2020/2021

Računske naloge Industrijski

procesi in trajnostni razvoj

Doc. dr. Gabriela Kalčikova

gabriela.kalcikova@fkkt.uni-lj.si
Izračunajte, kakšna je verjetnost, da bo 70 kg težka oseba zbolela z rakom na
črevesju, če bo vsak dan pila vodo, ki vsebuje 2 µg/L NDMA (N-nitrozo
𝑘𝑔∗𝑑
dimetil amin)? Faktor potenciranja PF = je 5,1
𝑚𝑔

CDI – chronic daily intake (kronični dnevni vnos)

𝑚𝑔
𝑝𝑜𝑣𝑝𝑟𝑒č𝑛𝑎 𝑑𝑛𝑒𝑣𝑛𝑎 𝑑𝑜𝑧𝑎 ( ) CDI = 70 𝑙𝑒𝑡
𝑑𝑎𝑛
CDI =
𝑡𝑒𝑙𝑒𝑠𝑛𝑎 𝑚𝑎𝑠𝑎 (𝑘𝑔)

0,002 𝑚𝑔 ∗2 𝐿 𝑚𝑔
CDI = = 5,7 * 10-5
𝐿∗70 𝑘𝑔∗𝑑𝑎𝑛 𝑘𝑔∗𝑑𝑎𝑛

𝑚𝑔 𝑘𝑔∗𝑑
Verjetnost, da človek zboli = CDI x PF = 5,7 * 10-5 𝑘𝑔∗𝑑𝑎𝑛* 5,1 =0,00029
𝑚𝑔

2,9 oseb na 10000 oseb = 3/10000

Log kow = 5,3 za heksaklorobenzen (HCB). Izračunajte koncentracijo HCB
zaradi biokoncentracije v maščobi ribe, ki plava v vodi, ki vsebuje 0,00001
mg/L te kemikalije.

Log kow = 5,3 kow = 199526 kow = cokt/cvoda

199526 = cokt/0,00001

Cokt = 1,99 mg/L

 Prenos rezultatov strupenostnih testov na ljudi

Strupenost novega pesticida smo testirali s podganami (oralno). Izračunajte

LD50 za ta pesticid. Kak bi bil LD50 za povprečnega 70 kg človeka? Vsaka
podgana tehta 200 g. 80
y = 300x + 456,67 70
R² = 0,9643 60
Log c Oralen vnos Delež mrtvih podgan po 50

Inhibicija (%)
40
(mg) 4 urah 30
20
0 0,0 10
-2 0
0,01 0,0 -1,55 -1,5 -1,45 -1,4 -1,35 -1,3 -1,25

-1,7 log c D
Log
0,02 0,1
-1,5
0,03 0,1
-1,4 Log D = -1,36
0,04 0,3
-1,3
0,05 0,7 D = 0,044 mg
-1,2
0,06 1,0
-1,15 LD50 = 0,044 mg/200 g
0,07 1,0
LD50 = 15,4 mg/70 kg
 Odpadna voda vsebuje 2,5 µg/L PAH in izteka iz tovarne s pretokom 4200 m3/dan.
Koliko se poviša koncentracija PAH za iztokom iz tovarne, če reka vsebuje pred
dotokom te odpadne vode 0,5 µg/L PAH? Pretok reke pred izpustom je 8200 m3/dan.

Q = 4200 m3/dan
cPAH = 2,5 µg/L

Q = 8200 m3/dan Q = ? m3/dan

cPAH = 0,5 µg/L cPAH = ? µg/L

Odpadna voda vsebuje 2,5 µg/L PAH in izteka iz tovarne s pretokom 4200 m3/dan.
Koliko se poviša koncentracija PAH za iztokom iz tovarne, če reka vsebuje pred
dotokom te odpadne vode 0,5 µg/L PAH? Pretok reke pred izpustom je 8200 m3/dan.

𝑄1 ∙ 𝑐1 + 𝑄2 ∙ 𝑐2 = 𝑄3 ∙ 𝑐3

4 200 ∙ 2,5 + 8200 ∙ 0,5 = 12 400 ∙ 𝑐

10 500 + 4 100
𝑐= = 1,15 µ 𝑔Τ𝐿
12 400
 Temperatura (C) Topnost (mg/l)

10,0 11,288

Vzorcu površinske vode smo takoj ob zajemu 11,0 11,027

izmerili temperaturo (20,0 C) in določili 12,0 10,777

koncentracijo raztopljenega kisika (7,5 mg/L). Po 13,0 10,537

inkubaciji (5 dni) je bila koncentracija 14,0 10,306

raztopljenega kisika 6,3 mg/L. 15,0 10,084

16,0 9,870
17,0 9,665

Določite BPK5. Kakšen bi pričakovali KPK? Ali je v 18,0 9,467

reki deficit ali suficit kisika? Izračunajte in 19,0 9,276

pojasnite, zakaj pride v površinski vodi do 20,0 9,092

deficita/suficita. 21,0 8,915

22,0 8,743

𝑚𝑔 𝑚𝑔 𝑚𝑔 𝑚𝑔
BPK = 7,5 − 6,3 Deficit = 9,1 − 7,5
𝑙 𝑙 𝑙 𝑙
𝑚𝑔 𝑚𝑔
BPK = 1,2 Deficit = 1,6
𝑙 𝑙
 Izračunajte teoretično kemijsko potrebo po kisiku
(TKPK) za FENOL. Kemijska formula fenola = C6H6O
𝐶6 𝐻6 𝑂 + 𝑂2 → 𝐶𝑂2 + 𝐻2 𝑂

𝐶6 𝐻6 𝑂 + 7𝑂2 → 6𝐶𝑂2 + 3𝐻2 𝑂

𝑔
Mf = 94 𝑚𝑜𝑙
𝑔
MO2 = 32 𝑚𝑜𝑙

𝑛𝑓 𝑛02 𝑚𝑓
= → 𝑚02 = ∙ 7 ∙ 𝑀𝑂2 = 2,38 𝑔
1 7 𝑀𝑓

2,38 𝑔 𝑂2
𝑔 𝑓𝑒𝑛𝑜𝑙𝑎
 Izračunajte KPK mešanice, ki vsebuje 100 mg/L formaldehida (HCHO) in 50 mg/L
ocetne kisline (CH3COOH).

𝐻𝐶𝐻𝑂 + 𝑂2 → 𝐶𝑂2 + 𝐻2 𝑂 𝐶𝐻3 𝐶𝑂𝑂𝐻 + 2𝑂2 → 2𝐶𝑂2 + 2𝐻2 𝑂

𝑔 𝑔
Mf = 30 Moc = 60
𝑚𝑜𝑙 𝑚𝑜𝑙

𝑔 𝑔
MO2 = 32 MO2 = 32
𝑚𝑜𝑙 𝑚𝑜𝑙

𝑚 = 100 𝑚𝑔 𝑚 = 50 𝑚𝑔

𝑚∙𝑀𝑜2 100 ∙32 2∙𝑚∙𝑀𝑜2 2∙50 ∙32

𝑚𝑜2 = = = 107 mg 𝑚𝑜2 = = = 53 mg
𝑀𝑓 30 𝑀𝑜𝑐 60

𝑚𝑔
107 + 53 = 160
𝑙
Na čistilno napravo priteka 3 m3/s komunalne odpadne vode s koncentracijo suspendiranih snovi 350
mg/L in 0,1 m3/s industrijske odpadne vode s koncentracijo suspendiranih snovi 1550 mg/L. Kakšen je
učinek čiščenja v primarnem usedalniku, če je v iztoku 110 mg/L suspendiranih snovi?

𝑚3
𝑄1 = 3
𝑠
𝑚𝑔
𝑐1 = 350
𝑙

% učinkovitost?

𝑚3 𝑄3 = 𝑄1 + 𝑄2
𝑄2 = 0,1 𝑄3 = 𝑄1 + 𝑄2
𝑠
𝑚𝑔 𝑚𝑔
𝑚𝑔 𝑐3 =? 𝑐4 = 110
𝑐2 = 1 550 𝑙 𝑙
𝑙

𝑄1 ∙ 𝑐1 + 𝑄2 ∙ 𝑐2 = 𝑄3 ∙ 𝑐3
𝑣𝑡 − 𝑖𝑧 388,7 − 110
3 ∙ 350 + 0,1 ∙ 1 550 𝑢č = ∙ 100 = = 72 %
= 𝑐3 𝑣𝑡 388,7
3,1
𝑚𝑔
𝑐3 = 388,7
𝑙
Odpadna voda s KPK = 1285 mg/l in BPK5 = 973 mg/l teče na biološko čistilno napravo,
kjer se v prezračevalniku odstrani celotno biološko razgradljivo onesnaženje.

(a) Izračunajte BPK5 iztoka. BPK5 iztoka = 0 mg/L

(b) Izračunajte KPK iztoka. KPK iztoka = 1285 - 973 = 312 mg/L

(c) Izračunajte % čiščenja v biološki čistilni napravi glede na KPK.

𝑣𝑡 − 𝑖𝑧 1285 − 312
𝑢č = ∙ 100 = ∗ 100 = 76 %
𝑣𝑡 1285

(d) Izračunajte % čiščenja v biološki čistilni napravi glede na BPK5.

𝑣𝑡 − 𝑖𝑧 975 − 0
𝑢č = ∙ 100 = ∗ 100 = 100 %
𝑣𝑡 975
Odpadna voda priteka s hitrostjo 2,24 10-6 m/s po kanalu dimenzij 40  45 cm na
laboratorijsko modelno aerobno biološko čistilno napravo. Volumen prezračevalnika je 10
L. % čiščenja na BPK5 je 87 % in BPK5 iztoka je 22 mg/L. Koncentracija aktivnega blata v
prezračevalniku je 3,5 g/L.

(a) Izračunajte dotok odpadne vode na biološko čistilno napravo (L/dan).

(b) Izračunajte BPK5 odpadne vode, ki teče na biološko čistilno napravo.
(c) Kolikšna je volumska obremenitev (BV, gO2/(lbdan)) biološke čistilne naprave?
(d) Kolikšna je obremenitev blata (BB, gO2/(gbdan)) v biološki čistilni napravi?
(e)Izračunajte zadrževalni čas odpadne vode v biološki čistilni napravi.

(a) Q= A∙v

𝐴 = 0,4 ∙ 0,45 = 0,18 𝑚2

2 −6
𝑚 −6
𝑚3
𝑄 = 0,18 𝑚 ∙ 2,24 ∙ 10 = 0,4032 ∙ 10
𝑠 𝑠
𝑙 𝑙
= 0,4032 ∙ 10−3 = 35
𝑠 𝑑𝑎𝑛
Odpadna voda priteka s hitrostjo 2,24 10-6 m/s po kanalu dimenzij 40  45 cm na
laboratorijsko modelno aerobno biološko čistilno napravo. Volumen prezračevalnika je 10
L. % čiščenja na BPK5 je 87 % in BPK5 iztoka je 22 mg/L. Koncentracija aktivnega blata v
prezračevalniku je 3,5 g/L.

(a) Izračunajte dotok odpadne vode na biološko čistilno napravo (L/dan).

(b) Izračunajte BPK5 odpadne vode, ki teče na biološko čistilno napravo.
(c) Kolikšna je volumska obremenitev (BV, gO2/(lbdan)) biološke čistilne naprave?
(d) Kolikšna je obremenitev blata (BB, gO2/(gbdan)) v biološki čistilni napravi?
(e)Izračunajte zadrževalni čas odpadne vode v biološki čistilni napravi.

𝑚𝑔
(b) 𝐵𝑃𝐾 𝑖𝑧𝑡𝑜𝑘 22 ; učinkovitost v ČN = 87 %
𝑙

𝑚𝑔
13 % . . . . . . . 22
𝑙
𝑚𝑔
100 % . . . . . . . 𝑥
𝑙

𝑚𝑔
𝑥 = 169
𝑙
Odpadna voda priteka s hitrostjo 2,24 10-6 m/s po kanalu dimenzij 40  45 cm na
laboratorijsko modelno aerobno biološko čistilno napravo. Volumen prezračevalnika je 10
L. % čiščenja na BPK5 je 87 % in BPK5 iztoka je 22 mg/L. Koncentracija aktivnega blata v
prezračevalniku je 3,5 g/L.

(a) Izračunajte dotok odpadne vode na biološko čistilno napravo (L/dan).

(b) Izračunajte BPK5 odpadne vode, ki teče na biološko čistilno napravo.
(c) Kolikšna je volumska obremenitev (BV, gO2/(lbdan)) biološke čistilne naprave?
(d) Kolikšna je obremenitev blata (BB, gO2/(gbdan)) v biološki čistilni napravi?
(e)Izračunajte zadrževalni čas odpadne vode v biološki čistilni napravi.
𝐹
B=𝑀

(c) (d)
g 𝐿 g
BPK(L)∙𝑄(𝑑)
𝐿
BPK(L) ∙ 𝑄( ) 𝑔 Bv
𝐵𝑣 = 𝑑 = 𝑔𝑂2 𝐵𝑏 = 𝑔
V L ∙𝑋( 𝐿 )
= 𝑔 𝑂2
∙𝑑
ali 𝑋
b
V(L) L∙𝑑

0,169 ∙ 35 𝑔 0,59 𝑔
𝐵𝑣 = = 0,59 𝐵𝑏 = = 0,169
10 L∙𝑑 3,5 𝑔 ∙ 𝑑𝑎𝑛
Odpadna voda priteka s hitrostjo 2,24 10-6 m/s po kanalu dimenzij 40  45 cm na
laboratorijsko modelno aerobno biološko čistilno napravo. Volumen prezračevalnika je 10
L. % čiščenja na BPK5 je 87 % in BPK5 iztoka je 22 mg/L. Koncentracija aktivnega blata v
prezračevalniku je 3,5 g/L.

(a) Izračunajte dotok odpadne vode na biološko čistilno napravo (L/dan).

(b) Izračunajte BPK5 odpadne vode, ki teče na biološko čistilno napravo.
(c) Kolikšna je volumska obremenitev (BV, gO2/(lbdan)) biološke čistilne naprave?
(d) Kolikšna je obremenitev blata (BB, gO2/(gbdan)) v biološki čistilni napravi?
(e)Izračunajte zadrževalni čas odpadne vode v biološki čistilni napravi.

(e)
𝑉𝑃 ∙ 𝑙 10
𝑡𝑧 = = ∙ 24 = 6,85 ℎ
𝑙 35
𝑄
𝑑𝑎𝑛
 Primerjajte površini, ki sta potrebni za precejalnik (0,1 kg BPK/m3.d) in
konvencionalno ČN z aktivnim blatom (0,56 kg BPK/m3.d) za čiščenje
komunalne odpadne vode z 28 000 prebivalci s povprečno porabo
200L/osebo.dan in vrednostjo BPK 250 mg/L. Predpostavimo
precejalnik z globino 2 m in prezračevalnik z globino bazena 3 m. V
primarnem usedalniku se odstrani 35 % BPK.

𝑙 𝑙
Poraba vode: 28000 𝑜𝑠𝑒𝑏 ∙ 200 = 56 ∙ 105
𝑑𝑎𝑛 𝑑𝑎𝑛
𝑚𝑔 𝑚𝑔
BPK: 𝐵𝑃𝐾 = 250 ∙ 0,65 = 162,5
𝑙 𝑙
𝑙 𝑚𝑔 𝑚𝑔 𝑘𝑔
Dnevni BPK: 56 ∙ 105 ∙ 162,5 = 9,1 ∙ 108 = 910
𝑑𝑎𝑛 𝑙 𝑑𝑎𝑛 𝑑𝑎𝑛

𝑘𝑔
Potrebna površina precejalnika: 0,1 𝐵𝑃𝐾 𝑛𝑎 1𝑚3 𝑝𝑟𝑒𝑐𝑒𝑗𝑒𝑎𝑙𝑛𝑖𝑘𝑎 → 910 𝑘𝑔 → 9100 𝑚3
𝑑𝑎𝑛
9100 𝑚3
𝑔𝑙𝑜𝑏𝑖𝑛𝑎 𝑗𝑒 2 𝑚 → = 4550 𝑚2
2𝑚

𝑘𝑔
Potrebna površina prezračevalnika: 0,56 𝐵𝑃𝐾 𝑛𝑎 1𝑚3 𝑝𝑟𝑒𝑧𝑟𝑎č𝑒𝑣𝑎𝑙𝑛𝑖𝑘𝑎 → 910 𝑘𝑔 → 1625 𝑚3
𝑑𝑎𝑛

1625 𝑚3
𝑔𝑙𝑜𝑏𝑖𝑛𝑎 𝑗𝑒 3 𝑚 → = 542 𝑚2
3𝑚
Odpadno blato iz usedalnika zgostimo iz 2000 mg/L na 17000 mg/L.
Koliko se s tem zmanjša volumen v %?

𝑚𝑔
17000 . . . . . . . 100%
𝐿
𝑚𝑔
2000 ....... 𝑥 %
𝐿

12% → 88% zmanjšanje

1000 ml aktivnega blata s koncentracijo 3,2 g/l smo iz prezračevalnika ČN
prenesli v merilni valj. Po 30 minutah smo odčitali volumen usedenega blata, ki
je bil 422 ml.

Izračunajte usedljivost blata (VU, mL/L).

mL
VU = 422 L

Izračunajte volumski indeks blata (VIB, mL/g).

𝑚𝐿
𝑉𝑈 ( ) 422
VIB = 𝑔
𝐿
= = 132 mL/g
𝑋( 𝐿 ) 3,2
Naprava za rezervno osmozo odsoli dnevno 5.106 L vode, ki vsebuje 1500 mg/L
soli. Očiščena voda s pretokom 3.106 L/dan vsebuje 75 mg/L soli. Kakšna je
koncentracija soli v gošči?

𝐿 𝐿
𝑄1 = 5 ∙ 106 𝑄3 = 3 ∙ 106
𝑑𝑎𝑛 𝑑𝑎𝑛
𝑚𝑔 𝑚𝑔
𝑐1 = 1500 𝑐3 = 75
𝐿 𝐿

𝑄2 =?
𝑐2 = ?

𝑄1 = 𝑄2 + 𝑄3
𝐿 𝐿 𝐿
𝑄2 = 𝑄1 − 𝑄3 = 5 ∙ 106 − 3 ∙ 106 = 2 ∙ 106
𝑑𝑎𝑛 𝑑𝑎𝑛 𝑑𝑎𝑛

𝐿 𝑚𝑔 𝐿 𝑚𝑔
𝑄1 ∙ 𝑐1 − 𝑄3 ∙ 𝑐3 5 ∙ 106 ∙ 1500 𝐿 − 3 ∙ 106 ∙ 75 𝐿 𝑚𝑔
𝑑𝑎𝑛 𝑑𝑎𝑛
𝑐2 = =
𝐿
= 3 3637
𝑄2 2 ∙ 106 𝐿
𝑑𝑎𝑛
Potrebe po energiji in CO2 emisije pri izdelavi aluminija:
Vir Potrebe po energiji CO2 emisije
(kJ/kg) (kg/kg)
Boksit 235.000 13,1
recikliranje 5.150 0,48

a) Če aluminijasta pločevinka vsebuje 63% recikliranega Al, koliko energije

rabimo za proizvodnjo ene pločevinke (355 ml), ki tehta 16 g?
kJ kJ
37% boksit → 0,016 kg ∙ 0,37 ∙ 235 000 kg = 1391 pločevinko

kJ kJ
63% recikliran → 0,016 kg ∙ 0,63 ∙ 5150 kg = 52 pločevinko
kJ
Skupaj → 1391 + 52 = 1443 pločevinko

b) Koliko energije prihranimo, če pločevinko recikliramo in jo ne vržemo stran?

kJ kJ
boksit → 0,016 kg ∙ 235 000 kg = 3760 pločevinko
kJ kJ
recikliran → 0,016 kg ∙ 5150 kg = 82 pločevinko
kJ
Razlika → 3760 − 82 = 3678 pločevinko
 V mestu s 300.000 prebivalci vsak človek mesečno odloži 20 l nekoristnih in
2 l bioloških odpadkov. Njihova povprečna skupna gostota je 312 kg/m3. Pri
odlaganju na deponijo jih kompaktiramo na 945 kg/m3.

Za koliko % se zmanjša letni volumen odloženih odpadkov, ča začnemo

biološke odpadke zbirati ločeno? Pri tem se gostota zbranih nekoristnih
odpadkov spremeni na 288 kg/m3.
L
Volumen odpadkov na mesec in prebivalca → 20 L + 2 L = 22
mesec

Volumen odpadkov na leto v mestu → 22 L ∙ 12 mesecev ∙ 300 000 = 79,2 ∙ 106 L = 79 200 m3
kg
Masa odpadkov na leto v mestu → 𝑚 = ρ ∙V = 312 ∙ 79 200 m3 = 24,7 ∙ 106 kg
m3

945 𝑘𝑔 . . . . . . .1 m3
N𝐚 𝐝𝐞𝐩𝐨𝐧𝐢𝐣𝐨 → → 26148 m3
24,7 ∙ 106 kg. . . . 𝑥 m3

N𝐚 𝐝𝐞𝐩𝐨𝐧𝐢𝐣𝐨 𝐛𝐫𝐞𝐳 𝐛𝐢𝐨𝐥𝐨š𝐤𝐢𝐡 𝐨𝐝𝐩𝐚𝐝𝐤𝐨𝐯 → 21943 m3

mešano−𝑏𝑟𝑒𝑧 𝑏𝑖𝑜𝑙𝑜š𝑘𝑖ℎ 26148−21943

%= ∙ 100 = ∙ 100 = 16%
𝑚𝑒š𝑎𝑛𝑜 26148
Izračunajte potrebno površino (m2) za deponiranje komunalnih odpadkov, ki
nastanejo v enem letu v mestu s 100.000 prebivalci! Povprečna gostota
odpadkov na deponiji je 600 kg/m3, s povprečno višino 3 m. 20% volumna
predstavlja zemlja, s katero prekrivajo plast odpadkov. 1 človek odloži letno
približno 560 kg komunalnih odpadkov.

560 𝑘𝑔 100 000 𝑚3

∙ = 93 333 𝑚3
𝑜𝑠 600 𝑘𝑔

80 % . . . . . . . 93 333 𝑚3
100 % . . . . . . . 𝑥 𝑚3
𝑥 = 116 666 𝑚3 … 𝑐𝑒𝑙𝑜𝑡𝑒𝑛 𝑣𝑜𝑙𝑢𝑚𝑒𝑛

𝑃𝑜𝑣𝑟š𝑖𝑛𝑎:
116 666 𝑚3
= 38 889 𝑚2
3𝑚
 Termoelektrarno v eni uri pokuri 100 t premoga, ki vsebuje 3%
žvepla. Kakšno količino kisika moramo zagotoviti, da bo sežig
optimalen?

Predpostavimo, da premog vsebuje poleg žvepla samo ogljik.

C +𝑂2 → 𝐶𝑂2 S + 𝑂2 → 𝑆𝑂2

C→ 97 t C S→ 3 t S

12 𝑔 . . . . . . . 32 𝑔 O2 32 𝑔 . . . . . . . 32 𝑔O2

97 𝑡 . . . . . . . 𝑥 𝑡 3 𝑡 ....... 𝑥 𝑡

𝑥 = 259 𝑡 𝑥 =3𝑡

Skupaj O2 = 259 𝑡 + 3 𝑡 = 262 𝑡