilo druenje ob ribniku v Zg. Pristavi

Makov breg spet zavzeli kosci

Trava na znamenitem Makovem bregu v Soviah je tudi letos bujna zrastla, zato je bil dan konje ve kot dobrodoel. Malo kislo deevno vreme pa koscev z nabruenimi kosami ni zmotilo. Pri Francu Vindiu in njegovi druini tako e ohranjajo tradicijo konje na roke, saj bi kako drugae bolj teko pokosili breg pod zidanico in vinogradom. Medtem ko so kosci Franc, Marjan, Andrej, Branko, Daniel, Bojan, Franjo, v pomo pa sta jim bila e Mitja in Ale, deda Viktor pa je brusil kose, v grabi pridno kosili, pa so v Vindievi zidanici e pripravljali dobrote za veseli del, ki je sledil po konji. Gospodinja Vikica je tistega dne slavila e rojstni dan, zato je bilo praznovanje toliko lepe in bolj doiveto. In spet so se imeli lepo, obujali spomine na ase, ko je bila konja na roke nekaj obiajnega, danes pa so taki prizori bolj redki. Pri Vindievih ostajajo zapisani temu obiaju in konja na Makovem bregu prihodnje leto zagotovo bo. TM

Kosci med delom

Pri Vindievih pa ni manjkalo godcev z izvirnimi ljudskimi instrumenti. Foto: Rado krjanec Gospodinje in mlada dekleta so poskrbele, da kosci niso bili ejni in lani. V koare so spravile ocvirkovko in haloko gibanico, zraven pa so postregle e haloko kapljico.
NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 27

Dan zavoda O Videm

Zavod O Videm je letos prvi praznoval dan zavoda. V prejnjih letih je praznovala dan ole vsaka ola posebej, sedaj pa bo takno praznovanje le ob vejih obletnicah. Na zavod sestavljajo tri ole: Videm (269 uencev), Leskovec (95 uencev), Sela (31 uencev) ter vrtec na treh lokacijah: v Vidmu (90 otrok), Leskovcu (17 otrok) in na Selih (19 otrok). Zaposlenih je 98 delavcev. Imamo sodobno urejene prostore, ki so dobro opremljeni. Seveda bi bila dobrodola e katera od posodobitev, popravilo in predvsem bi bili veseli nekaterih uil. vestrankarske volitve. Zael se je boj za oblast v dravi, gospodarstvo pa je propadalo. Obinsko oblast je po volitvah prevzel Demos oziroma v okviru zdruene opozicije Kranski demokrati. Ukinjeni sta bili Pionirska organizacija in ZSM (Zveza socialistine mladine). Skrile so se vsebine pri predmetu DMV (drubenomoralna vzgoja), zgodovini in spoznavanju drube ter v mladinski periodiki, ki so govorile o NOB in socialistinem samoupravljanju. Vzhodna in Zahodna Nemija sta se zdruili, Irak je napadel Kuvajt.

Sede Zavoda O Videm je v Vidmu pri Ptuju.

Novo podobo ima tudi podrunina ola na Selih, kjer je prav tako oddelek vrtca. Foto: Rado krjanec, TM, arhiv ole

Podrunina ola v Leskovcu je obnovljena, ima pa tudi telovadnico in oddelek vrtca.

In kako je bilo v letih 1989 1990, ko sem zaela delati na oli Videm? Bila je ola Videm s podrunico Sela. Obiskovalo jo je 357 uencev v Vidmu in 63 uencev na Selih. Zaposlenih je bilo 25 uiteljev in e 8 drugih delavcev. Danes je ponavljanje razreda prava redkost. Tisto leto je ponavljalo 12 uencev v Vidmu in dva na Selih. Bila sem tovariica in ne gospa. olo je vodil olski odbor. Takrat so bile prve svobodne

Ali je v gospodarstvu in v politiki danes drugae kot takrat? Naa ola Videm je postala od takrat do danes Zavod O Videm. Sestavlja ga ve ol, v katerih je manj uencev kot takrat. En del zavoda pa predstavlja tudi vrtec. Spremenile so se metode in oblike dela, nai uenci sodelujejo z drugimi olami v Sloveniji in tudi s olami v drugih dravah (Hrvaka, Poljska, Portugalska, panija, Ciper,

Italija). Uspeno tekmujemo v znanju in portu. Sodelujemo in smo uspeni na razlinih likovnih, literarnih, multimedijskih nateajih, predvsem pa si nabiramo nova znanja in izkunje za ivljenje. Dan zavoda je dan, ko pogledamo malo v preteklost in pregledamo opravljeno delo. Delavci zavoda z naimi uenci in otroki v vrtcu vsako leto znova dokazujemo, da elimo in znamo narediti dobre stvari. Spet smo bili delavni in uspeni, zato smo si zasluili pravo praznovanje. Uenci so si ogledali filmsko predstavo, druili smo se e

ob portnem dnevu, posladkali pa smo se tudi s torto. Delavci zavoda O Videm smo imeli slavnostno pedagoko konferenco, pomerili smo se v portnih dejavnostih in si ogledali gledaliko predstavo. Dobri smo, ker verjamemo, da se elje izpolnijo z delom in skupaj z ljudmi, ki si zaupajo in znajo. Helena egula, ravnateljica

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 28

etrti rojstni dan videmskega vrtca Sonek

Vsak lovek nosi v sebi podobo ljubljenih ljudi, podobo doma, domae pokrajine. Toda tako malokrat si vzamemo as, da bi si te podobe dodobra ogledali. Tudi zato smo se v naem vrtcu odloile, da v nastopu ob dnevu naega vrtca nekaj teh podob oivimo in predstavimo. nanj akali mlatii s cepci, so nam prikazali najmlaji otroci Sonki, stari med enim in dvema letoma. Delo se je prepletalo s slovensko ljudsko pesmijo Pod goro in rajalno igro naega otrotva Belo lilijo. Najstareji otroci v naem vrtcu so tudi najmoneji. To

Zaeli smo s trgatvijo in otroki iz skupine Zvezdica. Triletniki so pridno nabirali grozdje v mala vedra in polnili teke pute svojih dveh prijateljev. Ta dva sta jih praznila v star lesen kaf, kjer so akale tiri bose noge, da so nabrano grozdje stlaile in pripravile za kasneje stiskanje, ki pa ga nismo videli, saj je bila eja prehuda. Otroci so nazdravili s starimi loanimi piskrki. Iz vinorodnih hribkov smo se preselili na polje in predstavili temeljni simbol preivetja slovenskega loveka, kruh. Kaj vse so morali narediti nai predniki, da je na mizi konno zadial hleb domaega kruha! Razvezovanje stav in nalaganje penice na mali otroki lojtrni voz in spravilo snopja pod kolarnico, kjer so

so otroci skupine Sneinka, ki bodo jeseni zaeli zahajati v olo. Ti najmoneji so torej poprijeli za cepce, pa radoseje in sita, zmleli so zmlaeno in preieno zrnje, iz moke zamesili testo v velikih nikah, ga razdelili v slamnjae in karnike in spekli kruh v kruni pei. Tudi oni so delo popestrili s pesmijo Pesem o kruhu. Najstareji so vse leto obiskovali urice angleine. Zato so se predstavili e z dvema anglekima pesmicama: Three ducks in a brook in Funny little bunny. Sledili so gasilci. Ob Avsenikovi skladbi Gasilska polka je speljal gasilski avto izpred gasilskega doma. Vozili so ga otroci iz skupine Luna (stari od enega do treh let). Pogasili so ogenj pred obinsko stavbo in se vrnili nazaj v zavetje

gasilskega doma. Seveda pa ne gre brez plesa in harmonike. Ob njenih zvokih in ob Pobreki polki so se v folklornih oblailih zavrteli otroci iz skupine Oblaek (stari dve do tiri leta). In konno so nas na ribji piknik povabili ribii iz skupine Mavrica (stari tri do pet let), ki so pridno lovili ribe v ribniku ob pesmi Ribi Jaka. Program sta povezovala Amadeja in Tian. Z njima se je ves as pogovarjala vodja vrtca Violeta Flajs. Nastop je bil zakljuek celoletnega projekta, ki smo ga izvajali v naem vrtcu in je nosil naslov Moj kraj, ivlje-

nje in obiaji v nai obini. Za prijetno vzduje pa nismo poskrbeli le vrteki, ampak so k temu pripomogli tudi pobreki folkloristi in odgovorni v nai obini. Po odplesanem folklornem spletu Lisica, lovec so upan, podupan in ravnateljica nae ole in vrtca slovesno prerezali trobojnico, ki je zapirala vhod na nae dvorie in nova igrala. Samo predstavljate si lahko veselje otrok, ko so se igrali na lepo urejenem dvoriu, polnem kakovostnih igral. Strokovne delavke vrtca Sonek

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 29

Zakljuek mednarodnega Comenius projekta na O Videm

Dvoletni mednarodni Comenius projekt Evropski babilonski stolp kaj pa strpnost, v katerem smo sodelovali s olami iz Seville v paniji, Tavire na Portugalskem, Poznana na Poljskem, Evrichouja na Cipru ter iz Monopolija in Capo d'Orlanda v Italiji, je priel h koncu. Zakljuno dejanje projekta se je odvilo na O Videm, ki je od 18. do 22. maja gostila 22 uiteljev ter osem otrok iz panije, Italije, Poljske, Portugalske, s Cipra in Sicilije. Jus, Eva Miloi in Tjaa Slati ter sedmoolec Janez Belak. V etrtek smo gostom razkazali prostore in okolico O Videm, uitelji teh ol pa so dve olski uri uencem od 6. do 9. razreda predstavili ole in kraje, od koder prihajajo, ter jih nauili nekaj besed, pesmi in celo zaplesali in nauili nae uence nekaj osnovnih plesnih korakov flamenka. V olski telovadnici smo imeli kulturni program, kjer sta ob glasbeni spremljavi zapela otroki in mladinski pevski zbor pod taktirko uiteljice Sonje Winkler ter zaplesali uenci prve triade pod mentorstvom uiteljice Darje Ostroko. Obiskali smo tudi podrunino olo v Leskovcu, kjer so nai gostje prav tako bili deleni prav prisrnega sprejema. V etrtkovih veernih urah pa so nai gostje doiveli pravi slovenski veer v prostorih vakega doma v Lancovi vasi. e pred vhodom v vaki dom so lani kulturno-etnografskega drutva Orai Lancova vas v polni zasedbi in opravi predstavili pristen slovenski obiaj in gostje so bili navdu-

Orai iz Lancove vasi so bili prava paa za oi.

O VIDEM GOSTILA UITELJE IN UENCE IZ PARTNERSKIH OL

V teh dneh je v naih olskih klopeh sedelo ve uencev kot po navadi, pridruili so se nam e ciprski uenci Stella, Maria in Alexandros, uenci s Sicilije Ilenia in Adriana, v podrunini oli Leskovec pa e portugalska uenka Joana ter italijanski uenec Flavio. V svoj dom so jih povabile devetoolke Maja Moina, Anja Zajc ter Lea Hojsak, osmoolke Janja

eni nad odmevom zvoncev korantov, pokanjem biev in oraev s svojimi pisanimi pokrivali. Nato so nas gospodinje iz Drutva podeelskih ena in deklet Lancova vas povabile na okusno slovensko pojedino, ki so jo pridno pripravljale ves popoldan.

osnovnih korakov, nato pa je veselo zaplesala vsa druina. Naslednji dan, v petek, smo se odpravili na izlet na Gorenjsko, kjer smo obiskali sotesko Vintgar ter se s pletnjo popeljali na blejski otok. V soboto, 21. maja, pa smo dogajanje na oli zakljuili s

Pri spoznavanju poljskih dobrot v razredu

Uiteljici iz panije sta osmoolce uili plesati flamenko.

Seveda slovenski veer ne bi bil popoln brez glasbe in plesa. Tako so lani Folklornega drutva Lancova vas najprej zapeli nekaj pesmi, nato pa ob ivi glasbi predstavili nekaj plesov. Ob opazovanju plesalcev so zasrbele pete prav vse navzoe in kaj kmalu so folkloristi na plesie povabili uitelje iz partnerskih ol in jih nauili nekaj

portnim dnevom, in sicer z Dnevom druenja treh generacij port pasom. Bil je udovit sonen dan, kjer smo se prav vsi razgibali v zabavnih portnih igrah. Goste je sprejel tudi upan Obine Videm Friderik Brai in po okusnem kosilu smo se sprehodili e po Ptuju, najstarejem slovenskem mestu. V nedeljo dopoldan smo se

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 30

S pletno so se popeljali na blejski otok. Udeleenci sreanja uitelji

poslovili od naih gostov, ki so zapuali na kraj polni lepih spominov in navduenja nad nao olo, uenci, delavci ole in nao zeleno pokrajino. Brez sodelovanja delavcev ole, druin, ki so sprejele uence v svoj dom, in lokalnih drutev, ki so priskoila na pomo, taknega odlinega vtisa ne bi mogli narediti. Na zakljunem sreanju, katerega namen je bila pred-

vsem evalvacija samega projekta, smo predstavniki vseh sodelujoih ol prili do zakljuka, da smo uspeno izpolnili veino oziroma vse zadane cilje ter da je bil ta projekt udovita izkunja tako za uence kot za uitelje, in eprav se sam projekt konuje, prijateljstva, ki so zrasla med nami, ostajajo. Besedilo in foto: Petra Fonari

Sprejem pri upanu Obine Videm Frideriku Braiu

Poletna ola v naravi

Uenci 5. razredov smo se 13. 6. 2011 odpravili v Umag. Tam smo preiveli pet nepozabnih dni. 1. dan: Ko smo li s plavalnega testiranja, so nas uitelji odpeljali do zaliva, kjer smo zagledali meduze. Mislili smo, da so strupene, vendar jih je z roko prijel uitelj Joe in jih dal nazaj v vodo. Takoj smo vsi skoili v vodo in si poiskali vsak svojo meduzo. Bile so sluzaste in udno mehke. Prvi v ivljenju sem prijel meduzo, esar mi doma tako in tako ne bodo verjeli. 2. dan: Z ladjo smo se odpeljali na odprto morje. Videli smo veliko rib in kumaric. Potaplja se je spustil pod vodo in prinesel veliko rakovico, nekaj polev in kumarico. Ker so se nekateri uenci grdo obnaali, so z uiteljem Andrejem odli na dalji pohod. Drugi pa smo se udeleili portnih iger. Na izbiro smo imeli nogomet, odbojko, badminton in med dvema ognjema.

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 31
3. dan: Dopoldan smo v skupinah pridno plavali, da bi bili pripravljeni za jutrinje testiranje. Zveer smo se odpravili v Umag, kjer si je vsak nekaj kupil. Jaz sem kupil spominek za mamico in atija. Imel sem se zelo lepo. 4. dan: V tem prekrasnem sonnem dnevu je vse lo kot po maslu. Zgodilo se mi je veliko lepih stvari, ampak najlepe je bilo, da sem dobil zlatega delfinka. Po konanem testiranju smo odli na igrala, ki so na vodi. 5. dan: Ko smo li domov, smo bili alostni, da moramo zapustiti to krasno pokrajino. li smo se e zadnji kopat in poslovit od morja z zadnjim skokom. Na poti domov smo se ustavili v Luki Koper in Piranu, kjer smo si ogledali cerkev sv. Jurija in druge znamenitosti. Po dolgi vonji smo veseli prili domov. Luka Lovenjak, Alen Orla, Timi Krajnc, 5. razred ole Leskovec

Nateaj Ko bom velik, bom

Uence 5. e sem prijavila na javni nateaj za spodbujanje inovativnosti, ustvarjalnosti in poveanja zanimanja za kreativne poklice z naslovom Ko BoM VeLiK, BoM ... Tema nateaja je bila oblikovanje in izdelava turistinega spominka Slovenije. Ocenjevalna komisija je imela letos izjemno teko delo, saj je 733 uencev iz 74 razredov/krokov in 45 osnovnih ol poslalo kar 164 izjemno zanimivih, inovativnih in kakovostnih izdelkov. Med 15 nagrajenimi razredi smo bili tudi mi in si s tem prisluili lepo nagrado enodnevni izlet v Ljubljano. S seboj smo povabili tudi uence 7., 8. in 9. razredov, ki so s svojim odnosom in delom dokazali, da si zasluijo nagrado. Bili smo torej prav pisana druina, ki se je v petek, 20. maja, ob 7. uri odpravila iz Leskovca v Ljubljano, kjer smo si najprej ogledali zanimivosti, ki jih ponuja ivalski vrt, nato pa smo se podali v Hio eksperimentov, kjer je bilo e posebej pestro, saj je v asu naega obiska potekal Znanstival dogodivin 2011. Videli smo veliko novega, zanimivega in pounega in preiveli lep in poseben dan. Marjana Notersberg

Prispevki uencev O Sela

NA TABORJENJU
V petek, 20. 5. 2011, nismo imeli pouka, v olo smo prili ele ob 17. uri. Takoj smo prtljago odnesli v razred, deki v 3. razred, deklice pa v 1. razred. e ez petnajst minut je prila gostja, to je bila medicinska sestra Metka z dvema asistentkama. Povedala nam je, kako si pravilno umiti roke in kako poviti prst. Povedala nam je dosti o svojem poklicu. In potem je odla. Mi pa smo se igrali spretnostne igre na igriu. Ob 7. uri zveer smo odli k marnicam. Ko smo prili nazaj, smo

si umili roke in oblekli predpasnike. V jedilnici smo pripravili pogrinjke. Jedli smo krompirjevo juho in sladki in slani namaz. Ponoi smo li na sprehod. Uiteljica Alenka nam je dajala navodila za pot. Ko smo prili nazaj, smo imeli na igriu hitro hojo. V oli smo se udobno namestili, poskrbeli za osebno higieno in li spat. Dolgo nismo zaspali. Tabor mi je bil ve. Miha Mesari, 3. r.

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 32

NA ZAKLJUNI EKSKURZIJI
V sredo, 25. 5. 2011, smo se ob 8. uri odpravili na avtobus. Vozili smo se priblino dve uri in imeli prvo postajo v taboru za avtodome in tam pojedli olsko malico ali malico, ki smo si jo prinesli od doma. Odpravili smo se dalje proti gondoli, ki je bila le nekaj metrov oddaljena od tam. Z eno gondolo se nas je lahko peljalo petnajst. Bila sem v prvi. S seboj sem nesla svoj nahrbtnik in seveda tudi telefon, da sem z njim fotografirala vse mogoe stvari, drevesa, roe, gore in tudi planarja. Povedal nam je, da so prvi pastirji zaeli na Veliki planini pasti ivino e okrog leta 1800. Pasejo jo e danes. Mi nismo videli nobenega, saj e tam ni krav. Pot na vrh je bila dolga in naporna. Ko smo prili na vrh Velike planine, smo bili vsi oarani nad prelepim razgledom. Odpravili smo se nazaj proti gondoli. Mislili smo, da bo pot navzdol laja,

Sreanje s planarjem

Ob pastirskem naselju

ampak je bila e teja. Gabrijela, Miha in jaz smo padli. Konno smo prili do gondole. Medtem je prva e odpeljala. Takoj ko smo vstopili v gondolo, smo opazili, da je okno odprto. Ker sem bila od otrok najvija, sem lahko pogledala skozi okno in fotografirala vso dolino spodaj. Prispeli smo na postajo, kjer so nas e akali drugi. Na avtobusu smo se e kar hitro zaeli sladkati s sladkarijami.

Nameravali smo si ogledati kamniki grad, a nismo imeli ve asa. Zato pa smo si ogledali izvir reke Kamnike Bistrice. V supermarketu Tu smo si kupili, kar smo eleli. Z Nino sva si kupili enaki zapestnici, veriici in uhane. Sreni smo se odpravili proti Selom, kjer so nas e nestrpno priakovali nai stari. Preiveli smo lep dan. Kim Hebar, 5. r.

SPANJE V OLI
V petek smo prespali v oli. Jaz sem komaj akala, da bo ura 17. Takrat sem lahko la v olo. Tam smo se zbrali uenci 1., 2. in 3. razredov ter nae uiteljice. Vsi sku-

bila je slastna.

Skuhali smo krompirjevo juho in

paj smo odli v 2. razred, kjer smo odloili stvari in se pogovorili, kaj bomo delali.
NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Deki so spali v 3. razredu, deklice pa v 1. razredu. Nato je prila na obisk medicinska

Stran 33
sestra. Povedala nam je nekaj o zdravju in njeni slubi ter kako si zavije pokodovani prst. Za veerjo je tretji razred pripravil mize, 1. in 2. razred pa namaze za kruh. Naa kuharica je bila tudi teta Tilika. Naredila nam je krompirjevo juho, ki je bila zelo dobra. Spoznali smo tudi nekaj posode v kuhinji. Nato smo se igrali razne igre. Ko se je stemnilo, smo li na sprehod. Ko smo prili nazaj, smo si umili roke, zobe in obraz ter se pripravili za spanje. Imeli smo ples v piamah. Zaspali smo pozno v no. Ko smo se zjutraj zbudili, smo dobili zajtrk. V oli mi je bilo zelo lepo. Nina Kolednik, 3. r.

Ali si zna sam poviti prst?

Na taborjenju
Junij se je za uence 1. in 2. razredov O Videm pri Ptuju zael nekoliko drugae. Igrivo, veselo in polno novih izkuenj. 1. junija so se drugoolci zbrali na Poslanecevi domaiji v Vareji. Slovo od starev je minilo hitro in brez solzic, akala sta igrie in oga. Zlasti fantje, navdueni nogometai, se kar niso mogli nasititi igre; tudi kakno potoleno koleno jih ni odvrnilo od nje. Opazovanje nonega neba in pohod s svetilkami nam je prepreila nevihta, a razoaranja ni bilo utiti. Pripravili smo pravo pevsko tekmovanje Kdo zna ve? (podnaslov Kdo se bolj dere). S tekim srcem so dekleta morala priznati premo fantom. Pa ne zaradi znanja, da ne bo pomote. Zaradi vztrajnosti in prave moke tekmovalnosti. Njihov pevski repertoar je bil resnino irok in zelo pester. No v spalnih vreah in na blazinah je minila hitro in mirno. Zgodnji jutranji sprehod, nabiranje gozdnih jagod v jutranji rosi, pospravljanje, telovadba, zajtrk, potem pa spet oga. as je kar prehitro mineval. Med peaenjem v dolino smo se ustavili pri Miloievih, kjer so nas toplo in sladko priakali. Prav taken je bil tudi obisk pri stricu Slavku in njegovih ovcah. Ste e videli dan starega jagenjka? No, mi smo ga. Tono ob dogovorjeni uri smo vsi zdravi, prijetno utrujeni in nasmejanih obrazov prispeli pred olo. Zagotovo smo pot premagali v rekordnem asu. Kako nam je uspelo? Hi, hi, hi, nekaj pa lahko ostane tudi skrivnost. Spremljevalca: Biserka Selak, Botjan Petrovi

Alen Irgl

Utrinek s taborjenja videmskih prvo- in drugoolcev Foto: arhiv O

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 34

Kakni so vai narti za poletje?

Mlade Videmane smo povpraali, kakni so njihovi narti za poletje, kje bodo dopustovali oziroma kje bodo preivljali proste poletne dni.

Daniela Arnu (24 let): ez poletje bom veino asa delala preko tudenta, da si bom s tem lahko med drugim privoila nekaj oddiha. Konec julija imam planirano dopustovanje na morju, v Portorou. Najverjetneje pa bom v poletnih mesecih obiskala tudi toplice.

Petra Horvat (26 let): V nartu imam dopust na hrvakem morju, kje natanno, e ne vem. ez poletje pa bom zagotovo odla e na kaken kraji izlet po Sloveniji.

Matej Pernek (24 let): Razmiljam o tem, da bi ez poletje odel na slovensko obalo s kolesom. Zagotovo pa bomo s prijatelji obiskali tudi Pag na Hrvakem. Med poletjem se vedno dogaja veliko stvari, zato se bo zagotovo nalo e kaj zanimivega.

Gregor Sakelek (26 let): Veino poletja bom preivel delavno. Zagotovo pa si bom vzel as tudi za dopust, ki ga bom najverjetneje preivel pri naih sosedih, na Hrvakem.

Ale Gabrovec (23 let): Ob slubi si bom privoil veliko portnih aktivnosti in druenje s prijatelji. Tudi na morje bom odel, ne vem pa e tono, kam. ez poletje pa se rad odpravim tudi na razne kraje izlete.

Vanessa Sedlaek (19 let): S stari smo prili ez poletne poitnice iz Kanade na dopust v Videm, saj imamo tukaj in v okolici sorodnike. Med tem oddihom si bom ogledala nekatere zanimive kraje po Sloveniji, med drugim pa bom obiskala tudi Portoro in Koper.

Urka Hercog Foto: Urka Hercog

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 35

Kosec koso brusi

Bo e dral pregovor, ki pravi, kar se Janezek naui, to Janez zna. Obvladati konjo po halokih strminah ni lahko. Da pregovor res dri in da to zmorejo, so dokazali zagreti kosci v Ljubstavi, ki so zavihteli svoje kose po dokaj strmem in neravnem terenu. Na poseben dogodek so se pripravili v tradicionalnih oblailih, kjer sta izstopala klobuk in urc, za katerim je visel vodir s kamnom. Prijetno je bilo sliati, kako so v ritmu brusili koso, ki je nato s svojo ostrino rezala travo in jo oblikovala v plasti. To je prava umetnost kosca. Za mo, ki je potrebna za tako opravilo, so nazdravili z dobro haloko kapljico in se okrepali z domao malico, v katero sodijo meso iz tunke, zaseka, luk in ocvirkovka. Tako kot neko je ob obujanju spominov zadonela e pesem. Sonce se je poasi umikalo v svoj zahod in kosci so zakljuili svoje delo. eprav je bilo naporno, so sklenili, da se prihodnje leto spet dobijo in bo konja z rono koso postala tradicionalno opravilo. Besedilo in foto: Danica Trafela

Kosci v Ljubstavi so zavihteli svoje kose po zelo strmem terenu.

Ob 10. obletnici Drutva za napredek in razvoj iz Skorinjaka na celodnevni izlet

lani drutva za napredek in razvoj Kocil iz Skorinjaka letos praznujemo 10. obletnico obstoja in delovanja drutva. V teh letih smo organizirali tevilne dogodke in prireditve kakor tudi izobraevanja in druenja. Da bi nam obletnica drutva ostala v lepem spominu, smo se v soboto, 11. junija, odpravili na celodnevni izlet v blinje Slovenske Konjice. Najprej smo se ustavili v Tepanjah pri cerkvici sv. Druine, ki je bila zgrajena leta 1972. Tam so nas sprejeli lani ljudskih pevcev iz Tepanj in nam pripravili toplo dobrodolico ter nam zapeli nekaj pesmi. Povedali so nam, da se trudijo obuditi in ohraniti pesmi, ki niso bile zapisane, ampak se prenaajo iz roda v rod. Sprejel nas je tudi gospod Kokot s svojo soprogo, oba sta lana TD Slovenske Konjice, in sta nas kot vodia spremljala ves dan. Gospod Kokot nas je tako najprej popeljal skozi zgodovino nastanka Tepanj, gospa Kokot pa nam je za zaetek recitirala pesem Angeli Ivana Sivca ter nas tako opomnila na bistvo naega bivanja. Skozi dolino svetega Janeza Krstnika nas je pot pripeljala do skrivnostne ike kartuzije, kjer smo si ogledali razvaline 846 let starega samostana, ki je v tistih asih nudil domovanje menihom iz Velike kartuzije na Francoskem. Na vodnik nas je seznanil z zgodovino in ivljenjem kartuzijanov. Naprej nas je popeljal do lonarja, ki nam je prikazal nastanek nekaj glinenih izdelkov. Tisti, ki prisegajo na zeline pripravke, pa so se lahko z njimi oskrbe-

Zbrani izletniki pred vinotoem Polegek Foto: Melita Turk

li v eni od najstarejih lekarn. Kot se za vinogradnike in kletarje spodobi, smo pot po kratkem okrepilu nadaljevali do sodobne kleti Zlati gri. Delovanje sodobne tehnologije za pridelavo grozdja in vrhunskih vin nam je predstavila gospa Silva, ki nas je popeljala po udoviti kleti, ki je veinoma zgrajena pod

zemljo. Povedala nam je, da se podjetje ukvarja s pridelavo grozdja in vina kot glavno dejavnostjo, ob tem pa v svoji ponudbi nudi e druge storitve. Da pa ni ostalo samo pri besedah, smo ob koncu ogleda degustirali tri vrste vin. Nato smo se odpravili proti ebelarstvu vikart, kjer

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 36
se s ebelarstvom ukvarjajo e ve kot 50 let. Gospod vikart stareji je ponosno predstavil zaetke njegove ebelarske poti in nas poduil o celotnem postopku pridelave medu, kar storijo pridne delavke ebele. S ebelarstvom se trenutno ukvarja vsa druina in tako ebelarijo na priblino 250 panjih ebeljih druin. Po degustaciji medu in raznih izdelkov smo se lahko v dobro zaloeni trgovinici oskrbeli s sortnim in meanim medom ter mnogimi izdelki, povezanimi s ebelarstvom. Na poti smo se e ustavili e v samem mestu Slovenske Konjice mestu cvetja in vina s tisoletno starotrko zasnovo. Prva pisna omemba mesta sega v leto 1146, sedaj pa mesto teje skoraj 6000 prebivalcev. Po prijetno preivetem dnevu smo si v senci starega kozolca in idilino urejene vinske kleti privoili popoldansko kosilo na vinotou Polegek, kjer so nam pripravili odlino meso izpod peke. Tako smo se s polnimi elodci, prijetno utrujeni in polni vtisov vraali v veernih urah proti domu. Vso pot nas je spremljal tudi Alen Orla s harmoniko in nas tako spravljal v dobro voljo. Ob koncu se e enkrat vraam k Ivanu Sivcu in njegovi pesmi Angeli, katere delek elim deliti z vami: a Bog loveka dobro je poznal, zato le eno krilo mu je dal, eprav e bolj se trudi no in dan, v nebo ne more poleteti sam Melita Turk

V Skorinjaku se je dogajalo
lani Drutva za napredek in razvoj Kocil iz Skorinjaka smo na svojem rednem letnem obnem zboru v mesecu marcu ugotovili, da je velikononim pohodom v preteklih letih izvedbo onemogoalo slabo vreme. Kljub temu ga iz narta dela za letonje leto nismo izpustili, kar se je dobro obrestovalo. 25. aprila je bilo vreme primerno za izlete in pohode. Zbrali smo se na sedeu drutva, od koder smo se v lepem vremenu podali na pot po okolikih hribih. Iz Skorinjaka smo se najprej podali v dolino mimo ribnikov ter se od tam povzpeli po poti skozi gozd do Gradia. Pot smo nadaljevali po udoviti spomladanski naravi ob meji s sosednjo Hrvako do Velikega Okia in se ustavili na t. i. Visini, od koder je udovit razgled na Haloze in hrvako Zagorje. V spomladanski travi smo si privoili malico iz nahrbtnika in si tako nabrali moi za nadaljevanje poti nazaj proti Skorinjaku. V popoldanskih urah smo prijetno utrujeni pot sklenili na sedeu drutva in se tako ob domai hrani e malo poveselili. Letos nam je bilo vreme naklonjeno, zato upamo, da se prihodnje leto ponovno podamo po isti poti.

Pred zaetkom pohoda e skupinska fotografija

Foto: Brane Orla

KRESOVANJE
V Skorinjaku smo tudi letos praznovali 1. maj, praznik dela, in sicer pri druini Orla. Kot se za tovrstno prireditev spodobi, smo najprej postavili prvomajsko

drevo. Ko pa se je stemnilo, smo prigali kres, ki je eden redkih obiajev, ki se je ob praznovanju praznika dela ohranil vse do danes. Ob dobri hrani in pijai so na svoj raun prili tudi ljubitelji harmonike in domae glasbe. Za to so poskrbeli mladi fantje Alen Orla, Renato Kozel in Alja Hli, ki se ne sramujejo harmonike, ampak jim je le-ta v ponos. Na klaviature pa sta zaigrala tudi Anja Orla in an Kozel. Nekaj pesmi pa so za dobro voljo zapeli tudi ljudski pevci Mejai. Ob dobri hrani in pijai so se zbrani tako ob prijetnem ognju greli pozno v no.

PRAZNOVALI GOD SV. URBANA

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

V Skorinjaku nam v ponos stoji ve kot 300 let stara kapela sv. Urbana oz. Blaeva kapela, kot ji reemo. Sv. Urban goduje 25. maja in velja za zaveznika oz. patrona vinogradnikov, vina, viniarjev in sodarjev. Pomagal naj bi tudi pri vinjenosti, nas obvaroval zmrzali, neurja ter bliska. elimo si, da nas sv. Urban varuje e naprej, zato smo mu v soboto, 28. maja, pripravili praznovanje oz. egnanje. Darovali smo sv. mao, ki jo je vodil farni upnik Edi Vajda, s pesmijo pa so jo spremljali ljudski pevci Mejai iz Repi. Po mai smo se okrepali e z odlinimi peenkami iz kotla in dobro domao kapljico, kot se za pravo egnanje spodobi. Melita Turk

Stran 37

e 12. pobreke igre brez meja

portno drutvo Pobreje je e 12. leto zapored organiziralo prireditev Igre brez meja, na kateri je sodelovalo osem ekip iz domae obine in sosednjih. Ekipe so tekmovale v osmih razlinih igrah. Zabavale so se z lego kockami, kotalile bale, spoznale pravila pobrekega nogometa, lovile krompir in postrvi, spoznale nain, kako se ohladiti po naporni trgatvi, kakna je tradicionalna pobreka veerja in iskale skrivni predmet. Da so bile tekmovalcem igre dovolj jasne, so jih otroci iz Pobreja pod mentorstvom Violete Flajs pred zaetkom tudi demonstrirali. Kot je dejal predsednik portnega drutva ob koncu prireditve, je moderator Marjan Nahberger e kar prepoznaven znak iger brez meja v Pobreju, saj vsako let znova z vso vnemo izpelje igre. Moto iger sta druenje in zabava nastopajoih ter gledalcev, vendar se na koncu vseeno podelijo mesta najboljim trem ekipam. Prvo mesto je osvojila ekipa portnega drutva AS, drugo mesto je pripadlo ekipi Koranti z Destrnika, tretje mesto pa je osvojila ekipa TeDe Korant klub iz Draencev. Besedilo in foto: Andrejka Gojkoek

Najprej je sledil prikaz vsake igre posebej, za kar je poskrbela domainka Violeta Flajs z ekipo pobrekih otrok.

Ekipa portnega drutva AS je osvojila 1. mesto. Na odru pa v drubi moderatorja iger Marjana Nahbergerja.

11. tradicionalni korantov pohod od tatenberga do Stoperc

Koranti, sekcija FD Lancova vas, so v soboto, 21. maja, organizirali svoj tradicionalni pohod, letonji je bil e enajsti zapored. Na 15 km dolgo traso od gradu tatenberg pa vse do Stoperc se je podalo okrog 90 pohodnikov njihovih lanov, prijateljev in simpatizerjev. Letonja trasa se je priela pred gradom tatenberg, kjer je pohodnike priakal umetnik Ivan Dvorak in jih na kratko seznanil o poti Forma vive. Gre za sedem kilometrov dolgo pot, ki je edinstvena transverzala umetnosti v Sloveniji. Od leta 2003 namre na Dvorakovo pobudo organizirajo vsakoletno mednarodno kiparsko sreanje, udeleenci pa na lokacijah ob tej poti postavljajo svoja umetnika dela kiparske skulpture, teh je do zdaj mo videti kar 96. Na sami poti pa so pohodniki poleg skulptur lahko opazovali tudi neokrnjeno naravo z vsemi njenimi lepotami, pot pa pelje tudi mimo tevilnih zidanic, vinskih kleti, vikendov in bivali domainov. Prav na vrhu poti sta sledila e ogled galerije Dvorak, kjer so razstavljena Dvora-

Prvi del pohoda je predstavljala umetnika pot Forma viva.

kova tevilna kiparska dela, in kratek postanek za okrepilo z golaem. Drugi del poti se je nato

nadaljeval vse do Stoperc, mimo urejenih domaij, dobren del pa je pot potekla po prijetnih sennih gozdnih

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 38
poteh. Trasa se je zakljuila na streliu v Stopercah, kjer so organizatorji za vse udeleence pripravili zakljuni piknik. Manjkale seveda niso niti dobrote iz kotla in domaa kapljica. Danilo Turk, predsednik sekcije Korantov, je ob zakljuku povedal, da je tudi letonji pohod uspel v vseh pogledih. Vreme je bilo ta dan kot nala primerno za potepanje po naravi, vsako leto pa skrbno izberejo tudi traso, ki ni prezahtevna. Spodbudno in razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se jim vsako leto pridrui ve pohodnikov. Besedilo in foto: PK
Skupinski posnetek ob zakljuku trase na streliu v Stopercah

Pobreani ob dnevu dravnosti na pohod po Halozah

Drutvo ensk Pobreje je organiziralo tradicionalni pohod ob dnevu dravnosti, tokrat po obini Zavr. Pohodniki so se zbrali pred vakim domom v Pobreju, kjer so se z avtobusom odpeljali v Zavr, natanneje v Turki Vrh. Pohoda se je udeleilo 61 pohodnikov. Pohod je potekal po naselju Turki Vrh, med grii in dolinami, z organiziranim vodenjem. Obina Zavr lei v severovzhodnem delu Slovenije, v vzhodnem delu Haloz ob meji s Hrvako. Obmoje je znano po odlinih vinogradnikih in je e od keltskih asov predano vinogradnitvu, ki je tudi za dananje prebivalce eden od perspektivnih virov dohodka. Zgodovinsko pomemben je na vzpetini lee dvorec iz zaetka 17. stoletja, v katerem je bil do leta 1850 sede sodia in politinega okraja. Posebno pozornost v Turkem Vrhu vzbuja stebrasto znamenje iz asa turkih vpadov, ki naj bi oznaevalo grob turke babice. Pohodniki so se ustavili tudi pri cerkvici sv. Mohorja v Turkem Vrhu iz 17. stoletja, ki je tudi odlina razgledna toka na dravni meji. V Turkem Vrhu so si ogledali tudi ran Vuk in imeli pogostitev v gostilni Martina Veselia. Andrejka Gojkoek

Iz Pobreja so se pohodniki na letonji e tradicionalni pohod odpravili v Haloze, v obino Zavr. Vzduje je bilo tudi letos enkratno Foto: AG

Lancovljanke spoznavale lepote Pohorja

lanice drutva podeelskih ena in deklet Lancova vas so za destinacijo letonjega izleta izbrale Pohorje, biser severovzhodne Slovenije, tudi zato, ker smo Slovenci dan prej praznovali 20. obletnico samostojnosti Slovenije, njihova ekskurzija pa je obsegala tudi del poti Pohorskega bataljona. Na pot so se odpravile zadnjo nedeljo v juniju in se najprej odpeljale do cerkvice sv. Martina v martnem na Pohorju, kjer jim je tamkajnji upnik razkazal eno najlepih kornih romanskih cerkva pri nas. V letih 20002007 je cerkev

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 39
doivela celostno spomeniko obnovo, ponaa pa se z najstarejimi freskami na Slovenskem. e danes je velika uganka, kdo je freske naslikal in kdo je bil njihov naronik. Sledil je ogled edine ohranjene partizanske bolninice Jesen, ki je skrita med drevesi slovenjebistrikega Pohorja in so jo zaeli graditi oktobra 1944 na jesen, od tod tudi njeno ime. Bolninica je vse do danes obdrala prvotno obliko in opremo. Dopoldne so sklenile v penzionu Jakec na Treh Kraljih, kjer so se okrepale z okusnim pohorskim loncem. Z avtobusom so se nato odpeljale do doma na Osankarici in se po movirnatem gozdu sprehodile do rnega jezera, enega izmed tevilnih naravnih rezervatov na Pohorju. Vzrok za rno barvo jezera (in njegovo ime) se skriva v odmrlih organskih

Lancovljanke so Pohorje spoznavale z vodnikom Franekom in mu vedno z zanimanjem prisluhnile, saj je doma iz teh krajev in je s srcem zapisan pohorski pokrajini.

Skupinska fotografija je nastala ob rnem jezeru. Foto: PK

odpadkih rastlin in ivali, ki so v letih ustvarili debelo plast mulja, tako reko rne barve. Umetno jezero je zato na pogled, kot bi bilo polno rnila, eprav je voda kristalno ista. Pot jih je nato vodila nazaj na Osankarico, kjer so si v muzeju ob domu ogledale razstavo Partizansko Pohorje in projekcijo dokumentarnega filma, nato pa so se pe podale e do 25 minut

oddaljenega spominskega obeleja NOB, kjer so potekali poslednji boji Pohorskega bataljona. Popoldan so Lancovljanke zapolnile e s kosilom na Treh Kraljih in vonjo v dolino mimo lepo urejenih kmetij v zaselku Kot, kjer so si ogledale e razvaline Zajevega gradu iz 13. stoletja. PK

Pobreanke na izletu
Po obveznostih v aprilu in maju so lanice Drutva ensk Pobreje organizirale vsakoletni izlet. Tokrat so izbrale Gorika brda, ki jih zaradi naravnih posebnosti imenujejo kar slovenska Toskana. V zgodnjih jutranjih urah so se zbrale pred vakim domom v Pobreju, obloene z domaimi dobrotami, ki so stalni spremljevalec vsake udeleenke izleta. Vesele in polne priakovanj so se odpravile na pot. Najprej so se ustavile v Kojskem, kjer so si ogledale znamenitosti kraja in cerkev sv. Kria, ki se ponaa z enim najdragocenejih krilnih oltarjev na Slovenskem. Pot so nadaljevale do Gonja, kjer so si z razglednega stolpa lahko ogledale udovito gorovje Julijskih Alp, pogled pa je segal dale v Italijo. Izlet so nadaljevale z ogledom najbolje ohranjenega turkega tabora v Brdih in si ogledale razstavo eenj ter vinsko klet Gorika brda. Kljub natrpanemu urniku pa ni zmanjkalo asa za okrepilo na turistini kmetiji, kjer so jim postregli z okusnim brikim kosilom in odlinim domaim vinom. Polne novih idej in udovitih vtisov so se v poznih veernih

Pobreke ene in dekleta so se znova vesele in polne priakovanj odpravile na pot, skupinska slika pa je nastala v Brdih. Foto: MT

urah vrnile domov, napolnjene z energijo za nov porajajo-

i se dan.

Milena Traper

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 40

Pobreanke nadaljujejo z delom

lanice drutva ensk Pobreje ne poivajo. Marca so organizirale predavanje z naslovom Uhajanje vode je ozdravljiva motnja, ki so ga izvedli lani Drutva Mena Maribor. V zaetku aprila jih je obiskala predstavnica kluba Gaja in pripravila predavanje o izboru, sajenju, uporabnosti, oskrbi in teavah z okrasnimi rastlinami na izpostavljenih legah. Maja so s kuharskim mojstrom kuhale na temo Perutnina in priloge. S peko peciva so sodelovale na vseslovenskem projektu Druenje treh generacij. V drugi polovici maja so zaele z delom na polju. Letos so se odloile, da bodo po starih tradicionalnih metodah posadile in pridelovale fiol. V vroem in soparnem sredinem popoldnevu so

Letos so se pobreke ene odloile, da bodo po starih tradicionalnih metodah posadile in pridelovale fiol. Najprej je bilo treba fiolke spraviti v zemljo.

Fiol so tudi e okopale in zdaj akajo na obilen pridelek. Foto: Milena Traper

se zbrale pri dolgoletni lanici drutva Neki Vidovi, ki je pripravila seme nizkega fiola ognjeni jezik za zrnje. Fiol so posadile tako, da so si z motikami oznaile vrste. Po opravljenem delu so se umazane in prepotene odpravile na pravo kmeko malico, ki jo je pripravila Neka na svojem domu. Udeleenke so uivale v popoldanskem druenju in pripovedovanju

zgodb iz preteklosti. S posaditvijo so se obvezale, da bodo za fiol primerno skrbele. e v zaetku junija so se druile ob prvem okopavanju. Dela bodo tako potekala do obiranja in luenja. Priakujejo dobro letino, tako da bodo pridelek lahko uporabile v okviru aktivnosti drutva. Milena Traper

30 let videmskega drutva kmetic kot zaklad

V Vidmu smo bili v predvelikononem asu pria e eni izjemni razstavi z naslovom Na vsakdanji kruh, ki so jo ob praznovanju 30-letnice pripravile lanice Drutva kmetic obine Videm. Razstavo so na neki nain posvetile tudi dolgoletni predsednici, al prezgodaj umrli Angeli Habjani, ki je drutvo vodila z veliko energije. Marinka Vaupoti, sicer tajnica drutva, je ob odprtju razstave predstavila kratko zgodovino drutva in vsa dosedanja prizadevanja, ki jih imajo zapisana v osnovnih namerah drutva, kajti predsednici drutva Ani Hrga je tistega dne nagajal glas. Sicer pa se je v Vidmu pred 30 leti vse skupaj zaelo v aktivu kmekih ena Videm pri Ptuju, in e od leta 1981 so se lanice aktiva vekrat uveljavljale v vidovskem in ptujskem okolju, na prireditvah obine Videm in na slovesnostih v fari sv. Vida. Februarja 2010 so v skladu s takratno zakonodajo ustanovile Drutvo kmetic obine Videm, ki ga je veliko let uspeno

Utrinek s slovesnosti drutva kmetic obine Videm

vodila Habjanieva, ki je ob sebi znala zbrati same odline

gospodinje, napredne ene in dekleta. Drutvo je vodila po

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 41
ljem. Ob jubileju je videmskemu drutvu kmetic estital tudi upan Friderik Brai, ki je drutvu podelil tudi priznanje, ob tem pa poudaril, da so lahko ponosni na to, kar imamo v obini Videm in kar lahko s ponosom predstavimo tudi drugod. S tem se obini in obanom odpirajo tudi nove monosti in prilonosti v turizmu, ki mu obina daje vse ve poudarka, je e dodal Brai. TM

Kolaek kruha tudi za upana F. Braia in direktorico obinske uprave mag. D. Ratajc

poti sodobnega kmetijstva, svoje bogato znanje pa je kot preprosta enska znala deliti tudi z drugimi, sama pa je bila tudi uspena na razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Videmanke so si za slogan svojega drutva izbrale same

lepe besede Zavedanje zdravega ivljenja na vasi in se po tem naelu tudi ravnale. Vseh 30 let jim je to dobro uspevalo, ob jubileju pa e imajo novo vizijo, narte, ki jih bodo prav gotovo uresnievale z velikim vese-

Videmske ene in dekleta so pripravile udovito praznino razstavo v dvorani obine Videm. Foto: TM

Kri pri Potonikovih z novo podobo

Na praznini dan, na veliko soboto, je bila v Popovcih slovesnost blagoslova obnovljenega kria pri Potonikovih, slavje pa so zdruili e z blagoslovom velikononih jedi. Blagoslov je opravil pater Joe Petek iz upnije sv. Vida, ob tem pa poudaril, da je kri posebno znamenje in Slovenija je prepoznavna prav po teh znamenjih, ki jih najdemo povsod naokoli. V delku kulturnega programa so zapeli ljudski pevci FD Romarin Dolena in vokalna skupina Glasnik iz Vidove fare. Zbrane ob kriu sta z dobro mislijo posebej nago-

Na sveanem dogodku v Popovcih se je zbralo veliko ljudi, e posebej tistih, ki so ponosni na obnovljeni kri v svoji vasi. Foto: TM

Za blagoslov obnovljenega kria in velikononih jedi je poskrbel p. Joe Petek iz fare sv. Vida.

vorila tudi videmski upan Friderik Brai, v imenu hvalenih krajanov pa domainka Marija Belak, ki je med drugim povedala, da je bil kri postavljen 1926 na eljo Amalije Rodvajn v zahvalo za dobljeno dediino. Vsa ta leta so generacije Rodvajno-

vih in pozneje Potonikovih pridno skrbele za obnovo, vzdrevanje in okrasitev kria. Pobudo za obnovo kria pa sta dala Duan in Jana Potonik, saj kri danes spada k njihovi domaiji. Pri obnovi kria pa so pomagali: Stanko Vegan je daroval

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 42
les, Franc Angel je poskrbel za aganje in je dal kriu sedanjo podobo, pomagala je tudi obina Videm. Rajko Verbani je obnovil kip Jezusa in Marije, Gregor Topolovec pa je okrog kria naredil kamnita tla. Finanno so pri obnovi kria pomagali tudi vaani Popovcev in okolice, zato je bila zahvala na slovesnosti namenjena vsakemu posebej. Sicer pa je bil za majhno vas v videmski obini to velik in pomemben dogodek, ki ostaja v lepem spominu. TM

Na Selih drugi blagoslov traktorjev in delovnih strojev

V nedeljo, 12. junija, je v organizaciji Strojnega kroka Posestnik v podrunini cerkvi sv. Druine na Selih potekal drugi blagoslov traktorjev in kmetijskih strojev. Po enoletnem premoru so se na Selih, tokrat v lepem vremenu, pred dvema letoma je namre blagoslov zmotil de, zbrali tevilni kmetovalci, ki so svoje delovne stroje pripeljali na blagoslov, v veri, da bi njihovo delo potekalo brez kaknih nevenosti. Slovesno mao je na pobudo selskega upnika p. Joeta Petka vodil p. Mirko Pihler. Zraven Antona Zemljaka, predsednika SK Posestnik, in lanov tega zdruenja sta se slovesnosti udeleila tudi Marjan Selinek, podupan Obine Videm, in Stanislav Orovi, predsednik KS Sela. Po opravljeni mani daritvi je na trgu pred selsko cerkvijo potekal blagoslov delovnih strojev, sledilo je kratko druenje vseh domainov, za vse prisotne pa so lani SK Posestnik pripravili tudi pogostitev, na kateri so se tevilni zadrali e v pozen popoldan. Po besedah Antona Zemljaka je prireditev uspela, lani strojnega kroka pa si elijo taknih sreanj tudi v prihodnje in da bi tovrstno druenje na Selih postalo vsakoletna stalnica. Matja Klasinc

Mirko Pihler je ob pomoi selskega upnika p. Joeta Petka po konani mani daritvi pred selsko cerkvijo blagoslovil traktorje, ki so jih tevilni kmetovalci pripeljali z eljo, da bi njihovo delo potekalo brez nesre. Foto: Anton Mohorko

Strojni kroek Posestnik na ekskurziji v rni gori

Na osnovi videnega in doivetega bi lahko rekli, da se kmetje v rni gori trudijo po svojih najboljih moeh. Seveda razmer, naravnih danosti in podnebja ne moremo najbolj primerjati s slovenskimi, a vendarle premore ta drava kmetijsko vizijo in strategijo, kako ljudem, ki se preivljajo s to dejavnostjo, omogoiti loveka vredno eksistenco, kljub povpreni plai 107 evrov meseno. Pod imenom Zeta je bila drava samostojna e od leta 1360. Skozi razline oblike drubenih ureditev je leta 2006 razglasila neodvisnost in samostojnost ter se na ta nain e kot zadnja republika odcepila od nekdanje skupne drave. Istega leta je tudi RS v rni gori odprla svoje veleposlanitvo. Prebivalstvo (po podatkih s popisa leta 2003 jih je dobrih 600.000) sestavljajo razlini narodi, in sicer rnogorci (43 %), Srbi (32 %), Bonjaki (8 %), Albanci (5 %), Hrvati (1 %), muslimani po narodnosti (4 %), drugo pa Romi, Egipani, Akali V glavnem mestu Podgorica ivi po zadnjih

Udeleenci tokratne strokovne ekskurzije so na dolgi poti videli in doiveli veliko. Obiskali so tudi Loven.

ocenah slaba etrtina prebivalstva, po ocenah iz leta

2008 znaa skupni BDP 7,16 milijarde USD, na pre-

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 43
bivalca pa 10.600 USD, kar jih v svetovnem merilu po prvem kriteriju umea na 102. mesto, po drugem kriteriju pa na 60. mesto. Morda velja omeniti zanimivost o nacionalni denarni valuti, ki je evro, tako kot pri lanicah EU. Poljedelstvo, vrtnarstvo in agropredelovalna industrija v BDP prispevajo okoli 15 %, v strukturi zaposlenosti pa 20 %. Znotraj te strukture gravitira 60 % na rejo ivine, drugo pa na pridelavo poljin in vrtnin. Z vidika industrije zavzema agroindustrija dele 9,1 % (od tega 47,5 % proizvodnja prehrambnih artiklov, 32,2 % proizvodnja pija ter 20,3 % pridelava in predelava tobaka in krme za ivali). no razlikujeta po reliefu, s tem pa tudi v monostih kmetovanja. Zdi se, da jim dobro uspeva odkrivanje trnih ni, saj je ponudba kmetijskih izdelkov pestra in bogata. Udeleenci ekskurzije so lahko videli pridelavo oljk in oljnega olja (s posreeno multivizijsko predstavitvijo dejavnosti, z materialom za HRT), rejo goveje ivine in drobnice, posluali predstavitev predelave mleka, primerjali vinograde s slovenskimi (tako sortni sestav kot vzgojne oblike), prisostvovali mnogim degustacijam vina, oljnega olja in seveda mesnih izdelkov. Med drugim so namre obiskali tudi dve kmetiji z dopolnilno dejavnostjo proizvodnje pruta. Gospodar je razkazal celotno linijo proizvodnje, najbolj zanimivo pa je bilo seveda v suilnici, od koder so se irile omamne vonjave. rnogorski prut je izjemno okusen, kakovosten, odlinega vonja. Specifika pridelave ga razlikuje od naega krakega v intenzivnosti in trajanju dimljenja, pri emer je mo opaziti, da je v moni pozitivni korelaciji tudi barva povrhnjice kot prvi, organoleptini indikator. A recepture se med proizvajalci razlikujejo in npr. e slabih 30 km, na Hrvakem, je bil prut bistveno manj dimljen in slan. Ministrstvo za kmetijstvo v svojih shemah ponuja tevilne projekte, da bi kmetijsko dejavnost dvignili na vijo raven in jo temu primerno tudi promovirali. Zdi se, da rnogorcem kljub vsemu stvari tudi uspevajo, predvsem tistim pogumnim, vsi drugi pa se radi potolaijo z dejstvom, da so bili pa dolgo pod oblastjo Turkov in so zaradi tega v razvoju veliko zamudili in izgubili. Zelo radi se sklicujejo na svojo bogato kulturo in zgodovino. Seveda je v tej dravi paradni konj, ki gospodarstvo vlee naprej, turizem. O tem ni treba izgubljati prav nobene besede. Morda lahko omenimo, da so si udeleenci ekskurzije nekaj znamenitosti seveda tudi ogledali. Obiskali so znameniti Loven z mavzolejem, Njegue, se z ladjico popeljali po Skadarskem jezeru, obiskali Budvo, Cetinje, se med obiski kmetij ustavili e pri lokalnih znamenitostih, na poti zavili na otok Peljeac, obiskali Ston (hrib, ograjen s podobnim zidom, kot je kitajski), se ustavili e v dalmatinskem biseru Dubrovniku (Lokrum, Stradun, mestno obzidje ) in z zanimanjem prisluhnili vodstvu slovenske lokalne vodike, ki tam ivi e 40 let. Predsednik strojnega kroka Posestnik Anton Zemljak tudi to pot ni skrival zadovoljstva nad dobro organizirano in enako dobro realizirano odpravo kroka. Enako velja tudi za udeleence, ki so kljub naporni in dolgi poti videli in doiveli veliko, hkrati pa imeli tudi prilonost v prijetni drubi pokramljati s svojimi stanovskimi kolegi in prijatelji, poslovnimi partnerji. To pa gre razumeti tudi kot odlino prilonost za izmenjavo vseh vrst mnenj, izkuenj, ponudbe in povpraevanja, strokovnih razprav, in to v prijetnem in sproenem vzduju, dobri drubi. Strojni kroek pa ne miruje. Snuje in nartuje, zbira nove ideje in zamisli, ki jih namerava realizirati v prihodnosti ter tako prispevati k realizaciji smelo zastavljenega narta dela za letonje leto. Na tej poti mu lahko le zaelimo veliko uspeha in nadaljnjih podvigov. Besedilo in foto: Joe Murko, dipl. ing., Kmetijska svetovalna sluba Ptuj

KMETIJSTVO V RNI GORI JE POGOSTO IZZIV ZA POGUMNE

Strojni kroek Posestnik je tokrat svoj kompas obrnil proti rni gori in jo izbral za destinacijo ekskurzije. lani, ki se strokovnih ekskurzij udeleujejo redno, so namre izrazili eljo, da po dvajsetih letih pokukajo, kakne razmere z vidika kmetijstva vladajo v tej dravi. Opaziti in videti je bilo veliko, a pozoren obiskovalec si je moral vrednostno oceno videnega pa ustvariti sam. Protiute, izhodie takih izsledkov, so vedno razmere in okoliine, obseg proizvodnje in organizacija dela doma, na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Upotevati je treba tudi dejstvo, da so besede rnogorskih gostiteljev po drugi plati navadno nekje na meji odlinosti, skoraj superlative, zato je realna ocena primerjalne metode toliko bolj pomembna. Skratka, dravi se bistve-

Dan v poletju
Poletno jutro posrka me v objem, ko ljubke ptice pojejo v moj emblem. Me zamikajo obzorja vsa in daljna, da pred samoto irno hitro ubeim. V modro morje svojih misli skoim in zaplujem proti toku dneva, ki prinaa ga vroina vnema. Ne zmanjka mi navdiha za ivljenje, saj diham vztrajnost, potrpljenje. Ko pa pade mrak na utrujeno zemljo in poletna no posuje svetle zvezde, utrujene oi zatisnem v veselje. MZM

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 44

Novike iz DU Videm
POHOD PO SRAKEVI POTI
Videmski upokojenci ne mirujejo, maja so se razgibali po Srakaevi poti. Nekateri so bili na tej poti prvi. Ustavili so se na Petrovi domaiji v turmovcih, kjer jih je prijazno pozdravil in povabil v klet Andrej Roman. Po kratkem poitku so pot nadaljevali proti Vidmu, kjer so se druili ob glasbi naega Joeka, petju in golau v dvorani PGD Videm. Bilo nam je prijetno. mesto, premagali so nas le Turniani. Iskrene estitke ekipi!

Moni so vlekli tudi vrv Foto: ernila

KOLESARJENJE IN OGLED PTUJSKIH ZNAMENITOSTI

Pohodniki na Petrovi domaiji v turmovcih Foto: ernila

PORT UPOKOJENCEV
Drutvo upokojencev Majperk je 4. junija organiziralo portne igre upokojencev, ki so se jih udeleile ekipe iz etal, Podlehnika, Ptujske Gore, Leskovca, Vidma, Dolene, Sel in Turnia. Tekmovanje je potekalo iz petih iger. Merili smo spretnost, mo, hitrost. Nao ekipo so sestavljali: Janko Lainek, Katica Trafela, Franc Kirbi, Mimica Kirbi, Tone Makovec, Lojz Maroh in vodja ekipe Slavko Trafela. Ekipa je bila zelo dobra v tirih disciplinah, pri vleenju vrvi pa je bila nekoliko slaba zaradi premalo kilogramov. V skupni uvrstitvi smo dosegli odlino drugo

V juniju se je 22 kolesarjev DU Videm odpravilo s kolesi na Ptuj in v njegovo okolico, kjer so si na ptujskem gradu ogledali zbirke in grajsko klet. Nato so imeli kosilo v gostilni Pri Tonetu na Ptuju. Po poitku so se odpravili proti Markovcem, kjer so se ustavili pri kolegih upokojencih iz DU Markovci. Kolesarjenje je bilo prijetno. Vsem, ki se niso mogli udeleiti vonje zaradi drugih obveznosti, je bilo iskreno al. Hvala Fricu in Treziki za jutranjo pogostitev.

Videmski upokojenci so se podali na ptujski grad, na potep po najstarejem slovenskem mestu, skupna fotografija pa je nastala na ptujskem pemostu. Foto: Hli

TEKMOVANJE V PIKADU
Ekipa DU Videm, ki je tekmovala v tradicionalnih portnih igrah upokojencev.

Naslednji dan po kolesarjenju se je naa portna ekipa udeleila tekmovanja v pikadu v Vitomarcih. Ekipo so sestavljali: Martin Bedra, Janko Lainek, Slavko Kmetec, Joe Merc in Milan Rojc. S pikadom se v DU ukvarjamo ele en mesec,

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 45
treniramo enkrat tedensko. Veseli smo vsakega, ki se nam pridrui. estitke za udelebo in pogum na tekmovanju, kjer je tekmovalo 22 ekip. Vse informacije dobite na telefonu 041 812 079 (Slavko).

ESTITKA ZLATOPOROENCEMA
Predsednik DU Videm Mirko ernila in lanica UO Milica Bedra sta estitala naima lanoma Katici in Francu Lahu iz Pobreja za petdeset let skupnega ivljenja. Oba se dobro drita, delata na kmetiji in pri hii. Iskrene estitke v imenu vseh lanov!

PA E NASVET ZA VSE LANE IN LANICE DU VIDEM

V vroih poletnih dneh se ne enite preve. Bodite v senci, pazite na zdravje in se imejte lepo. e vam penzija dopua, pojdite malo v toplice ali na morje. UO naega drutva pa baje nartuje v kratkem strokovno ekskurzijo. Kam in kdaj, se zanimajte pri svojem poverjeniku ali na telefon DU 02 764 3191 ali GSM 040 903 172 (Franci) ali 041 869 402 (Mirko). Sreno do naslednjih novik. Marija ernila

Slavljenka Julika ob praznovanju 80. rojstnega dne v drubi sester in brata Foto: AZ

BRALNA ZNAKA ZA ODRASLE

Knjinica Ivana Potra Ptuj e nekaj let organizira bralno znako za odrasle. Sodelovanje je sila preprosto. Preberete sedem knjig s seznama, izpolnite mapico in jo do 11. 11. 2011 oddate ali poljete v knjinico. Povabljeni boste na zakljuek bralne znake v novembru, kjer boste prejeli tudi knjino nagrado. Pridruite se STAREJIM BRALNIM ZNAKARJEM! Podrobne informacije dobite v knjinici, na spletu, v olski knjinici (Tanja Potonik) ali na GSM 031 680 684 (Marija). elim vam prijetno branje!

in sina, ostale so ji rane, e danes nezaceljene. Na jesen ivljenja ivi s sinom, snaho in vnukinjo, ki ji je v veliko veselje, pogosto pa jo obie tudi herka z druino. In ko si alosten, si zapoje v tolabo, da ti je laje, pravi Julika, ki je pela e v otrotvu s svojimi sestrami, rada

pa zapoje e danes. S skupino ljudskih pevk ima za seboj e kar nekaj nastopov. Tudi lani TD Klopotec Leskovec v Halozah nai Juliki elimo e na mnoga zdrava leta in naj jo uva njen angel varuh. AZ

estitamo naim slavljenkam

99 LET AMALIJE CAFUTA IZ SOVI
9. junija 2011 je 99. rojstni dan praznovala Amalija Cafuta, rojena Lesjak, iz Sovi 9. V domu upokojencev na Ptuju, kjer trenutno prebiva, so jo ob njenem

80 let nae Julike

Dan se prebuja, po prazniku dii, misli beijo k vam, saj praznujete danes svoj 80. rojstni dan. V prelepi haloki vasici ob Sv. Avgutinu v Veliki Varnici se je rodila naa slavljenka, kot prvi otrok v druini Topolovec. Druina se je poveala e za est sester in brata. al pa sta dve sestri kaj kmalu po rojstvu umrli. Poznane so nam zgodbe, kaj vse mora prvi otrok pri hii postoriti, saj postane druga mati, vendar to Juliki ni bilo teko, saj se je vsakega posebej razveselila, kakor e danes. Kmalu pa si je tudi sama ustvarila druino in rodila tri otroke. Mo je bil zaposlen, ona pa je doma gospodinjila in skrbela za druino. V ivljenju pa se zmeraj prepletajo lepi in alostni trenutki, in Julika je veliko alost doivela ob izgubi moa

Jubilantka Amalija ob praznovanju 99. rojstnega dne v drubi upana obine Videm Friderika Braia, p. Tarzicija Kolenka, herke Ivanke in Bernarde Galun Foto: B. Galun

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 46
Repi iz Trca 17. V prijetni drubi sina in herke z druinami ter drugih sorodnikov in prijateljev je praznovala svoj 90. rojstni dan. Med drugim so jo obiskali tudi upan obine Videm Friderik Brai, predstavnica Karitasa Bernarda Galun in videmski upnik p. Tarzicij Kolenko, ki je slavljenko zelo lepo nagovoril in ji tudi zapel. Zapeli pa so ji tudi Fantje iz Jurovec. Gospa Alojzija je pri devetdesetih letih e dokaj ila, saj vsa manja dela postori kar sama, drugae pa ji pomagata herka in druina Suzane Pulko. Na jesen ivljenja se rada poveseli ob treh vnukih in dvema pravnukoma. elimo ji e veliko zdravja ter mnogo srenih in prijetih trenutkov v krogu svojih domaih. Barbara Tuek Prisrnemu voilu se pridruuje tudi upan Friderik Brai z obinsko upravo in lani obinskega sveta, lani upnijske Karitas s patri duhovniki, p. Tarzicijem, p. Joetom in p. Janezom.

Slavljenka Alojzija na praznini dan v dobri drubi, tudi upana Braia, p. Tarzicija in Bernarde Galun

visokem ivljenjskem prazniku obiskali upan Friderik Brai, p. Tarzicij Kolenko in Bernarda Galun. Na praznini dan se jim je pridruila tudi herka Ivanka, ki mamo v domu obie vsak dan. Ob naem obisku je bila jubilantka pri tako visoki starosti zelo dobro razpoloena, saj je e z nami veselo prepevala. Vse ivljenje je trdo delala in se selila iz kraja v kraj, ustalila pa se je v Soviah, skupaj s herko Ivanko, ki je zanjo pridno skrbela. Zaradi odpovedi nog se je gospa Ama-

lija odloila za ptujski dom upokojencev, kjer zanjo prav tako lepo skrbijo. Rodila je dve herki in sina, danes pa jo razveseljuje osem vnukov, trinajst pravnukov in pet prapravnukov. Jubilantki elimo veliko lepega na jesen ivljenja v domu upokojencev na Ptuju. Bernarda Galun

90 LET ALOJZIJE REPI IZ TRCA

Na binkoti ponedeljek, 13. junija 2011, je 90. list v knjigi ivljenja obrnila Alojzija
Jubilantka, 90-letna Alojzija Repi, maja 2011 s pravnukoma v naroju Foto: Barbara Tuek

Na leskovkem prisrno sreanje starejih

Sreanje starejih krajanov iz vseh naselij KS Leskovec sta odbor za prireditve in odbor za socialna vpraanja sveta KS pripravila v nedeljo, 3. julija. Najprej so se stareji zbrali pri sveti mai in maziljenju, nato pa je malo pred poldnevom sledilo e druenje v dvorani gasilskega doma. Za kratek kulturni program so poskrbeli lani KD Leskovec, pozdravni nagovor pa je najprej imela predsednica KD Slavica Vidovi. Stareje obanke in obane sta v Leskovcu nagovorila tudi upan Friderik Brai in predsednik sveta KS Leskovec Franc Kozel ter jim zaelela e mnoga zdrava in srena leta. S pesmijo in dobro voljo so v kulturnem programu navduile ljudske pevke iz Velike Varnice, enska vokalna skupina pod vodstvom Sreka Zavca, mladi muzikanti iz Leskovca, otroka FS iz O Leskovec

Vsakoletno sreanje starejih v KS Leskovec je dobro obiskano in udeleencem ostaja v lepem spominu.

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 47
ter Mateja in Matej v aljivi toki. Nekatere od udeleencev pa so tudi posebej predstavili in jim podarili majhne pozornosti; darilo sta prejela Marija in Franc Mlakar, pozornost ob blinjem rojstnem dnevu Kristina Kovaevi, posebno pozornost pa so izkazali tudi kanoniku iz mariborske kofije. Z veliko gostoljubnosti so se tudi tokrat izkazali leskovki gasilci, ki so imeli v rokah pogostitev, po uradnem delu pa sta za dobro voljo skrbela Bla in Uro iz dueta Veseljaka. TM

Zlati poroni jubilej Marije in tefana Vidovia

Petdeset let skupnega ivljenja sta letos januarja doakala tudi Marija in tefan Vidovi iz Pobreja, zlati poroni jubilej pa sta v ojem krogu druine in prijateljev obhajala 21. januarja. Posebej zanju je bila tudi maa, ki jo je v upnijski cerkvi sv. Vida daroval upnik p. Tarzicij Kolenko, jima namenil mnogih lepih besed in elja, ob tej prilonosti pa kot zlatoporoencema izroil tudi poseben dokument. Zlata nevesta Marija Vidovi, z deklikim priimkom Senekovi, se je rodila 26. septembra 1941, zlati enin tefan Vidovi pa je bil rojen 30. novembra 1937. Oba sta e od rojstva ivela v Pobreju, se tukaj tudi spoznala, poroila in si ustvarila topel dom za druino. Mama Marija je bila doma, skrbela za druino in bila velikokrat v pomo oetu tefanu, ki je bil okrog 35 let uspeen obrtnik, znan kot dober, zanesljiv sploni mizar. Danes njegovo obrtniko delo nadaljuje sin. V vasi sta Vidovieva spotovana in cenjena krajana. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin in herka, danes pa sta e ponosna na svoje vnuke: Matejo, Andrejo, Petro in Anjo, Vidovieva pa sta tudi e pradedek in prababica Alenu, Lani, Linu, Sari, Jaku in e isto majhni punki Hani.

Petdeset let skupnega ivljenja sta letos januarja doakala tudi Marija in tefan Vidovi iz Pobreja.

LJUBEZEN NIKOLI NE MINE

Druina je Mariji in tefanu Vidoviu vedno veliko pomenila, in e danes, na jesen ivljenja, sta srena in vesela, ko pride druina skupaj. Vsem sta pomagala po najboljih moeh, znala prisluhniti drug drugemu v dobrem in slabem, vseh petdeset let pa v zakonu preivela najlepa leta ivljenja. Teh se danes, ko sta e bolj v letih,

oe tefan pa ibkega zdravja, rada spominjata. Hkrati pa sta vesela, saj jima je bilo v ivljenju dano toliko let uivati v ljubezni in srei. Zlati poroni jubilej sta Vidovieva praznovala v ojem krogu druine, njuni najdraji pa so jima pripravili prijetno preseneenje, ki ga bosta e dolgo pomnila. Zlatoporoencema Vidovi iskrena estitka tudi iz urednitva Na glas! TM

Pri mai v Vidovi cerkvi so se slavljencema pridruili njuni domai, ki so ponosni na mamo in oeta. Foto: arhiv druine

Zlati poroni jubilej zakoncev Lah

7. maja je bila v prostorih obine Videm slovesnost zlate poroke zakoncev Franca in Katarine Lah, rojene Drevenek, iz Pobreja. Civilni obred zlate poroke je opravil upan obine Videm Friderik Brai, ki je Lahovima estital, izroil tudi posebno darilo obine in videmski zbornik, v spomin na visok jubilej. Svatje so se iz obinske hie nato odpravili e v Vidovo cerkev, kjer je bila porona maa. Zlati enin Franc Lah je rojen 12. 8. 1937 v Pobreju, zlata nevesta Katarina Lah, rojena Drevenek, pa je bila rojena 15. 11. 1940 v Gereji vasi. Skupen dom sta si Lahova uredila na domaiji Franca v Pobreju 95, kjer ivita tudi na jesen ivljenja, skupaj z njima pa tudi stareji sin Franc z druino. V
NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

zakonu imata tri sinove: Franca, Janeza in Darka, veselje in sreo v druino pa so prinesli e trije vnuki in vnukinja. Oe Franc je bil zaposlen v Mlekarni Ptuj, kjer je doakal tudi upokojitev, mama Katarina pa je doma gospodinjila in lepo skrbela za druino. V zakonu sta preivela najlepa skupna leta ivljenja, premagovala slabo in dobro prenaala tudi na svoje otroke, ki sta jih z ljube-

Stran 48
znijo pospremila v ivljenje. Lahova sta e danes zelo spotovana krajana Pobreja, posebej dobro znan pa je domainom Franc, ki je bil neko zelo delaven v lokalni samoupravi, sodeloval in veliko pomagal pri gradnji vseh infrastrukturnih objektov, bil pa je pred leti tudi lan KS Videm. Danes sta Lahova zapisana lanstvu v drutvu upokojencev Videm, kjer so jima prav tako estitali ob zlatem zakonskem jubileju. Zlatoporoencema iskrena estitka tudi v imenu urednitva Na glas! TM

Zlatoporoenca Lah v drubi svojih dveh vnukov, ki sta bila prii, in upana Friderika Braia, ki je zakonca proglasil za zlatoporoenca.

upan Brai je zlatoporoencema podaril tudi Zbornik obine Videm, v katerem bosta prav gotovo nala veliko zanimivega branja, je e poudaril upan. Foto: TM

Zlata poroka zakoncev Forstneri

V soboto, 30. aprila 2011, sta obhajala zlato poroko Franc in Marija Forstneri iz Pobreja 132. V prostorih obine Videm ju je sprejel upan Friderik Brai, ki je opravil tudi obred civilne poroke. Zlatoporoencema je estital in jima izroil simbolino darilo. Nato so se svatje zbrali v upnijski cerkvi sv. Vida. Poroni obred s sveto mao je vodil p. Janez Ferle, za lepo in slovesno vzduje pa je poskrbel upnijski pevski zbor z ubranim petjem, tudi s porono koranico. Zlata nevesta Marija, z deklikim priimkom Haladeja, je bila rojena 3. avgusta 1935, zlati enin Franc pa 24. januarja 1935. Po poroki sta si ustvarila druino na Marijinem domu. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Najmlaji Marjan je al e pokojni.

Zakonca Marija in Franc Forstneri iz Pobreja sta praznovala zlato poroko. Foto: JP

Alen Orla

Franc je bil zaposlen v podjetju Agis, ena Marija pa je skrbela za druino in za manjo kmetijo, kjer dela nikoli ni zmanjkalo. Tudi otroci so morali e zelo zgodaj poprijeti za kmeka opravila. Tako so si pridobili tudi delovne navade. Stara sta jih poskuala vzgojiti v kranskem duhu, za kar so jima sedaj hvaleni. Po petdesetih
NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

letih skupnega ivljenja sta Forstnerieva vesela svojih petih vnukov in vnukinje. e vedno pa zelo veliko pomagata na kmetiji, ki jo sedaj vodi sin Andrej. Za naprej si elita zdravja ter veliko lepih in prijetnih trenutkov z druinami svojih otrok. estitamo zlatoporoencema Forstneri! JP

Stran 49

Odlina sezona za mladince NK Videm

Mladinska ekipa NK Videm je v tekoi sezoni 2010/2011 osvojila prvo mesto mladinske lige MNZ Ptuj zahod. Ekipo sestavlja 15 igralcev, najbolji strelec ekipe je Igor Cafuta s 24 doseenimi goli, trener pa Miran Selak. e po jesenskem delu so bili na vrhu, kar so z dobrimi igrami v spomladanskem delu samo potrdili. Na zadnji tekmi so premagali drugouvreno ekipo Slovenje vasi z rezultatom 8 : 3 in uspeh proslavili s kopanjem v Dravinji v ne prav prijaznem vremenu, kar potrjujeta odlino vzduje v ekipi in motveni duh. V petnajstih krogih so osvojili 40 tok z gol razliko + 60. V klubu smo zelo ponosni, da smo na prireditvi
Mladinska ekipa NK Videm, ki je v tekoi sezoni 2010/11 osvojila prvo mesto v mladinski ligi MNZ Ptuj zahod.

Na slovesnosti portnik leta 2010 so bili mladinci NK Videm proglaeni za najboljo ekipo obine Videm. Foto: arhiv NK Videm

portnik leta obine Videm, ki je bila 15. aprila letos in katere astni gost je bil selektor slovenske nogometne reprezentance Matja Kek, prejeli pokal za najboljo ekipo obine Videm za leto 2010. Na finalni tekmi z zelo dobro ekipo Zavra smo v Vidmu pred 150 gledalci v izjemnem vzduju zmagali z rezultatom 3 : 1, na povratni tekmi

pa al izgubili z rezultatom 1 : 4 in poteno v portnem duhu podali roko boljemu, eprav nam je zmanjkal samo en gol. Poutimo se kot zmagovalci, ker mislimo, da smo dali vse od sebe, kar je bil tudi na cilj. V klubu smo ponosni na delo z mladimi, kar je naa vizija tudi v prihodnje. Miran Selak

Memorial Sreka Tominca

V soboto, 7. maja, je portno drutvo Selan organiziralo etrti noni turnir v malem nogometu memorial Sreka Tominca. Po lanskoletni uspeni izvedbi se je novo vodstvo, izvoljeno februarja na obnem zboru, s e vejim navduenjem lotilo organizacije tega dogodka. Na turnirju je sodelovalo 16 kakovostno enakovrednih ekip, ki so prikazale zelo izenaeno igro. Po opravljenem rebu so se zaele igrati tekme osmine finala, saj je bil zaradi velikega tevila ekip izbran sistem na izpadanje turnirski sistem. V polfinalu so se pomerile ekipi D Zavrh s D Rim ter ekipi Mali Pariz iz Celja in D AS Evroavto. V finale sta se uvrstili ekipa D Rim, ki je z rezultatom 4 : 3 po kazenskih strelih premagala ekipo D Zavrh, in ekipa D AS Evroavto, ki je ugnala Mali Pariz z izidom 2 : 1. Za tretje mesto sta se pomerili ekipa D Zavrh in ekipa Mali Pariz. Slednja je zmagala z rezultatom 2 : 1. V finalu, v tekmi med D Rim, ki e tradicionalno dosega visoke rezultate na tem tur-

Zmagovalna ekipa D AS Evroavto

nirju, in D AS Evroavto, se je prav tako pokazala velika izenaenost med ekipami,

ki je bila videna na skoraj vseh tekmah na turnirju. Po rednem delu tekme je bil izid

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 50
izenaen 1 : 1, zato je sledilo izvajanje kazenskih strelov. ele po tretjem nizu izvajanja strelov je bil znan zmagovalec turnirja ekipa D AS Evroavto, ki je zmagala z izidom 4 : 3. Domaa ekipa D Selan, ki je v zimski ligi Videm dosegla 3. mesto, je na turnirju zaradi pokodb kljunih igralcev izpadla e v prvem delu tekmovanja v tekmi z ekipo EHM Team, z rezultatom 1 : 4. Besedilo in foto: Matja Klasinc

D AS organizator poletne nogometne lige

portno drutvo AS organizira poletno ligo malega nogometa v portnem parku AS v Vareji. Sodeluje 13 ekip, dve sta tudi iz sosednje Hrvake. Liga se odvija vsak petek od 20. ure naprej. Tekmujemo za tri pokale in prehodni pokal, ki ga je v lanski poletni ligi osvojila ekipa Bara Desetka. portno drutvo AS sodeluje tudi v ligi malega nogometa Majperk, kjer tekmuje

portno drutvo AS je uspeno v nogometnih ligah

Ekipa mladih nogometaev, ki veliko obeta. Foto: arhiv D AS

12 ekip. Osvojili smo zimsko ligo malega nogometa v Vidmu, zasedli 3. mesto v ligi malega nogometa Ptuj, osvojili 2. mesto na domaem prvomajskem turnirju, osvojili 1. mesto na turnirju

na Selih, v Draencih in na obinskem turnirju v Pobreju. aka nas e veliko delo na Poslanecevi domaiji, kjer imamo svoje prostore. Bojan Merc

Ko se na nogometnem igriu pomerijo tajerci in Gorenjci

V Lancovi vasi se je v soboto, 2. julija, zgodilo prav zanimivo sreanje dveh portnih drutev, ki prihajata iz vasi s podobnim imenom. Organizator D Lancova vas je na domaem igriu gostilo lane in veterane D Lancovo iz Gorenjske. Ideja za sreanje je nastala povsem sluajno, ko sta se spoznala lana iz obeh drutev in ugotovila, da se D imenujeta zelo podobno. Kmalu so stekle priprave in prvo julijsko soboto so lani D Lancovo prili na tajersko. Dobrodolico sta gostom ob prihodu v Lancovo vas izrekla predsednik D Lancova vas Daniel Hli in predsednik KS Lancova vas Janez Zavec. Hli je e posebej poudaril, da je vesel, da je prilo do tega sreanja in da upa, da bo le-to postalo tradicionalno. Ekipi sta odigrali dve tekmi v malem nogometu; najprej so se na igriu pomerili veterani, nato pa e lani.

Na nogometnem igriu so se najprej pomerili veterani D Lancovo in D Lancova vas. Foto: Joe Vidovi

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 51
Da sta tekmi potekali tudi portno korektno, je skrbelo budno oko sodnika. eprav sta bili tekmi povsem revijalnega znaaja in je bil izid dokaj izenaen, so morali gostje vendarle priznati minimalno premo domainom. Po odigranih tekmah so se nato Lancovljani izkazali e kot gostitelji, saj so poskrbeli za odlino okrepilo. Goste so nato popeljali e po vakem domu, kjer so jim predsedniki drutev, ki delujejo v vasi, predstavili zgodovino kraja, predvsem pa bogato kulturno dediino. lanice drutva podeelskih ena in deklet pa so za sreanje prispevale nekaj sladkih dobrot. D. Hli je povedal, da gre zahvala za pomo pri organizaciji dogodka KS Lancova vas, pa tudi upanu F. Braiu in obini Videm, ki je poskrbela, da so gostje na Gorenjsko odnesli tudi Zbornik obine Videm in Prvi skupinski posnetek obeh drutev je letos nastal v Lancovi vasi, prihodnje drugo promocijsko gradivo. Hli je e dodal, da name- leto pa nameravajo tajerci vrniti obisk. ravajo obisk vrniti junija prihodnje leto, datum so e Foto: PK doloili, saj je elja vseh, da postane sreanje tradicionalno in se prijateljske vezi med drutvoma nadaljujejo. Prav zu 400 prebivalcev, naselje izmed estih naselij v KS tako pa nameravajo sreanje obogatiti e z drugimi portno- na desnem bregu Save pod Lancovo, v obini Radovljica. zabavnimi igrami. Jelovico ob cesti RadovljiPK Sicer pa naj ob koncu povemo, da je Lancovo, ki ima bli- caKamna Gorica in je eno

V treh dneh do Dubrovnika

Najina kolesarska pot se je zaela v Lancovi vasi. Ni e niti posijalo sonce, ob 4. uri zjutraj, ko sva se odpravila na pot. Za dobro voljo naju je spremljal de, in sicer kar do Zagreba, kjer sva potem konno zagledala kanek sonca. Srea ni bila dolgotrajna, saj naju je naslednja nevihta priakala pred koncem cilja prvega dne, v Korenici, kjer sva prespala. Naslednji dan sva se podala na pot ob 5. uri zjutraj. Pot naju je vodila preko Knina in Kninske krajine, vse do Brele. Ta dan se nama je nasmehnila srea, saj sva imela zelo ugoden veter v prsi. Tretji dan sva kolesarila po

Sreno na cilj V treh dneh sta prekolesarila 680 kilometrov, na kolesu pa preivela 42 ur. Foto: arhiv Pisnik, Lorbek

Prijatelja Sreko Pisnik in Janez Lorbek sta se s kolesom odpravila v Dubrovnik.

Jadranski magistrali, kar je bil prav poseben uitek. Na cilj sva prispela 7. junija, v veernih urah. Pot sva konala s prekolesarjenimi 680 km in 42 urami na kolesu. Povpreno potovalno hitrost sva imela 18 km na uro. Kljub naporom sva preivela

udoviti as v obudovanju pokrajine, predvsem pa v zavedanju, da sva naredila kar nekaj dobrega za svoje telo in zdravje. Sreko Pisnik in Janez Lorbek

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 52

Enakost in pravinost v spremenjenem podnebju

Zgodovinsko gledano so razvite drave sveta povzroile veino antropogenih toplogrednih plinov (TGP). ZDA ustvarjajo najve emisij in so ena od drav z najvijimi emisijami na loveka. Kitajska je druga najveja onesnaevalka, vendar ima zelo nizke emisije na loveka. V zadnjih dvajsetih letih je industrijski razvoj povzroil hitro rast emisij v Aziji, vendar so emisije na loveka v tej regiji e vedno nizko na svetovni lestvici. V zadnjih asih se izraz enakost vse pogosteje slii v razpravah o podnebnih spremembah. Navezuje se na problem enake razdelitve emisij TGP emisije iz preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Problem izhaja iz naslednjega: za dosego bistvenega zmanjanja emisij TGP bodo morale ukrepati tako razvite kot nerazvite drave. Nerazvite drave poviujejo svoje emisije povpreno za 4,6 % na leto, kar pomeni, da bodo kmalu dohitele in celo prehitele razviti svet. Torej, tudi e razvite drave drastino zmanjajo svoje emisije, se klimatski katastrofi ne bo mo izogniti. Problem je v dejstvu, da drave v razvoju niso krive za trenutno slabo stanje njihove emisije niso ustvarile problema podnebnih sprememb, to so bile predvsem emisije razvitih drav. Svet ni sposoben reiti problema podnebne spremembe brez pomoi drav v razvoju, vendar te niso odgovorne za nastanek problema in od razvitih drav zahtevajo, da vodijo pot do reitve.s Ob iskanju pravine reitve se sreamo s problemom, kako ovrednotiti emisije drav v razvoju, eprav naraajo so emisije preive-

Kroenje ogljika Vir: http://sl.wikipedia.org

tja, in emisije razvitih drav, ki so lahko opredeljene kot luksuzne emisije. Sprejeti ukrepi bodo v vsakem primeru bolj prizadeli drave v razvoju, saj so te bolj obutljive za posledice podnebnih sprememb, medtem ko imajo razvite dra-

ve dovolj finannih virov za oblaenje posledic podnebnih sprememb. Ve na: http://focus.si in http://www.medclima.com IB

GZ Slovenije in novosti v gasilstvu

pred naravnimi in drugimi nesreami v lanskem letu 2010 so v letonjem letu zagotovljena sredstva na dravnem nivoju za zdravnike preglede pri specialnosti nosilec dihalnega aparata. Od 17. do 23. 7. 2011 bo Koevje v znamenju mladinske gasilske olimpijade. Zraven tekmovanja mladine na evropskem nivoju bo vrsta spremljajoih aktivnosti, katere si bodo lahko ogledali tisti, ki se bodo za to odloili. Ve informacij je na spletni strani Gasilske zveze Slovenije. Po lani sprejetih pravilih in posebnih pravilih gasilske slube morajo vse gasilske organizacije uskladiti statute. Tako bo na nivoju drave do konca tega leta pripravljen statut Gasilske zveze Slovenije, do februarja naslednje leto pa e
NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

V Gasilski zvezi Slovenije (GZS) se izvaja vrsta aktivnosti, ki imajo tudi dolgorone posledice ali se bodo odrazile na lokalnem nivoju. Po sprejemu sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu

vzorni statuti za gasilske zveze in PGD. Zraven statutov bodo gasilske organizacije potrebovale vrsto pravilnikov, kjer bodo opredeljeni finanno in materialno poslovanje ter medsebojne pravice in odgovornosti. Od 29. septembra do 1. oktobra bodo v Kopru Dnevi zaite in reevanja, na katerih se bodo predstavile novosti na podroju zaite in reevanja s poudarkom na zaiti in reevanju na morju. V jesenskem asu bodo tudi regijska tekmovanja, pri emer je zunaj razpis za tekmovanje v podravski regiji, ki zdruuje upravne enote Ptuj, Ormo, Lenart in Slovenska Bistrica. Mag. Janez Merc, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije

Stran 53

Stareji gasilci na skupnem druenju

Letonje e tradicionalno sreanje gasilskih veteranov in veterank je bilo 27. maja. Najprej so se veterani dobili pri PGD Videm, kjer so si ogledali tamkajnji gasilski dom in opremo, s katero razpolagajo videmski gasilci, nato pa so se odpeljali na haloki gri, na Dravinjski Vrh, kjer so sreanje nadaljevali v prijetnem okolju Vinotoa Maroh. V pozdravnem nagovoru sta vodja veteranov pri GZ Videm Franc Kirbi, predsednik GZ Videm in podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc poudarila pomen druenja za stareje gasilke in gasilce, ki imajo v gasilskih vrstah posebno mesto. Merc pa je ob predstavitvi dela zveze in napovedi pomembnejih gasilskih dogodkov posebej izpostavil zasluge veteranov, ki so postavili dobre temelje, na katerih danes gradijo zanesljivo gasilsko organizacijo. Ob tej prilonosti se je zahvalil vsem veteranom za njihov izjemen prispevek in za opravljeno delo v preteklosti. Na sreanju se je veteranom za izjemno delo Merc e zahvalil v imenu videmskega upana Friderika Braia, ki je bil tistega dne odsoten, v

Veterani GZ Videm so se letos zbrali pri Vinotou Maroh na Dravinjskem Vrhu.

Na druenju sta veterane poleg mag. Janeza Merca in Franca Kirbia nagovorila e podlehniki upan Marko Maui in pred. PGD Videm Sreko Primoi. Foto: TM

zahvali pa se mu je pridruil e upan obine Podlehnik Marko Maui. Predvsem dobrega sodelovanja s starejimi gasilkami in gasilci pa je zaelel predsednik PGD Videm Sreko Primoi. Mag. Janez Merc je v nadaljevanju med drugim e povedal: Ta, ki preteklosti ne ceni, ne more ustvarjati prihodnosti in za bogato preteklost gre zahvala veteranom, ki so z velikim samoodrekanjem v tekih trenutkih ustvarjali materialne pogoje gasilskega dela. Delo, ki so ga opravili veterani, so utili tako gasilci kot obani, saj je gasilsko delo namenjeno pomoi obanom, ne pa le lastnemu interesu. Odnos do

veteranov je odnos do vsega, kar so ti ustvarili, je zahvala za narejeno, je povabilo za nadaljnje dobro sodelovanje, saj so njihove izkunje blinjica do marsikatere reitve in so zelo pomemben del gasilske druine. Zakljuka ne moremo strniti brez pohvale in zahvale za vse narejeno in brez elje, da naj to, kar so veterani prinaali obanom, tj. mir in varnost, ivljenje povrne z zdravjem in vsem dobrim, esar nikoli ni preve. Na koncu so si veterani zaeleli, da se e mnogokrat dobijo skupaj, mi pa jim elimo, da e dolgo uivajo plodove svojega bogatega gasilskega dela. TM

Dan gasilcev GZ Videm letos v Trcu

3. julija je bil pri PGD Trec Dan gasilcev GZ Videm. Gasilsko praznovanje, ki se obelei vsako leto s svojim dnevom, je bilo povezano tudi s predajo dograjenega gasilskega orodia pri gasilskem domu Trec. Sveanost so povezali s praznovanjem 80-letnice aktivnega dela PGD Trec. Dan gasilcev vedno ponudi prilonost, da gasilci proslavijo doseene rezultate in si postavijo nove cilje to pa je vedno povezano s prisotnimi predstavniki lokalne skupnosti, saj so naloge, ki jih gasilci izvajajo, temeljne naloge lokalne skupnosti. Velikost praznika pa je vedno odvisna tudi od vloenega dela gasilcev. Ve kot nekdo naredi, bolj si slavje zaslui in vejo teo ima. Slavje gasilcev je tudi praznik krajanov, saj slavijo tisti, ki jim zagotavljajo varnost, to pa je vrednota, ki jo najbolje znajo ceniti tisti, ki jo potrebujejo. Verjeli ali ne, to pa smo vsi, in to vsak trenutek, kajti pozabiti na preventivo pomeni vraanje nazaj ali celo v pogubo. Domae prostovoljno gasil-

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 54
sko drutvo je namenu predalo prizidek gasilskega doma z novima orodiema. Dodatni prostori bodo omogoali bolje pogoje za gasilsko operativo. Pri tem so ustrezni prostori prispevek k hitrosti in uinkovitosti gasilske intervencije. Med vidnimi gosti na slovesnosti je bil upan obine Videm Friderik Brai, tokrat v drubi upanov obin Podlehnik in etale, Marka Mauia in Antona Butolna. V skupini gostov so bili tudi predstavniki Gasilske zveze Slovenije ter gasilskih zvez in drutev, s katerimi Gasilska zveza Videm in PGD Trec sodelujeta. Ko gasilci ob prazniku opozorijo nase in na pomen gasilskega dela, pa to ni samo sebi namen, ampak je to tudi oblika animacije obanov za pomen varnosti. Varnost je vrednota, za katero se je treba vedno boriti, vanjo je treba vedno vlagati, kajti za zamujeno vekrat ni plaila. Pomemben prispevek h gasilskim praznovanjem pa lahko prispevajo tudi obani s svojo preventivno dejavnostjo in podporo gasilcem. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm

PGD Trec, ki letos slavi 80-letnico delovanja, je v jubilejnem letu bogateji tudi za prizidek h gasilskemu domu in novo orodie.

Slavje gasilcev je tudi praznik krajanov. Utrinek z gasilske slovesnosti v Trcu Foto: TM

Tekmovanje GZ Videm junija v Leskovcu

Na praznini dan, 25. junija, je bilo pri PGD Leskovec tekmovanje gasilcev iz Gasilske zveze Videm. V kategoriji pionirjev, mladine, lanov in veteranov se je pomerilo kar 23 ekip. Vodja tekmovanja je bil Roman Cafuta, predsednik tekmovalnega odbora mag. Janez Merc in predsednik komisije B mag. Domen Golob. Tekmovalcem pa je na koncu estital tudi videmski podupan Marjan Selinek. Nastopajoe ekipe so prikazale izredno dobre tekmovalne rezultate, kar pomeni, da je v ekipah pozitivna energija za dobrim gasilskim znanjem. Glede na to, da gasilsko tekmovanje zajame vse generacije in da je gasilka druina precej velika, imamo vedno teave z oblikovanjem koledarja prireditev, saj nikoli ni mogoe ustrei vsem, pa eprav smo z doloitvijo 25. junija kot stalnega termina dosegli najugodneji termin. Cilj tekmovanja je zraven dobrih rezultatov, ki naj bi prispevali k uspeni operativi, predvsem v kadrovski

Tekmovali so tudi najmlaji gasilci pionirji. Najuspeneja v kategoriji pionirjev je bila ekipa PGD Sela z mentorjem Gregorjem Potonikom. Foto: TM

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 55
krepitvi drutev. Tako smo tekmovanje prilagodili temu, da lahko nastopi im ve enot, kar pa pomeni veliko koristnega dela v gasilskih enotah. Tistim, ki tokrat ni uspelo oblikovati ekipe ali zabeleiti dobrega rezultata, pa velja naelo, da moramo s pripravami zaeti e danes za naslednje leto in da pravih in zvestih gasilcev ne premami in premaga nihe. Tri prvouvrene ekipe v lanski kategoriji pa so izpolnile pogoje za sodelovanje na regijskem tekmovanju. Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm

Tekmovanje v Leskovcu je bilo uspeno organizirano, potekalo pa je tudi pod budim oesom izkuenih gasilcev sodnikov.

Vse enote tekmovalcev so se elele kar najbolje izkazati na tekmovaliu, in nekaterim je to tudi uspelo.

Pionirke iz PGD Trec tokrat niso imele konkurence in so tako osvojile 1. mesto, pri pionirjih je zmaga pripadla ekipi PGD Sela, pri mladincih in mladinkah je 1. mesto obakrat pripadlo ekipama PGD Trec. V konkurenci lanic A so zmagale gasilke PGD Sela, pri lanih A gasilci etale 2, pri lanih B je zmagala ekipa PGD Sela, pri veteranih pa je 1. mesto osvojila ekipa PGD Trec.

Praznina Florjanova nedelja

Svetemu Florjanu, zavetniku gasilcev, ki goduje 4. maja, so se tudi letos priporoili gasilci in gasilke v Vidmu. Kot je e v navadi, so se lani PGD Sela zbrali pred gasilskim domom in se skupaj odpravili k slovesni mai, v Vidmu pa so se pri slovesnosti zbrali lani PGD Videm in Trec. Pred upnijsko cerkvijo so jih

Gasilci pri mai

Videmski in trevski gasilci pred videmsko cerkvijo na Florjanovo nedeljo, kjer jih je sprejel in v cerkev pospremil farni upnik p. Tarzicij Kolenko.

najprej pozdravili upan Friderik Brai, podupan Marjan Selinek in farni upnik p. Tarzicij Kolenko. Zbrani gasilci so se priporoili svetemu Florjanu, da bi jih e naprej varoval pri njihovem

humanem, prostovoljnem delu. Po slovesni mai je sledilo e kraje druenje pred gasilskim domom, tako v Vidmu kot na Selih. TM

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 56

Kako ravnati v primeru prometne nesree?

Glede na to, da se tako na terenu kot v policijski pisarni Videm na vodjo policijskega okolia obraa veliko obanov, ki jih zanima, kakor ravnati v primeru, e so udeleeni v prometni nesrei, vam posredujem nekaj informacij. vesti, ter vkljuite druge, ki so na kraju nesree. Presodite stanje pokodovanca (zavest, dihanje, srni utrip, videz in barva koe, telesna temperatura, krvavitve, nevarnost pokodbe hrbtenice, morebitno bljuvanje ...). Obvestite policijo oziroma pokliite tevilko 113.

KAKO VOZITI, DA BO MONOST PROMETNE NESREE IM MANJA?

Vedno vozite s prilagojeno hitrostjo, tako da boste svoje vozilo lahko obvladovali. Upotevajte omejitve hitrosti, e zlasti v naseljenih krajih. Pred in med vonjo ne uivajte alkoholnih pija. Izogibajte se tveganim prehitevanjem, predvsem v gostejem prometu in v kolonah. Ves as skrbite, da bo vae vozilo tehnino brezhibno. Upotevajte prometna pravila.

KAJ STORITI, E STE UDELEENI V PROMETNI NESREI?

e je kdo v njej umrl ali bil telesno pokodovan, morate takoj obvestiti najblijo policijsko postajo oziroma poklicati tevilko 113 (policija posreduje naprej tudi obvestilo za reevalce). Poakati morate na kraju nesree in pred koncem ogleda kraja nesree ne smete uivati alkoholnih pija. Izjemoma smete kraj nesree zapustiti zaradi pomoi pokodovanim v nezgodi in zaradi obveanja policije. Ko to opravite, se morate takoj vrniti na kraj nesree. e ste udeleeni v prometni nesrei, v kateri je nastala samo materialna koda, pa drugi udeleenec ni navzo (npr. na parkirnem prostoru), morate o tem takoj obvestiti najblijo policijsko postajo in jim sporoiti svoje osebne podatke in podatke o pokodovanem vozilu. e imate pri sebi fotografski aparat ali kamero, kraj nezgode posnemite iz

ve poloajev, da bi kasneje lae ocenili nezgodo. e ste udeleeni v prometni nesrei, v kateri je nastala samo manja materialna koda, morate vozilo takoj odstraniti s ceste in izmenjati osebne podatke ter izpolniti in podpisati evropsko poroilo o prometni nesrei. To vam svetujemo ob vsaki prometni nesrei, saj boste na podlagi evropskega poroila laje uveljavili povrnitev kode.

KAJ SPOROITI?
kdo klie in od kod; kaj se je zgodilo in kako; kje se je zgodilo in kako se do tja najhitreje pride; koliko je pokodovanih in kakne so pokodbe (laje, huje, mrtvi); kaj smo e naredili in kakno pomo priakujemo (avtodvigalo, varilni aparat, reevalci). Miran Brumec, vodja policijskega okolia Videm

KAJ STORITI V PRIMERU PROMETNE NESREE?

Vaa dolnost je, da v primeru prometne nesree pomagate udeleencem v okviru svojega znanja ter zavarujete kraj nesree, e tega ne morejo sami. S tem opozorite druge udeleence v prometu in prepreite nastanek novih nesre. Presodite okoliine, v katerih ste nali udeleence, zlasti e sami niste videli nesree ali e je pokodovanec v neza-

Tuja nesrea tuja skrb!

Od vseh nesre najlaje prenaamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi ali pa tudi ne. Ukrepajte pravoasno zavarujte sebe in svoj dom. Ker je pred nami as dopustov in s tem povezana naa odsotnost z domov, vam p o n ov n o d a j e m o n e k a j napotkov, kako se zaititi pred morebitnim ropom ali vlomom v hio ali stanovanje.

ROPARJI NA DOMU
Svetujemo vam: vejih vsot gotovine ni modro skrivati doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo je banka; e se kljub temu odloite, da doloeno vsoto gotovine hranite na "skritem" mestu doma, tega nikomur ne zaupajte. Krog tistih, ki vedo za

skrivalie, naj bo im manji; priporoljivo je, da si vgradite zidni ali pohitveni trezor; e posojate gotovino prijateljem in znancem, naj za to ve im manj ljudi. Vhodna, stranska, kletna in garana vrata naj bodo vedno zaklenjena in opremljena s kakovostno kljuavnico ter varnostnim itom. Pomembne so

tudi dodatne kljuavnice; k varnosti prispevajo tudi

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 57
rolete in kakovostna okenska zapirala, saj oteujejo in zadrujejo dostop vlomilca v va dom; stranska, balkonska, kletna vrata in vrata teras naj bodo zaklenjena, ne puajte jih priprtih ali celo odprtih, tudi ko ste le kratek as zdoma; kljuev ne puajte v potnih nabiralnikih, pod predpranikom, v cvetlinih lonkih, na okenskih policah ali drugih "skrivaliih"; pred vhodnimi vrati naj bo vedno ustrezna razsvetljava, da lahko vidite, kdo je pred vrati. Zelo priporoljiva je senzorska lu; na notranji strani vrat imejte vgrajeno veriico. Vrata odprite le ob zataknjeni veriici; preden odprete vrata, poglejte skozi kukalo ali pa se po domofonu oziroma s pogledom skozi okno prepriajte, kdo je pred vrati; e v bliini svojega doma opazite neznane osebe, jih vpraajte, koga iejo, oziroma jim dajte vedeti, da ste jih opazili; alarmne naprave so pomemben element varnosti pred vlomilci, roparji in nasilnei, zato jih policija priporoa; policija posebej opozarja: Ne poskuajte sami prijeti vsiljivca, zlasti e ste telesno ibkeji. Takoj pokliite policijo! Miran Brumec, vodja policijskega okolia

Vonja poleti in zgostitve prometa v asu letne turistine sezone

Vonja poleti se v veliki meri razlikuje od vonje v drugih obdobjih leta. Poleg vroine in gostejega prometa (zastojem se tudi letos ne bo mo popolnoma izogniti) se na cestah v vejem tevilu pojavijo tudi tuji vozniki, ki prihajajo iz razlinih socialnih okolij, z razlinimi voznikimi izkunjami, znanji ter navadami. Te voznike, predvsem iz R eke in R Slovake, v asu turistine sezone vsakodnevno sreujemo tudi na cestah obine Videm, ko izgubljeni in nepozorni iejo poti v smeri obmorskih in drugih turistinih krajev. Vse udeleence v cestnem prometu zato v tem obdobju opozarjamo: da kljub vroini, gostemu prometu ter morebitnim zastojem ostanete strpni in upotevate cestnoprometne predpise; da nas do cilja lahko varno pripelje zgolj defenzivna vonja; da je tudi poleti problematina utrujenost, ki jo je mo opaziti pri nekaterih voznikih. Pri daljih potovanjih je zato izredno priporoljivo da pokliete policijo na tevilko 113, e v prometu opazite voznika pod vplivom alkohola, voznika, ki je utrujen ali voznika, ki s svojim ravnanjem na drug nain ogroa varen potek prometa. Policisti bomo zoper taknega voznika izvedli ustrezen ukrep in s tem zagotovili varnost drugih udeleencev in njega samega; da preko sredstev javnega obveanja redno spremljate prometne informacije; da se pred odhodom na pot prepriate o morebitnih zastojih in zgostitvah prometa ter glede na pridobljene informacije za pot izberete lokalne, regionalne in druge manj obremenjene cestne povezave (na spletnih straneh so tovrstne informacije na razpolago na www.drsc.si, www.amzs.si ali www.dars. si oziroma na tel. t. 01 530 53 00, GSM 031 646 464, Mobitelova glasovna info postaja 182 100) ter preko storitev ostalih mobilnih operaterjev. Vsem elimo sreno vonjo in prijetne, predvsem pa varne poletne dni. Miran Brumec, vodja policijskega okolia

nartovati ve postankov, pri tem vozilo dobro prezraiti, narediti nekaj razgibalnih vaj ter uivati osveilne brezalkoholne pijae; da utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega poutja ne gre podcenjevati, saj se znakov velikokrat zavemo prepozno, ko smo e vpleteni v prometno nesreo; da ste med vonjo popolnoma zbrani ter pozorni na dogajanje na in ob cesti ter da odloite vse nepotrebne opravke v vozilu za as, ko boste vozilo ustavili; da poskuate pri vonji predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih ter se na to pravoasno pripravite; da se zavedate, da na cesti niste sami in da od vaega ravnanja ni odvisna zgolj vaa varnost, temve tudi varnost vseh drugih udeleencev v prometu;

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 58

Nasveti za vejo varnost v in ob vodi

etudi je vodna osveitev v vroih poletnih dneh ve kot prijetna, ne smemo pozabiti na osnovne varnostne ukrepe. Upotevajte jih, lahko vam reijo ivljenje. Ne skaite v vodo, ko ste vroi in potni: telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode. Ne puajte otrok brez varstva pri obali ali na bregovih jezer, rek, e manj v vodi: otroci ne poznajo nevarnosti. Stare in vzgojitelje opozarjamo, naj budno pazijo na otroke, ki se igrajo ob vodi, pa eprav plitvi. Vodne blazine in drugi pripomoki za plavanje ne zagotavljajo popolne varnosti v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti. Nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim elodcem, po obilnem obroku poakajte najmanj dve uri, izogibajte se alkoholni pijai. Ne skaite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih: neznane situacije so zelo nevarne. Upotevajte vremenske razmere. Ne plavajte sami na daljih razdaljah: tudi zelo dobro utrjeno in izurjeno telo lahko premaga trenutna slabost. Brzice skrivajo preseneenja in pasti. Ravnajte premiljeno in ne izzivajte narave. Pred spustom zberite im ve podatkov o reki in poskrbite za ustrezne ukrepe za varnost in reevanje. Na kopaliih storilci kaznivih dejanj ne poivajo. Previdnost pred prilonostnimi tatovi, spolnimi nasilnei in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopaliih, zato ne bo odve. Pazite na druge in njihovo premoenje. e bomo vsi tako ravnali, bo zagotovljena veja varnost. Pred plavanjem ne popivajte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni na primer preplavati blinjo gramoznico. e nekaj pravil in nasvetov za vejo varnost v in ob vodi: Kopanje je dovoljeno le na vodnih povrinah, namenjenih kopanju, ki morajo biti loene od vodnih povrin, namenjenih portnim in pro-

stoasnim dejavnostim. Ne pozabimo na varnost na "rnih" ali divjih kopaliih, v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgovornost. Zaradi razlinih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopalia lahko za kopalce zelo nevarna. Na alost tevilni kopalci opozorilnih tabel KOPANJE NA LASTNO O D G OVO R N O S T ! , k i so postavljene ponekod, ne upotevajo. Izredno nevarne so tudi gramoznice, napolnjene z vodo, ki predstavljajo nevarnost za utopitve in jih nihe ne nadzira. Ponekod see voda tudi do 15 metrov globoko. Upotevajte opozorila: v teh vodah se ne potapljamo in ne skaemo v vodo, ki je motna! e posebej na to opozarjamo otroke. Otroci, zlasti mlaji, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je treba neprestano opozarjati, naj se poiranju vode med plavanjem izogibajo. Vode, v kateri se kopamo, ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrane (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne), v primeru konih vnetij ali pokodb na koi se za kopanje ne odloimo.

Lastniki oziroma upravljavci plovil na vodah morajo zagotoviti varno plovbo ter varnost ljudi in premoenja na plovilu. Plovilo ne sme ogroati varnosti drugih plovil in drugih ljudi v ali na vodi. Reilni jopii morajo biti shranjeni na prironem mestu. e opazite, da se nekdo utaplja, ne skaite brezglavo za njim v vodo. e niste dober plavalec, bo va pogum lahko zaman, reevalci pa bodo morali namesto ene osebe reevati celo dve. Utapljajoemu lahko ivljenje rei e va klic na center za obveanje (112) ali policijo (113), na morju pa tudi Upravo Republike Slovenije za pomorstvo. Miran Brumec, vodja policijskega okolia Videm

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011

Stran 59

Joe in tefanija Jerenko sta e bisernoporoenca

Pred 60 leti, 5. maja 1951, sta se za skupno ivljenjsko pot odloila Joe in tefanija Jerenko iz Barislovcev 2. 7. maja sta skupaj praznovala e biserni jubilej in znova obljubila nekaj poronih obljub ter si nadela porona prstana, tako kot pred estimi desetletji. vanjem drug do drugega sta vse ovire premagovala brez teav. Joe je velik del svojega ivljenja trdo delal v slubi in doma, tefanija pa je bila doma, skrbela za dom in druino. Tudi sosedom, sorodnikom in prijateljem sta vedno rada pomagala po najboljih moeh, zato sta v svojem kra-

Bisernoporoenca z vsemi svati, upanom Friderikom Braiem, patroma Joetom Petkom in Emilom Krianom, ki sta darovala biserno mao, pred cerkvijo svete Druine na Selih.

Zdravica z videmskim upanom Friderikom Braiem, ki je opravil civilni obred biserne poroke.

Biserni enin Joe Jerenko se je rodil 31. januarja 1926 v Lancovi vasi, biserna nevesta tefanija Jerenko pa je bila rojena 21. decembra 1926 na Selih. Poroila sta se 5. maja, skupen dom pa sta si uredila v Barislovcih, kjer ivita tudi na jesen ivljenja. Njun zakon so obogatile tri herke Slavica, Marjana in Katarina, in prav njim sta posvetila najlepe trenutke ivljenja in jim z nasveti pomagala v bolji jutri. Slavica si je dom in druino ustvarila v Doleni, Marjana v Trnovcu, Katarina pa je ostala doma, v Barislovcih, kjer s svojo druino in e z druino sina Gregorja mami in oetu pomaga po najboljih moeh. Pot, po kateri sta hodila vsa ta leta, ni bila lahka. Toda z veliko ljubeznijo in s spoto-

ju zelo spotovana. Jerenkova sta danes zelo ponosna na svoje here, na njune druine, e posebej pa na opek vnukov in vnukinj, kar sedem jih imata, srene in lepe trenutke pa delita tudi e z desetimi pravniki. Prav vsi, od najmlajega do najvejega, so jima drubo delali tudi na biserni poroki. Draga mama in ata, vse odhaja kakor tiha reka, le ljubezen zvesta spremlja dva loveka. Danes, ko sta ponovno pred oltar stopila ter ljubezen in zvestobo obljubila, bi se vama radi zahvalili za vse lepe trenutke, ki smo jih preiveli skupaj. e enkrat hvala za vse lepe dni, naj vaju Bog ivi e mnogo zdravih in srenih dni, je bilo sporoilo njunih najdrajih na poronem slavju.

Civilni obred biserne poroke je potekal v upnijskem domu na Selih, kjer je zakonca Jerenko za bisernoporoenca proglasil upan obine Videm Friderik Brai. estital jima je ob tako visokem zakonskem jubileju, zaelel zdravja in sree na njuni skupni poti, v imenu obanov pa izroil Zbornik obine Videm in polno koaro dobrot.

Slavje se je nato nadaljevalo v podrunini cerkvi sv. Druine na Selih, ki jo Jerenkova e danes pogosto in z veseljem obieta. Slovesno biserno mao sta darovala patra Joe Petek in Emil Krian. Bisernoporoencema estitka tudi v imenu urednitva Na glas! Tatjana Mohorko

Zakonca Jerenko sta zelo ponosna na vse svoje vnukinje in vnuke, e posebej pa na pravnuke, ki so se jima pridruili e na skupni fotografiji. Foto: TM

NA GLAS - OBINA VIDEM - JULIJ 2011