MERJENJE IN MERSKE NAPAKE

Za dijake I. gimnazije v Celju

Pripravili: Roman Ocvirk, prof., Silvestar Ovčar, prof. in Andreja Toplak

 PRAVILA ZA RAČUNANJE Z NAPAKAMI
Vrednost fizikalne količine izmerimo. Toda nobena meritev ni povsem natančna. Rezultat
merjenja je zato negotov, kar izrazimo z mersko napako. Vrednosti izmerjenih količin podamo
tako, da zapišemo povprečno vrednost, nato pa zapišemo še bodisi absolutno napako, bodisi
relativno napako.

1. POVPREČNA VREDNOST

Koristno oceno vrednosti merjenje fizikalne količine dobimo z izračunom povprečne

vrednosti 𝑥̅ dobljenih merskih rezultatov, ki je aritmetična sredina posameznih merskih
vrednosti. Dobljene vrednosti seštejemo in delimo s številom meritev:

𝒙𝟏 + 𝒙𝟐 + 𝒙𝟑 + ⋯ + 𝒙𝒏
𝑥̅ =
𝒏
Tu je n število vseh meritev.

Primer:

Opravili smo naslednje meritve:

MERITEV [mm] |𝑥 − 𝑥𝑛 | [mm] 2/3 meritev
X1 = 102,3 0,1
X2 = 102,2 0,0
X3 = 102,4 0,2 X
X4 = 102,1 0,1
X5 = 102,2 0,0
X6 = 102,0 0,2 X

V našem primeru je n = 6 in dobimo povprečno vrednost:

102,3mm+102,2mm+102,4mm+102,1mm+102,2mm+102,0mm
𝑥̅ = = 102,2 mm
6
mmjmmmm
Povprečno vrednost zapišemo vedno le do tistega mesta natančno, do katerega je
zapisana absolutna napaka.
 2. ABSOLUTNA NAPAKA MERITVE : ∆x

Izračunani povprečni vrednosti pripišemo (prištejemo in odštejemo) napako ∆x, s katero

povemo razpon možnih vrednoti okrog izračunane povprečne vrednosti 𝑥̅ . Merjena
količina x ima lahko katerokoli vrednost med 𝑥̅ - ∆x in ter med 𝑥̅ + ∆x, kar lahko na
kratko zapišemo takole:
x= 𝒙̅ ± ∆x. Kot napako ∆x izberemo takšno vrednost, da zajamemo dve tretjini vseh
dobljenih vrednosti, vrednosti ki najbolj odstopajo, pa izločamo. V našem primeru
izberemo napako ∆x = 0,1 mm, s čimer zajamemo štiri meritve od šestih, izločimo pa
ekstremni vrednosti 102,4 mm in 102,0 mm.
Rezultat meritev potem zapišemo takole:

x = (102,2 ± 0,1) mm

3. RELATIVNA NAPAKA: 𝛿𝑥

Z absolutno napako povemo negotovost vrednosti merjene fizikalne količine. Ta

negotovost je gotovo pomembnejša, če je vrednost merjene količine manjša. Če je
rezultat negotov za 1mm pri 1cm dolgi palčki, je to gotovo slabše, kot če je palica dolga
1m. Zato ni pomembna le absolutna napaka ∆x, ampak razmerje med njo in povprečno
vrednostjo 𝑥̅ . To razmerje se imenuje relativna napaka:

∆𝑥
𝛿𝑥 =
𝑥̅

Vrednost izmerjene fizikalne količine lahko potemtakem izrazimo tudi takole:

∆𝑥
x = 𝑥̅ ± ∆x = 𝑥̅ (1 ± )= 𝑥̅ (1 ± 𝛿𝑥 )
𝑥̅

Relativna napaka je število in zanjo ni potrebna merska enota. Izrazimo jo lahko tudi v
odstotkih. Z njo izrazimo natančnost meritve; čim manjša je relativna napaka, tem
natančnejša je meritev.
 4. RAČUNANJE Z NAPAKAMI

4.1. SEŠTEVANJE IN ODŠTEVANJE

Pri seštevanju ali odštevanju fizikalnih količin se absolutne napake posameznih količin
seštevajo. Absolutna napaka vsote ali razlike več količin je enaka vsoti absolutnih
napak posameznih količin.

a + b = (𝑎̅ + 𝑏̅) ± (∆a + ∆b)

a − b = (𝑎̅ − ̅𝑏) ± (∆a + ∆b)

4.2. MNOŽENJE IN DELJENJE

Pri množenju fizikalnih količin se relativne napake seštevajo. Relativna napaka

produkta je vsota relativnih napak posameznih faktorjev.

∆𝑎 ∆𝑏
a · b = (𝑎̅ · 𝑏̅) · (1 ± ( ̅ + ̅ ))
𝑎 𝑏

Pri deljenju fizikalnih količin se relativne napake seštevajo. Relativna napaka

kvocienta je enaka vsoti relativnih napak števca in imenovalca.

𝑎 𝑎̅ ∆𝑎 ∆𝑏
= (1 ± ( + ))
𝑏 𝑏̅ 𝑎̅ 𝑏̅

4.3. POTENCIRANJE, KORENJENJE

Če fizikalno količino kvadriramo, kubiramo itd., je relativna napaka rezultata dvakrat,

trikrat, itd. večja od relativne napake količine. Ali splošno:
Relativna napaka n-te potence fizikalne količine je n-krat večja od relativne
napake količine.
∆𝑎
an = 𝑎̅ 𝑛 · (1 ± 𝑛 ∙ ̅ )
𝑎

Relativna napaka n-tega korena fizikalne količine je n-krat manjša od relativne

napake količine.
1 1
𝑛 1 ∆𝑎
√𝑎 = 𝑎𝑛 = 𝑎̅ 𝑛 · (1 ± 𝑛 ∙ 𝑎̅ )
NAPOTKI PRI DELU Z MERSKIMI NAPAKAMI

 Kadar računamo s fizikalnimi količinami ne smemo podati rezultata na več

mest natančno, kot so dani podatki. Če so števila s katerimi računamo, dana
na tri mesta natančno, je rezultat računa natančen kvečjemu na prvih dveh
mestih. Zatorej ne smemo izpisati rezultata z vsemi številkami ki jih
računalnik običajno pokaže.

 Velja tudi splošno pravilo, da je napaka vedno na zadnjem zapisanem

g
decimalnem mestu rezultata. Tako lahko iz zapisa: ρ=1000 3 sklepamo,
cm
g
da je absolutna napaka reda nekaj ± 0,001 . V tem primeru torej ni
cm3
g g
vseeno ali zapišemo, da je gostota ρ = 1 ali ρ = 1,000 . Četudi je
cm3 cm3
rezultat zapisan brez podatka o napaki, lahko iz takega zapisa približno
sklepamo na natančnost rezultata.

 Pri seštevanju in odštevanju lahko rezultat zapišemo le na toliko decimalnih

mest, kot jih ima najmanj natančen podatek.

 Pri množenju in deljenju lahko zapišemo rezultat na toliko veljavnih mest,

kot jih ima najmanj natančen podatek.

 Prvo zanesljivo mesto (veljavno mesto) je prvo mesto od leve proti desni,
ki je od nič različno. Število zanesljivih mest dobimo tako, da preštejemo
vse znake s katerimi je zapisana določena vrednost. Lega decimalne vejice,
potence števila 10 in enote ne vplivajo na število zanesljivih mest.

 PRETVORBA RELATIVNA NAPAKA → ABSOLUTNA NAPAKA

Upoštevamo enačbo za relativno napako (𝛿𝑥 ) in izrazimo absolutno
napako (∆x):
∆𝑥
𝛿𝑥 = → ∆x = 𝛿𝑥 · 𝑥̅
𝑥̅
Primer za računanje z merskimi napakami
Izmerili smo stranice kvadra (a, b in c). Meritve smo izvedli z ravnilom, kjer je možno meriti
z natančnostjo enega milimetra. Rezultat bi lahko zapisali z natančnostjo 0,5 mm, vendar je
potrebno upoštevati tudi slučajno napako. Napako zapišemo kot vsoto sistematične in slučajne
napake. V tem primeru je vsota obeh napak 1 mm.
Izračunajmo površino in prostornino kvadra
a = (50 ± 1) mm
b = (100 ± 1) mm
c = (150 ± 1) mm

I. IZRAČUN VOLUMNA KVADRA

Volumen z izračunano relativno in absolutno napako

V = a·b·c
∆𝑎 ∆𝑏 ∆𝑐
V = (𝑎 ∙ 𝑏̅ ∙ 𝑐̅) · (1 ± ( + + ))
𝑎̅ 𝑏̅ 𝑐̅
1 1 1
V = (50 mm · 100 mm · 150 mm ) · (1 ± ( 50 𝑚𝑚 + + ))
100 𝑚𝑚 150 𝑚𝑚

V = (750000 mm3 ) · (1 ± (0,02+0,01+0,007))

V = (750000 mm3 ) · (1 ± (0,037))

V = 750000 mm3 · (1 ± 0,037) = (750000 ± 28) mm3

Rezultat zapisan z Rezultat zapisan z

relativno napako. absolutno napako.
 II. IZRAČUN POVRŠINE KVADRA

Izpis podatkov :

Zapis z absolutno napako Zapis z relativno napako

1
a = (50 ± 1) mm = 50 · (1±( )) = 50· (1±0,02) mm
50
Relativna napaka je zapisana
b = (100 ± 1) mm = 100 · (1±0,01) mm s krepkim tiskom.
c = (150 ± 1) mm = 150 · (1±0,007) mm

S = 2 · (a·c + b·c + a·b)

Namig: pri množenju
S = 2 · ( (50·150·(1±0,027)) + (100·150·(1±0,017)) + (50·100·(1±0,03)) ) fizikalnih količin relativne
napake seštevamo.

S = 2 · ( ( 7500·(1±0,027)) + (15000·(1±0,017)) + (5000·(1±0,03)) )

Pri seštevanju fizikalnih

S = 2 · ( (7500 ± 202) + (15000 ± 255) + (5000 ± 150) ) količin se seštevajo
absolutne napake.

607
S = 2· (27500 ± 607) = 2 · (27500 · (1± ) ) = 2 · (27500 · (1±0,022) )
27500

S = 55000 mm2· (1±0,022) = (55000 ±1210) mm2

Rezultat zapisan z Rezultat zapisan z

relativno napako. absolutno napako

Opomba: zaradi boljše preglednosti poteka izračuna so merske enote zapisane le ob

končnem rezultatu. Merske enote zapisujemo v izračunih ob vseh fizikalnih količinah.
Literatura
Kladnik, R. (2007). Gibanje, sila, snov. Fizika za srednješolce 1.
Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Mohorič, A., Babič, V. (2012). Fizika 1. Učbenik za fiziko v 1. letniku

gimnazij in štiriletnih strokovnih šol. Ljubljana: Mladinska knjiga
Založba, d. d.