POROČILA

TRG O V IN A IN M ENJALNO G O SPO D A R STV O

V N EO L ITIK U JUGO SLA V IJE
TA TJAN A BREGANT

G lede na družbeno s ta n je preb iv alcev m la jše kam en e dobe te r n a n jih o v

n ačin ž iv lje n ja se m oram o v p raša ti, ali lahko govorim o v tem času o k o n k re tn ih
trg o v sk ih zvezah in o način u , po k a te re m n a j bi se v ršila zam en jav a te r a li je
ta k š n a za m en jav a in n ačin zam en jav e te d a j sploh o b sta ja l. S tem problem om se
g lo b lje p ri nas ni nihče u k v a rja l, le m im ogrede so om enjali posam ezna opazo ­
v a n ja , k i govore o im p o rtu iz ene k u ltu rn e skupine v dru g o ali iz enega n a jd išč a
n a drugo, ali p a samo o n ek e m vplivu. V endar n am to ne d a je n ik a k ršn e re a ln e
slik e o našem v p ra ša n ju . N ajv e č se je s tem problem om u k v a r ja l Vasic, k i je v
zvezi z n ajdiščem v V inci p re d p o sta v lja l zveze in trg o v in o s klasično G rčijo , k e r
im a Vinco za grško kolonijo,1 čeprav je Vinca neolitična naselbina. Zato p a te
V asičeve hipoteze ne m orem o sp reje ti. P o trebno pa je , da elem ente, k i n am jih
n u d ijo d an a šn je n ajd b e, vskladim o z m ožnostjo trg o v in e v širšem sm islu besede.
K er ne n am erav am p o d ati končne sodbe o tem v p ra ša n ju , tu d i ne bom z a je la
v seh m ožnih in nem ožnih problem ov. O m ejila se bom le n a n eo litik v Ju g o slav iji
in sicer samo n a n a jb o lj k a ra k te ristič n e p rim ere, ki nam om ogočajo, d a v sa j n e ­
k o lik o osvetlim o ta problem .
K olikor se m orem o d anes n asloniti na več ali m a n j skrom ne p o d atk e te r e n ­
sk eg a razisk o v an ja, je n aš n eo litik mogoče raz d eliti v dve fazi: na s ta re jš i in
m la jši n eolitik. S ta re jša faza je u gotovljena ali p a tu d i su p o n iran a samo v p o sa ­
m eznih p red e lih naše držav e, m edtem ko je m la jši n eo litik zasto p an po vsej
državi. Po Milojčičevi kronologiji te r njegovi razdelitv i moremo v starejšo fazo
n e o litik a na našem p o d ro č ju p rište v ati predvsem sev ern o S rb ijo , B anat, Srem
te r vzhodne p red e le S lavonije. T u se je ra z p ro stira la sta rč ev sk a k u ltu rn a s k u ­
p in a. V M akedoniji p a im am o tak o im enovano S esklo k u ltu rn o skupino.2 O sta li
p red e li naše države so za se d a j še nerazisk an i, ta k o da danes še ne vemo, k a te r e
k u ltu r n e sk u p in e so b ile v tem času v Bosni in H ercegovini, v D a lm a c iji, v
H rv atsk i, v zahodnem delu Slavonije, v Sloveniji in Istri. Y m lajšo fazo p a lahko
p rište jem o te glavne k u ltu r n e sku p in e: v V ojvodini in severni S rb iji te r S rem u
je v in čan sk a k u ltu rn a sk u p in a , v M akedoniji S erv ia II., v Bosni b u tm irsk a (po
n e k a te rih še n e o b ja v lje n ih n a jd b a h iz n ovejšega časa bodo p a še d ru g e sk u p in e),
v S lav o n iji in v delu S rem a srem sko-slavonska sku p in a,3 v d elu D alm ac ije in

1 Vasic, Jonska k o lo n ija V inca, Z bornik filozofskog fa k u lte ta u B e o g ra d u I,

205 sl.
2 Milojčič, Chronologie der jüngeren Steinzeit in M ittel- u n d S ü dosteuropa
1949. 65 sl. — M ilojčič, A n n u al of the B ritish School at A thens XLIV, 258 si.
3 A nnual 1. c., XLIV, 269, sl. 3 b.
 v erje tn o v delu H ercegovine je h v a rsk a sku p in a te r d an ilsk a k u ltu rn a sk u p in a,
v Istri p a istrsk a. Posam ezne d ele H rvatske, H rv a tsk e g a P rim o rja p a danes še ni
mogoče d iferen c irati, čep rav im am o posam ezne najd b e, k i k ažejo, da bodo tu d i tu
m orda celo n ek e sam ostojne ali p a vsaj m ešane sku p in e.4 V k a sn e jših fazah n eo ­
litik a se pa ja v lja jo še posam ezne d ruge skupine, k o t b u b an jsk a, d a lje b ad e n sk a
itd., k i so p a že čiste p red k o v in sk e skupine.
Z aradi p o m a n jk a n ja m o n o g rafij o posam eznih n a jd išč ih in posam eznih k u l­
tu rn ih sk u p in a h so danes p o zn an i tisti pred m eti in tisto gradivo, iz k a te re g a so
posam ezni pred m eti b ili iz d ela n i in ki bi p re d sta v lja li n e k a j tu je g a v o k v iru
o stalega m ateria la. N a eni s tra n i so ta k šn i p red m eti v sk lo p u ostalega g rad iv a ,
na d ru g i p a tu d i niso zapaženi in izločeni kot n e k a j posebnega, a li p a n e k a j
tu je g a iz o k v ira n ajd išč ali k u ltu rn ih skupin. Poleg te g a bi za ta k šn e p re d m e te
bilo p o treb n o n a p ra v iti posam ezne analize, k e r le te n am bodo dale m ožnost
točnega o p re d e lje v a n ja in u g o ta v lja n ja , a li je ta k p red m e t res im p o rtira n in
dospel n a neko m esto iz tu je g a področja. Samo ta k o bom o mogli ra z p ra v lja ti
tu d i bodisi o p rav i a li pa le o m e n ja ln i trgovini. G lede teg a smo mnogo n a b o lj­
šem s k asn ejšim kovinskim obdobjem , k e r imamo v tem času p re c e jšn je štev ilo
tak o k era m ičn ih k a k o r tudi k o v in sk ih predm etov, p a n a js i so to razn e k o v in sk e
vaze a li razno o ro d je ali p a o rožje, k i je bilo im p o rtiran o , da ne govorim o ja n ­
ta rju , k i je p r ih a ja l v naše k r a je celo z B altika. V n eolitičnem času se m o ram o
pač n a s la n ja ti le v glavnem n a k eram ičn e izdelke in n a k eram ičn o gradivo. O b
tem m oram o strogo paziti, da ta k šn i p red m e ti ne p re d s ta v lja jo tu j elem ent, k i je
m ogel n a s ta ti tudi v dom ačem o k o lju le pod tu jim vplivom , tem več da je b il res
tudi uvožen. Y krog n a d a ljn je g a ra z isk o v an ja bi p a spadalo u g o ta v lja n je m esta,
o d k o d er je k a k p red m e t ali g rad iv o za njegovo izdelavo dospelo. Za v p ra ša n je
trg o v ine je ta m om ent ravno toliko pom em ben, k a k o r tu d i ugotovitev, da je n ek i
p red m e t p riše l na neko n ajd išč e n e k je iz tu jin e. Le ta k o bo n am reč mogoče u g o ­
toviti trg o v sk e stike s posam eznim i k u ltu rn im i skup in am i, k i so, k a k o r d an es v i­
dimo, o b sta ja li tudi že v n eo litik u .
B enac je glede trgovine in ekonom skih odnosov n a posebnem stališču. Sam
p rizn av a, da obstoje ekonom ski odnosi, čep rav so b ili m inim alni, skuša p a jih
razto lm ačiti z m ig racijsk im i p re m ik i in z gentilnim m ešanjem . Sklepa pa, d a so
b ile h ipoteze o trgovskih stik ih n a p ra v lje n e b olj iz sp e k u lativ n ih vzrokov.5 V zro k
ta k šn em u gledišču B enca je p ač v p o m a n jk a n ju m a te ria ln ih dokazov, ker so m nogi
predm eti prehrane danes že propadli. D ru g i p red m eti so p a za se d aj še p re m a ­
len k o stni, k e r niso dovolj raz isk an i.
N a js ta re jša k u ltu rn a sk u p in a n a p odročju S rb ije in V ojvodine, ta k o im e­
n o v an a sta rč ev sk a k u ltu ra , n am do sed aj n i dala še n ik a k ršn ih k o n k re tn ih do­
kazov o im p o rtu ali pa e k sp o rtu . D om nevajo se raz n i n je n i v p liv i n a K örös
k u ltu rn o skupino in tudi n a posam ezne druge. V en d ar p a ta nezadostno p u b li­
c ira n a nim a v saj po d a n a šn je m gledišču n ik a k ršn ih tu jih uvoženih p red m eto v n a
sv o jih najdiščih. V saj ti niso bili o m enjeni p ri d o se d an jih p u b lik a c ija h .6 Do se d aj
mi tu d i ni znano, ali je v času tra ja n ja te k u ltu rn e skupine n a področju Ju g o ­

4 M aterial doslej še ni objav ljen . — R azprave III, SAZU, L ju b ljan a 1954, 45 sl.
(A jdovska ja m a p ri N em ški vasi.)
5 B enac, P re h isto rijsk o n a s e lje N ebo i problem b u tm irsk e k u ltu re , L ju b lja n a
1952, 142.
8 D ra g a G arašan in , » S tarčevačka k u ltu ra « je k o t d ise rta c ija šele v tisk u , te r
mi n i dostopna.
sla v ije k je obsidi jan , k a r bi bilo zelo v erjetn o . T a se je n am reč n ašel v n ižijli
p la ste h Vince, ki je časovno p a ra le ln a s starčevsko k u ltu ro v kon čn i fazi.7 P o­
d o b n e težave, k a k o r s starčev sk o k u ltu ro , so tudi z n e k a te rim i d ru g im i k u ltu rn im i
sk u p in a m i sta re jše g a n eo litik a , posebno v M akedoniji, k je r na eni stra n i nim am o
sistem atično raz isk an eg a sk o ra j nobenega najdišča, n a d ru g i p a razen n e k a j n e ­
z n a tn ih frag m en to v nim am o tu d i nobenega pu b liciran eg a.8 Sklepi za n eo litik M a­
k e d o n ije pa b a z ira jo v glavnem n a razisk o v an jih v E g ejsk i M akedoniji, n e p a
p r i nas.
Z m lajšim neo litik o m je veliko b o lje, čeprav tu d i tu k a j slik a n i p rev e č id e­
aln a. M ed vinčansko in tiško k u ltu rn o skupino so b ili n e samo k u ltu rn i stiki,
tem v eč tu d i trgovski. P re d v sem m oram o opozoriti n a obsidijan, k i je n a jd e n v
V inci9 v večji m nožini in tu d i na dru g ih n ajd iščih vinčan sk e k u ltu rn e sk u p in e v
B an atu . T a p red m e t je pom em ben posebno z a ra d i teg a, k e r ga n e n ah a ja m o p o ­
gosto, tem več je vezan le n a posam ezne v u lk a n sk e pred ele. T ak o je o b sid ijan ,
n a jd e n v V inci in n je j so rodnih najdiščih, po v se j v erje tn o sti, k a k o r dom neva
tu d i Vasic, p riše l sem po dolini T ise od nekod s se v e ra iz B iikk p o g o rja, n a jb rž
p a n i p rišel d irektno, a m p a k posredno čez tiško k u ltu rn o skupino, k je r ga n a h a ­
ja m o tu d i na ta m k a jšn jih najdiščih, mogoče pa tu d i čez eno sta re jših skupin, v sa j
n a za če tk u k u ltu re v Vinci.
T u d i na novem n eolitičnem n ajd išč u D anilu b lizu Šibenika, razisk an em v n o ­
vejšem času, so našli n ek a j kosov obsidijana. D oslej p a še ni zanesljivo ugo­
to v ljen o , od kod je dospel ta obsidijan. M ožnosti sta dve: ali je dospel od n ek o d
s sev era, to re j z istega izvora, k a k o r je oni iz tišk e ali v in čan sk e k u ltu rn e s k u ­
pine, ali p a je dospel iz I ta lije .10 T a obsidijan nam je dragocen dokaz, ne glede n a
to, odkod je dospel, za m e n ja ln o trgovino, pa n a js i je dospel k o t su ro v in a ali p a
že izgotovljeni pred m eti, v ta k o oddaljen e p red ele. A ko je v D an ilo p riše l o b si­
d ija n po p osred n i poti iz tišk e ali iz len g y elsk e k u ltu rn e skupine, bo p o treb n o
n a jti pot, po k a te ri je b ila za m e n jav a izvršena. Če p a je p rišel iz Ita lije , je b il
p rin e še n pač čez m orje, k a jti za pot po kopnem je p ač n a jb rž zelo m alo v e r je t­
nosti.
Italsk i obsidijan n ah ajam o tu d i v istrskih najdiščih, k ak o r je n a jb rž obsi­
d ija n iz P re d jam e, k i p a doslej še ni p u b liciran .11 R avno tak o je bil o b sid ijan
n a jd e n v B etalovem spodm olu p ri Postojni, znani naši p aleo litsk i p o staji, k je r se
je v v išjih p la ste h n a h a ja l n eo litik izkopan že p re d vojno.12 D a lje je b il n a jd e n
v L ašk i jam i, Sišča ja m i, P ečini na D oleh in v ja m i v D evinu.123- G radivo se ne
n a h a ja p ri nas, zato je k o n tro la nem ogoča. Že z a ra d i bližin e I ta lije je sev ed a b o lj

7 P odatke m i je d a l prof. J. Korošec. — V času, ko je bil članek v tisku, je

izšla tu d i G arašanin, S tarčev ačk a k u ltu ra , v k a te ri je avtorica naznačila, d a se je
tu d i v Starčevu našel obsidijan, in sicer dve v rsti: prosojni in tem ni (str. 49). N a
tem elju tega m orem o danes sklepati o m enjalnem gospodarstvu z obsidijanom že
v starejšem neolitiku.
8 Izjem a so: o b ja v a »C rnobukija« po G a ra ša n in u (A rheološki v estn ik 1953.
75 sl.) in pa to p o g rafsk e beležke, ki so izšle v B ulletin of A m erican School of
P re h isto ric R esearch 10, 1934, 51 si.
9 Vasić, P re isto risk a V inca, II. 170 si. — Vasić, K roz k u ltu rn i sloj V ince II,
S pom enik S rp sk e A k ad em ije, B eograd, 1950, 63.
10 P odatke m i je dal prof. J. Korošec.
11 P o d atke mi je dal prof. J. K orošec.
12 P odatke m i je d a l prof. J. Korošec.
12a Moser, K arst u n d seine H öhlen, T riest 1899, 46, opom ba 1.
v erjetn o , da je obsidijan prišel sem z A peninskega polotoka. K er pa an alize niso
izvršene, m orem o to le dom nevati. N e glede na to, odkod je ta o b sid ijan dospel,
p riča v en d a r o m e n jaln i trgovini z b o lj oddaljenim i p red e li.13 Pot, po k a te ri je ta
obsid ijan dospel k nam , bo pa ra z ja s n je n a po drugih k u ltu rn ih sk u p in ah . D anes
je seveda še nem ogoče dom nevati, k a te re so b ile te k u ltu rn e sk u p in e in k ak šn a
je bila v resn ici ta trg o v sk a pot.
A ko v grobem pogledam o d o se d an je n ajd b e o b sid ijan a v m lajšem n eo litik u
n aše držav e in izvor, odkoder je ta p rišel, vidimo, da je p o ti po p o sred n i m e­
n ja ln i trg o v in i m oralo b iti več. V en d a r pa v grobem to ra z širje n o st la h k o v zpo­
rejam o z ra z širje n o stjo ja n ta r ja v železni dobi Jugo slav ije. M edtem ko je ja n ta r
služil le za n ak it, je obsidijan služil v p ra k tič n e nam ene, za orodje. K lju b tem u
b i pa s k o ra j m ogli upoštevati n e k d a n jo ja n ta rsk o pot s potm i, po k a te rih se je
vodila trg o v in a, čep rav m e n ja ln a in posredno z obsidijanom .
Med V inco in tiško k u ltu ro p a o b sta ja jo tu d i še d ru g e zveze, n am reč v k e r a ­
m ičnih izd elk ih , k i so b ili iz tisk e sk u p in e po v se j v erje tn o sti im p o rtira n i v Vinco.
T akšnih p rim e ro v je več.14 Ni m ogoče dvom iti, da bi n e k a te re od vaz ne bile im -
p o rtira n e v Vinčo iz k ro g a tiške k u ltu rn e skupine, k e r ta k o po obliki, k a k o r tu d i
po o rn am e n tik i in fa k tu ri p re d sta v lja jo n e k a j tu je g a v g rad iv u iz Vince. N e k a ­
te re d ru g e posode, n a jd e n e tu d i v Vinci, pa bodo p re j p re d sta v lja le vp liv ali p a
so bile izd elan e po im p o rtira n ih vzorih.15 Te p rim e re p o sta v lja G araša n in v k ro g
tiške skupine,16 kam or tu d i sodijo, izdelane p a so m orale b iti edinole v Vinci,
k a jti že z a ra d i velikosti niso m ogle b iti p rin esen e od dru g o d . N a jb rž p a se bodo
našle ta k šn e stične točke in im p o rtira n e vaze tu d i na d ru g ih n ajd iščih v in čan sk e
k u ltu rn e skupine, ravno tako k a k o r se bodo našli o rig in a ln i im p o rtira n i kosi iz
vinčanske tu d i n a n ajd išč ih tišk e k u ltu r n e skupine.
K eram ične im p o rtira n e o b je k te pa nim am o samo v v in čan sk i k u ltu rn i s k u ­
pini, ki so im p o rtira n i iz tiške, tem več tudi v novo o d k riti k u ltu rn i sk u p in i n a
ja d ra n sk i obali v D an ilu blizu Š ibenika, ki so bili rav n o ta k o im p o rtira n i od
nekod iz tu jin e . G re tu za slikano k eram iko, k i p re d sta v lja n e k a j tu je g a v k u l­
tu rn em in v e n ta rju D anila. Ni pa d o sle j še ugotovljeno, od k o d n a j bi ta k e ra m ik a
bila im p o rtira n a . M ožnosti sta dve: po eni bi m ogla b iti im p o rtira n a iz I ta lije
(Ripoli k u ltu ra ), po d ru g i pa n e k je iz G rčije.17
Prof. G rga N ovak om enja za H v ar v G rabčevi špilji frag m en t dim inske k e ra ­
mike, k i je o ranžno-rdeče zg lajen in o rn am e n tiran s c ik -c a k lin ijam i.18 Ne p ove
pa, ali im a ta fragm ent za im p o rtira n ali za dom ače delo. K er je p a to edini ta k
p rim er in ak o v resnici p re d sta v lja dim insko keram ik o , b i s prav ico m ogli soditi,
da je b il im p o rtira n n a H var in ne p re d sta v lja dom ače delo. V en d ar pa bodo
glede te g a p o treb n e analize, ki bodo ugotovile, ali je to res im p o rt ali ne.
Po v se j v erje tn o sti bodo k e ra m ič n e izdelke, k i so b ili im p o rtira n i iz en e
k u ltu rn e sk u p in e v dru g o ali p a iz enega najd išča n a dru g o im eli tu d i drugod.

13 V poštev bodo p rišli v u lk a n sk i p red e li v ju žn i Ita liji. — Moser, (K arst u n d

seine H öhlen, T riest 1899, opom ba i) je sodil, da je ta obsid ijan iz K iparskih
otokov.
14 G arašanin, S tarin a r I, 21, sl. 3, 4. — Vasic, P reistoriska V inca II, sl. 366, 367.
15 V asic, P re isto risk a V inca II, sl. 62—68, 83, 84 itd.
16 S ta rin a r I, 20. sl.
17 P o d a tk e m i je dal prof. J. K orošec.
18 L jetopis Jugoslavenske akadem ije znanosti i um jetnosti, 55, Zagreb 1949
156, 157.
V en d ar so sklepi danes težki, k e r po večini nim am o ta k šn ih p rim ero v niti
om enjenih v lite ra tu ri niti niso bile doslej n apravljene kakršnekoli analize, k i bi
nam p o k azale sestav zem lje, iz k a te re je tak šn a k e ra m ik a n a re je n a . Le n a ta
n ačin bi jo mogli v z p o re ja ti s sestavom zem lje dom ače k e ra m ik e ali p a tuje.
N ek o liko laže j e tozadevno s tolm ačenjem raz n ih k am en in . T oda tudi tu še
niso n a p ra v ili geološke in p e tro g ra fsk e analize okolice p osam eznih lo k alitet, ki
bi n am pokazale, k ak šn e k am en in e so v n jih okolici in k a te re so p rin esen e iz b o lj
o d d a lje n ih k ra je v , k a r bi zopet p ričalo o m en jaln i trg o v in i. Sploh p a im am o
d o k a j slabe p o d atk e o točn ih poročilih, iz kakšn eg a g rad iv a so izd elan i p o sa­
m ezni k a m n iti predm eti. V asic om enja, da so v V inci n e k a te ri p re d m e ti izd elan i
iz n e frita , k a te re g a pa ni n a A vali, odk o d er so dobivali d ru g e ru d n in e in k a m e ­
n in e.19 T ako je m o ral b iti tu d i n e frit za izdelavo k a m e n itn ih se k ir in d ru g eg a
o ro d ja ali pa že dogotovljeno oro d je, uvožen v Vinco. P odoben p rim e r je v V inci
tu d i z n e k a te rim i drugim i kam en in am i in kam n itn im orodjem . Vasic sam do­
m neva, d a bi n aj bil gorski kristal, katereg a najdem o v V inci v precejšnjem številu
in k i se je tudi nekoliko obdelaval, k a r vidim o po ra z n ih vrezih, p rin ešen s p la ­
n in e R u d nika, ki leži ju gozahodno od V ince.20 D alje so v V inci n a jd e n i tudi p o sa­
m ezni n a k itn i pred m eti ali am u lete, izdelane iz k a lc ita in alab a stra.21 N iti k a lc it
n iti a la b a ste r niso o d k riti v b liž n ji okolici Vince te r so z a ra d i tega m o rali b iti
uvoženi. V asic je n a te m e lju an a liz N ikole Tomiča, k i je n e k a te re fig u re o p re ­
d elil d a so iz k a lc ita posebne v rste, k a te re g a p o z n a jo v znanosti p o d im enom
iO rientaliii alabaster« in ki se je v klasičnem času širil iz E gipta, sodil, da b i po­
sam ezni p rim e ri m ogli b iti jugovzhodnega izvora.22 V en d ar je pa Tom ič om enil,
d a je a la b a ste r tudi na F ru šk i gori.23 V sekakor nam je v elik o b liž ja dom neva, da
je b il ta k alcit, zn an pod im enom »orientalni alab a ster« , p rip e lja n v Vinco od
n ek o d iz F ru šk e gore, k a k o r p a od nekod z jugovzhoda. T a dom neva ima svojo
p odlago že v sm eri p re m ik a n ja o bsidijana, ki je ra v n o ta k o p r ih a ja l v V inco s
sev era. T oda ne glede na to, od kod je bil p rip e lja n k a lc it in alab a ster, je p o ­
m em bno, da ni bil v sami okolici Vince, tem več je b il u vožen iz tu jin e , k a r zopet
pom eni sam o trgovske stik e te d a n je g a časa. Zato je v e rje tn o , da bodo podobni
m om enti tu d i na d rugih n ajd išč ih , v en d a r se v lite ra tu ri do sed aj ne o m en jajo .
T u n a j om enim samo še en prim er, k i je rav n o ta k o k a ra k te ristič e n in k i
n am rav n o tako k až e na m ožnost m e n jaln e trgovine. To je cin o b ro v a b arv a . Za
Vinčo ta b arv a ni k a ra k terističn a za vprašan je trgovine, k e r je ru d n ik cin ab arita
s k o ra j v nep o sred n i bližini V ince, na Avali, od k o d e r so p reb iv alci Vince p rid o ­
b iv a li cin a b a rit.24 P ač pa im am o, k a k o r so pokazale k em ičn e analize p ri in k ru sti-
ra n i k era m ik i, v D an ilu o p ra v k a tudi s cinobrovo barv o , s k a te ro so b a rv a li tu d i
p osam ezne dele n e k a te rih vaz.25 K er pa cin ab a rita ni n ik je r v z a le d ju Š ibenika,
je m o ra la cinobrova b a rv a b iti p rin eše n a v D anilo. O d kod. je pa še odprto v p r a ­
ša n je. T ak o im am o tu zopet o p ra v e k z elem enti m e n ja ln e trgovine.
T eh n e k a j prim erov tu jih pred m eto v ali gradiva, k i sem jih om enila o n eo ­
litik u Jugoslavije, nam n az o rn o govori o uvozu na eni stra n i na posam ezna n a j ­

19 Vasić, Kroz k u ltu rn i slo j V ince, B eograd 1950. 45.

20 V asić, V inca I. 104. — V asic, V inca II, 99. sl., sl. 192 a—h.
21 Vasić, V inca II. 92, sl. 103, sl. 171 174, 175, 176. 177, 178. 179. 196, 197. 198, 199
201, 202, 203, 204. 205. 206, 207 iz k alcita, sl. 172, 173. 180. 195 iz a la b a stra .
22 Vasić, V inca II, 104.
23 1. c., 104.
24 V inca I, 4. sl.
25 V jesnik za arheologiju i h isto riju dalm atinsku, 1952, 107.
dišča, n a d ru g i nam pa zopet gov o rijo o izvozu iz d ru g ih n a jd išč ali k u ltu rn ih
skupin. N i dvom a, da so se m nogi p red m e ti uvažali in izv ažali iz enega n ajd išča
n a drugo v k ro g u ene k u ltu rn e sku p in e. Im am o pa tu d i dokaze, da se je to d o g a­
ja lo m ed raz n im i k u ltu rn im i sk u p in am i. D a n a šn ji sk ro m n i p o d atk i se bodo p o v e ­
čali s tistim tren u tk o m , ko se bo povečalo tu d i za n im a n je za ta problem , ko bo
več u gotovitev tu jih elem entov n a posam eznih n ajd iščih in ko bodo izvršene zato
p o treb n e kem ične, p etro g rafsk e, geološke in druge an alize. Za sed aj pač sloni
mnogo te g a le na skrom nih dom nevah. V endar p a nam že te h n e k a j p rim ero v , k i
sem jih om enila, p riča o obstoju m ed seb o jn e m e n jaln e trg o v in e m ed posam eznim i
k u ltu rn im i sku p in am i in posam eznim i najdišči. D om nevati p a m oram o, da je ne
glede n a p o m a n jk a n je dokazov tr a jn e g a g rad iv a b ila m e n ja ln a trg o v in a v elik o
m očnejša. V m en jaln o trgovino sodijo ravno tak o p ro d u k ti p o ljed elstv a, lova in
živ in oreje, s k ra tk a p ro d u k ti ce lo tn e ekonom ike, s k a te rim i se je m ed seb o jn a
trg o v ina p ra v ta k o v ršila. T ako n im a n ik a k ršn e g a p o m en a za n ik a ti obstoj m e­
n ja ln e trg o v in e v n eo litik u Ju g o slav ije. P otrebno je te m u p ro b lem u po sv etiti le
nek o liko več pozornosti in z b ira ti u strez n e podatke.

ZUSAMMENFASSUNG
D ie Wirtschaft und der Tauschhandel im Neolithikum Jugoslawiens

In E rö rte ru n g d e r gesellsch aftlich en u nd L eb en sv erh ältn isse d e r jü n g e re n

S teinzeit ste llt die V erfasserin in ih re m A rtik e l die F ra g e ü b e r die M öglichkeiten
von H an d e lsv e rb in d u n g e n u nd d e r A rt des T au schh an d els in d ieser Z eit auf dem
G ebiet von heutigen Jugoslaw ien. D e r K ern des Problem s w u rd e bisher noch von
niem and in A ngriff genommen, obw ohl einzelne A utoren entw eder im positiven
oder im negativen Sinne solche M öglichkeiten erörtern. D ie Schw ierigkeiten in
d er B e h an d lu n g dieser F rag e u n d diesbezüglicher F o lg eru n g en liegen v o re rst in
E rm angelung von M onographien, von genauen B eobachtungen und von verschie­
denen A nalysen. Bis je tz t v erfü g en w ir noch ü b e r k ein e h a n d g re iflich e n B ew eise
b e tre ffe n d den T auschhandel im jugoslaw ischen N eo lith ik u m . E tw as b e sse r
v e rh ä lt es sich m it dem jü n g e re n N eolithikum , obw ohl d iesbezügliche A ngaben
recht k a rg sind. Es bestanden zw eifelsohne H andelsbeziehungen zw ischen den
K u ltu rg ru p p en von Theiss u n d von V inca bezüglich des O bsidians und der
K eram ik. O bsidian w u rd e n u n a u c h in D alm atien (U m gebung von Šibenik) g e­
funden. Es ist jedoch noch n ic h t festgestellt, ob dies ita lie n isc h e r O b sid ian ist,
oder ob e r von dem B ü k k g e b irg e stam m t. Italien isch e r O b sid ian w ird jed o ch in
O rten von Istrien gefunden. A usser dem bereits erw äh n ten keram ischen T au sch ­
handel finden w ir a b e r im portierte K eram ik auch an einzelnen anderen Stellen.
Dies ist h eu te der F all m it der bem alten K eram ik, die in d e r U m gebung von Šibenik
gefunden w urde. E benso auch m it k era m isc h en E inzelstü ck en au f d er Insel H v a r;
fü r diese K eram ik v erm u tet m an, dass sie sogar aus T h essalien im p o rtiert w erd en
konnte. E tw as ein fa ch e r ste h t es um die F ragen b ezü g lich v ersc h ied e n er G e­
steine. Jedoch w ird m an au ch diesbezüglich v ersch ied en e p etro g rap h isch e u n d
an d ere A n aly sen d u rc h fü h re n m üssen. E rst danach w ird ein k la re re s Bild von
dem T auschhandel gewonnen w erden. Man kan n m it Sicherheit annehm en, dass
solcher T au sch h an d el auch z u r Zeit des jugoslaw isch en N eo lith ik u m s sta ttfan d .