UNIVERZA V NOVEM MESTU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE
VEDE NOVO MESTO

SKUPNOSTNA SKRB ZA NOSEČNICE V

OBČINI TREBNJE

SEMINARSKA NALOGA
SKUPNOSTNA SKRB

Mentorica: doc. dr. Vesna Zupančič Študenta:Ina Šunta in Sebastijan Drobne

Novo mesto, april 2022

Kazalo vsebine
1 UVOD.................................................................................................................................................3
2 OBČINA TREBNJE............................................................................................................................3
3 VZROKI ZA PREZGODNJO NOSEČNOST.....................................................................................3
4 MLADOLETNE NOSEČNICE OZIROMA MAME..........................................................................3
5 TEŽAVE IN IZZIVI MLADOLETNIH NOSEČNIC.........................................................................4
5.1 Medicinski problemi.....................................................................................................................4
5.2 Socialni problemi.........................................................................................................................5
5.3 Ukrepi, ki bi pripomogli k zmanjšanju števila mladoletnih nosečnic............................................5
6 PRAVICE NOSEČE ŠTUDENTKE...................................................................................................6
6.1 Centri za socialno delo.................................................................................................................7
7 NA KOGA SE LAHKO OBRNEJO?..................................................................................................8
8 VLOGA IZVAJALCA ZN PRI OBRAVNAVI ŠTUDENTSKIH MAMIC.......................................8
9 PROJEKT: SKUPINA ZA POMOČ IN PODPORO NOSEČIM DIJAKINJAM IN ŠTUDENTKAM
TER MLADIM MATERAM..................................................................................................................9
9.1 Ideja in pobuda.............................................................................................................................9
9.2 Opis problemske situacije.............................................................................................................9
9.3 Opredelitev problema...................................................................................................................9
9.4 Opredelitev ciljev.........................................................................................................................9
9.5 Opredelitev strategij.....................................................................................................................9
10 ZAKLJUČEK..................................................................................................................................10
11 VIRI IN LITERATURA..................................................................................................................11
1 UVOD

Nosečnost je v življenju ženske zelo lep dogodek, ki ga spremlja veliko dobrih in občasno
slabih stvari. Lahko je nosečnost še posebej težka če je nenačrtovana, nosečnica je
mladoletna, brez kakršne pomoč. V teh časih vse več nosečnosti je med študijem in občasno v
dijaških letih. V seminarski nalogi bom opisal nekaj temeljnih pojmov, ki se nanašajo na
samo temo naloge ter tudi a pravice, katere ženska pridobi v času nosečnosti.

2 OBČINA TREBNJE

Mestna občina Trebnje pokriva območje, ki ima bogato zgodovino in tradicijo. Občina
Trebnje je del statistične regije jugovzhodna Slovenija. Meri 163 km2. Po površini se med
slovenskimi občinami uvršča na 34. mesto. Sredi leta 2019 je imela občina približno 13.020
prebivalcev (približno 6.720 moških in 6.300 žensk). Po številu prebivalcev se je med
slovenskimi občinami uvrstila na 42. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je
živelo povprečno 80 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni
državi (103 prebivalci na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni
prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 0,7 (v Sloveniji
-0,6). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo
priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 17,1.
Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven,
znašal je 17,8 (v Sloveniji 7,2). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je
značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0–14
let, je prebivalo 92 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa
staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 133).
Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v
celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za
ženske v vseh slovenskih občinah, razen v dveh (Jezersko in Loški Potok), višja od indeksa
staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več
takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je
bila slika ravno obrnjena.

3 VZROKI ZA PREZGODNJO NOSEČNOST

Mladostniške nosečnosti so svetovni problem, vendar se najpogosteje pojavljajo v revnejših in

marginaliziranih skupnostih. Mnoga dekleta se soočajo s precejšnjim pritiskom, da se zgodaj
poročijo in postanejo mame, še kot otrok. Najstniška nosečnost se poveča, ko se dekletom
odvzame pravica do odločanja o njihovem spolnem in reproduktivnem zdravju ter počutju.
Med najpogostejšimi vzroki najdemo (Teenager pregnancy, b.d.):
• pomanjkanje informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah,
• neustrezen dostop, do obravnave primerne za mlade ljudi,
• družinski in socialni pritisk,
• spolno nasilje,
• otroške zgodnje in prisiljene poroke,
• pomanjkanje izobrazbe ali opustitev izobrazbe.

4 MLADOLETNE NOSEČNICE OZIROMA MAME

Slovenska zakonodaja ne predvideva posebnega zakona za urejanje statusa mladostniških
nosečnic. Varstvo pravic v teh primerih urejajo naslednji zakoni: Zakon o socialnem varstvu,
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in Ustava RS (Rajgelj, 2005).

Mladoletne nosečnice spadajo pod ogroženo skupino prebivalstva pri katerih Zakon o
socialnem varstvu ureja socialnovarstvene storitve osebam brez sredstev za preživljanje, ki
zaradi starosti ali nezmožnosti za delo niso sposobne ustvarjati dohodkov za preživljanje sebe
in svojih družinskih članov. Tako naj bi po tem zakonu bile upravičene do denarne socialne
pomoči kot edinega vira preživljanja osebe, ki nimajo denarnih dodatkov, torej tiste, ki si
začasno ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje iz razlogov, na katere ne morejo vplivati
(Rajgelj, 2005).

V primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let, ima status učenke oziroma dijakinje, naj bi
imela pravico do porodniškega dopusta v soglasju z materjo tudi otrokov oče ali eden od
otrokovih starih staršev. V teh primerih porodniški dopust traja 77 dni in se skrajša za toliko
dni, kolikor je otrok star, ko druga oseba nastopi porodniški dopust (Rajgelj, 2005).

Ker mladostniška nosečnost v številnih primerih vodi v prekinitev nosečnosti, je nujno opisati
tudi kako se v RS ureja pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, zlasti v primerih,
ko mladostnica še ni polnoletna. Starši mladoletnice ne morejo zahtevati, da se njihovi
razsodni mladoletni hčerki opravi umetna prekinitev nosečnosti. Se pravi, da starši ne morejo
zahtevati, da se postopek opravi, po drugi strani pa prav tako ne morejo preprečiti, da se
umetna prekinitev nosečnosti na njeno zahtevo opravi. Zdravstvena organizacija, ki opravlja
umetno prekinitev nosečnosti, praviloma obvesti starše o umetni prekinitvi mladoletnice ali o
že opravljenem postopku, ne pa seveda proti njeni volji. Se pa staršev ne obvesti, če je njihova
mladoletna hčerka pridobila popolno poslovno sposobnost že pred svojo polnoletnostjo, ali pa
se je kot mladoletnica že poročila. Gre za strogo osebno pravico mladoletnice, saj posledice,
ki jih umetna prekinitev nosečnosti prinese, nosi mladoletnica sama (Rajgelj, 2005).

5 TEŽAVE IN IZZIVI MLADOLETNIH NOSEČNIC

Bodimo iskreni - preživeti najstniško nosečnost verjetno ni lahko. Vendar je vsekakor

mogoče. Mlade ženske, se vsak dan potiskajo skozi preizkušnje najstniške nosečnosti. Mnogi
ljudje pravijo, da je dovolj težko biti samo najstnik - dodajte nosečnost in vse tisto
načrtovanje in pripravo, ki spada zraven, in postane še bolj zahtevno. Včasih je lahko "izziv"
podcenjevanje. Spodaj je nekaj najpogostejših zahtevnih področij za nekoga, ki doživljajo
najstniško nosečnost, in načine za pomoč pri premagovanju teh izzivov (Teen Pregnancy
Issues and Challenges, b.d.).

5.1 Medicinski problemi

Čeprav lahko ženske rodijo takoj, ko dobijo menstruacijo, obstaja nekaj možnih tveganj, če
imate otroka že v najstniških letih. Tega ni zajamčeno, da se bo zgodilo, vendar je dobro, da
se z zdravnikom pogovorite o svojem reproduktivnem zdravju, če želite vedeti o kakršnih koli
znakih ali simptomih za vaše telo. Tu je nekaj tveganj, ki so večja, če je dekle noseča pred 15.
letom starosti ali ne iščete prenatalne oskrbe (Teen Pregnancy Issues and Challenges, b.d.):
 nedonošenost,
 nizka porodna teža,
 anemija,
 visok krvni pritisk, nosečniška hipertenzija, ki vodi v preeklampsijo,
 višji odstotek smrtnosti med novorojenci,
 večje tveganje cefalopelvičnega disproporca (otrokova glava je širša kot maternično
ustje).

Nasveti za zmanjševanje tveganj so pomembni, saj s tem omogočajo boljšo pripravljenost

mame na porod in njeno mentalno zdravje (Teen Pregnancy Issues and Challenges, b.d.):
 redna udeležba ginekoloških spremljanj,
 truditi se morajo živeti zdrav življenjski slog,
 udeležijo šole za starše.

Tako bodo zmanjšale tveganja in se pripravile za prijetno nosečnost, porod in obdobje po

porodu (Teen Pregnancy Issues and Challenges, b.d.).

5.2 Socialni problemi

Družba na najstniške mame gleda zviška in jih stigmatizira. Dekleta se počutijo odrinjena in
nerazumljena. Sploh v družinah, kjer je prisotno nasilje in / ali prevelika pričakovanja od
najstnice. Tudi sošolci velikokrat negativno sprejmejo novico o nosečnosti, kar lahko še bolj
negativno zaznamuje mladoletnico, ki se sooča z nepričakovano nosečnostjo Stigme
(Wiemann, Rickert, Berenson in Volk, 2004):
 depresija,
 družbena izolacija,
 nižja samopodoba,
 resno razmišljanje o splavu,
 strah povedati staršem in partnerju o nosečnosti,
 občutek drugih, da so naredile napako,
 občutek zavrženosti od očeta njunega otroka,
 verbalno nasilje,
 posmehovanje,
 družinska kritika,
 zloraba prepovedanih substanc.
Neželene družbene posledice (Wiemann, Rickert, Berenson in Volk, 2004):
 večja možnost življenja v revščini, nezaposlenosti,
 nižja plača in nižja izobrazba, kot njeni vrstniki,
 otroci mladoletnih mamic imajo večjo verjetnost, da tudi sami postanejo mladoletni
starši,
 opustitev šole.

5.3 Ukrepi, ki bi pripomogli k zmanjšanju števila mladoletnih nosečnic

Navedeni so ukrepi, ki so v drugih državah uporabljeni za zmanjševanje mladoletnih

nosečnostih. Nekatere od njih v Sloveniji že izvajamo, je pa tu še veliko manevrskega
prostora (Teen Pregnancy Issues and Challenges, b.d.).

Kaj bi lahko država naredila (Teen Pregnancy Issues and Challenges, b.d.):
 programi spolne vzgoje,
 programi za razvoj mladine,
 programi za izobrazbo o abstinenci,
 kontracepcija,
 programi za upostavljanje zdravih odnosov,
 podpora staršev in drugih zaupanja vrednih odraslih, ki pomagajo najstnikom izbirati
prave odločitve glede odnosov, spolnosti in zaščite.

6 PRAVICE NOSEČE ŠTUDENTKE

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo
pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka (70.
člen zakona o visokem šolstvu). Študentke – matere imajo prednosti in pravice pri štipendijah
(Zakon o štipendijah) ter bivanju v študentskem domu (Pravilnik o subvencioniranju bivanja
študentov). Dobivajo lahko starševski dodatek (Frigelj in Kožar, 2020).

Dodatno študijsko leto za mamice študentke: Vsaki mamici študentki pripada dodatno
študijsko leto. Izkoristi ga lahko med študijem – dvakrat ponavlja letnik ali si na koncu študija
podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študentje (Noseča študentka – pravice,
b.d.).

Subvencionirana prehrana: upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih

subvencioniranih obrokov mesečno. Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na
podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi
pa jo lahko le eden od staršev. Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo
lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za
študentsko prehrano prinesti rojstni list otroka in tam dobi potrdilo o upravičenosti do
dodatnih subvencij (Noseča študentka – pravice, b.d.).

Subvencionirano bivanje: eden izmed staršev dobi dodatnih 100 točk za sprejem v študentski
dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še
dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po
roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za
izredni dogodek (Noseča študentka – pravice, b.d.).

Denarni prejemki: študentka ima pravico do otroškega dodatka, starševskega dodatka,

enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka, denarno socialno pomoč, izredno socialno pomoč,
preživnina in državna oziroma Zoisova štipendija (Noseča študentka – pravice, b.d.).

Preživnina: Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga

starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26.
leta. Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih morajo torej najprej starši preživljati
otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta
upravičen do pomoči s strani države. Dogovor o preživnini lahko sklene noseča študentka
skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V
primeru spora s starši je potrebno to pravico uveljavljati s tožbo na pristojnem Okrožnem
sodišču. Za preživnino za otroka oddate z otrokovim očetom na pristojno Okrožno sodišče
vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok. Po ureditvi pravice do preživnine lahko
noseča študentka odda vlogo na pristojni Center za socialno delo vlogo za denarno socialno
pomoč. To vlogo odda tudi v primeru zapletov pri urejanju preživnin (Noseča študentka –
pravice, b.d.).

Državna ali Zoisova štipendija: Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni
pogojena s starševstvom. Študentka z otrokom tako lažje pridobi štipendijo, ker se celotni
dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično
nižji. V času, ko študentka koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva, štipendijsko
razmerje miruje, štipendija pa se kljub vsemu izplačuje. Štipendijo lahko uveljavlja starš, ki
prejema starševski dodatek (Noseča študentka – pravice, b.d.).

6.1 Centri za socialno delo

V Skupnost CSD se povezuje 16 centrov za socialno delo na območju Republike Slovenije

(Predstavitev skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, 2020).

Skupnost CSD (Predstavitev skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, 2020):

 določa Katalog nalog, ki jih izvajajo centri za socialno delo, kot socialno varstvene
storitve, kot naloge, ki so jim z zakonom poverjene kot javna pooblastila in kot naloge, ki jim
jih nalagajo drugi predpisi, kar za to področje dejavnosti služi kot podlaga za delovanje
enotnega informacijskega sistema socialnega varstva;
 določa standarde in s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, določa
normative za izvajanje posameznih vrst nalog,
 skrbi za tekoče oblikovanje in preverjanje ugotovitev, stališč in zahtev, ki prihajajo na
Skupnost CSD iz lokalne, regijske in državne ravni,
 organizira različne oblike medsebojnega srečevanja, izobraževanja, sodelovanja,
izmenjave izkušenj, spoznavanja strokovnega izvajanja najrazličnejših strokovnih dejavnosti
Centrov,
 organizira delo na skupnih projektih,
 organizira strokovna predavanja,
 prijavlja projekte na različne javne razpise in javna naročila,
 organizirano deluje pri uveljavljanju skupnih interesov članic pri oblikovanju
zakonodaje, podzakonskih aktov in drugih predpisov, ki se tičejo dejavnosti članic, zlasti pri
sprejemanju in spreminjanju Zakona o socialnem varstvu, Programa socialnega varstva
Republike Slovenije, pri kadrovski in normativni dejavnosti,
 sodeluje in zastopa interese članov pri pripravi podlag za izvajanje dejavnosti, pri
pripravi izhodišč za izvajanje programov, normativov in cen storitev,
 zastopa člane v odnosih do Vlade Republike Slovenije in pristojnih ministrstev, ko gre
za zagotavljanje materialnih pogojev za delo članic ter oblikovanje izhodišč za financiranje
dejavnosti članic,
 sodeluje in zastopa člane v stalnih strokovnih telesih ministrstev, Socialni zbornici, s
poslanci in z drugimi strokovnimi združenji ter z občinami,
 sodeluje pri pripravljanju in uveljavljanju kolektivnih pogodb ter pri tem zastopa
interese članov,
 z analitično obdelavo podatkov, pripravo razvojnih in drugih konceptov, evalvacij,
strokovnih podlag, ocen itd. nudi članicam podporo pri uresničevanju skupnih interesov pri
doseganju racionalnejših, smotrnejših in kvalitetnejših rešitev na področjih organizacije
poslovanja, delitve dela, razvoja informacijskega sistema, razvoja centrov,
 sodeluje z izobraževalnimi ustanovami, ki izobražujejo strokovne delavce za različna
strokovna področja dela centrov ter skrbi za razvoj kadrov,
 se vključuje v programe tujih izobraževalnih programov,
sodeluje z mednarodnimi strokovnimi združenji,
 daje pobude za najrazličnejše programe socialnega varstva,
 sodeluje pri pripravi izhodišč za pripravo programov socialnega varstva,
 daje pobude in sodeluje pri oblikovanju in spremembah standardov in normativov
socialno varstvenih storitev,
 nudi strokovno in organizacijsko pomoč centrom v Skupnosti CSD,
 izvaja mediacije in vodi evidenco mediatorjev, v skladu s Pravilnikom o izvajanju
mediacije na skupnosti CSD,
 izdaja glasilo, ki je hkrati oblika posredovanja informacij članicam in
 izvaja še druge aktivnosti, ki so pomembne za dosego temeljnih ciljev Skupnosti CSD.

7 NA KOGA SE LAHKO OBRNEJO?

Brezposelne, študentke, mladoletne nosečnice se po pomoč lahko obrnejo na različne službe

in organizacije, ki jim bodo pomagale v tem stanju ter jim tudi svetovale.

Center za socialno delo bo nosečnici pomagal pri uveljavljanju pravic, ki ji pripadajo v tem
obdobju, poleg tega pa bo pomagal tudi pri izpolnjevanju obrazcev katere je potrebno vložiti v
tem času (SCSD – Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, 2020).

Rdeči križ in Karitas delujeta po celotni Sloveniji in pomagata z materialno pomočjo in

socialnim vključevanjem. Tako lahko nosečnice in matere samohranilke oziroma vse družine
z nizkim dohodkom pridobivajo pomoč teh organizacij. Pridobivajo lahko hrano, oblačila,
šolske potrebščine in druge pripomočke, ki so pomembni za samo nego ipd. Tako lahko tem
osebam nekoliko olajšajo življenje in preprečijo skrbi (Rdeč križ Slovenije, b.d. in Karitas,
2018).

Materinski dom je namenjen mamicam z mladoletnimi otroki do 14 leta starosti in

nosečnicam, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni stiski in nimajo drugih
možnosti bivanja skupaj z otrokom ter so pripravljene aktivno reševati svojo stisko. Namen
strokovnega dela je v strokovni podpori uporabnicam, da si čimprej uredijo samostojno
življenje izven Materinskega doma. V Materinskem domu lahko uporabnice bivajo največ eno
leto, bivanje se lahko podaljša v izjemnih primerih po sklepu strokovne komisije največ do
treh mesecev. Dom uporabnicam nudi namestitev oziroma bivanje, pomoč pri uveljavljanju
pravic, ki jim pripadajo, pomoč pri negi, oskrbi in vzgoji otrok ipd (Noseča študentka –
pravice, b.d.).

8 VLOGA IZVAJALCA ZN PRI OBRAVNAVI ŠTUDENTSKIH MAMIC

Skozi celoten življenjski ciklus skrbijo za družine medicinske sestre. Sodelujejo pri rojstvu
otroka, pomagajo pri vzgoji otroka, skrbijo za ostarele ljudi in jim omogočijo dostojno smrt. Z
družinami delajo v vseh okoljih, kjer njihovi člani živijo in delajo. Torej na domovih, v šolah,
zdravstvenih domovih in na delovnem mestu (Patronažna dejavnost, b.d.).

Medicinska sestra mora biti poučena tudi o pravicah nosečih in mladih mamic, glede na
veljavne zakone. Znati mora svetovati, kam se lahko mlada nosečnica obrne za pomoč, še
posebno velja, če gre za dijakinjo ali študentko. V proces obravnavanja in spremljanja
nosečnosti in spremljanja otroka, po navadi vključuje tudi očeta. Pri svetovanju in za lažje
razumevanje je na pomoč več pripomočkov. Med drugimi so zgibanke z nasveti, knjige,
plakati v dispanzerjih, posebne ure zdravstvene vzgoje na šolah in vrtcih (Patronažna
dejavnost, b.d.).
Pri tem imajo veliko vlogo tudi patronažne medicinske sestre, saj se vključijo v celotno
družino ob prihodu novorojenčka. Ta pa celotno družino spremlja skozi vsa razvojna obdobja.
Ta je do celotne družine empatična, spoštljiva, topla, razumevajoča in prijazna. Dajati mora
tudi veliko podpore, ki ni nujno, da jo mladi starši dobijo iz primarne družine. Znati mora
dobro poslušati in s povratnimi informacijami odgovorila na postavljena vprašanja. Saj s tem
lažje razume stisko in nudi oporo. Mlado mater mora spodbujati in motivirati, ob njenem
napredku, pa jo mora tudi pohvaliti. Zato mora izražati pozitivnost in poučeno, uporabljati pa
mora razumljiv jezik, navodila pa naj bodo enostavna in jasna. Saj je mlada mati prestrašena,
nepoučena in neizkušena (Patronažna dejavnost, b.d.).

9 PROJEKT: SKUPINA ZA POMOČ IN PODPORO NOSEČIM ŠTUDENTKAM TER

MLADIM MATERAM

9.1 Ideja in pobuda

V občini Trebnje želim pomagati nosečim študentkam ter materam v času izobraževanja.
Želim jim ponuditi dodatno oporo in pomoč v njim neznani situaciji, kot je nosečnost in jih
ozavestiti o različnih možnostih, pravicah in ugodnostih, katere z nosečnostjo dobijo.

9.2 Opis problemske situacije

Nosečnice in mamice v času izobraževanja velikokrat nimajo podpore v družini, rednega

dohodka, ne poznajo svojih pravic, ugodnosti, društev za pomoč in ne vejo kakšno denarno
pomoč lahko dobijo, prav tako pa imajo veliko skrbi kako bo v šoli/na faksu, komu naj dajo
otroka v varstvo, naj nadaljujejo s šolanjem in kako naj vse skupaj uskladijo. Zelo težko se
vklopijo v družbo, ker jih je ista družba izključila iz skupnosti zaradi nosečnosti.

9.3 Opredelitev problema

Nastala situacija je problem družbe in novega hitrega načina življenja. Pojavlja se

problematika prezgodnjega aktivnega spolnega življenja, nekateri mladi se še vedno ne
zavedajo posledic nezaščitenih spolnih odnosov, niso ustrezno poučeni o zaščiti in o spolno
prenosljivih boleznih. Zaradi tega, lahko pride, do zanositve in nosečnosti že zelo zgodaj – v
srednji šoli, ko večina mladih, še ni pripravljena in sposobna poskrbeti zase in za svoje
potomce. Prav tako pa samo šolanje traja dolgo časa in tudi v času študija pride do
načrtovanih in nenačrtovanih nosečnosti, kar pa privede tudi do problema – študij med
nosečnostjo oz. z majhnim otrokom, brez redne zaposlitve in rednih dohodkov.

9.4 Opredelitev ciljev

Naš cilj je, da bodo nosečnice in mamice v času šolanja ozaveščene o pravicah, ugodnostih,
denarnih pomoči, varstvu in o vsem, kar bi jih lahko zanimalo. Prav tako pa želim, da se
noseče študentke ter kasneje tudi mamice med seboj spoznajo in se povežejo, ter si med seboj
pomagajo, svetujejo in so si med sabo v oporo kadarkoli bi one to rabile. Vključil bi
študentke, ki so že bile noseče med študijem, da bi predstavile in pomagale novim nosečim
študentkam in jih pripravijo na nek način, kar jih čaka med študijem z otrokom.

9.5 Opredelitev strategij

Ustanovili bi društvo oziroma skupino za nosečnice in mamice v času študija. Udeležile bi se
lahko vse noseče študentke, mamice ter njihovi partnerji, kjer bi bili obveščeni o vseh
njihovih pravicah, otroškem dodatku, denarni pomoči, državnih štipendijah, dohodninski
olajšavi, ki jo lahko uveljavljajo in o vseh dodatnih pomočeh. Med seboj bi se lahko spoznali
in povezali ter si tako pomagali, svetovali in si bili v oporo ob težkih trenutkih ter se skupaj
veselili. Prav tako bi vključil študentke, ki so že bile noseče in poznajo kako je to obdobje, da
bi pripravili nove študentke na tisto kar jih čaka v prihodnosti.

10 ZAKLJUČEK

Veliko stvari v življenju je nepričakovanih, med njimi je lahko tudi nosečnost v obdobju, ki
ga ljudje namenijo šolanju in izobraževanju. Nekatere ženske se odločijo, da bodo otroka
obdržale ne glede na to, kaj pravi okolica. Med raziskovanjem o oskrbi nosečnice, ki je še v
pedagoškem procesu, sem našel veliko podatkov o oskrbi po celotni Sloveniji. Med drugim so
nosečnice zaščitene s pravnim in socialnim varstvom, katero je opredeljeno v Ustavi RS. Ker
so mladoletne nosečnice obravnavane kot ogrožena skupina prebivalstva, ker zaradi starosti
ali nezmožnosti za delo niso sposobne ustvarjati dohodkov za preživljanje sebe in svojih otrok
imajo nekaj ugodnosti. Če govorimo o študentki, ima podaljšan status za eno leto in različne
pravice pri štipendijah in bivanju v študentskem domu, zraven pa še dobivaj starševski
dodatek. Zdi se mi da z dodatnim študijskem letu, subvencionirano prehrano,
subvencioniranim bivanjem, denarnim prejemkom in preživnino, omogočimo, da se kot mladi
starši osamosvojijo in dobro poskrbijo tako zase, kot za otroka. Saj s tem država omogoči
hitrejšo osamosvojitev in ustvarjanje svoje družine pri študentskih letih, kar se mi zdi super,
saj omogoči mladim odraslim hitrejše odraščanje in večji zagon, za vnaprejšnje delo. Dekleta
morajo biti sposobna sama sprejemati odločitve o svojem telesu in prihodnosti ter imeti
dostop do ustreznih zdravstvenih storitev in izobraževanja.
11 VIRI IN LITERATURA

1 Frigelj, N. in Kožar, J. (2020). Nosečnica v posebnih življenjskih okoliščinah. Pridobljeno

5.4.2022,s https://zdaj.net/nosecnost/nosecnica-v-posebnih-zivljenskih-okoliscinah/
#Pravice_nosecih_dijakinj_in_dijakinj_mater

2 Karitas. (2018). Pridobljeno 5.4.2022, s https://www.karitas.si/.

3 Materinski dom Ljubljana (b.d.). Pridobljeno 5.4.2022, s

http://www.csd-lj-siska.si/matdom/matdom.asp

4 Noseča študentka – pravice (b.d). Pridobljeno 5.4.2022, s

https://www.zenskaodlocitev.si/informacije/noseca-studentka/.

5 Predstavitev skupnosti centrov za socialno delo Slovenije. (2020). Ljubljana. Pridobljeno

5.4.2022, s https://www.scsd.si/oscsd/

6 Rajgelj, U. (2005). Mladostniške nosečnosti v Sloveniji. Ljubljana: Založba ZRC.

7 Rdeči križ Slovenije. (b.d.). Ljubljana: Rdeči križ Slovenije. Pridobljeno 5. 4. 2022, s
https://www.rks.si/

8 RS – Statistični urad Slovenije (2018). Pridobljeno 5.4.2022, s https://www.stat.si/StatWeb/

9 SCSD – Skupnost centrov za socialno delo Slovenije. (2020). Pridobljeno 5.4.2022, s
https://scsd.si/

10 Teen Pregnancy Issues and Challenges. (b.d.). American pregnancy Association.

Pridobljeno5.4.2022, s https://americanpregnancy.org/unplanned-pregnancy/teen-pregnancy-
issues-challenges/?fbclid=IwAR1ZLKjV3gYr9Mru3NDZ1SpY
OajKeq_8azQ9KXmF9r1I4vyj82lYKerLKQ.

11 Teenage pregnancy. (b.d). plan international. Pridobljeno 5.4.2022, s

https://planinternational.org/sexualhealth/teenagepregnancy?
fbclid=IwAR34L5xVrfcyyJi2puGov2nKJSKTnPEnALKsVJrkb3d29CmgWfv4HtmALbM.

12 Wiemann, C. M., Rickert, V. I., Berenson, A. B. in Volk, R. J. (6.6.2004). Are pregnant

adolescents stigmatized by pregnancy? Pridobljeno 5.4.2022, s
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15780793.