Uvod v programske jezike

 današnji računalniki razumejo le bitni

jezik (0 in 1);
 pravimo mu strojna koda (machine
code);
 računalniku moramo nalogo podati v
obliki, ki jo razume, to pa je le v enicah
in ničlah;
 ljudem ni dano, da bi razmišljali v
strojnem jeziku.

8
Uvod v programske jezike
 Pojavlja se potreba po višjem
programskem jeziku (high level
language);
 le-tega nato nato prevedemo v strojno
kodo;
 programske jezike lahko zato ločimo v
generacije.

9
Generacije programskih
jezikov
 Strojna koda je 1. generacija
programskih jezikov;
 2. generacija je zbirni jezik
(assembler);
 Zbirni jezik zahteva ogromno znanja in
poznavanja mikroprocesorjev ter
delovanja računalnikov;
 ni najbolj primeren za človeško
razmišljanje.

10
Generacije programskij
jezikov
 Pojavili so se jeziki 3. generacije, ki jih
že imenujemo višji programski jeziki:
 modularni;
 objektni.
 Kaj je višji programski jezik?
 omogoča podajanje ukazov ter nalog z
vsakdanjimi izrazi, kot npr. beri, piši,
delaj, ipd.

11
Generacije programskih
jezikov
 4. generacija
 sem uvrščamo programske jezike za
delo s podatkovnimi bazami (npr. SQL);
 5. generacija
 največjipovdarek na vizualnem delu
(drag & drop vmesnik).

12
Generacije programskih
jezikov
1.strojna koda (machine code)
2.zbirni jezik (assembler)
3.modularni oz. objektni programski jeziki
4.programski jeziki za delo s
podatkovnimi bazami
5.vizualno programiranje

13
Prevajanje in interpretiranje
 Kako višji programski jezik pretvorimo v
strojni jezik?
 to storimo s prevajanjem (compilers)
ali tolmačenjem (interpreters)
programske kode;

14
Prevajalnik (compiler)
 Prevajalniki delujejo v navezi s
povezovalniki (linkers), tako da
prevajalnik najprej prevede celoten
program v binarne datoteke (object
files), ki jih zatem povezovalnik poveže
v izvršni program (compile & link);
 programi, ki nastanejo s prevajanjem
so hitri;
 slabost: prenosljivost (portability)

15
Tolmač (interpreter)
 Interpreter bere ukaz za ukazom, ki ga
nato takoj dekodira in izvede;
 za delovanje interpreterjev
potrebujemo programsko ogrodje
(framework), ki je specifično za vsako
platformo posebej;
 dobra lastnost: prenosljivost;
 slaba lastnost: hitrost delovanja
programov.

16
Delo s C++
 Kaj potrebujemo za razvijanje programov v C++?
 tekstovni urejevalnik;
 prevajalnik;
 na voljo imamo razvojna orodja (IDE);
 IDE orodja vsebujejo:
 napredni urejevalnik;
 vgrajen prevajalnik;
 razhroščevalnik (debugger);
 sisteme za avtomatsko generiranje
dokumentacije;
 ...

17
Nekaj načrtovalskih orodij -
Linux
 Urejevalniki:  Razvojna orodja:
 Quanta  Anjuta
 Kedit  Dev C++
 vim  QT
 nedit  ...
 bluefish
 ...

18
Nekaj načrtovalskih orodij -
Windows
 Urejevalniki:  Razvojna orodja:
 beležnica  Visual
Studio
 UltraEdit  Dev C++
 Scite  QT
 ...  ...

19
 Algoritem
 Algoritem je navodilo, s katerim rešujemo
določen problem;
 običajno je zapisan kot seznam korakov, ki nas
pripeljejo do rešitve problema;
 kako podrobno razdelamo korake, je odvisno od
tega, kdo izvaja algoritem (človek, računalnik);
 Če algoritem izvaja računalnik, potem govorimo
o računalniškem programu;
 Primer algoritma iz vsakdanjega življenja je
kuharski recept.

20
 Algoritem
 Beseda algoritem izhaja iz
imena perzijskega matematika
in pisca Al-Hvarizmija, ki je v
9. stoletju postavil algoritme za
osnovne matematične
operacije.

21
Značilnosti algoritma
 Algoritem ima naslednje značilnosti:
 (lahko) ima podatke;
 (običajno) vrne rezultat;
 je natančno določen;
 je končen;
 je izvedljiv.

22
Zapis algoritma
 Algoritem lahko zapišemo na štiri
načine:
v naravnem jeziku;
 grafično s pomočjo diagrama poteka;
 s pomočjo psevdokode;
 kot program v enem od programskih
jezikov.

23
Algoritem – naravni jezik
 Primer algoritma v naravnem jeziku je
npr. recept za palačinke;
 tak algoritem se v računalništvu redko
uporablja, ker z besedami težko
določimo nedvoumnost algoritma.

24
 Algoritem – diagram poteka
 Diagram poteka (flow chart) je diagram za
prikaz možnih poti podatkov skozi sistem oz.
program;
 uporablja se v računalništvu, pa tudi v pravu,
medicini, matematiki in še mnogih drugih
vedah;
 dandanes se diagrame poteka riše v UML, ki
skuša postati standardiziran opisni jezik;
 UML (angleško Unified Modelling Language) je računalniški
standard, ki standarizira modeliranje računalniških
sistemov, procesov, itd...
25
Algoritem – diagram poteka
 Diagram poteka programa uporabljamo
za opis poteka operacij določenega
računalniškega programa;
 diagram prikazuje natančno zaporedje
operacij, ki jih program pri obdelavi
podatkov izvede;
 različni grafični simboli predstavljajo
vnos in izpis podatkov, odločitve,
razvejitve in podprograme.

26
Algoritem – diagram poteka
 Primer diagrama poteka:
// del kode v C++

J=1;
while (J<=N)
{
stavek;
J=J+1;
}

Diagram poteka prikazuje algoritem, ki

izvaja zanko.
27
Algoritem - psevdokoda
 Gre za zapis algoritma z mešanico
naravnega jezika in formalnega,
umetnega jezika;
 algoritem torej zapišemo v
programskem jeziku, vendar lahko
nekatere dele izpustimo in jih
nadomestimo z naravnim jezikom;
 tak način se zelo veliko uporablja in z
njim lahko dosežemo veliko jasnost in
natančnost algoritmov.
28
 Algoritem – programski jezik
in psevdokoda
 Primer programa v C++ in primer
psevdokode:
// v jeziku C++ //v psevdokodi
if (kartica = True) if stevilka kartice je pravilna
transakcija = 1; izvedi transakcijo
else else
transakcija = 0; izpisi napako

29