Obratovalni Predpis ŠIJA - Popravljen Oktober 2015

OBRATOVALNI PREDPIS
za sedežnice s fiksnimi prižemkami
Žičnica: AEG Avstrija

ENOSEDEŽNICA ŠIJA
GIRAK ( 1967 )
Upravljavec: Žičnice Vogel Bohinj d.d.
Vsebina
Obratovalni predpis sestavljen iz 43 strani in 1 priloge:

A) Splošni pogoji obratovanja
B) Plan vzdrževanja
C) Tehnični podatki
D ) Kadrovski dokument
ODGOVORNI OSEBA UPRAVLJAVCA

Boštjan Mencinger, univ.dipl.inž.el.
_________________________________
(žig in podpis)
VODJA OBRATOVANJA
Drago Vončina, dipl.inž.metal.(VS)
__________________________________ _________________________________
(podpis) (datum)
OBRATOVALNI PREDPIS 1 SF ŠIJA
VSEBINA
OBRATOVALNEGA PREDPISA
ZA SEDEŽNICE S FIKSNIMI PRIŽEMKAMI
SPLOŠNE DOLOČBE......................................................................................................................................................2
I. DEL: OSEBJE IN NJIHOVE NALOGE.....................................................................................................................2
1. Osebje...........................................................................................................................................................................2
2. Naloge in dolžnosti vodje obratovanja........................................................................................................................5
3. Naloge in dolžnosti strojnika.....................................................................................................................................11
4. Naloge in dolžnosti osebja na postajah.....................................................................................................................13
5. Obnašanje osebja do potnikov...................................................................................................................................15
6. Dolžnosti upravljavca žičniške naprave....................................................................................................................15
7. Preprečevanje nesreč.................................................................................................................................................16
II. DEL: DOLOČBE ZA VOŽNJO IN PROMET.......................................................................................................16
1. Obratovanje v normalnih pogojih..............................................................................................................................16
2. Obratovanje v izrednih pogojih.................................................................................................................................20
3. Reševanje...................................................................................................................................................................22
4. Varnost pri delu..........................................................................................................................................................23
4. Prva pomoč................................................................................................................................................................25
5. Zaščita pred požarom.................................................................................................................................................25
III. DEL: VZDRŽEVANJE NAPRAVE - PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI.........................................26
1. Splošno.......................................................................................................................................................................26
2. Dnevni pregledi in preizkusi.....................................................................................................................................28
3. Tedenski pregledi in preizkusi..................................................................................................................................29
4. Mesečni ter obdobni pregledi in preizkusi................................................................................................................29
5. Letni pregledi in preizkusi ter preizkusi ob ponovnem zagonu...............................................................................30
6. Izredni pregledi in preizkusi......................................................................................................................................31
7. Vzdrževanje...............................................................................................................................................................31
8. Dnevnik obratovanja..................................................................................................................................................32
IV. DEL: DOLOČBE ZA POTNIKE............................................................................................................................32
V. DEL: POSEBNE DOLOČBE....................................................................................................................................35
1. Razmere na napravi...................................................................................................................................................35
2. Osebje za obratovanje................................................................................................................................................36
3. Hitrost vožnje.............................................................................................................................................................36
4. Krmiljenje in regulacija.............................................................................................................................................37
5. Posebne določbe za vodjo obratovanja.....................................................................................................................37
6. Posebne določbe za strojnika.....................................................................................................................................38
7. Posebne določbe za osebje na postajah.....................................................................................................................39
8. Naprave za daljinsko sporazumevanje in signalne naprave.....................................................................................39
9.Vozila za vzdrževanje.................................................................................................................................................40
11. Vožnje v nezasedeno zgornjo postajo.....................................................................................................................40
12. Reševanje.................................................................................................................................................................41
-1-
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Obratovanje sedežnice z obratovalno fiksnimi prižemkami mora potekati tako, da je zagotovljena varnost
prevoza oseb, varnost ljudi in premoženja v vplivnem območju žičnice kot tudi varnost osebja pri obratovanju
žičniške naprave.
2. člen
Obratovanje žičnice mora biti prilagojeno velikosti, tehničnim lastnostim, kakor tudi tveganjem lokacije, kjer
se žičnica nahaja.
3. člen
Obratovanje žičnice se mora izvajati ob upoštevanju veljavnih zakonov in pripadajočih podzakonskih aktov,
še posebej:
- Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14)

- Pravilnika o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 36/05, 106/05, 57/07 in 87/11)
- Pravilnika o strokovnem usposabljanju osebja na žičniških napravah (Uradni list RS,
št. 111/06, 29/07, 13/08, 7/09 in 109/13)
- Zakona o varstvu pred požarom ( Ur.l. št. 3/2007 z dne 12. 1. 2007)
- Zakona o varnosti in zdravja pri delu (Ur.l.št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011)
Zakona o delovnih razmerjih ( Ur.l. RS. št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013)
4. člen
Z vsebino obratovalnega predpisa mora upravljavec žičnice seznaniti napravi dodeljenemu osebju.
5. člen
Za nadzor obratovanja žičnice je pristojno Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice in

Prometni inšpektorat Republike Slovenije, ki ga izvaja s svojimi inšpektorji.
I. DEL: OSEBJE IN NJIHOVE NALOGE
1. Osebje
6. člen
Za obratovanje je potrebno ustrezno usposobljeno osebje:

1. vodja obratovanja in njegov namestnik morata imeti pooblastilo za vodenje obratovanja žičniške
naprave;
2. strojnik mora imeti opravljen preizkus znanja;
3. strežnik in pomožni strežnik opravita preizkus usposobljenosti s strani vodje obratovanja;
7. člen
(1) Seznam osebja vsebuje zadostno število nadomestnega osebja in upošteva možno odsotnost posameznikov
zaradi praznikov, bolezni in prostih dni ali njihovo prerazporeditev.
(2) Seznam iz prejšnjega odstavka je narejen v obliki tabele glede na hierarhično razporeditev na napravi s
pripadajočimi nalogami, podpisan s strani upravljavca in vodje obratovanja.
-2-
(3) Pooblaščena oseba upravljavca mora skrbeti, da je seznam osebja vedno popoln in aktualiziran ter priložen
temu obratovalnemu predpisu.
8. člen
Število osebja mora biti tolikšno, da se lahko zagotovi varno obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave.
Inšpektor lahko odredi, da se začasno prepove ali omeji obratovanje na žičniški napravi, če je to potrebno, da
bi se odvrnila neposredna nevarnost za življenje in zdravje ljudi.
9. člen
(1) Osebje, ki izvaja dela in naloge obratovanja žičnice mora biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga
opravlja in mora izpolnjevati posebne zdravstvene in psihofizične pogoje, s katerimi se zagotavlja varno
obratovanje žičnice.
(2) Minister pristojen za promet izda pooblastilo vodji obratovanja in njegovemu namestniku za vodenje
obratovanja žičniške naprave.
(3) Ustrezna dokazila o strokovni usposobljenosti osebja izda pooblaščena organizacija ali vodja obratovanja,
skladno z njegovimi pristojnostmi.
(4) Pozitiven rezultat izobraževanja za sprevodnika in strežnika vpiše vodja obratovanja v zapisniku, ki se
hrani pri upravljavcu.
10. člen
(1) Osebje mora pri svojem delu natančno in smiselno slediti navodilom vodje obratovanja in pri tem
upoštevati predpise, ki se nanašajo na varnost obratovanja žičnice in na varnost pri delu.
(2) Osebje si mora pri delu pomagati in po svojih najboljših močeh slediti interesom in ciljem upravljavca
žičniške naprave, v kolikor so le ti skladni z veljavno zakonodajo.
11. člen
(1) Osebje mora s premoženjem upravljavca ravnati posebno skrbno in po načelu dobrega gospodarja.
(2) Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu,
jo je dolžan povrniti.
12. člen
(1) Vse dogodke in pomanjkljivosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na varnost in red obratovanja žičniške
naprave, mora osebje takoj sporočiti vodji obratovanja in to vpisati v dnevnik obratovanja.
(2) Dogodke in pomanjkljivosti, ki se nanašajo le na red pri obratovanju žičniške naprave, se vpišejo v
dnevnik obratovanja.
-3-
13. člen
Osebje morajo na delovnem mestu nositi predpisano službeno oblačilo. Med delom morajo skrbeti za osebno
higieno. Med službenimi stiki s potniki se morajo obnašati skladno z zaupanimi nalogami mirno in odločno.
Kajenje je na službenem mestu prepovedano.
14. člen
(1) Osebje morajo biti na delu spočito in ne sme biti pod vplivom alkohola, zdravil, mamil ali drugih
psihoaktivnih snovi. Med delom je prepovedano uživanje alkohola, mamil in zdravil, ki vplivajo na reakcijsko
sposobnost in zanesljivost osebja. Uživanje alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi na delovnem
mestu ali prihod na delovno mesto v takšnem stanju je težek disciplinski prekršek.
(2) Osebje mora vodji obratovanja takoj prijaviti, če zaznajo pri kateremkoli od osebja na delovnem mestu ali
ob prihodu na delovno mesto znake vinjenosti ali znake vpliva mamil, neprespanost ali drugih psihofizičnih
lastnosti, ki vplivajo na delovno sposobnost. Osebje, ki je zaradi psihofizičnih lastnosti nesposobno za delo, je
potrebno nemudoma odstraniti iz delovnega mesta.
15. člen
Dostop do delovnih prostorov - še posebej do komandnega mesta - je osebju dovoljen le za službene namene.
16. člen
(1) Med delovnim časom in izven njega je prepovedano brez dovoljenja vodje obratovanja opravljati v
delavnicah upravljavca dela za lasten ali tuj račun.
(2) Dnevni delovni čas se določi z delovnim razporedom, ki ga vodja obratovanja osebju posreduje na
primeren način.
17. člen
Osebje ne sme brez utemeljenega razloga in brez dovoljenja vodje obratovanja zapustiti delovnega mesta med
delovnim časom. Prestavitev na drugo delovno mesto ali zamenjava na delovnem mestu med osebjem se
lahko izvaja le z dovoljenjem vodje obratovanja.
18. člen
Najdene stvari se zbirajo na ustreznem mestu, ki ga določi vodja obratovanja.
19. člen
Ure v postajah žičnice, po katerih se odvija vozni red, lahko nastavlja le za to pooblaščen osebje.
20. člen
(1) Predaja sporočil in poročil iz tega obratovalnega predpisa se izvaja po za to določeni poti v skladu s tem
predpisom. Osebje posredujejo svoja sporočila in poročila vodji obratovanja, le ta pa vodstvu upravljavca.
(2) V kolikor ni mogoče takoj zagotoviti predaje sporočila, s katerim bi morala biti določena služba
upravljavca seznanjena, je vodja obratovanja pooblaščen, pri nevarnosti pa je to njegova obveza, da ustrezno
ukrepa, takšno sporočilo pa s kasnejšim poročilom posreduje vodstvu upravljavca.
-4-
21. člen
Če osebje dvomi v smiselnost kakšnega predpisa, se mora o tem posvetovati z vodjem obratovanja.
Nepoznavanje predpisov ni opravičilo za opustitev obveznosti na delovnem mestu.
22. člen
Osebje mora pri svojem delu upoštevati tudi vsa navodila za zagotavljanje varnosti obratovanja, ki jim jih za
izvajanje njihove službe posredujejo organi pristojnih služb za žičniške naprave.
2. Naloge in dolžnosti vodje obratovanja
23. člen
(1) Vodja obratovanja je za žičniško napravo, ki jo vodi, odgovoren za varnost obratovanja in vzdrževanje
žičniške naprave, zagotavljanje ustreznih tehničnih zahtev in pogojev, dodeljevanje potrebnega osebja ter
tehnično organiziranje obratovanja ob upoštevanju okolja žičniške naprave.
(2) Posebej je zadolžen, da žičniška naprava obratuje varno in da je v dobrem stanju.
24. člen
Vodjo obratovanja v njegovi odsotnosti nadomešča namestnik vodje obratovanja. Vodja obratovanja ali
njegov namestnik sta neposredno predpostavljena vsemu osebju pri obratovanju in vzdrževanju žičniške
naprave.
25. člen
Vodja obratovanja mora izdelati in izvajati navodila za obratovanje, načrt reševanja (v soglasju z reševalci),
odlok o varnosti pred požarom in alarmni načrt ob nevarnosti požara ter te dokumente tudi aktualizirati.
26. člen
Naloge vodje obratovanja:
- med obratovanjem se mora nahajati na območju naprave ali naprav, za katere je odgovoren in biti
neprestano dosegljiv preko telefona ali brezžične zveze;
- odločati mora o začetku in zaključku javnega prevoza potnikov ob upoštevanju voznega reda in pogojev
obratovanja;
- uporabljati in izvajati mora navodila in zahteve za obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave;

sprejemati ustrezne ukrepe in jih dopolnjevati ali spreminjati;
- izvajati mora nadzor nad stanjem žičniške naprave in nad pravilnostjo njenega obratovanja;
- redno kontrolirati stanje vrvi;
- skrbeti mora za vzdrževanje naprave in razpoložljivih reševalnih naprav v skladu s programom in

navodili proizvajalca;
- skrbeti mora za predpisane preglede in preizkuse in voditi temu ustrezne dokumente in preverjati, če se
pravilno vodijo dnevniki obratovanja;
-5-
- usposobiti mora ustrezno število osebja za obratovanje; sprevodnike in strežnike;
- zagotoviti mora, da so strojniki, sprevodniki in strežniki ustrezno usposobljeni, da imajo ustrezne

pristojnosti in znanje za izvajanje njim dodeljenih nalog;
- osebju mora dodeliti delovno mesto in naloge skladno z njihovo usposobljenostjo za obratovanje ter
njihovo delo nadzorovati;
- trajno ne sme prevzemati delovnih obveznosti drugega osebja;
- nadzorovati mora delo osebja in njegovo obnašanje v skladu s tem predpisom;
- skrbeti mora za stalno izobraževanje in izpopolnjevanje osebja;
- zagotoviti mora ustrezne ukrepe za zaščito pri delu;
- skrbeti mora za pripravljenost osebja in sredstev pri reševalnih akcijah in izvajati redne reševalne vaje z
reševalnimi ekipami;
- v primeru izrednih dogodkov, ki lahko vplivajo na varnost obratovanja naprave in v primeru nesreče o
tem nemudoma obvestiti vodstvo upravljavca in pristojne organe;
- v primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka, ki lahko vpliva na varnost obratovanja mora
obratovanje prekiniti. Obratovanje se lahko nadaljuje šele takrat, ko so pomanjkljivosti odpravljene in
je zagotovljeno varno obratovanje. Najdene napake na žičniški napravi, ki ne vplivajo na varnost
obratovanja se po možnosti takoj odpravijo.
- ob daljši prekinitvi obratovanja žičniške naprave mora odločati o potrebnih ukrepih in o tem obvestiti
vodstvo upravljavca žičniške naprave,
- takoj poročati vodstvu upravljavca žičniške naprave o eventualnih škodah, napakah ali motnjah na
napravi, da dobi ustrezna navodila;
- skrbeti mora za izvajanje načrta obratovanja;
- sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje obratovanja pod izrednimi pogoji, ki so določeni z
obratovalnim predpisom;
- skrbeti mora, da je na zalogi zadostna količina rezervnih delov in drugega potrošnega materiala;
- odgovoren je za skladiščenje delov, ki se hitro obrabijo, rezervnih in drugih nadomestnih delov in

sredstev za preprečevanje nesreč;
- posredovati vodstvu upravljavca žičniške naprave seznam delov, ki se hitro obrabijo in rezervnih delov,
ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje;
- sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti obratovanja ob slabem vremenu in posebnih
okoliščinah;
- ustaviti obratovanje. če nastopijo nesreče ali drugi izredni dogodki ali tehnične pomanjkljivosti, ki
vplivajo na varnost obratovanja in o tem takoj obvestiti vodstvo upravljavca žičniške naprave, in
ugotovljene vzroke vnesti v dnevnik obratovanja;
- dodeljevati osebju v okviru njihove strokovne usposobljenosti primerne naloge in nadzorovati njegovo
učinkovitost, delovni čas in prisotnost tudi glede na gostoto prometa;
-6-
- skrbeti za to, da je na razpolago potrebno število osebja v skladu z obratovalnim predpisom;
- skrbeti, da na delovnem mestu nadzornika povratne postaje le tega obvešča o dolžnostih in nalogah tega
nadzornika;
- skrbeti, da so službeni prostori, zgradba, okolje postaj itd. vedno čisti, v primernem stanju in da se na
njih ne nahaja odvečen material;
- skrbeti za to, da na poti pod napravo, ki je namenjena reševanju, ni ovir in da je lahko prehodna tudi v
zimskem času;
- skrbeti, da so ograde in zapiralne naprave za vstopne in izstopne rampe v dobrem stanju;
- voditi mora oziroma mora organizirati vodenje ustreznih dokumentov o poteku obratovanja in
vzdrževanja ter mora njihovo ustreznost preveriti najkasneje naslednji obratovalni dan.
- nenehno obnavljati druge dokumente potrebne za obratovanje in vzdrževanje;
- ima pravico, da prepove prevoz oseb in blaga, ki lahko po njegovem mnenju vplivajo na varnost in
pravilnost obratovanja.
27. člen
V primeru izrednih dogodkov, ki lahko vplivajo na varnost obratovanja naprave in v primeru nesreče mora
vodja obratovanja:
1. prijaviti tiste nesreče in dogodke, ki se neposredno nanašajo na žičniško napravo oziroma na njeno
obratovanje. K temu ne sodijo nesreče na smučarskih progah, padci izven območja žičniške naprave in
podobno.
2. nemudoma telefonsko prijaviti Prometnemu inšpektoratu:
a) nesreče s smrtno posledico ali težko poškodbo;
b) izredne dogodke in spremembe v območju žičniške naprave ali na žičniški napravi, ki vplivajo ali
bi lahko vplivale na varnost obratovanja.
V takšnih primerih je potrebno dostaviti pisno sporočilo. Ob smrti ali poškodbi osebja je
potrebno kopijo posredovati inšpektorju za delo.
3. najkasneje v 3 dneh pisno prijaviti Prometnemu inšpektoratu nesreče z lažjo poškodbo. Ob poškodbi
osebja je potrebno kopijo posredovati inšpektorju za delo.
4. Vse nesreče s poškodbami in vse nesreče ter dogodke, ki so posledica kaznivih dejanj, je potrebno
dodatno nemudoma prijaviti tudi policiji.
28. člen
-7-
(1) V primeru nesreče ali drugega izrednega dogodka, ki lahko vpliva na varnost obratovanja mora vodja
obratovanja obratovanje prekiniti. Obratovanje se lahko nadaljuje šele takrat, ko so pomanjkljivosti
odpravljene in je zagotovljeno varno obratovanje. Najdene napake na žičniški napravi, ki ne vplivajo na
varnost obratovanja se po možnosti takoj odpravijo.
(2) Po prekinitvi obratovanja iz prejšnjega odstavka se ponovni zagon začne šele takrat, ko se je vodja
obratovanja prepričal, da je žičniška naprava varna in skladna s predpisi za obratovanje.
(3) Upravljavec žičniške naprave mora naročiti strokovno tehnični pregled po vsaki poškodbi ali drugem
dogodku, ki lahko vpliva na varnost žičniške naprave (npr. potres ali druge naravne nesreče).
(4) Strokovno tehnični pregled lahko v primerih iz prejšnjega odstavka odredi tudi izdajatelj dovoljenja za
obratovanje ali inšpektor, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona.
(5) Če je ustavitev naprave posledica posebnih vremenskih razmer (npr. zaledenitev, neurje, nevihta) in se
domnevajo poškodbe na trasi, je potrebno traso pregledati z obhodom.
29. člen
Vodja obratovanja mora voditi oziroma mora organizirati vodenje naslednjih dokumentov o poteku
obratovanja in vzdrževanja:
1. dnevnike obratovanja in vzdrževanja naprave

2. evidenčne liste vrvi,( transportna, napenjalna )
3. evidenčne liste o polletnem in letnem pregledu,
4. posebne zapisnike,
5. zapisnik o vaji reševanja,
1. Dnevnik obratovanja vsebuje:

a) začetek in konec obratovanja,
b) imena osebja in njihovo funkcijo,
c) vremenske razmere (veter, temperatura, padavine),
d) druge ugotovitve (npr. položaj napenjalne naprave),
e) rezultate preskusne vožnje in izvedenih pregledov,
f) navedbe o obratovalnem času, načinu obratovanja, hitrosti vožnje, številu prepeljanih potnikov
kakor tudi težo (maso) in vrsto prepeljanega tovora.
g) vsa redna vzdrževalna dela in popravila z navedbo časa,
h) vse posebne dogodke in nepravilnosti v obratovanju (prekinitve obratovanja), njihovo trajanje in
vzrok ter čas in način njihove odprave,
i) vse kontrole s strani vodje obratovanja,
j) vse službene predaje in prevzeme z navedenim časom,
k) inšpekcijske preglede s strani pristojne službe in
2. V evidenčnem listu vrvi je potrebno voditi ustrezne za to veljavne določbe organa za žičnice.
3. V zapisniku o letnem pregledu je potrebno zajeti določbe za vzdrževanje.
4. V posebne zapisnike je potrebno vključiti vsa dela z vrvmi in na njih, vsa večja in bistvena dela in
popravila, ugotovljene pomanjkljivosti in motnje, izredne dogodke, kakor tudi sprejete ukrepe.
5. Zapisnik vaje reševanja se sestavi po opravljeni reševalni vaji, ki se izvede vsako leto na eni izmed
sedežnic.
-8-
30. člen
(1) Osebje mora sodelovati pri izvajanju obratovalnega predpisa in drugih ustreznih dokumentov.
(2) Osebje mora biti seznanjeno z vsebino obratovalnih dokumentov ter z drugimi delovnimi in službenimi
navodili.
31. člen
Vozni red, kakor tudi navodila za obnašanje potnikov je potrebno objaviti na primernih mestih in jih
vzdrževati v dobrem in pravilnem stanju. Pri tem je potrebno smiselno uporabljati navodila in simbole v
skladu s standardi in predpisi.
32. člen
(1) Zaposlovanje obratovalnega osebja je potrebno izvajati v soglasju z vodjem obratovanja.
(2) Vodja obratovanja mora izvajati ustrezno šolanje, preverjanje in nadaljnje izobraževanje osebja, skrbeti, da
osebje spoštuje posamezne predpise in preprečevati napake.
(3) V primeru, da varnosti in reda obratovanja zaradi dela osebja ni mogoče več vzdrževati, mora vodja
obratovanja to osebje začasno odstraniti z dela.
33. člen
( 1) Osebje je potrebno obveščati v sezoni obratovanja o veljavni zakonodaji in drugimi potrebnimi

delovnimi zahtevami, še posebej glede obnašanja ob nevarnih situacijah, nesrečah in pri požarih.
(2) O izobraževanju in izvedenih izpitih je potrebno voditi ustrezne zapisnike, ki morajo vsebovati čas in
predmet izobraževanja, rezultate izpitov in podpis vodje obratovanja in kandidata, ki je izpit opravil.
34. člen
(1) Upravljavec mora najmanj enkrat letno izvajati vaje reševanja, na katerih morajo sodelovati ustrezno
usposobljeno osebje za reševanje s predvideno opremo za reševanje.
(2) Najmanj enkrat letno se mora izvesti celovita vaja reševanja v katero se vključujejo po potrebi tudi zunanji
subjekti (npr. GRS, gasilci, javnimi varnostnimi službami in drugo osebje na žičniški napravi). Vaja se lahko
izmenično izvede tudi na drugi žičniški napravi.
(3) O reševalni vaji je potrebno voditi ustrezne zapisnike, ki so del obratovalne dokumentacije.
35. člen
(1) Če vodjo obratovanja zamenjuje njegov namestnik, se vse pravice in dolžnosti vodje obratovanja
prenesejo na njega. Predaja oziroma prevzem dolžnosti ni potrebno pisno dokumentirati. Zadostuje ustni
dogovor med vodji obratovanja.
(2) V izjemnih primerih se lahko nadomeščanje izvede tudi brez formalne predaje dolžnosti.
-9-
3. Naloge in dolžnosti strojnika
36. člen
Strojnik mora izvajati upravljanje žičniške naprave, kakor tudi njeno vzdrževanje in preglede vseh žičniških in
električnih naprav v skladu z delovnimi navodili in navodili za upravljanje.
37. člen
(1) Pred začetkom obratovanja je potrebno ugotoviti ustreznost stanja naprave za obratovanje. Ustreznost
stanja naprave za obratovanje se ugotavlja s sodelovanjem pooblaščenega osebja pri obratovanju tako, da se:
1. izvede kontrola bistvenih premikajočih se delov, v koliko je to potrebno,

2 ugotovi lega in delovanje napenjalne naprave,
3. izvede preskus delovanja telefonske in signalne naprave, zaviralne naprave in vseh možnosti izklopa,
4. izvede kontrolo varnostnega tokokroga na trasi in nadzora vlečne vrvi.
(2) Ta pregled je potrebno izvajati ob upoštevanju vseh drugih službenih navodil. V kolikor se ugotovijo
pomanjkljivosti, ki ogrožajo obratovanje, potnikov ni mogoče prevažati.
(3) Po tem je potrebno opraviti preskusno vožnjo.
38. člen
Strojnik mora v dnevnik obratovanja vnesti vse zapise za katere je pristojen in priskrbeti za vse potrebne
naloge drugega osebja na napravi.
39. člen
Naloge strojnika so:
- skrbeti za delovanje naprave in posameznih strojev, varnostnih naprav in drugih delov naprave, če je
potrebno s pomočjo drugega osebja na napravi;
- se nahajati v neposredni bližini komandnega mesta, da lahko hitro ukrepa in da lahko nadzoruje
pravilnost delovanja strojnih delov in drugih naprav;
- izvajati predpisane dnevne preglede in preskuse s pomočjo drugega osebja na napravi in to vpisati v
dnevnik obratovanja;
- napravo ustaviti pri motnjah in nepravilnostih med obratovanjem in o tem nemudoma obvestiti vodjo
obratovanja in počakati na ustrezna navodila, v nujnih primerih pa sam ukrepati;
- po navodilih vodje obratovanja z njim sodelovati pri vseh tehničnih dejavnostih na napravi, kakor tudi
pri reševanju potnikov;
- se po zaključku službe ali prekinitvi obratovanja prepričati, da se na sedežih ne nahajajo potniki;
- skrbeti za shranjevanje in vzdrževanje opreme za gašenje in prvo pomoč;
- nadzorovati vidne dele žičnice in vestno upoštevati informacije drugega osebja na napravi in še posebej
ob zagonu naprave paziti, da se le ta izvede brez nevarnosti za osebe ali napravo in sprejemati iz drugih
postaj potrditve;
- 10 -
- osebam, ki niso povezane z obratovanjem naprave – po potrebi tudi s pomočjo drugega osebja –
preprečiti dostop do strojnice in območij, kjer se gibljejo vozila in posredovati v primerih, ko se potniki
napačno obnašajo;
- po predhodni pisni utemeljitvi v dnevniku obratovanja in z dovoljenjem vodje obratovanja v skrajnem

primeru premostiti varnostne tokokroge in pri tem upoštevati za to vse potrebne varnostne ukrepe.
40. člen
(1) Strojnik mora ob zagonu, med preskusno vožnjo in med obratovanjem nadzorovati tek motorjev,
delovanje merilnikov kakor tudi drugih mehanskih naprav in pojavov.
(2) Vzdrževanje je potrebno opravljati v skladu z navodilom za vzdrževanje in ugotovitve zabeležiti v dnevnik
obratovanja.
(3) Strojnik je odgovoren, da se nazivne hitrosti vožnje ne prekoračijo.
41. člen
(1) Če strojnik opazi ali na kakršenkoli drugi način dobi informacijo o nepravilnosti na trasi, v postajah, na
instrumentih, strojih ali varnostnih in nadzornih napravah in bi bila s tem lahko ogrožena varnost obratovanja,
je potrebno napravo takoj ustaviti in o tem obvestiti vodjo obratovanja.
(2) Če so v primeru iz prejšnjega odstavka na trasi tudi potniki, jih je potrebno, če to ne ogroža njihove
varnosti, pazljivo spraviti na varno mesto, sicer pa reševati.
(3) Po ustavitvi in morebitnem praznjenju naprave oziroma reševanju iz prejšnjih odstavkov tega člena je
potrebno po potrebi izvesti preskusno vožnjo, da se ugotovi vzrok motnje delovanja žičnice.
(4) Ponovno obratovanje za potnike je dovoljeno šele takrat, ko je ugotovljena pomanjkljivost odpravljena in
je bila uspešno izvedena preskusna vožnja.
(5) V primeru požara je potrebno upoštevati določbe požarnega načrta.
42. člen
(1) Ob ustavitvi žičnice zaradi dogodkov med obratovanjem, mora strojnik uslužbenca v nasprotni postaji (ali
na drugih vmesnih postajah) o tem obvestiti in navesti številko zadnjega zasedenega vozila oziroma po njem
povprašati.
(2) Ustavitev naprave se lahko izvede šele takrat, ko na trasi ni več nobenega potnika.
(3) Iz tega so izvzete ustavitve, ki jih je potrebno zaradi varnostnih razlogov takoj izvesti.
43. člen
Po vsaki ustavitvi naprave se lahko obratovanje ponovno začne šele po potrditvi iz nasprotne postaje.
44. člen
Preden strojnik zapusti pogonsko postajo za dalj časa ali bo zastoj enostransko obremenjene naprave daljši, v
vsakem primeru pa po zaključenem dnevnem obratovanju, je potrebno zapreti zasilno zavoro in izvleči ključ
krmilne napetosti ter ga skrbno spraviti. Zakleniti je potrebno vse dostope do naprave.
45. člen
- 11 -
Po popravilih ali zamenjavah posameznih za obratovanje pomembnih delov se lahko potniki prevažajo šele
takrat, ko so bile ustrezno odstranjene vse nepravilnosti in je dokazana varnost obratovanja naprave ter je bila
po potrebi izvedena preskusna vožnja brez ugotovljenih motenj v delovanju naprave.
46. člen
(1) Strojnik lahko prevzame naloge drugega osebja na pogonski ali obračalni postaji, v skladu s strokovno
usposobljenostjo in če njegove naloge to dopuščajo. V tem primeru se vse dolžnosti in obveznosti tega osebja
prenesejo na strojnika.
(2) Če se zagon izvaja iz komandnega mesta (stikalne omare), se po potrebi izbere ustrezna nižja hitrost
vožnje.
47. člen
(1) Pri hitrostih vetra, ki lahko vozilo žičnice nevarno zanihajo ali povzročijo nedovoljen odmik transportne
vrvi ali to sproži električno varnostno vetrovno napravo je potrebno začeto vožnjo s posebno pazljivostjo
dokončati in po potrebi izvesti pomožne ukrepe (npr. zmanjšanje hitrosti vožnje, opazovanje trase s pomočjo
dodatnega osebja).
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ni dovoljeno, da bi strojnik prevzel obveznosti in dolžnosti drugega
osebja na postaji.
(3) Nadaljnje obratovanje je potrebno ustaviti, dokler nevarnosti zaradi vetra ni več.
(4) Prevoz otrok brez spremstva je dovoljen le takrat, če so le ti visoki vsaj 125 cm. Otroci, ki so manjši kot
125 cm lahko uporabljajo sedežnico brez spremstva, če dokažejo, da so dopolnili 8 let starosti. Vizualna
kontrola z merilno palico višine 125 cm, se opravi na vhodu na napravo. Prevozi otrok, ki so manjši od 125
cm so izredno dovoljeni samo v spremstvu odrasle osebe in sicer 1 odrasla oseba z 1 otrokom. V tem primeru
prevzame odgovornost prevoza otroka odrasla spremljevalna oseba. O primernosti take vožnje se odloči
strojnik naprave.
( 5) Če odrasli potniki ne upoštevajo prevoznih pogojev iz prejšnjega odstavka, se vsako nestrinjanje zabeleži
v dnevnik obratovanja z podpisom odrasle osebe, ki prevzame odgovornost za otroka.
4. Naloge in dolžnosti osebja na postajah
48. člen
(1) Osebje na postajah mora skrbeti za pravilno odvijanje prometa potnikov v postajah. Območja svojega
službenega mesta ne smejo zapustiti dokler se naprava premika. Potnike morajo opazovati ob vstopu in
izstopu in ob nepravilnem poteku obratovanja napravo ustaviti.
(2) Vsako vstopno in izstopno mesto, ki je v obratovanju, mora biti zasedeno z ustreznim številom osebja. V
pogonski postaji je dovoljeno izmenično opravljanje del strojnika in strežnika, če potniki niso pešci.
49. člen
(1) Osebje na postajah ima še naslednje naloge in dolžnosti:
- sodelovati z vodjo obratovanja in strojnikom po njihovih navodilih pri vseh delih tehnične narave,
kakor tudi pri reševanju potnikov;
- 12 -
- nadzorovati vstopna in izstopna mesta;
- nadzorovati del trase, ki je viden iz njihovega delovnega mesta;
- skrbeti, da se potniki nahajajo na za njih določenem mestu in da se dostop ob ograjah, ki omejujejo

vstope vrši tako, da se potniki približujejo vstopnemu mestu glede na število mest na vozilu;
- potnikom olajšati vstop in v primeru, če tako ocenijo - oziroma je to na zahtevo potnika potrebno,
potnika spremljati in mu po potrebi pomagati pri zapiranju zapirala;
- v vsakem primeru potnikom olajšati izstop, če tako ocenijo - oziroma je to na zahtevo potnika potrebno;
- zmanjšati hitrost naprave ali jo ustaviti, če potniki to zaprosijo ali če se lahko vstop oz. izstop zanje
izkaže za težavnega;
- posebej paziti na vstopanje in izstopanje potnikov s prtljago;
- prepovedati prevoz potnikom, ki so vidno pijani in tistim, ki očitno naprave ne morejo uporabljati,
kakor tudi prevoz stvari, ki po njihovem mnenju vplivajo na varnost in pravilnost obratovanja;
- v primeru poškodb in nepravilnosti obratovanja naprave ali pri drugih dogodkih napravo z ustrezno
izklopno napravo takoj ustaviti in o svojih opažanjih ter razlogom svojega ukrepanja takoj obvestiti
strojnika;
- na povratnih in vmesnih postajah nadzorovati pripadajoče naprave;
- ob zaključku obratovanja preprečiti dostop, zapreti dostope in namestiti ustrezne obvestilne table.
(2) Če gre za pogonsko postajo, naloge opravlja tudi strojnik, če promet na napravi to dovoljuje.
50. člen
Pri prevozu oseb, katerih mobilnost je očitno omejena je potrebno neodvisno od tega ali potnik to zahteva
hitrost vožnje v času vstopa oziroma izstopa zmanjšati ali žičnico ustaviti.
51. člen
Pooblaščeno osebje morajo strojniku pomagati pri izvajanju njegovih dnevnih obveznosti pred začetkom
obratovanja.
52. člen
(1) Prevoz otrok brez spremstva je dovoljen le takrat, če so le ti visoki vsaj 125 cm. Otroci, ki so manjši kot
125 cm lahko uporabljajo sedežnico brez spremstva, če dokažejo, da so dopolnili 8 let starosti. Vizualna
cm so dovoljeni samo v spremstvu odrasle osebe in sicer 1 odrasla oseba z 1 otrokom. V tem primeru
strojnik naprave.
( 2) ) Če odrasli potniki ne upoštevajo prevoznih pogojev iz prejšnjega odstavka, se vsako nestrinjanje

zabeleži v dnevnik obratovanja z podpisom odrasle osebe, ki prevzame odgovornost za otroka.
- 13 -
5. Obnašanje osebja do potnikov
53. člen
Osebje se mora do potnikov obnašati korektno, se izogibati nepotrebnim dialogom s potniki in po potrebi
vključiti vodjo obratovanja.
54. člen
Osebje mora potnike po potrebi opozarjati na navodila na označbah v postajah in na trasi in jim, če je to
potrebno dajati dodatna ustna navodila.
55. člen
V primeru kršitve navodil s strani potnikov, o tem takoj obvestiti vodjo obratovanja. V primeru, da lahko
kršitev povzroči določeno nevarnost, mora osebje napravo ustaviti in postopati v skladu z zahtevami poglavja
Določbe za potnike tega obratovalnega predpisa.
56. člen
Predmete, ki so najdeni v postaji ali na trasi, je potrebno predati vodji obratovanja, le ta pa poskrbi za
nadaljnje postopke.
6. Dolžnosti upravljavca žičniške naprave
57. člen
Upravljavec žičniške naprave mora:
- v skladu z obratovalnim predpisom namestiti potrebno osebje za zagotavljanje varnosti in pravilnosti

obratovanja;
- upoštevati veljavne predpise in v obratovalnih dokumentih vsebovane zahteve ter navodila;
- naročiti dele, ki se hitro obrabijo, rezervne dele in nadomestni material v skladu z navodili vodje
obratovanja v kolikor je to predpisano s tehničnimi varnostnimi določbami za gradnjo in obratovanje
žičniških naprav in skrbeti za pripravo primernih prostorov za skladiščenje tega materiala in orodja,
kakor tudi za izvedbo tekočih vzdrževalnih del;
- omogočiti izvedbo vzdrževalnih del in modernizacij za zagotavljanje varnosti in pravilnosti

obratovanja, ki jih zahteva pristojni organ;
- pristojnim organom sporočiti vsako nesrečo ali stanje stvari, ki je vplivala ali vpliva na varnost in
pravilnost obratovanja;
- po potrebi skleniti z lokalnimi pravnimi ali fizičnimi osebami pogodbe, ki le te obvezujejo, da imajo
trajno in v zadostnem obsegu na razpolago ustrezno usposobljeno strokovno osebje in sredstva za
morebitno reševanje potnikov in za redno izvajanje reševalnih vaj;
- pristojnemu upravnemu organu redno poročati sporočati v 5 dneh o začetku in koncu sezone
obratovanja in čas ter vzrok ustavitve naprave;
- 14 -
- ustaviti obratovanje žičnice, če ne razpolagajo z ustrezno strokovno usposobljenim osebjem in to

nemudoma sporočiti pristojnemu upravnemu organu.
7. Preprečevanje nesreč
58. člen
V okviru lastnih pooblastil in pristojnosti imajo koncesionar, upravljavec žičniške naprave, vodja obratovanja
in osebje na žičniški napravi dolžnost upoštevati obstoječa navodila, ki jih vsebujejo določbe za preprečevanje
nesreč, v kolikor je le-to mogoče.
II. DEL: DOLOČBE ZA VOŽNJO IN PROMET
1. Obratovanje v normalnih pogojih
59. člen
Obratovanje se odvija v zimski sezoni in kolikor hitro je mogoče skladno z voznim redom, prevoznimi pogoji,
cenami prevoza in sorazmerno z razpoložljivim prostorom. Vozne rede, cene prevoza in določbe za potnike v
skladu s tem predpisom je potrebno za potnike izobesiti na vidno mesto na postajah žičniške naprave.
60. člen
Prevoz potnikov je dovoljen le takrat, če so skladno s tem predpisom bile uspešno izvedene kontrole in
pregledi ter je na postajah predpisano osebje.
61. člen
Pred začetkom obratovanja ali tekom dneva po daljših prekinitvah obratovanja se morata strojnik in
uslužbenec na nasprotni postaji sporazumeti o pripravljenosti za obratovanje. Obratovanje se lahko začne šele
takrat, ko je prisotno potrebno osebje.
62. člen
Signale za obratovanje je potrebno dajati skladno z navodili za daljinsko sporazumevanje in signalnimi

navodili. Ob izpadu električnih signalnih naprav je potrebno uporabiti brezžično radijsko zvezo oziroma
uporabiti pomožne signale.
63. člen
(1) Vsak dan je potrebno pred začetkom obratovanja za potnike izvesti preskusno vožnjo in predpisane
preglede s pooblaščenim osebjem.
(2) Vožnja navzgor z nezasedeno zgornjo postajo ima isti status kot preskusna vožnja;
64. člen
Obratovanje pod normalnimi pogoji zajema naslednje načine prevoza:
1. Naprava je namenjena oziroma se uporablja do polne obremenitve samo za vožnjo navzgor.
- 15 -
2. Redne vožnje in vožnje po potrebi je potrebno izvajati v skladu z voznim redom v zimski sezoni. Redne
vožnje se izvajajo tako dolgo, kolikor časa je dotok potnikov v skladu z voznim redom. Žičniško napravo
se lahko ustavi šele takrat, ko je zaključena vožnja zadnjega potnika.
Pred zaključkom obratovanja ali po prekinitvah obratovanja, ki trajajo več kot 1 uro, je potrebno po
odvozu zadnjega potnika preko govorne daljinske zveze sporočiti uslužbencu v dovozni postaji številko
zadnjega zasedenega vozila. Po prihodu vozila mora dobiti uslužbenec v odvozni postaji povratno
govorno sporočilo.
Ko je zadnji potnik zapustil dohodno postajo in je bilo o tem dano oziroma sprejeto sporočilo, je potrebno
dohode in odhode v postaje zakleniti in namestiti obvestilne table za prepoved dostopa. Med odmorom ta
ukrep ni potreben, če ostanejo postaje zasedene.
3. Posebne vožnje so vožnje izven obratovanja po voznem redu ter vožnje za potrebe vzdrževanja in se
lahko izvajajo le po naročilu vodje obratovanja.
Za vse načine prevoza oseb in tovora je potrebno vestno upoštevati določbe prevoznih pogojev.
65. člen
(1) Prevoz otrok brez spremstva je dovoljen le takrat, če so le ti visoki vsaj 1,25 m. Otroci, ki so manjši kot
1,25 m lahko uporabljajo sedežnico brez spremstva, če dokažejo, da so dopolnili 8 let starosti. Vizualna
cm so dovoljeni samo v spremstvu odrasle osebe in sicer 1 odrasla oseba z 1 otrokom. V tem primeru
strojnik naprave.
(2) Če odrasli potniki ne upoštevajo prevoznih pogojev iz prejšnjega odstavka, se vsako nestrinjanje zabeleži
v dnevnik obratovanja z podpisom potnika.
(3) Pri napravah, pri katerih bi lahko bilo odpiranje in zapiranje zapirala za otroke pretežko, mora to storiti
osebje, ki ima tudi dolžnost, da otrokom pomaga pri sedanju oz. vstajanju iz sedežev.
(4) Istočasen prevoz oseb in tovora je dovoljen le takrat, če je ustavljanje žičnice zaradi natovarjanja in
raztovarjanja tovora za potnike sprejemljivo.
66. člen
Potnike, ki se nahajajo na trasi, je potrebno ob zastojih (npr. daljši zastoji, vožnja nazaj, reševanje) pomiriti in
jih informirati o nadaljnjih ukrepih.
67. člen
Z obvestili je potrebno potnike opozoriti na njihovo obnašanje pri vstopanju in izstopanju kakor tudi med
vožnjo (npr. zapiranje in odpiranje zapiral, ustavljanje, zimsko športni rekviziti) in na prepoved kajenja. Za
opozorila, ki se posredujejo potnikom s pomočjo označb je potrebno uporabiti splošno veljavne simbole.
68. člen
(1) Uporabo obratnega telefona in brezžičnih radijskih zvez je potrebno omejiti na najmanjšo možno mero.
Privatni pogovori in uporaba drugim osebam je prepovedana.
(2) Zloraba brezžičnih radijskih zvez je prepovedana. Naprave za brezžične zveze ne smejo biti povezane s
telefonskimi. Če je mogoče nenamerno slišati tuje razgovore, jih je potrebno preprečiti in jih ne prenašati
tretjim osebam.
- 16 -
69. člen
(1) Tovor se lahko na vozilih za prevoz potnikov prevaža le pod naslednjimi pogoji:
1. Sočasen prevoz potnikov in težjega tovora z istim vozilom ni dovoljen.

2. Dovoljena nosilnost vozila ne sme biti bistveno presežena.
3. Namestitev tovora mora biti prostorsko mogoča (svetli profil).
4. Tovor mora biti zavarovan proti prevrnitvi oziroma padcu.
5. Ob natovarjanju oz. raztovarjanju in prevozu skozi postajo je potrebno za varnost potnikov izvesti
potrebne ukrepe.
6. Če so za manipulacijo tovora potrebna vrvna ali verižna dvigala, jih je potrebno zavarovati tako, da so po
dvigovanju in med vožnjo dvigalne priprave razbremenjene (sam tovor mora biti pritrjen z lastnimi
pritrditvami).
7. Umazana vozila je potrebno pred prevozom potnikov očistiti.
(2) Vozilo ne sme biti obremenjeno z več kot 1.2 kN.
70. člen
Prevoz gorljivih tekočin (razred nevarnosti I do III v skladu z ADR) ali plinov kakor tudi eksplozivnih
sredstev, se lahko izvaja le izven javnega prevoza.
71. člen
(1) Med obratovanjem morajo napravo nadzorovati vodja obratovodja in drugo osebje in morajo v vsakem
trenutku zagotoviti, da so vsi deli naprave v redu in da pravilno delujejo. Pravočasno morajo izvesti vse
ustrezne ukrepe, da lahko odstranijo motnje v obratovanju in pomanjkljivosti.
(2) Skrbeti je potrebno za pravilne razdalje med vozili v postajah kakor tudi na trasi.
72. člen
(1) Če piha veter, ki je za obratovanje še primeren, pričakujejo pa se sunki ali hiter porast njegove moči,
morajo uslužbenci na postajah opazovati traso z daljnogledi pogosteje in po potrebi takoj obvestiti strojnika.
(2) Za opazovanje trase mora biti najmanj v eni postaji (iz katere je viden večji del trase) na razpolago
daljnogled.
(3) Če je opazovanje trase zaradi megle, sneženja ali drugih vremenskih razmer omejeno, je potrebno voziti s
povečano pazljivostjo in opazovati instrumente ter tek strojev. Po potrebi se obratovanje po izpraznitvi ustavi.
(4) Če nastopi nevihta je potrebno začeto vožnjo posebej pozorno izvesti do konca. Obratovanje je potrebno
ustaviti za čas, ko predstavlja nevihta nevarnost. O tem, kdaj se obratovanje ob prihodu nevihte prekine in
kdaj po prenehanju ponovno začne, odloča vodja obratovanja. V primeru izpada telefonske zveze, je potrebno
zaradi razumevanja uskladiti začetek ponovnega obratovanja. Postaje je potrebno na kratko obvestiti, kdaj se
bo obratovanje ponovno začelo ali pa je se določi nov začetek obratovanja.
73. člen
(1) Redne vožnje in vožnje po potrebi se lahko izvajajo ponoči le s soglasjem pristojnega upravnega organa.
(2) Občasne vožnje v mraku za končanje zadnje redne vožnje se lahko izvajajo, če so izpolnjeni naslednji
ukrepi:
- 17 -
1. zadostna osvetlitev območij postaj (uvoz in izvoz vozil) kakor tudi dostopi in odstopi,
2. zadostna osvetlitev delov trase, ki se navezujejo na postaje v oddaljenosti najmanj 200 m in
3. stalna prisotnost strojnika na komandnem mestu (opazovanje instrumentov in teka strojev).
(3) Vožnje v reševalne namene ponoči se lahko izvajajo ob upoštevanju teh navodil ter po navodilih in pod
nadzorom vodje obratovanja.
(4) Vožnje po potrebi ponoči se lahko izvajajo pod naslednjimi pogoji:
1. prometne poti kakor tudi vstopna in izstopna mesta v postajah ter bližnja območja trase morajo biti
osvetljeni.
2. vozila je potrebno zasesti v skupinah; številko prvega in zadnjega vozila v skupini je potrebno sporočiti
postaji prihoda. V vsaki skupini mora biti na približno vsakih 400 m uslužbenec opremljen z ročno
svetilko in brezžično radijsko zvezo. Na začetku in koncu skupine ter na približno vsakih 200 m je
potrebno imeti vklopljeno ročno svetilko.
3. v temi se lahko prevozi izvajajo le, če vremenske razmere omogočajo nemoten potek obratovanja. Pri tem
mora službo izvajati strojnik na komandnem mestu in opazovati instrumente, še posebej za odjem
električnega toka pogonskega motorja.
4. v primeru reševanja potnikov s spuščanjem po vrvi je potrebno imeti v postajah na razpolago zadostno
število svetil, ki so neodvisna od napajanja iz omrežja in z zadostno močjo.
74. člen
Če inšpektor med obratovanjem ugotovi pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost obratovanja žičniške naprave,
je upravljavec žičniške naprave dolžan vzpostaviti zagotavljanje varnosti takoj, kot je to mogoče. Če so
pomanjkljivosti takšne, da je vprašljiva varnost potnikov, je potrebno obratovanje prekiniti.
75. člen
Če vodjo obratovanja nadomešča njegov namestnik, mora biti to posredovano osebju ( ustno ali pisno
zabeleženo v dnevnik obratovanja ).
76. člen
(1) Prometne površine v postajah je potrebno prilagoditi razmeram glede na letni čas.
(2) Vstopno in izstopno mesto za potnike in k njima pripadajoča vstopna in odstopna območja morajo biti
vzdrževana tako, da se lahko vrši vstop oz. izstop brez oviranja; vstopne in izstopne točke pa morajo biti za
smučarje in pešce trajno in vidno označene. Vertikalna razdalja med sedežem in vstopnim oz. izstopnim
mestom mora biti takšna, da se lahko vstop in izstop odvijata brez oviranja.
(3) V primeru obstoja snežne odeje, je potrebno dele trase, kjer je oddaljenost do tal manjša kot 2,5 m
(merjeno od najnižjega premikajočega se dela vozila, npr. sprednji del smuči 1,5 m pod sediščem), ograditi ali
preprečiti dostop na drug način. Nadalje je potrebno ograditi tudi dele trase, ki ležijo v območju svetlega
profila teptalcev snega in je njihova oddaljenost od tal manj kot 4,0 m. Minimalno oddaljenost od tal 1,5 m je
potrebno v vsakem primeru ohranjati z odstranjevanjem snega.
77. člen
Inšpektorju je potrebno sporočiti informacije o zaključku in ponovnem odprtju naprave za javni promet zaradi
vzdrževalnih del ali sezonskega obratovanja.
- 18 -
2. Obratovanje v izrednih pogojih
78. člen
Če osebje na napravi ugotovi pomanjkljivosti ali druge nepravilnosti, ki predstavljajo nevarnost za potnike ali
napravo, je potrebno napravo takoj ustaviti in sporočiti strojniku ter vodji obratovanja razlog za ustavitev
obratovanja.
79. člen
Obratovanje naprave je potrebno ustaviti tudi takrat, če se v bližini naprave izvajajo dela, ki bi lahko vplivala
na varnost obratovanja.
80. člen
(1) V kolikor nastanejo zaradi vetra prevelika nihanja vozil je potrebno po tem, ko so vsa vozila s potniki z
zmanjšano hitrostjo prepeljana v postaje, napravo ustaviti.
(2) V primeru, ko je hitrost vetra takšna, da je lahko končanje vožnje, tudi z zmanjšano hitrostjo, nevarno in
ni pričakovati, da bi veter popustil, je potrebno obratovanje ustaviti. Po tem, ko je bil potnikom s pomočjo
razpoložljivih sredstev sporočen razlog za ustavitev obratovanja, je potrebno potnike pomiriti in začeti s
postopkom reševanja, skladno z navodili iz tega predpisa.
(3) Maksimalna dovoljena hitrost vetra, pri kateri je potrebno napravo ustaviti, znaša 64 km/h. Ta hitrost
ustreza zajeznemu tlaku 120 daN/m 2, pri čemer je upoštevana nadmorska višina naprave. Za zaustavitev
naprave je odgovoren vodja obratovanja.
(4) Vodja obratovanja mora napravo ustaviti tudi takrat, ko drugi atmosferski pogoji vplivajo na varnost
potnikov in naprave (megla, ki močno zmanjšuje vidljivost, vrtinčast veter in sunki vetra, itd.).
81. člen
Vsakič, ko je bilo obratovanje ustavljeno zaradi zgoraj navedenih razlogov, se lahko javni promet začne šele
takrat, ko je predhodno opravljena preskusna vožnja za ugotovitev pravilnega stanja naprave.
82. člen
Ob izpadu glavnega pogona in če le tega ni mogoče v primernem času ponovno zagnati, je potrebno uporabiti
zasilni pogon. Če je ugotovljena motnja, ki onemogoča zagon glavnega motorja, mora vodja obratovanja
odrediti začetek vračanja vozil z zasilnim pogonom v vozni ali povratni smeri, če ugotovljena motnja to
dopušča.
83. člen
Če je napravo ustavila varnostna naprava, je ponoven zagon naprave dovoljen le takrat, če je ugotovljen in
odstranjen vzrok ustavitve.
84. člen
Vračanje vozil (praznjenje žičnice) je dovoljeno le takrat, če so bili sprejeti vsi ukrepi, ki zagotavljajo varnost,
ki je enakovredna tisti ob normalnem obratovanju, pri čemer je dovoljena, namesto samodejnih varnostnih
- 19 -
naprav, neposredna kontrola s pomočjo osebja. Če ne obstaja tudi ta možnost, je potrebno začeti s postopkom
reševanja potnikov pri mirujoči napravi.
85. člen
Če je potrebno izvajati vračanje vozil s premoščenimi varnostnimi tokokrogi, se lahko to izvaja pod
naslednjimi pogoji:
- okvara mora biti znana;

- ugotoviti je potrebno, če je trasa v redu;
- strojnik mora biti neposredno ob komandnem pultu;
- traso mora nadzorovati osebje, ki se nahaja vzdolž trase in je s strojnikom v stalnem telefonskem stiku
ali brezžičnem stiku ( mobilne govorne postaje);
- strojnik mora biti v stalnem kontaktu z uslužbencem na povratni oz. vmesni postaji, če ta obstaja.
86. člen
(1) Če se lahko na osnovi znanega vzroka pričakuje daljša ustavitev naprave, mora strojnik s pomočjo
ozvočenja potnike v vozilih na trasi o tem takoj obvestiti, jih pomiriti in jim posredovati predvideno trajanje
zastoja.
(2) Potnike je potrebno v vsakem primeru informirati ob vožnji v nasprotni smeri, kar je dovoljeno le v
izrednih primerih.
87. člen
(1) V kolikor obstajata dva kanala v električnem tokokrogu in bo eden premoščen, se lahko javni prevoz
nadaljuje z zmanjšano hitrostjo v času, ki je potreben za popravilo le tega.
(2) V kolikor je potrebno premostiti obe varnostni napravi (premostitev na obeh kanalih), je dovoljeno le
vračanje vozil v postaje z močno zmanjšano hitrostjo.
(3) Enak kriterij velja tudi za varnostne naprave, ki niso podvojene.
88. člen
V dnevnik obratovanja je potrebno vpisati vse zagone naprave po izrednimi okoliščinami.
3. Reševanje
89. člen
(1) V primeru daljšega zastoja naprave, mora vodja obratovanja ali strojnik o tem nemudoma obvestiti potnike
na napravi in jim sporočiti informacije, ki jih bodo pomirile in jih seznanile s postopki, ki potekajo in tistimi,
ki bodo uvedeni ter o potrebnem načinu obnašanja potnikov.
- 20 -
(2) Te informacije je potrebno ponavljati toliko pogosto, kot je to potrebno, biti morajo jasne in razumljive
tudi, če se posredujejo ob neugodnih vremenskih razmerah ne glede na to, kje se nahaja vozilo.
90. člen
Vodja obratovanja mora v prve pol ure, ki sledijo ustavitvi naprave začeti:
- ali z vračanjem vozil z enim od za to razpoložljivih pogonov ali;
- s postopkom reševanja na način, kot je za vsak del trase predvideno z načrtom reševanja, ki je v prilogi
tega obratovalnega predpisa.
91. člen
Vračanje vozil je dovoljeno le takrat, če delujejo vse za to predvidene varnostne naprave. Če se izkaže za
potrebno, je potrebno varnostne naprave delno ali v celoti premostiti. Če varnostne naprave ne delujejo v
celoti, je potrebno sprejeti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo enak nivo varnosti, kot pri obratovanju pod
normalnimi pogoji. Pri tem je dovoljeno kontrolo avtomatskih varnostnih naprav nadomestiti z neposredno
kontrolo osebja.
92. člen
Vodja obratovodja lahko:
- prestavi začetek reševanja, če je prepričan, da bo lahko v danih okoliščinah izvedel vračanje vozil;
- nadaljuje s pripravami za vračanje potnikov med postopkom reševanja in reševanje prekine takoj, ko je
vračanje vozil mogoče.
93. člen
(1) Predviden celotni čas za vse postopke reševanja ne sme presegati 3,5 ur, pri čemer se začne računati čas z
ustavitvijo naprave in traja do trenutka, ko zadnji potnik prispe na varno zbirno mesto.
(2) Osebje mora med celotnim postopkom reševanja pomagati potnikom, ob tem pa ne sme biti vprašljiva
varnost tistih potnikov, ki čakajo na reševanje.
(3) Reševalno osebje mora reševance iz zbirnega mesta spremljati toliko časa, da so lahko sami brez
nevarnosti zapustijo mesto izrednega dogodka.
94. člen
Reševanje mora potekati v skladu z navodili in nalogami po načrtu reševanja, ki ga mora izdelati upravljavec
žičniške naprave.
4. Varnost pri delu
95. člen
(1) Na delovnih mestih s povečano nevarnostjo nesreče kakor tudi na odmaknjenih delovnih mestih je lahko
zaposleni sam, če je zagotovljen učinkovit nadzor. Nadzor se lahko izvaja za dela v vidnem območju druge
osebe, z nadzorom osebja s kontrolnimi obhodi v krajših časovnih obdobjih ali z osebnimi nadzornimi
napravami kot so telefon, video nadzor, povratna govorna naprava, radio, klic v sili ali alarmna naprava.
- 21 -
(2) Pred začetkom del iz prejšnjega odstavka je potrebno pri uporabi osebne nadzorne naprave izvesti preskus
delovanja, npr. govorni preskus. Oseba, ki nadzoruje mora z nadzorovano osebo vzpostavljati stik največ na
vsakih 30 min. Če se nadzorovana oseba ne odzove mora takoj posredovati oseba, ki je usposobljena za
nudenje prve pomoči. Med nadzorom z uporabo telefona se v tem času ne smejo izvajati pogovori, ki nimajo
zveze z nadzorom. Pozive drugih, ki niso udeleženi v nadzoru, je potrebno izključiti. Če se uporablja radijska
naprava, mora biti le-ta med nadzorom vključena. Po zaključku del je potrebno nadzorni osebi sporočiti
zaključek del.
96. člen
Vstop v posamezne prostore žičniške naprave je dovoljen le, če so dovolj osvetljeni in zračni. Dela in meritve,
ki se ne morejo izvajati, ko naprava miruje, lahko izvajajo le osebe, ki nosijo tesno oprijeta oblačila in so
seznanjene z nevarnostmi na napravi.
97. člen
(1) Pred začetkom del na premikajočih se delih žičniške naprave, ki jih poganja glavni pogon ali v bližini teh
naprav (pogon, vrvni koluti, tekalni mehanizem, vrvi itd) je potrebno glavni pogon izklopiti in ga z
varnostnim stikalom zavarovati pred ponovnim zagonom.
(2) Druge električno gnane naprave žičniške naprave je potrebno zavarovati z izklopom krmilne napetosti ali z
odklopom od napajalne napetosti. Stikala na ključ je potrebno zapreti z izvlekom ključa, po potrebi je
potrebno namestiti opozorilna obvestila (table), ki opozarjajo proti ponovnemu vklopu. Ponoven vklop
varnostnih stikal ali krmilne napetosti oziroma ponoven vklop napajalne napetosti in odstranitev opozorilnih
tabel lahko izvede ali zahteva le tisti, ki je vklopil varnostna stikala oziroma stikala krmilne napetosti ali je
sprostitev vklopa delov naprave izvedel ali zahteval.
(3) Žičnica se lahko požene šele takrat, ko se je strojnik prepričal, da se vse osebje nahaja izven območja
nevarnosti in da so nameščene posamezna zaščitna sredstva.
98. člen
(1) Dela na električnih napravah in električni pogonski opremi lahko izvajajo samo strokovno usposobljeni
delavci ob upoštevanju ustreznih predpisov, ki se nanašajo na delo z električnimi napravami oz. električnim
tokom.
(2) Prepovedano je izvajati dela v območju dotika z deli pod napetostjo; iz tega so izvzeti deli naprave, ki jih
poganja nizka napetost. Pred začetkom del na delih, ki so v območju pod napetostjo, je potrebno poskrbeti, da
ti niso pod napetostjo.
(3) Pet varnostnih pravil, ki jih je potrebno upoštevati:

- izklopiti vse pole in strani,
- zavarovati proti ponovnemu vklopu,
- preizkusiti na stanje brez napetosti,
- ozemljiti in kratko skleniti,
- zaščititi proti sosednjim delom, ki so pod napetostjo (prekriti, omejiti).
(4) Le v izjemnih primerih lahko izvajajo dela na delih pod napetostjo (npr. čiščenje kolektorjev na strojih, ki
obratujejo) strokovno usposobljeni delavci.
- 22 -
99. člen
Pri delih v bližini sicer dobro ozemljenih naprav, se lahko uporabljajo le ustrezno izolirane ročne svetilke
opremljene z dovoljeno zaščito (priklop na eventualno pomožno razsvetljavo).
100. člen
Vzdrževalci lahko prestopajo iz vozila na objekte na trasi ali obratno le ob upoštevanju posebnih varnostnih
ukrepov glede natančnosti dovoza in po uskladitvi s strojnikom. Pri tem je potrebno nositi in uporabljati
ustrezno varnostno opremo. Pred tem je potrebno žičnico zavarovati pred ponovnim zagonom s prekinitvijo
varnostnega tokokroga v vozilu oziroma ozemljiti vlečno vrv na stebru, na katerega stopamo.
101. člen
Pri delih na mestih, kjer obstaja možnost padca (objekti na trasi, strehe vozil, delovni podesti itd.) morajo
delavci nositi ustrezno varnostno opremo. Varnostno opremo je potrebno pred vsako uporabo vizualno
preveriti, če ustrezajo namenu uporabe. Lestve na objetih na trasi lahko uporabljajo le delavci, ki izpolnjujejo
za to predpisane zdravstvene zahteve. Pri tem morajo uporabljati varnostno opremo, ki je obojestransko
opremljena z dvema lovilnima vrvema.
102. člen
Uporabljati je dovoljeno izključno le orodje in priprave, ki so varne. To še posebej velja za električno opremo.
Po uporabi je potrebno orodje vrniti na za to določena varovana mesta. Paziti je potrebno, da se orodje
oziroma deli orodja ne odlagajo na premične strojne dele.
103. člen
Preskuse dvigalnih naprav je potrebno izvajati po določbah standardov za dvigalne naprave.
104. člen
Skrbeti je potrebno za nemoteno prehodnost prometnih poti v celotnem območju žičniške naprave.
4. Prva pomoč
105. člen
Za nudenje prve pomoči morajo biti v postajah v zadostni meri na razpolago ustrezna sredstva. Sredstva za
prvo pomoč morajo biti higiensko neoporečna in protiprašno zaščitena v označenih omaricah, ki morajo biti
med obratovalnim časom stalno dostopne. Priloženo mora biti tudi navodilo za prvo pomoč.
- 23 -
106. člen
Vsebino omarice za prvo pomoč je potrebno dopolnjevati v skladu s priloženim seznamom.
5. Zaščita pred požarom
107. člen
Skrbeti je potrebno za to, da so električni stroji in stikalne naprave zaščiteni pred prahom. V bližini teh naprav
se ne smejo skladiščiti lahko gorljivi predmeti.
108. člen
Vzdrževalna dela se lahko izvajajo le ob upoštevanju zahtev zaščite in varstva pred požarom. Izvajanje del z
vročimi predmeti in varjenje se lahko izvaja izven delavnic le po dogovoru in uskladitvi z vodjem obratovanja
ali pooblaščencem za varstvo pred požarom.
109. člen
(1) Vnetljive tekočine (razred nevarnosti I do III po ADR) se lahko skladiščijo le v nelomljivih in označenih
posodah in v za to predvidenih ognjevarnih skladiščnih prostorih (iz tega je izvzeto gorivo v rezervoarjih za
pomožne pogone).
(2) Vnetljivi predmeti so lahko uskladiščeni v za to predvidenih skladiščnih prostorih. Naprave za čiščenje
delov z vnetljivimi tekočinami morajo biti montirane na nelomljive skladiščne rezervoarje, ki so opremljeni z
negorljivim pokrovom.
(3) Posode z utekočinjenim plinom je potrebno hraniti na za to predvidenih primernih mestih. Vmesno
skladiščenje je dovoljeno le izven časa javnega obratovanja.
110. člen
V skladiščnih prostorih za lahko vnetljive predmete, vnetljive tekočine (razred nevarnosti I do III po ADR) ali
rezervoarjih za tekoč plin je prepovedano kajenje in uporaba odprtega ognja in luči; namestiti je potrebno
ustrezne označbe.
111. člen
(1) Odpadke, pri katerih lahko pride do samovžiga, kot je npr. čistilna volna, prepojena z oljem oziroma
čistilnimi sredstvi; krpe za čiščenje in podobno, je potrebno hraniti v negorljivih kontejnerjih, ki so
neprodušno zaprte s pokrovom iz negorljivega materiala ali v že preizkušen kontejner za nevarne odpadke.
Takšni odpadki so lahko le v majhnih količinah.
Za zbiranje gorljivih odpadkov se lahko uporabljajo le negorljive posode ali varnostni kontejnerji za odpadke.
112. člen
(1) Poti za evakuacijo, izhodi in zasilni izhodi morajo biti nenehno prehodni v celotni širini. Vrata zasilnih
izhodov morajo biti med obratovanjem odprta.
113. člen
- 24 -
V vseh postajah morajo biti na lahko dostopnih mestih nameščeni standardizirani ročni gasilni aparati (SIST
EN 3) v zadostnem številu, ki morajo biti pripravljeni za uporabno.
114. člen
Ročne gasilne aparate mora enkrat letno pregledati pooblaščeni strokovnjak. Slednje je potrebno tudi dokazati
(npr. nalepka o pregledu). Delovanje drugih gasilnih aparatov, morebitnih naprav za javljanje požara ter
osvetlitev poti za evakuacijo je potrebno redno kontrolirati v skladu z navodili proizvajalca.
115. člen
(1) Osebje mora biti seznanjeno z ukrepi v primeru požara ali drugega izrednega dogodka, kakor tudi z
uporabo ročnih in drugih gasilnih aparatov.
(2) V rednih časovnih obdobjih, najmanj pa vsaki dve leti, je potrebno po navodilih pristojne gasilske službe
izvajati proti požarne vaje v skladu s požarnim načrtom. O tem je potrebno voditi ustrezne zapisnike (knjiga
varnosti pred požarom).
III. DEL: VZDRŽEVANJE NAPRAVE - PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI
1. Splošno
116. člen
Za vsako napravo mora biti izdelan načrt vzdrževalnih del za različne mehanske in električne sklope naprave,
pri tem pa je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.
117. člen
(1) Napravo je potrebno periodično pregledati in preskusiti, da se ugotovi stanje vrvi, strojnih sklopov, naprav
in opreme, ki se nanaša na pravilno delovanje in varnost naprave.
(2) Izvajajo se dnevni, tedenski, mesečni, letni redni in izredni pregledi.
118. člen
(1) Ob ustavitvi naprave na koncu sezone je potrebno izvesti vsa potrebna dela za ohranjanje stanja naprave.
Za izvedbo teh del je odgovoren vodja obratovanja. Potrebno je temeljito obnoviti vse sklope žičniške
naprave, razen tistih za katere je določen večletni rok.
(2) Po izvedenih delih iz prejšnjega odstavka upravljavec izvede redni letni pregled, ki je lahko po potrebi
razdeljen na več časovnih prerezov, ko naprava miruje. Takrat se izvedejo predvsem tista vzdrževalna dela, ki
jih ni mogoče izvajati na napravi med obratovanjem.
119. člen
Med rednim letnim pregledom je potrebno javno obratovanje ustaviti.
120. člen
(1) Vsa dela, kontrole in preskuse, ki se izvajajo med rednim letnim pregledom, kakor tudi tista, ki se v okviru
tega pregleda izvajajo preko celega leta, je potrebno z navedbo preskusnih vrednosti zajeti v zapisniku. Le ta
mora biti spravljen pri upravljavcu žičniške naprave in stalno dostopen.
- 25 -
(2) Če se med izvajanjem obnovitvenih del in popravil ugotovijo posebne pomanjkljivosti, je potrebno o tem
takoj obvestiti pristojnega inšpektorja.
121. člen
Vodja obratovanja je odgovoren za strokovno izvedbo pregledov, preskusov, popravil itd. Vodenje rednega
letnega pregleda lahko v izjemnih primerih izvaja njegov namestnik.
122. člen
(1) Po zaključku rednega letnega pregleda se mora vodja obratovanja prepričati o naslednjih obratovalnih,
voznih in zavornih preskusih:
- preskus posameznih varnostnih naprav v postajnih varnostnih tokokrogih in varnostnih tokokrogih na

trasi,
- daljinskih govornih in signalnih naprav za obratovanje,
- naprav za upočasnitev naprave,
- naprav za ustavitev kakor tudi varnostnih naprav za vožnjo,
- preskus posameznih zavor in določitev poti ustavljanja oziroma časov ustavljanja v najneugodnejših
obremenitvenih razmerah ob nazivni hitrosti z obratovalno in varnostno zavoro posebej in z obema
zavorama istočasno.
(2) Upoštevati je potrebno vrednosti, ki so določene z zapisnikom o prevzemnem preskusu v skladu z

uporabnim dovoljenjem.
(3) Po zaključku zgoraj navedenih preskusov je potrebno izvesti preskusne vožnje v vseh načinih obratovanja
in nazivnih hitrostih.
(4) Javno obratovanje se lahko začne takrat, ko so vsi deli žičnice v za obratovanje varnem in pravilnem
stanju.
123. člen
Remontna dela, ki zagotavljajo med obratovanjem varnost obratovanja in so potrebna, da se možnost nesreč
med obratovanjem zmanjša na najmanjšo možno mero, je potrebno izvajati v skladu z navodilom za
vzdrževanje proizvajalca in upoštevati tam navedene roke ali zahteve.
124. člen
Ob ponovnem zagonu in po vsakem daljšem mirovanju naprave, mora vodja obratovanja ob pomoči drugega
osebja izvesti natančen pregled naprave, da ugotovi dejansko stanje naprave in zagotovi pravilnost njenega
delovanja.
125. člen
(1) Pregled in vzdrževanje vrvi v obratovanju kakor tudi izvajanje del z vrvmi se izvaja v skladu z določbami
veljavne izdaje standardov za vrvi.
(2) Dela z vrvmi mora nadzirati vodja obratovanja. Takoj po izvedenih delih je potrebno izdelati poročilo v
evidenčnem listu vrvi.
- 26 -
2. Dnevni pregledi in preizkusi
126. člen
Strojnik mora najprej ugotoviti, če vremenske razmere omogočajo varen javen prevoz potnikov. Pred
začetkom obratovanja mora izvesti splošen pregled naprave pri čemer je potrebno izvesti predvsem naslednje
preglede in preskuse:
- kontrolo pravilnega stanja in delovanja pospeševalnih in zaviralnih naprav, naprav za vklop in izklop
kakor tudi varnostnih naprav;
- kontrolo pogona in pregled pravilnega delovanja obratovalne in varnostne zavore;
- kontrolo stanja akumulatorjev za varnostne naprave in motorja z notranjim izgorevanjem;
- kontrolo delovanja telefonskih zvez med postajami;
- kontrolo delovanja napenjalnih naprav, posebej še prehodnosti napenjalnega vozička in napenjalne

uteži;
- kontrolo položaja napenjalnega vozička;
- kontrolo delovanja merilnih naprav in varnostnih tokokrogov na trasi;
- kontrolo pravilnega stanja vstopnih in izstopnih mest kakor tudi vstopnih in izstopnih poti v postajah;
- pregled stanja vozil ali so morebitni nanosi snega in ledu odstranjeni;
- preskusna vožnja pred javnim obratovanjem, pri čemer mora imeti osebje, ki je na sedežu, radijsko
postajo; na trasi pa mora posebej preveriti:
- kolesne baterije pri čemer mora posebej paziti na pravilno vodenje vrvi, pravilen prevoz vozil,
naravnanost koles, njihovo nepoškodovanost, prost tek, biti pa pozoren tudi na nenormalen hrup;
- prehodnost poti za reševanje pod traso;
- med preizkusno vožnjo je prevoz potnikov prepovedan;
- če se ugotovi, da je na delih naprav led ali nanosi snega, se lahko obratovanje naprave začne šele, ko
je led in sneg odstranjen iz vrvi, mehanskih naprav v postajah kakor tudi kolesnih baterij na stebrih in
v postajah;
- po močnem sneženju, neurju, nevihti itd., kar se dogodi običajno ponoči, je potrebno pred preskusno
vožnjo izvesti vsaj eno vožnjo s samo tremi naloženimi vozili brez oseb ali pa je potrebno celotno
traso pregledati peš;
- pred javno uporabo sedežev je potrebno preveriti njihovo stanje;
- pred začetkom javnega prevoza, v vsakem primeru pa po daljšem zastoju ali zaradi neurja,
atmosferskih motenj ali drugih razlogov, mora vsako vozilo opraviti vsaj en obvoz naprave.
3. Tedenski pregledi in preizkusi
127. člen
- 27 -
Vodja obratovanja je odgovoren, da se vsaj enkrat tedensko izvedejo naslednji pregledi in preskusi:
- posebni pregledi in preskusi kolesnih baterij in obrabe kolesnih oblog;
- zagon motorja z notranjim izgorevanjem;
- pregled akumulatorjev, pomožne razsvetljave ali prenosnih svetil;
- kontrola stanja olja v gonilu glavnega pogona;
- kontrola pravilnega položaja transportne vrvi na pogonskem kolutu in povratnem kolutu;
4. Mesečni ter obdobni pregledi in preizkusi
128. člen
Vodja obratovanja je odgovoren, da se vsaj enkrat mesečno izvedejo naslednji pregledi in preskusi:
- pregledi vrvi še posebej:

- vizualna kontrola stanja;
- kontrola spletov in vozle spletov.
- kontrola že znanih ali z magnetno induktivnim pregledom ugotovljenih mest poškodb vrvi;
- vizualni pregledi vrvi morajo dopustiti neoporečno nadaljnjo uporabo vrvi; na napenjalnih
vrveh je potrebno posebej paziti na mesta, ki nalegajo na odklonski kolut;
- preizkus varnostnega tokokroga na trasi;
- preizkus pravilne nastavitve nadzora vrtilnega momenta in zaščitnih naprav za električno in mehansko
prekoračitev hitrosti;
- preizkus delovanja varnostne zavore pod najtežjimi pogoji glede obremenitve in hitrosti ali z
ustreznimi primerjalnimi obremenitvami;
- kontrola obrabe zavornih oblog na zavorah;
- preizkus delovanja pomožnega in zasilnega pogona;
- preizkus delovanja napenjalne naprave in ustreznost stanja pritrditev koncev vrvi napenjalnih
elementov. Če se lahko pričakuje naleganje uteži napenjalne naprave na tla ali na zgornjo končno
lego, je potrebno izvesti ustrezne ukrepe.
- vizualna kontrola ležišč stebrov vključno s temelji, podesti in lestvami; posebej je še potrebno
kontrolirati vezne prirobnice, sidrišča, pripadajoče vijačne zveze in nosilne varilne zveze;
- vizualna kontrola nosilnih zvarov postaj;
- vizualna kontrola vseh vozil (prižemke, obešala in sedeži).
- obdobni polletni preizkusi se izvajajo v skladu z polletnim vzdrževalnimi dokumenti;
5. Letni pregledi in preizkusi ter preizkusi ob ponovnem zagonu
- 28 -
129. člen
Vodja obratovanja mora zagotoviti izvedbo letnih pregledov in preskusov in preskusov ob ponovnem zagonu
s ciljem, da se ugotovi dejansko stanje in obratovalna sposobnost vseh delov naprave, pri čemer je potrebno
predvideti zapadlost teh pregledov in preskusov kot sledi:
- vsako leto enkrat za vsako napravo, ki deluje preko celega leta;

- pred začetkom ponovnega obratovanja za naprave, ki delujejo sezonsko;
- vedno, če to predpiše inšpektor;
- po izrednih vzdrževalnih delih ali spremembah.
130. člen
Pri preskusih iz prejšnjega odstavka je potrebno izvajati preskusno vožnjo z vsemi, enostransko
obremenjenimi vozili ob najneugodnejših obremenitvenih primerih. Nadalje je potrebno preskusiti ob
najneugodnejših pogojih tudi delovanje vseh zavor in varnostnih naprav.
131. člen
Vodja obratovanja ob izvajanju preskusov reševanja vzdolž trase določi mesta za reševalne vaje za osebje.
132. člen
Pred ponovnim obratovanjem je potrebno vrv vizualno pregledati, odstraniti vidne lome žičk in določiti
premer vrvi. Posebno pozornost je potrebno posvetiti spletu in ob tem ugotoviti premer vozlov spleta.
133. člen
(1) Enkrat letno je potrebno preveriti prižemno silo na transportno vrv na 10 % vseh prižemk, pri čemer mora
biti dosežena prižemna sila najmanj 1,5 kN.
(2) Pri kontroli prižemk je potrebno upoštevati navodilo proizvajalca.
(3) Vodja obratovanja se mora občasno prepričati o pravilnosti izvedenih del.
(4) Rezultate preizkusov za preizkušanje prižemne sile je potrebno priložiti v dnevnike vzdrževanja.
134. člen
Nadaljevanje ali ponoven začetek javnega prevoza je dovoljen le takrat, če so bili vsi predpisani preskusi in
pregledi izvedeni s pozitivnim rezultatom.
135. člen
Če med navedenimi preskusi in pregledi in začetkom obratovanja preteče več kot en mesec, mora vodja
obratovanja pred zagonom naprave v javnem prevozu izvesti še en pregled naprave, da se ugotovi njena
pripravljenost na obratovanje. Rezultate tega pregleda je potrebno ustrezno evidentirani in arhivirani v
obratovalni dokumentaciji.
- 29 -
6. Izredni pregledi in preizkusi
136. člen
Na napravah, na katerih so bile izvedene rekonstrukcije, je potrebno pred ponovnim obratovanjem v javnem
prevozu izvesti strokovno tehnični pregled.
7. Vzdrževanje
137. člen
Ne glede in neodvisno od periodičnih pregledov in preskusov v skladu s predhodno navedenimi členi, je

potrebno izvajati redna in izredna vzdrževalna dela, ki se izkažejo potrebna glede na stanje naprave, na osnovi
navodil proizvajalca in pripravljene načrta vzdrževalnih del, ki je del obratovalne dokumentacije.
138. člen
(1) Vse stavbe, stebre in druge nosilne konstrukcije je potrebno posebej pregledati po možnosti po končani
zimski sezoni, nujno pa po izrednih dogodkih. Posebno pozorno je potrebno pregledati sidrišča stebrov na
temelje. Temelje je potrebno pazljivo pregledati glede na razpoke, luščenje in lomljenje zaradi zmrzovanja.
(2) V kolikor ugotovljene poškodbe ne vplivajo na stabilnost konstrukcije jih je potrebno ob primernih
vremenskih pogojih popraviti. V nasprotnem primeru je potrebno nastanek razpok in druge opažene
spremembe (npr. posedanje ali premiki terena v bližini temeljev) sporočiti pristojnemu inšpektorju.
(3) Skrbeti je potrebno za ohranjanje zaščitnih premazov lesenih in jeklenih konstrukcij. Potrebno je
pregledati trdost vijačnih zvez. Ohranjati je potrebno vodotesnost streh.
139. člen
(1) Primerno je potrebno vzdrževati ograje.
(2) Napisi, navodila in druge označbe morajo biti dobro čitljivi, opozorilne table, obvestilne table in table za
prepovedi morajo biti jasno razpoznavne.
(3) Prometne poti je potrebno vzdrževati v neoporečnem stanju oziroma jih je potrebno glede na vremenske
razmere (npr. poledica) primerno vzdrževati.
(4) Mehanske naprave, ki niso pokrite, je potrebno očistiti snega in ledu. Z ustreznimi ukrepi je potrebno
preprečevati drsenje snega iz streh na prometne poti.
140. člen
Strelovodne naprave je potrebno vzdrževati in preizkušati skladno z zadnjo verzijo ustreznih standardov.
141. člen
- 30 -
Upravljavec žičniške naprave mora biti seznanjen z vsemi gradbenimi aktivnostmi v vplivnem območju
žičniške naprave. Posebno pozornost je potrebno tistim aktivnostim, ki lahko ogrožajo žičniško napravo. Med
nje sodijo še posebej minerska dela, skladiščenje oziroma distribucija vnetljivih snovi. Vse te aktivnosti
morajo biti nemudoma sporočena upravljavcu žičniške naprave.
8. Dnevnik obratovanja
142. člen
Rezultate dnevnih, tedenskih in mesečnih in drugih pregledov in preskusov, izvedenih vzdrževalnih del, kakor
tudi nastalih pomanjkljivosti in za odpravo uvedenih ukrepov, je potrebno zavesti v dnevnik obratovanja, pri
čemer morajo delavci, ki so preskuse izvajali, to podpisati, sopodpisati pa mora vodja obratovanja.
143. člen
Dnevnik obratovanja in vzdrževanja mora biti v celoti izpolnjen in na razpolago pristojnim inšpektorjem.
Dnevnik obratovanja je potrebno predložiti na zahtevo nadzornega upravnega organa.
IV. DEL: DOLOČBE ZA POTNIKE
144. člen
Vsak uporabnik žičniške naprave mora upoštevati predpise, ki se nanašajo na uporabo naprave in se ravnati po
navodilih, predpisih in določbah upravljavca in osebja, ki se nanašajo na pravilno in varno potekanje
obratovanja.
145. člen
Uporabnik naprave mora, če je to le mogoče izvajati vse potrebne varnostne in zaščitne ukrepe za
zagotavljanje lastne varnosti in varnosti drugih oseb, živali in stvari.
146. člen
(1) Glede na to, da je tehnologija prevoza z žičniško napravo takšna, da zahteva aktivno sodelovanje
uporabnika, se morajo uporabniki natančno in brez odstopanja ravnati po zapovedih in prepovedih, ki jih
posreduje upravljavec in se obnašati tako, da ne ogrožajo drugih uporabnikov in ne povzročajo škode.
(2) Tujim osebam, razen tistim, ki imajo dovoljenje ali so prisotni, ker opravljajo po zakonu ali pogodbeno
regulirana dela, je prepovedan dostop v postaje.
147. člen
Potniki lahko zasedejo svoje mesto v vozilu, če imajo veljavno vozovnico, s seboj imajo lahko tudi prtljago,
ki se prevaža brezplačno, razen če upravljavec v določenih primerih zahteva drugače.
148. člen
Nezaposlenim je prepovedano aktiviranje izklopnih naprav.
149. člen
Prepovedano je poškodovati ali umazati vozila, postaje, napravo z njeno opremo in njeno okolje.
- 31 -
150. člen
Nevarne in škodljive snovi je potrebno za prevoz pripraviti tako, kot to predpisujejo omejitve v veljavnih
določbah za posamezne snovi.
151. člen
Uporabnik odgovarja za vso eventualno škodo, ki je posledica neupoštevanja navedenih določb.
152. člen
Uporabniki se morajo ravnati predvsem po naslednjih določbah:
- s svojim sodelovanjem prispevati, da se prevoz odvija pravilno in se obnašati tako, da niso ogrožene
druge osebe in da se ne povzroči škoda;
- se na vstopu postaviti na njim določeno mesto;
- če osebje ni prisotno, je dostop na vstopno mesto in vstop na vozilo prepovedan;
- potnik, ki ni pravilno zasedel svojega mesta na vozilu, se zanj ne sme držati, ampak ga izpustiti;
- v nobenem primeru spraviti vozilo v nihanje;
- biti na vozilu v normalni drži, če ima pripete smuči, jih ne sme usmeriti navzdol ampak jih položiti na
oporo za noge in držati v smeri vožnje;
- na trasi ne odpirati zapirala oz. ga odpreti tam, kjer je to s posebnim znakom označeno;
- zapiralo po vstopu zapreti;
- ne skakati iz vozila tudi ob daljšem zastoju;
- izstopno mesto hitro zapustiti v nakazani smeri;
- ne prečiti vozišča v postajah;
- ne metati stvari iz vozila;
- preprečevati, da bi stvari štrlele iz vozila;
- ne kaditi na vozilu;
- ne govoriti z osebjem naprave, razen če je to službeno potrebno;
- upoštevati navodila in obvestila za potnike ( obvestilne in opozorilne table, table za prepovedi );
153. člen
Če potnik nima izkušenj pri uporabi naprave, mora, če je to potrebno, poiskati pomoč osebja.
154. člen
Osebe s posebnimi potrebami morajo pred prevozom, če je to potrebno, zahtevati pomoč in z osebjem
uskladiti svoje posebne potrebe.
155. člen
Prevoz otrok brez spremstva je dovoljen le takrat, če je otrok večji kot 125 cm. Otroci, ki so manjši kot 125
cm se lahko prevažajo brez spremstva, če so starejši kot 8 let. Za 1 otroka manjšega od 125 cm prevzame
odgovornost 1 odrasla spremljajoča oseba. Spremljevalec mora biti sposoben in pripravljen nuditi otroku
potrebno pomoč. O primernosti take vožnje se odloči strojnik naprave.
156. člen
- 32 -
Prevoz je prepovedan očitno vinjenim osebam, osebam, ki so pod vplivom drugih psihoaktivnih snovi,
osebam, ki niso primerno opremljene glede na vremenske razmere in tistim, ki lahko zaradi svojega stanja in
obnašanja ogrožajo varnost ali druge potnike in motijo javni red. Prevoz se lahko prepove tudi osebam, ki
nosijo predmete s katerimi ovirajo vstop.
157. člen
Dostop do žičnice je dovoljen le osebju žičniške naprave in osebam, ki so zadolžene za reševanje in nadzor.
158. člen
Potniki morajo počakati na osebje za reševanje in ne smejo posredovati na lastno iniciativo tudi, če bi zaradi
posebnih okoliščin kdo lahko to od njih zahteval, tudi glede njihovega lastnega reševanja oziroma skrbi za
drugega.
159. člen
Če se uporabniki ne ravnajo po navedenih določbah, za to odgovarjajo.
160. člen
Morebitne pritožbe potnikov je potrebno nasloviti na upravljavca žičniške naprave.
- 33 -
V. DEL: POSEBNE DOLOČBE
1. Razmere na napravi
161. člen
Razmere na napravi Enota
Nadmorska višina vrvi v zgornji postaji 1791,8 m
Nadmorska višina vrvi v spodnji postaji 1661,5 m
Višinska razlika 130,30m
Horizontalna dolžina naprave 1060,30m
Poševna dolžina naprave 1075,10m
Povprečni naklon 12 %
Maksimalni naklon 14 %
Število objektov na trasi 11
Širina trase 3m
Premer transportne vrvi Ø22 mm
Premer napenjalne vrvi Ø23 mm
Pogon
- lega Gibljivi jekleni most
- sistem glavnega pogona Asinhronski elektromotor AEG
- moč motorjev 28 kW
- sistem zasilnega pogona Verižni prenos na reduktor
(dvoredna veriga)
- moč zasilnega pogona 18 kW
Vrsta in lega napenjalne naprave Napenjalna utež na spodnji 11650 kg
pogonski postaji
Sedeži:
- vrsta enosedežnica
- število 104
- kapaciteta 1 oseba
- nosilnost 80 kg
- razmak na transportni vrvi 20 m
Obratovanje:
- nazivna hitrost vožnje 2,5 m/s
- najmanjše časovno sosledje vozil 8s
- najmanjši prostorski razmak vozil 21 m
- čas vožnje 7,1 min
- kapaciteta 450 os/h
- 34 -
2. Osebje za obratovanje
162. člen
(1) Pri obratovanju žičnice za prevoz oseb v eni smeri mora biti prisotno naslednje osebje:
1 vodja obratovanja
1 strojnik, ki je lahko istočasno strežnik v pogonski postaji
1 strežnik v nasprotni postaji
Za čas malice ali drugih del na napravi (kidanje stebrov ipd..), je na pogonski postaji prisoten lahko samo
strojnik.
(2) Za izvajanje dodatnih del, kontrol in odpravljanje motenj morajo biti dodatno na razpolago vsaj:
1 rezerva v pogonski postaji
1 rezerva v povratni postaji
163. člen
(1) Vso osebje morajo biti ustrezno usposobljeno skladno z njihovimi delovnimi nalogami. Za dodatne
kontrole in odpravljanje motenj mora biti rezerva hitro na razpolago, to pomeni največ v 20 min, na delovnem
mestu, ki ga mora takrat zapolniti.
(2) Če motenj, ki povzročajo, da se vrv ne premika, ni mogoče odpraviti, to pomeni, da bo potrebno

reševanje, mora biti na razpolago toliko osebja, da se lahko izvajajo vse reševalne možnosti, ki so na
razpolago (načrt reševanja).
(3) Pri povečanem prometu v smeri vožnje je potrebno na vstopno mesto namestiti še enega strežnika (glej
splošne določbe za osebje).
3. Hitrost vožnje
164. člen
če se izvaja samo avtomatsko obratovanje:
(1) Pri obratovanje z glavnim pogonom znaša največja dovoljena nazivna hitrost vožnje:
- pozimi:
- za prevoz smučarjev; 2,5 m/s
(2) Z vnosom manjše referenčne vrednosti na stikalni plošči v komandnem mestu se lahko doseže tudi nižja
hitrost kot nazivna hitrost. S katero hitrostjo se odvija obratovanje odloči vodja obratovanja.
- pozimi :
(3) Pri obratovanju z zasilnim pogonom je dovoljena največja hitrost vožnje 1,0 m/s.
če se izvaja avtomatsko obratovanje z ročnim krmiljenjem:
(1) Pri obratovanje z glavnim pogonom znaša največja dovoljena nazivna hitrost vožnje:
- pozimi:
- 35 -
- pri ročnem krmiljenju in prevozu smučarjev ; 2,5 m/s
Pri avtomatskem obratovanju lahko z nastavitvijo manjše referenčne vrednosti na stikalni omari v
komandnem prostoru se lahko doseže nižja hitrost vožnje kot je nazivna hitrost vožnje.
- pozimi :
(2) Z vnosom manjše referenčne vrednosti na stikalni plošči v komandnem mestu se lahko doseže tudi nižja
hitrost kot nazivna hitrost. S katero hitrostjo se odvija obratovanje odloči vodja obratovanja.
(3) Pri obratovanju z zasilnim pogonom je dovoljena največja hitrost vožnje 1,0 m/s.
4. Krmiljenje in regulacija
165. člen
Če se izvaja samo avtomatsko obratovanje:
Obratovanje glavnega pogona se izvaja s samodejno regulacijo (avtomatsko obratovanje). Za začasno

zmanjšanje hitrosti naprave je v obeh postajah na razpolago stikalo za upočasnitev vožnje. Pri obratovanju z
glavnim pogonom se lahko žičnica ustavi v obeh postajah s tipko "STOP" ali "NEVARNOST", v pogonski
postaji pa tudi s tipko "V SILI") in mehansko sprožitvijo varnostne zavore.
Če se izvaja avtomatsko obratovanje in ročno krmiljenje:
Obratovanje glavnega pogona se izvaja s samodejno regulacijo (avtomatsko obratovanje) kot tudi z ročnim
krmiljenjem. Pri avtomatskem obratovanju so za začasno zmanjšanje hitrosti žičnice v obeh postajah na
razpolago stikala za upočasnitev vožnje in stikala za zaustavitev sedežnice.
5. Posebne določbe za vodjo obratovanja
166. člen
Zraven splošnih določb veljajo še naslednje posebne določbe za vodjo obratovanja:
1. Spremembe nastavitev na mehanskih ali električnih napravah, ki spremenijo potek vožnje ali nastavitvene
vrednosti se lahko izvedejo le, da se ponovno vzpostavi preskušeno in dovoljeno stanje.
2. Na komandnem mestu morajo biti skupaj aktualnimi stikalnimi načrti za vse električne naprave tudi
navodila za uporabo in preskušanje mehanskih in električnih naprav.
3. Za preskušanje in iskanje motenj mora biti na razpolago naslednje orodje:

1x momentni ključ(po potrebi)
1x preizkuševalec baterij ( po potrebi )
4. Vodja obratovanja mora skrbeti za redno obnavljanje morebitne sprememb ali razširitve številk na
daljinskih govornih napravah za obratovanje ter na normalnih telefonskih napravah.
- 36 -
5. Vodja obratovanja mora skrbeti, da se trasa žičniške naprave in območja postaj vsako leto spomladi očisti
umazanije in da se odpadki ustrezno odstranijo. V območju žičniške naprave je potrebno namestiti
zadostno število košev za odpadke.
6. Pred vsako sezono obratovanja je potrebno kontrolirati tek in linijo koles kolesnih baterij, ko se vrv
premika v obe smeri. Pri tem se ugotavlja pravilnost teka vrvi preko kolesnih baterij in tek vrvi v utoru
polnila vsakega kolesa kolesne baterije. Na osnovi ugotovitev takšnega pregleda se smiselno izvajajo
druge predpisane kontrole in preskusi iz tega obratovalnega predpisa. Če pravilnega teka v primeru
odstopanja z nastavitvenimi napravami ni moč doseči, je potrebno o tem obvestiti pristojen nadzorni
organ za žičnice.
7. Obratovanje se lahko izvaja le, če so vstopna in izstopna mesta dovolj dolga in imajo primeren nagib ter
višino, če je v zimskem času vstopno mesto na spodnji postaji in varnostna pot za športne rekvizite
primerno pripravljena.
6. Posebne določbe za strojnika
167. člen
Zraven splošnih določb veljajo še naslednje posebne določbe za strojnika:
1. Spremembe nastavitev na mehanskih ali električnih napravah, ki spremenijo potek vožnje ali nastavitvene
vrednosti lahko izvaja le vodja obratovanja.
2. Strojnik mora posebej skrbeti, da električne naprave niso zaprašene.
3. Strojnik mora skrbeti skupaj z osebjem v nasprotni postaji za vzdrževanje vseh baterij in brezžičnih
govornih zvez.
4. Zavorne čeljusti varnostne in delovne zavore ne smejo biti zamaščene in morajo biti suhe. O tem se mora
strojnik prepričati dnevno pred začetkom obratovanja.
5. Vsa stikala končnih leg in preskusna stikala se lahko prožijo le ob preskusni vožnji.
6. Če je potrebno z žičnico obratovati z zasilnim pogonom, je potrebno postopati po navodilu za uporabo, ki

se nahaja v komandnem prostoru. Gorivo, potrebno za izpraznitev trase, mora biti v pogonski postaji.
7. Pred začetkom zasilnega pogona mora strojnik uslužbence v vseh postajah obvestiti o izbranem zasilnem
načinu pogona.
8. Glede na dimenzioniranje sklopov zasilnega pogona je obratovanje z zasilnim pogonom preko glavnega
gonila mogoče v neomejenem obsegu. Pri prenosu vrtilnega momenta preko dvoredne verige na reduktor
je dovoljena le izpraznitev trase.
(Glede na dimenzije sklopov zasilnega pogona je obratovanje z zasilnim pogonom dovoljeno le za
izpraznitev trase ).
9. Pri vožnjah z zasilnim pogonom dostop potnikov ni dovoljen.
10. Obratovanje žičnice z zasilnim pogonom se odvija po navodilu strojnika naprave.
11. V kolikor obratni telefon in brezžična radijska zveza ne delujeta za posredovanje akustičnih signalov,
zasilni pogon ni dovoljen.
12. Med vožnjo z zasilnim pogonom strojnik ne sme zapustiti mesta za posluževanje zasilnega pogona.
- 37 -
13. Pri vožnjah z zasilnim pogonom z obremenitvijo navzgor je potrebno regulirati število vrtljajev motorja,
da hitrost ne preseže 1,0 m/s. Izjemoma, če so vremenski pogoji tako slabi, se lahko izpraznitev naprave
izvede tudi v vzvratni vožnji.
14. Če vrednosti vetra dosežejo vrednosti, ki so nastavljene na napravi za kontrolo vetra, je potrebno potnike
spraviti s trase s povečano pozornostjo. Nadaljnje obratovanje je potrebno ustaviti do takrat, dokler
obstaja nevarnost vetra.
15. Prevoz otrok iz določbe 47. člena 4. in 5. alinea, se izvaja z vizualno kontrolo višine otroka na vstopu na
napravo. Vizualna kontrola se izvede s pomočjo merilne palice, ki se nahaja na vhodu na napravo in mora biti
stalno prilagojena na višino 125 cm. Kontrolira se tudi število odraslih oseb na število otrok manjših od 125
cm. Za ažuriranje je odgovoren strojnik naprave.
7. Posebne določbe za osebje na postajah
168. člen
Zraven splošnih določb veljajo še naslednje posebne določbe za osebje na postajah:
1. Po potrebi mora osebje v postaji opozarjati potnike, da je kajenje na postaji prepovedano.
2. Če je kateri od potnikov oškodovan, ga mora uslužbenec napotiti k vodji obratovanja.
3. Redno je potrebno čistiti koše za odpadke, ki so nameščeni na postaji.
4. Pravočasno je potrebno odstranjevati prevelike količine snega s streh postajne zgradbe in pri tem
upoštevati varnostne zahteve.
5. Praviloma je dovoljen le prevoz smučarjev s pripetimi športnimi rekviziti.
6. Osebje v napenjalni postaji mora paziti na to, da je zagotovljena prosta gibljivost napenjalnega vozička.
Pri tem je potrebno paziti na delovanje končnega stikala.
7. Če potniki v zimskem času vstopajo brez uporabe transportnega traku, je potrebno poskrbeti, da je
vstopna rampa pokrita z zadostno snežno odejo.
8. Posebno paziti na določbo 52. člena, ki se izvaja z vizualno kontrolo višine otroka na vstopu na napravo.
Vizualna kontrola se izvede s pomočjo merilne palice, ki se nahaja na vhodu na napravo in mora biti
stalno prilagojena na višino 125 cm. Kontrolira se tudi število odraslih oseb na število otrok manjših od
125 cm. Za ažuriranje je odgovoren strojnik naprave.
8. Naprave za daljinsko sporazumevanje in signalne naprave
169. člen
(1) Postaje žičnice so med seboj povezane z napravami za daljinsko sporazumevanje. Ob motnjah naprave za
daljinsko sporazumevanje in pri preskusni vožnji se mora uporabljati brezžična zveza.
(2) Pred daljšimi prekinitvami obratovanja kakor tudi po zaključku sezone je potrebno vlečno vrv ozemljiti.
- 38 -
(3) Ob pričakovanju nevihte in pred daljšo zaustavitvijo naprave je potrebno postaviti stikalo ozemljitve v
položaj "ozemljeno".
9. Prestavljanje prižemk
170. člen
(1) Prestavitev prižemk se lahko izvaja samo v skladu z montažnim navodilom (je v prilogi). Pri namestitvi
nove transportne vrvi, je potrebno prižemke prvič prestaviti najkasneje po 50 obratovalnih urah, po tem pa
vedno enkrat mesečno za približno 20 cm proti smeri obratovanja ali v nasprotni smeri. Minimalna prižemna
sila zdrsa je 2.5 kN
(2) Prižemke je potrebno prestavljati pogosteje, če se na mestih prižemanja pojavlja pokanje žičk ali če
nastajajo druge spremembe strukture vrvi, oz. po navodilih strokovnih služb. Prestavljanje prižem, je potrebno
vpisati v dnevnik obratovanja.
10. Vozila za vzdrževanje
171. člen
(1) Vozilo za vzdrževanje je lahko zasedeno največ z 3 osebami, pri tem pa znaša dovoljena koristna masa
skupaj 400 kg. Med vožnjo mora biti omogočena v vsakem trenutku govorna zveza med vozilom za
vzdrževanje in pogonsko postajo. Za ta namen je potrebno imeti s seboj brezžično radijsko zvezo, radijska
zveza v pogonski postaji pa mora biti vklopljena; pred odvozom je potrebno izvesti govorni preizkus.
(2) Osebe, ki se prevažajo z vozilom za vzdrževanje morajo sedeti na za to predvidenih mestih.
(3) Med izvajanjem del iz vozila za vzdrževanje morajo delavci nositi ustrezno varnostno opremo, lovilne vrvi
varnostne opreme morajo biti pritrjene na pritrditvene naprave vozila za vzdrževanje. Dela iz vozila za
vzdrževanje morata opravljati najmanj dve osebi. Med uporabo vozila za vzdrževanje istočasen prevoz
potnikov ni dovoljen.
11. Vožnje v nezasedeno zgornjo postajo
172. člen
(1) Da ima pred začetkom obratovanja uslužbenec v postaji možnost dostopa do zgornje postaje z žičnico, se
lahko izvede vožnja navzgor z nezasedeno zgornjo postajo ob upoštevanju naslednjih pogojev:
1. Nedvoumno mora biti zagotovljeno, da uvoz vozila v zgornjo postajo ne bo oviran (npr. snežni zameti,
veter).
2. V spodnji postaji mora biti strojnik.
3. Preden začne uslužbenec z vožnjo navzgor, mora žičnica obratovati najmanj 5 min s prazno vrvjo. Pri tem
in med vožnjo je potrebno opazovati obnašanje transportne vrvi in paziti na Amper meter za kotvični tok
kakor tudi na napenjalno napravo. Če se opazijo kakršnekoli nepravilnosti je potrebno napravo ustaviti.
4. Uslužbenec mora imeti med vožnjo s seboj radijsko postajo. Pred odhodom je potrebno izvesti govorni
preizkus s spodnjo postajo; radijska postaja mora biti med vožnjo vključena.
- 39 -
5. Med vožnjo je potrebno ob vsakem prevozu stebra spodnji postaji poročati o pravilnem vodenju vrvi.
7. Po prihodu v zgornjo postajo mora uslužbenec izvesti preglede v skladu s 35. členom.
12. Reševanje
173. člen
(1) Za reševanje potnikov morajo biti v bližini spodnje postaje1 komplet za reševanje potnikov po vrvi
(reševalna oprema je skladiščena na zg. postaji 4 SV Orlove glave – 2 kompleta).
(2) Vodenje reševanja je obveznost vodje obratovanja. Vodja reševanja odloča o potrebnih ukrepih, izbiri
metod reševanja in uporabi naprave v posameznih primerih glede na razmere.
(3) Reševanje se izvaja na osnovi načrta reševanja. Osebe, ki se jih rešuje, je potrebno spraviti na mesto, iz
katerega je omogočen varne dostop do spodnje postaje. V sili se za to uporabi tudi reševalne sani ali druga
primerna vozila za reševanje.
(4) Reševalne naprave je potrebno po vsaki uporabi očistiti, preveriti uporabnost in njihovo delovanje ter jih
shraniti na za to predpisano mesto.
OSEBJE NA NAPRAVI 2 SF Šija
Spodaj podpisani izjavljam, da sem seznanjen z vsebino Obratovalnega predpisa za to

napravo, z obratovalnimi pogoji naprave in nalogami ter dolžnostmi iz tega Obratovalnega
predpisa.
NAMESTNIK VODJE OBRATOVANJA: Podpis:
- 40 -
STROJNIK : Podpis :
STREŽNIK :
PRILOGA 1
Montažno navodilo za prižemke sistema Bruder Girak tip » E » 600 F
Prižemka se sestoji iz zunanje, utopno kovane čeljusti, katera objema transportno vrv, s svojim prednjim
delom, od zgoraj in od strani. Zadnji del je izoblikovan kot ohišje pritisnega vretena, istočasno pa služi za
pritrditev glave obešala. Pri montaži prižemke se le ta najprej namesti v glavo obešala in fiksira s Seegerjevim
obročem. Notranja čeljust tudi utopno kovana, je gibljivo vležajena v srednji del zunanje čeljusti in s pomočjo
vretena ter preko koničastih vzmeti, pritiska vrv proti sprednjemu delu zunanje čeljusti.
- 41 -
Vrvna žleba obeh čeljusti sta v horizontalni ravnini rahlo zakrivljena tako, da transportna vrv ni samo
stisnjena ampak je tudi v rahlem loku napeta.
Zunanja čeljust prižemke in glava obešala sta izoblikovana tako, da preprečujeta preveliko guganje sedeža v
smeri vožnje.
S pomočjo pravilnega orodja se odvije notranjo čeljust tako, da se notranjo čeljust s krožnikastimi vzmetmi
potisne povsem nazaj. Prižemko s sedežem se nato od zgoraj natakne na transportno vrv, pri čemer je
potrebno notranjo čeljust z roko pridrževati. Z momentnim ključem se nato prižemko pritrdi na transportno
vrv.
Momentni ključ mora biti uravnan na 50 Nm. Ob koncu je potrebno vreteno prižemke zavarovati proti odvitju
s pritegnitvijo protimatice
Za prestavitev prižemke je potrebno protimatico odviti le toliko, da lahko z roko potisnemo prižemko po vrvi
v novo želeno lego..
- 42 -

Obratovalni Predpis ŠIJA - Popravljen Oktober 2015

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Obratovalni Predpis ŠIJA - Popravljen Oktober 2015

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

OBRATOVALNI PREDPIS

za sedežnice s fiksnimi prižemkami

Žičnica: AEG Avstrija

Upravljavec: Žičnice Vogel Bohinj d.d.

Obratovalni predpis sestavljen iz 43 strani in 1 priloge:

ODGOVORNI OSEBA UPRAVLJAVCA

- Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/03, 56/13 in 33/14)

Za nadzor obratovanja žičnice je pristojno Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice in žičnice in

I. DEL: OSEBJE IN NJIHOVE NALOGE

Za obratovanje je potrebno ustrezno usposobljeno osebje:

Najdene stvari se zbirajo na ustreznem mestu, ki ga določi vodja obratovanja.

2. Naloge in dolžnosti vodje obratovanja

(2) Posebej je zadolžen, da žičniška naprava obratuje varno in da je v dobrem stanju.

Naloge vodje obratovanja:

- uporabljati in izvajati mora navodila in zahteve za obratovanje in vzdrževanje žičniške naprave;

- redno kontrolirati stanje vrvi;

- skrbeti mora za vzdrževanje naprave in razpoložljivih reševalnih naprav v skladu s programom in

- usposobiti mora ustrezno število osebja za obratovanje; sprevodnike in strežnike;

- zagotoviti mora, da so strojniki, sprevodniki in strežniki ustrezno usposobljeni, da imajo ustrezne

- trajno ne sme prevzemati delovnih obveznosti drugega osebja;

- nadzorovati mora delo osebja in njegovo obnašanje v skladu s tem predpisom;

- skrbeti mora za stalno izobraževanje in izpopolnjevanje osebja;

- zagotoviti mora ustrezne ukrepe za zaščito pri delu;

- skrbeti mora za izvajanje načrta obratovanja;

- odgovoren je za skladiščenje delov, ki se hitro obrabijo, rezervnih in drugih nadomestnih delov in

- skrbeti za to, da je na razpolago potrebno število osebja v skladu z obratovalnim predpisom;

- skrbeti, da so ograde in zapiralne naprave za vstopne in izstopne rampe v dobrem stanju;

- nenehno obnavljati druge dokumente potrebne za obratovanje in vzdrževanje;

2. nemudoma telefonsko prijaviti Prometnemu inšpektoratu:

a) nesreče s smrtno posledico ali težko poškodbo;

1. dnevnike obratovanja in vzdrževanja naprave

1. Dnevnik obratovanja vsebuje:

3. V zapisniku o letnem pregledu je potrebno zajeti določbe za vzdrževanje.

(1) Zaposlovanje obratovalnega osebja je potrebno izvajati v soglasju z vodjem obratovanja.

( 1) Osebje je potrebno obveščati v sezoni obratovanja o veljavni zakonodaji in drugimi potrebnimi

3. Naloge in dolžnosti strojnika

1. izvede kontrola bistvenih premikajočih se delov, v koliko je to potrebno,

(3) Po tem je potrebno opraviti preskusno vožnjo.

Naloge strojnika so:

- se po zaključku službe ali prekinitvi obratovanja prepričati, da se na sedežih ne nahajajo potniki;

- skrbeti za shranjevanje in vzdrževanje opreme za gašenje in prvo pomoč;

- po predhodni pisni utemeljitvi v dnevniku obratovanja in z dovoljenjem vodje obratovanja v skrajnem

(3) Strojnik je odgovoren, da se nazivne hitrosti vožnje ne prekoračijo.

(5) V primeru požara je potrebno upoštevati določbe požarnega načrta.

4. Naloge in dolžnosti osebja na postajah

(1) Osebje na postajah ima še naslednje naloge in dolžnosti:

- nadzorovati vstopna in izstopna mesta;

- nadzorovati del trase, ki je viden iz njihovega delovnega mesta;

- skrbeti, da se potniki nahajajo na za njih določenem mestu in da se dostop ob ograjah, ki omejujejo

- posebej paziti na vstopanje in izstopanje potnikov s prtljago;

- na povratnih in vmesnih postajah nadzorovati pripadajoče naprave;

( 2) ) Če odrasli potniki ne upoštevajo prevoznih pogojev iz prejšnjega odstavka, se vsako nestrinjanje

5. Obnašanje osebja do potnikov

6. Dolžnosti upravljavca žičniške naprave

Upravljavec žičniške naprave mora:

- v skladu z obratovalnim predpisom namestiti potrebno osebje za zagotavljanje varnosti in pravilnosti

- upoštevati veljavne predpise in v obratovalnih dokumentih vsebovane zahteve ter navodila;

- omogočiti izvedbo vzdrževalnih del in modernizacij za zagotavljanje varnosti in pravilnosti

- ustaviti obratovanje žičnice, če ne razpolagajo z ustrezno strokovno usposobljenim osebjem in to

II. DEL: DOLOČBE ZA VOŽNJO IN PROMET

1. Obratovanje v normalnih pogojih

Signale za obratovanje je potrebno dajati skladno z navodili za daljinsko sporazumevanje in signalnimi

Obratovanje pod normalnimi pogoji zajema naslednje načine prevoza: