8.

UREDI I OPREMA ZA ZGOLEMUVAWE NA BEZBEDNOSTA

Bezbednosta pri u~estvoto vo soobra}ajot, vo osnova, e klasificirana vo tri

grupi: aktivna bezbednost, pasivna bezbednost i kataliti~ka bezbednost.
Vo ova poglavje }e bidat tretirani uredite i opremata {to vlijaat vrz
bezbednosta na dvi`eweto a ne pripa|aat na nieden od sistemite za dvi`ewe na voziloto:
motorot, transmisijata, sistemot za elasti~no potpirawe, sistemot za upravuvawe ili
sistemot za ko~ewe. Toa zna~i deka predmet na vnimanie }e bidat dopolnitelnite uredi
i oprema so koi e opremena karoserijata na voziloto. Takvite uredi i oprema imaat
dominantno vlijanie vrz pasivnata i kataliti~kata bezbednost, kako i posredno vlijanie
vrz aktivnata bezbednost. Strukturnata {ema na faktorite koi vlijaat vrz odredena
kategorija na bezbednosta, kako i klasifikacijata na sistemite za bezbednost vo
soobra}ajot, se prika`ani na sl. 8.1.

Sl. 8.1. Faktori i sistemi za bezbednosta

Zagrozuvaweto na patnicite vo voziloto doa|a od mo`noto prigme~uvawe poradi

deformaciite na patni~kiot prostor, kako i od inercijalnite udari pri intenzivnite
zabavuvawe vo tekot na sudir. Dodeka protiv prigme~uvaweto konstruktorite na
vozilata se borat so gradba na zajaknat kostur na prostorot za patnici, namaluvaweto na
mo`nite zabavuvawa se vr{i so konstruirawe na deformabilna karoserija, nadvor od
bezbednosniot kostur na kabinata, koj }e apsorbira golem del od energijata na sudirot i
}e go prodol`i vremeto na zabavuvawe na delot kade se nao|aat patnicite. Na sl. 8.2 e
daden dijagramski prikaz na promenata glavnite fizi~ki veli~ini na patni~kiot
prostor vo tekot na udar na voziloto vo nepodvi`na prepreka.
 Sl. 8.1 Promena na zabrzuvaweto, brzinata i patot na prostor za patnici pri udar na
vozilo vo prepreka so brzina od 50km/h

Od slikata se gleda deka promenata na zabavuvaweto e isklu~itelno dinami~no so

mnogu visoki vrvni vrednosti. Znaej}i deka zabrzuvaweto pomno`eno so masata na teloto
na patnikot predizvikuva inercijalni sili, jasno e deka tokmu tie mo`at da
predizvikaat seriozni povredi. Zatoa, vo sovremenite vozila se vgraduvaat
dopolnitelni sistemi za bezbednost na patnicite.

Sistemite za bezbednost na patnicite vo voziloto avtomatski obezbeduvaat

opredeleno nivo na za{tita vo slu~aj na sudir ili prevrtuvawe, bez dopolnitelen napor
od stranata na samite patnici. Poradi tie pri~ini, sistemite na sigurnosni remeni i
vozdu{ni perni~iwa se isto taka poznati kako „sistemi za pasivna za{tita na
patnicite" (sl. 8.3).

Sl. 8.3 Sistemi za pasivna za{tita na patnicite

8.1. Sigurnosni remeni

Zadol`itelnosta na vgraduvaweto na sigurnosnite pojasi kaj oddelni kategorii

vozila se regulira so me|unarodni i doma{ni propisi koi povremeno se menuvaat. Vo
Republika Makedonija toa e regulirano so Pravilnikot za tehni~kite barawa za
sistemite, sostavnite delovi, samostojnite tehni~ki edinici, opremata, dimenziite i
vkupnite masi i osnoto optovaruvawe na vozilata, kako i so soodvetnite tehni~ki
specifikacii spomenati vo nego. Sigurnosnite remeni na bo~nite sedi{ta moraat da
bidat so vrzuvawe vo tri to~ki, dodeka sedi{tata vo sredinata na redot mo`at da imaat i
sigurnosen remen koj se povrzuva so karoserijata vo dve to~ki. Na sedi{tata na koi se
postaveni sigurnosni remeni mora da ima nasloni na glavata. Toa va`i i dokolku
sigurnosni remeni se vgradeni kaj sedi{tata od ostanatite redovi vo voziloto, ne samo
na prviot.
Sigurnosnite remeni vo site vidovi mora da bidat ispitani i odobreni za
upotreba. Istoto se odnesuva i na priklu~nite to~ki vo karoserijata na voziloto, kako i
na elementite za vrska.

8.1.1 Sigurnosni remeni so fiksna dol`ina

Sigurnosnite remeni so fiksna dol`ina pripa|aat na prvata generacija remeni

koristeni kaj motornite vozila. Kaj niv patnikot ja nagoduva dol`inata na remenot pred
vrzuvaweto i potoa ostanuva vrzan so sloboda koja ja dozvoluva odbranata dol`ina a
remenot. Takvite re{enija imaat dva nedostatoka: prvo, postoi golema verojatnost
remenot da e labav i da ja izgubi funkcijata, a vtoro, ja ograni~uva slobodata na
pomestuvawe na teloto na patnikot.

8.1.2 Avtomatski sigurnosni remeni

Avtomatskite sigurnosni remeni se unapredeno re{enie vo odnos na onie so

fiksna dol`ina. Tie se voedno i naj~esto koristenite re{enija vo sega{noto nivo na
razvoj na avtomobilskata tehnika. Toa e pred se rezultat na toa {to tie pretstavuvaat
dobar kompromis pome|u efikasnosta vo obezbeduvawe soodvetna sigurnost, lesnotijata
na zakop~uvawe, komforot i cenata. Tie rabotat na principot na brza reakcija i
zabravuvawe koga voziloto }e do`ivee izvesno nivo na zabavawe i poradi nagloto
dvi`ewe na teloto na patnikot }e nastane zabrzano izvlekuvawe na namotaniot remen
(sl. 8.3)
Sl. 8.4 Inercijalen sistem za zabravuvawe na sigurnosnite remeni (1. Sigurnosen remen
2. Nazabeno trkalo 3. Oska 4. Klatno 5. Palec za ko~ewe (vo zabravena pozicija))

8.1.3 Sistemi za predzategawe na sigurnosnite remeni

Sistemite za predzategawena sigurnosnite remeni pretstavuvaat ponatamo{en

razvoj i unapreduvawe na avtomatskite remeni so vrzuvawe na tri to~ki. So
namaluvaweto na labavosta na remenot, tie go eliminiraat prekumernoto pomestuvawe
napred na patnicite vo slu~aite na seriozni nezgodi, odnosno sudiri. Ova istovremeno ja
namaluva relativnata brzina pome|u voziloto i patnicite i poradi toa, isto taka gi
namaluva soodvetnite sili koi dejstvuvaat na patnicite.

8.1.3.1 Sistemite za predzategawe na sigurnosnite remeni so elektronski upravuva~ki

komponenti

Na sl. 8.5 e daden eden primer na zatega~ na sigurnosniot remen.

 Sl. 8.5 Zatega~ na sigurnosniot remen (1. Od dava~ot, 2. Zapalka, 3. cvrsto gorivo, 4.
Klip, 5. Cilinder, 6. Zatezna `ica, 7. Trkalo, 8. Remen)

Vo slu~aj na ~elen sudir so brzina od 50 km/h, sigurnosnite remeni moraat da

apsorbiraat energija koja pribli`no odgovara na kineti~kata energija na lice pri
sloboden pad od ~etvrtiot kat na zgrada. Poradi labavosta na remenot, potoa, poradi
takanare~eniot „efekt na namotan film", kako i poradi istegaweto na remenot,
normalnite avtomatski remeni na tri to~ki obezbeduvaat samo ograni~eno nivo na
za{tita pri ~elen sudir vo fiksna prepreka (za brzina pogolema ili ednakva na 40 km/h).
Sistemite za predzategawe na remenite go nadminuvaat problemot na labavost na
remenot, kako i efektot na namotan film, so predzategawe na remenot i na takov na~in e
zagarantirano zna~itelno podobruvawe vo efikasnosta na nivnoto dejstvo na za{tita.
Preduslov za dobra za{tita e patnicite vo voziloto e nivnoto zabavawe da mo`e
da se kontrolira, pri {to }e bidat pomesteni napred od nivnite sedi{ta {to e mo`no
pomalku. Toa se postiga so aktivirawe na predzatega~ot na sigurnosnite remeni vedna{
{tom }e nastane udarot, i so {to e mo`no porano aktivirawe na za{titata na patnicite.
Najgolemoto pomestuvawe napred so sigurnosni remeni koi se predzategaat treba da bide
pribli`no 1 cm, a najgolemoto vremetraewe na mehani~koto predzategawe treba da bide
12 ms.
Uredot za aktivirawe na predzatega~ot na remenot koj e postaven centralno vo
prostorot za patnici go registrira zabrzuvaweto vo pravec na nadol`nata oska na
voziloto so piezoelektri~en dava~ i gi pali pirotehni~kite predzatega~i na remenite
vedna{ {tom }e se nadmine prethodno zadadeniot prag na zabavawe.
So cel da se odbegnat pogre{nite aktivirawa kako rezultat na neispravnost vo
elektronskiot del od uredot za aktivirawe, uredot za predzategawe na remenot sodr`i
elektromehani~ki sigurnosen prekinuva~ koj e ~uvstvitelen na zabrzuvawe („Hamlin
prekinuva~”). Pri ~elni sudiri predzatega~ot ne se aktivira ako brzinata na dvi`ewe e
pomala od 18 km/h. Toa ovozmo`uva da se odbegne aktiviraweto vo slu~aj na pomali
incidenti, kako i pri dvi`ewe po gruba podloga i udari po karoserijata.

8.1.3.2 Sistemi za zategawe na sigurnosnite remeni so mehani~ko aktivirawe

Edna izvedba na ovie sistemi za predzategawe na prednite sigurnosni remeni ja

koristat samo energijata na ~elniot udar (relativnoto pomestuvawe pome|u blokot na
motorot i karoserijata pri brzina pogolema od 25 km/h). Toa se pravi preku ~eli~ni
ja`iwa, a istovremeno se povlekuva celoto vratilo na upravuva~ot napred, {to podaleku
od voza~ot (sigurnosen sistem na Audi nare~en prokon - deset) (Sl. 8.6).

Sl. 8.6 Mehani~ki sistem za zategawe na sigurnosnite remeni (Audi, prokon-deset)

Druga izvedba na ovie sistemi predzategaweto na remenite go pravi so

prednapregnata pru`ina, a preku mehani~ki dava~. Pru`inata ja vle~e bravata na
remenot nazad i taka, isto kako i kaj pirotehni~kiot remen, go zatega remenot.
Nedostatok na ovoj sistem e relativno bavniot odgovor-odyiv na mehani~kiot sistem.
Drug ednostaven sistem e tn. „ko~nica na remenot”. Kaj ovoj sistem remenot
mehani~ki se fa}a, zabravuva, vo negovata polo`ba so mehani~ki dr`a~. Ova go
eliminira efektot na namotan film, no ne i labavosta na remenot.

8.2. Sistem na vozdu{ni perni~iwa

Ovoj sistem raboti na toj na~in {to pri sudir pirotehni~ki generator na gas
naduvuva vozdu{no perni~e (airbag) na takov na~in da pri udarot na patnikot vo nego, toa
delumno se ispumpuva i pritoa ja apsorbira energijata na udarot. Vozdu{nite perni~iwa
na voza~ot i sovoza~ot za{tituvaat od povredi na glavata i gradniot ko{ pri udar so
brzina do 60km/h vo cvrsta prepreka. Duri ni predzategnuva~kite remeni ne mo`at da ja
isklu~at mo`nosta od udar na glavata vo upravuva~ot.
Vozdu{nite perni~iwa istotaka, gi za{tituvaat patnicite koi ne koristat
sigurnosni remeni i poradi toa imaat delumna efikasnost vo zemjite vo koi koristeweto
na sigurnosnite remeni ne e zadol`itelno. Vo SAD pasivnite sistemi za za{tita
(vozdu{ni perni~iwa ili sigurnosni remeni) se zadol`itelni od sredinata na 1989
godina (FMVSS 208).
Generatorot na gas go polni voza~koto vozdu{no perni~e koe e postaveno vo
glav~inata na upravuva~ot so azot (N 2 , so zafatnina 60 do 80l) za 30 do 35ms. Vozdu{noto
perni~e na sovoza~ot koe ima zafatnina od pribli`no 150l se polni istotaka, so azot
(N 2 ) za vreme od okolu 50ms. Pogolemoto vreme na polnewe na sovoza~koto perni~e e
dozvoleno poradi toa {to rastojanieto od negovoto sedi{te do komandnata tabla e
pogolemo, a poradi toa i dozvoleniot od na teloto e pogolem od onoj na voza~ot do
upravuva~ot.
Odlu~uva~kiot faktor za opredeluvawe na kvalitetot na obezbedenata za{tita e
pogoduvaweto na vistinskiot moment na aktivirawe. Patnicite treba da gi doprat
perni~iwata dodeka perni~iwata se seu{te celosno naduvani, no tokmu vo momentot koga
po~nuvaat da se izduvuvaat. Najgolemoto dozvoleno dvi`ewe napred na stranata na
voza~ot e 12,7cm (pravilo na pet in~i) a dozvolenoto vreme na izdi{uvawe na
vozdu{noto perni~e e pribli`no 100ms. Taka vkupniot proces na apsorpcija na
energijata se zavr{uva po pribli`no 150ms.

Najprvo vozdu{nite perni~iwa po~naa da se upotrebuvaat samo za za{tita na

voza~ot, a potoa i na sovoza~ot. Bidej}i vozilata se mo{ne ~uvstvitelni na bo~ni udari,
vovedeni se i strani~ni perni~iwa (sl. 8.6). Kaj oddelni vozila, so cel da se postigne
pocelosna za{tita na voza~ot i patnicite, se vgraduvaat i strani~ni vozdu{ni zavesi
(napred i nazad), vozdu{ni perni~iwa za za{tita na potkolenicite i sl.
 Sl. 8.6 Vozdu{ni perni~iwa

8.2.1 Decentraliziran sistem (elektromehani~ka detekcija na udarot)

Vo ovoj sistem, takanare~enite „satelitski dava~i", koi se postaveni vo predniot

del od voziloto, go registriraat zabrzuvaweto koe se pojavuva pri udarot. Vo patni~kiot
prostor se nao|a elektromehani~ki sigurnosen prekinuva~ koj e del od dijagnosti~kiot
ured. Prekinuva~ot e povrzan seriski so „satelitskite dava~i". Koga najmalku eden od
napred postavenite dava~i i sigurnosniot prekinuva~ se aktivirani, signalot za palewe
stiga do uredot za aktivirawe na vozdu{noto perni~e. Koga se raboti za
mehani~kidava~i, ~uvstvitelnosta na uredot za startuvawe mo`e da se nagoduva samo so
soodveten izbor na mehani~kite parametri (seizmi~ka, odnosno inercijalna masa,
krutost na pru`inata, kontakten od, pridu{uvawe). Kako dodatok na sistemot za
kontrola, dijagnosti~kiot ured sodr`i i transformator na napon kako i rezervoar na
energija so cel da bide zagarantirano funkcionirawe na sistemot vo slu~aj na gubewe na
napojuvaweto od akumulatorot vo voziloto.
Vo memorijata na sistemot ostanuva zapis za funkcioniraweto na sistemot vo
vremenskiot segment vo koj nastanal udarot (tipovi na gre{ki, kako i vremetraeweto na
gre{kite). Dokolku se pojavi neispravnost vo sistemot, se pali predupreduva~ko svetlo
na komandnata tabla na voziloto. Gre{kite koi se zapi{ani vo memorijata, kako i
nivnoto vremetraewe mo`at da bidat is~itani preku seriskiot dijagnosti~ki interfejs.

8.2.2 Centraliziran sistem (elektronska detekcija na udarot)

Kaj ovoj sistem, mereweto na zabrzuvaweto pri udarot se vr{i so dava~ (naj~esto
piezoelektri~en) smesten vo elektronska edinica za aktivirawe vo vnatre{nosta na
patni~kiot prostor.
Centralnata elektronska edinica za aktivirawe gi vr{i slednite funkcii:
- identifikacija na udarot so pomo{ na elektronskiot dava~ na zabrzuvawe i na
mehani~kiot sigurnosen prekinuva~;
- aktivirawe na sistemite za palewe na zatega~ot na remenite i na vozdu{nite
perni~iwa vo vistinskiot moment za razli~ni slu~ai na udar (kako ~elen ili
kos udar), so koristewe na soodveten algoritam za aktivirawe (proces za
identifikacija na udarot);
- transformator na napon i rezervoar na energija;
- selektivno aktivirawe na zatega~ot na remenot so povlekuvawe na negovata
brava;
- izbor pome|u dvata praga na aktivirawe, zavisno od toa dali patnikot koristi
ili ne sigurnosen remen (visok ili nizok prag na aktivirawe);
- prilagoduvawe na razli~ni vozila kaj koi postojat razliki vo sposobnosta za
apsorbirawe energija pri deformacijata na predniot del od karoserijata. Toa
se postiga so programirawe na soodvetni parametri na aktivirawe;
- dijagnosticirawe na funkciite vnatre i nadvor na uredot i na komponentite na
sistemot;
- traen zapis na tipovite na gre{kite koi nastanuvaat, kako i na nivnoto
vremetraewe;
- seriski dijagnosti~ki interfejs;
- zapi{uva~ na sudirot;
- predupreduva~ko svetlo;
- za{tita od pogre{no aktivirawe so koristewe na mehani~ki sigurnosen
prekinuva~ - paralelno so procesiraweto na signalot.
8.3 Sistem za za{tita pri prevrtuvawe

Kaj kabriolet vozilata za da se nadmine problemot na otsustvo na cvrst krov se

vgraduva vovle~en rol bar (Sl. 8.7). Toj se dr`i zabraven vo vovle~ena sostojba iako na
nego celo vreme dejstvuva silna prednapregnata pru`ina koj mo`e so golema brzina da go
postavi vo ispravena polo`ba vo koja toj pretstavuva za{tita na patnicite od
prigme~uvawe pri prevrtuvawe. Bravata koja go dr`i rol barot se osloboduva so silen
elektromagnet dokolku uredot za aktivirawe, na baza na signal od dava~ot na
prevrtuvawe, go vklu~i elektromagnetot pod napon. Bidej}i prevrtuvaweto mo`e da
nastane vo bilo koja nasoka, dava~ot na prevrtuvawe mora, istotaka da raboti vo site
nasoki.

Sl. 8.7 Sistem za za{tita pri prevrtuvawe kaj kabriolet vozilata (a) normalna pozicija,
b) pri prevrtuvawe)

8.3.1 Aktivirawe na rol barot

Dava~ot na prevrtuvawe ja identificira taa sostojba na baza na:

- zabrzuvaweto na voziloto, ili na baza na
- naklonot na voziloto i podigaweto na zadno trkalo.

Seopfatnata registracija na zabrzuvaweto se dobiva so dva dava~i na zabrzuvawe,

eden vo podol`na, a drugiot vo napre~nata nasoka na voziloto. Kompjuterot na uredot go
presmetuva vkupnoto zabrzuvawe na baza na dvete normalni komponenti i dobieniot
rezultat go sporeduva so programiranoto nivo na aktivirawe od pribli`no 5g.
Eden prekinuva~ - dava~ na naklonot na voziloto go procenuva aktuelniot naklon
kako vtor kriterium za aktivirawe. Aktiviraweto na rol barot }e nastane isto taka,
ako naklonot na voziloto dostigne vrednost od 27° i ako barem eden od prekinuva~ite na
zadnata oska poka`e deka zadno trkalo se odvoilo od podlogata. Za da se postigne
pogolema funkcionalna sigurnost i mikrokompjuterot i paralelen analogen hardver go
procenuvaat sekundarniot uslov za aktivirawe.

8.3.2 Zabravuvawe na remenite

Kaj kabriolet vozilata ne mo`e da se koristat obi~ni sistemi za zabravuvawe na

remenite. Kaj takvite vozila zatega~ite na remenite se smesteni vo potporata na
sedi{teto. Vo takvite slu~ai, dava~ot za prevrtuvawe ja prevzema i ulogata za
elektri~no blokirawe na prednite avtomatski remeni. Ova go pravi na toj na~in {to go
aktivira releto na mehanizmot za zabravuvawe nasekoj remen od sedi{tata vo sledniot
slu~aj:
- zabrzuvawe na voziloto pogolemo od 0,45g, kako rezultatno vo horizontalnata
ramnina (proceneto kako analogno na nivoto na aktivirawe od 5 g na
mikrokompjuterot), ili
- naklon na voziloto pogolem ili ednakov na 27°.

Mikrokompjuterot i analogniot hardver isto taka paralelno gi procenuvaat

uslovite za aktivirawe na remenite na baza na naklonot na voziloto.

8.3.3 Dopolnitelni funkcii

Osven funkcijata za aktivirawe, uredot za aktivirawe na rol barot isto taka ima
funkcija na samodijagnoza, pri {to se dijagnosticiraat istotaka i nadvore{nite dava~i,
prekinuva~ite na zadnata oska, nivoto na naponot vo elektri~niot sistem na voziloto,
kako i kontrolnata sijali~ka. Toj isto taka, postoi i trajna memorija, vremenska baza za
registrirawe na otkazite, kako i seriski interfejs za dijagnoza.

8.4 Sistem za kontrola na pritisokot vo pnevmaticite

8.4.1 Pritisokot vo pnevmaticite i bezbednosta

 Koga nadvore{no telo }e navleze vo pnevmatikot (na primer pri nevnimatelno
preminuvawe preku prepreki), nastanuva gubewe na pritisokot vo nego. Duri i kaj
neo{tetenite pnevmatici, poradi difuzija, nastanuva zaguba na pritisokot od
pribli`no 30% za edna godina.
Sakanite karakteristiki na pnevmatikot: izdr`livost pri golemi optovaruvawa i
brzini, prenesuvaweto na visoki optovaruvawa na patnata podloga pri ko~ewe i
dvi`ewe vo krivina, kako i otpornosta kon akvaplaning mo`at da se postignat samo ako
pnevmatikot go ima propi{aniot pritisok na vozduhot vo sebe.
Elektronskata kontrola na nivoto na pritisokot na vozduhot vo pnevmaticite
mo`e navreme da go predupredi voza~ot za eventualnoto gubewe na pritisokot. Osven
podobrenata bezbednost, ovoj sistem isto taka obezbeduva i pogolema ekonomi~nost na
vozeweto, bidej}i niskiot pritisok vo pnevmaticite go zgolemuva nivnoto abewe i
potro{uva~ka na gorivo.

8.4.2 Gradba i funkcionirawe

Sistemot za elektronska kontrola na pritisokot na vozduhot vo pnevmaticite se

sostoi od prekinuva~ na pritisokot, visokofrekventen dava~ i kontrolna elektronika
(sl. 8.8).

Sl. 8.8 Sistem za kontrola na pritisokot vo pnevmaticite (1 prekinuva~ na pritisokot, 2

visokofrekventen dava~, 3 kontrolna elektronika, 4 signal od brzinata na vrtewe, 5
displej)

Prekinuva~ot na pritisokot, koj e pricvrsten na naplatkata, sodr`i aneroidna

kutija napolneta so inerten gas i zatvorena so dijafragma od ~elik {to ne r|osuva.
Pritisokot na vozduhot vo pnevmatikot dejstvuva na dijafragmata od nadvore{nata
strana, kako i na referentniot pritisok na inertniot gas vo vnatre{nosta. Ako
pritisokot vo pnevmatikot go nadminuva referentniot pritisok, dijafragmata se
svitkuva na vnatre i go zatvara kontaktot. Od druga strana, ako pritisokot vo
pnevmatikot padne pod referentniot, dijafragmata se vitka na nadvor i go otvora istiot
kontakt. Bidej}i temperaturata na referentniot gas e postojano mnogu bliska do
temperaturata na vozduhot vo pnevmatikot, pri narasnuvaweto na pritisokot poradi
zagrevawe pri dvi`ewe ne se pojavuva signal vo sistemot za kontrola.
Visokofrekventniot dava~, koj e pricvrsten na oskata, ja prepoznava sostojbata na
kontaktot vo prekinuva~ot na pritisokot. Ova se postignuva so serisko oscilatorno
kolo koe e vgradeno vo dava~ot. Koga prekinuva~ot na pritisokot pominuva pokraj
oscilatornoto kolo, toj vle~e energija od nego dokolku negovite kontakti se spoeni.
Rezultat na toa e kus prekin na oscilaciite {to predizvikuva pulsacii na izlezot od
visokofrekventniot dava~. Taka pulsaciite se pojavuvaat samo ako pritisokot vo
pnevmatikot e nad referentniot pritisok. Ako pritisokot vo pnevmatikot padne pod
referentniot, toga{ tie pulsacii is~eznuvaat.
Kontrolnata elektronika gi obrabotuva signalite od site dava~i na trkalata,
zaedno so nivnata brzina na rotacija. Bidej}i postoi vrska pome|u pulsiraweto i
brzinata na dvi`ewe, dokolku pri opredelen pominat pat elektronikata toa ne go
zabele`uva, taa dava predupreduva~ki signal na displejot.

8.5 Pasivna bezbednost kaj komercijalnite vozila

Pasivnata bezbednost treba da gi ograni~i posledicite na soobra}ajnite nezgodi i

da gi za{titi ostanatite u~esnici vo soobra}ajot. Sistematskoto sledewe na nezgodite,
kako i ispituvawata na komercijalnite vozila vo uslovi na nastanuvawe na nezgodi e
na~in kako da se pomogne vo osmisluvaweto na merkite za bezbednost.
Vo slu~aj na sudir, kabinata na voza~ot, kako i prostorot za patnici moraat da
obezbedat, odnosno da zadr`at dovolno mesto za pre`ivuvawe na licata koi se nao|aat vo
voziloto. Istovremeno, zabavaweto ne smee da bide prekumerno. Zavisno od gradbata na
voziloto, ima razli~ni na~ini za re{avawe na ovoj problem.
Kaj dostavnite kamioni i ednovolumenski vozila, predniot del od voziloto e
sposoben da apsorbira energija, kako i kaj patni~kite vozila. I pokraj malite
deformacii, kako i visokoto nivo na predadena energija, dozvolenite fizi~ki granici
ne se naminuvaat vo slu~aj na ~elen udar vo kruta prepreka so brzina od 50 km/h.
Kaj kamionite strani~nite elementi prodol`uvaat se do predniot branik i mo`at
da apsorbiraat golemi podol`ni sili. Takvite merki za pasivna bezbednost se bazirani
na analizite na nezgodite i imaat za cel da ja unapredat strukturnata gradba na kabinata.
Za da se otkrijat opasnostite po bezbednosta na voza~ot i patnicite se pravat stati~ki i
dinami~ki testovi, kako i udarni testovi na predniot i zadniot del od kabinata, na
pokrivot na kabinata, a istotaka, se vr{at i simulacii na naponite koi nastanuvaat pri
~elni sudiri i nezgodi vo koi vozilata se prevrtuvaat ili pak nezgodi vo koi tovarot se
pomestuva.
So statisti~ki analizi e doka`ano deka avtobusot e edno od najsigurnite sredstva
za prevoz na patnici. Za da se proveri cvrstinata na karoserijata se sproveduvaat
testovi na stati~ko optovaruvawe na pokrivot, kako i dinami~ki testovi na
prevrtuvawe. Za da se minimizira rizikot od po`ari, vo vnatre{nosta se koristat
materijali koi se otporni na plamen ili se samogase~ki.
Bidej}i patniot soobra}aj vklu~uva mnogu razni vidovi vozila, ne e mo`no da se
isklu~at sudirite pome|u lesnite i te{kite vozila. Kako rezultat na razlikata vo
masite, kako i na nekompatibilnosta na geometrijata na vozilata i krutosta na nivnata
struktura, rizikot za povredi kaj polesnite vozila e pogolem.
Bo~nite, prednite, kako i zadnite {titnici od podletuvawe (sl. 8.9) potpomagaat
vo namaluvaweto na opasnite situacii vo koi polesnoto vozilo ima opasnost da se
podvle~e pod pote{koto pri eventualen sudir. Na toj na~in se {titat ostanatite
u~esnici vo soobra}ajot.

Sl. 8.9 Zaden {titnik od podletuvawe kaj komercijalnite vozila