Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.

Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

]\ Definicija i klasifikacija na polfaznite sistemi

Polifaznite sistemi pretstavuvaat sistemi koi sodr`at minimum dve fazi, koi se
raspredeleni edna vo druga.Polifaznite sistemi vo farmacevtskata prektika, osobeno
te~nite, se od golemo zna~ewe.Farmacevtskite preparati kako polifazni sistemi gi
sre}avame vo mnogu oblici: gasoviti(aerosoli), te~ni(suspenzii, emulzii),
polucvrsti(kremovi, masti), cvrsti(pra{oci, tableti) kako i za najrazli~na primena:
nadvore{na, vnatre{na, parenteralna i.t.n.
Kaj polifaznite sistemi razlikuvame:
Dispergirana faza ili u{te ja narekuvame vnatre{na faza, pretstavuva onaa faza od
polifaznite sistemi koja e isitneta odnosno sitno rasprskana.
Disperzivno sredstvo ili u{te ja ozna~uvame kako nadvore{na faza(Vehiculum,
Constituens), pretstavuva onaa faza vo koja e izvr{eno dispergiraweto t.e
rasprskuvaweto na vnatre{nata faza.
Tokmu poredi ovie termini polifaznite sistemi u{te se ozna~uvaat i kako disperzni
sistemi.
Postojat mnogu klasifikacii na disperznite sistemi.Spored formata na ~esti~kite od
dispergiranata faza mo`at da bidat: monoformni( sodr`at ~esti~ki so identi~na forma)
i poliformni( sodr`at ~esti~ki so razli~na forma).Spored goleminata na ~esti~kite
mo`at da se klasificirat vo monodisperzni( so ista golemina na ~esti~kite) i
polidisperzni( so razli~na golemina na ~esti~kite). Isto taka mo`at da se podelat na:
nekoherentni( nepovrzani) i koherentni ( vzaemno povrzani) vo zavisnost od
povrzanosta na ~esti~kite od dispergiranata faza.
Vo zavisnost od agregatnata sostojba na dispergiranata faza i disperzivnoto
sredstvo, mo`eme da napravime klasifikacija na nekolku tipovi od polifazni(disperzni)
sistemi.

Dispergirana Disperzivno Disperzen Primer

faza sredstvo sistem
Te~no Gas Te~en Inhalacii so te~ni ~esti~ki so
aerosol eterni masla
Cvrsto Gas Cvrst aerosol Dim, prav, inhalacii so cvrsti

-1-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

~esti~ki
Gas Te~no Pena Peni za bri~ewe,peni za kosa
Te~no Te~no Emulzija Mleko
Cvrsto Te~no Suspenzija Miksturi,losioni,suspenzii
Gas Cvrsto @elatinska folija
Te~no Cvrsto Cvrsti ^ep~iwa emulzii, biser
emulzii
Cvrsto Cvrsto Cvrsta Plastika
suspenzija

Gasoviti polifazni(disperzni)sistemi
Gasovitite farmacevtski preparati pretstavuvaat disperzni sistemi na:
- te~no vo gas
- cvrsto vo gas,
koi kako disperzivno sredstvo(konstituens) sodr`at gas, so normalen ili zgolemen
pritisok.

-2-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Gasovitite farmacevtski preparati denes nao|aat terapiska primena za:

-lokalno deluvawe na ko`a(dermatika);
-sistemsko deluvawe za postignuvawe na brzi derapevtski efekti(bronhodilatatori pri
astmati~ni napadi)
-inhalaciona anestezija;
Ovie preparati se upotrebuvat vo vid na peni, parei, aerosoli ili pra{oci i sodr`at
edna ili pove}e aktivni komponenti rastvoreni, dispergirani ili emulgirani vo posebni
rastvoruva~i ili vo konstituensot.
Kako konstituens(gas), se upotrebuvaat vozduhot, azotot, azotniot oksidul,
jaglerodniot dioksid, no i hemiski soedinenija koi pod relativno mali pritisoci se
te~nosti no na sobna temperatura i atmosferski pritisok se gasovi.
Pokraj toa ovie preparati mo`at da sodr`at i sredstva za stabilizacija i antimikrobni
sredstva koi ne smeat da bidat toksi~ni i ne smeat da ja draznat mukozata.
Gasovitite farmacevtski preparati vo zavisnost od toa dali se spakuvani bez
zgolemen vnatre{en pritisok ili so zgolemen vnatre{en pritisok gi delime na:
Osnovna podelba na gasovitite farmacevtski preparati spored Ph.Eur III

Bez vnatre{en pritisok Pod vnatr{en prit. Medicinski gasovi

Parei Aerosol-sprejovi Medicinski vozduh

^adovi Lekoviti peni Kislorod

Magli Azot
Pra{oci za inhalcija Azot(I) oksid-azoten oksidul
Jaglerod dioksid

Gasoviti preparati pakuvani bez vnatre{en pritisok

-3-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Parei, isparuvawa-Vapores
Pareite pretstavuvaat disperzii na te~no vo gas.Kaj pareite aktivnata supstancija
spontano isparuva na sobna temperatura(ova svojstvo mora da e povrzano so nejzinite
karakteristiki t.e. so nejzinata to~ka na isparuvawe) ili isparuva po ukapuvawe vo
vrela voda.Samo takvite supstancii mo`at da se prevedat vo gasovita forma i kako
takvi da se vnesuvat vo respiratorniot sistem, preku vdi{uvawe.
Preparatot namenet za preveduvawe vo parea, obi~no doa|a vo te~na forma
spakuvan vo hermeti~ki zatvoren sad(ampula ili {i{ence).Neposredno pred
aplikacijata se ovozmo`uva preveduvawe vo gasovita forma t.e. pareata se sozdava
momentalno.Vo zavisnost od toa kako se preveduvat vo gasovita forma imame
nekolku kategorii na preparati:
a) Slobodno ili lesno isparlivi supstancii-koi voobi~aeno doa|aat spakuvani vo
stakleni ampuli(sli~no kako injekcionite rastvori), koja {to ampula pred
upotreba se kr{i, se nakapuva na maram~e ili hartija od rastvorot, koj
momentalno isparuva (poradi prirodata na supstancijata).Pareite se vnesuvaat
vo organizmot po pat na vdi{uvawe.Primer za vakov preparat ni e amil-
nitratot Amilii nitris, koj doaga vo forma na ampuli i se koristi kako koronaren
vazodilatator pri napadi od angina pectoris.Ovoj preparat kako oficinelen go
vodi USP XXIII.
b) Vtor na~in za preveduvawe na aktivniot princip vo gasovita forma e so
ukapuvawe vo vrela voda.Toa e naj~esto koristena forma za vdi{uvawe na
parei od eternite masla. Koi imaat smiruva~ko dejstvo vrz respiratorniot
sistem.Takvi se eternoto maslo od eukaliptus, naneto, borot, maj~inata du{ica,
kamilicata i dr.Zaovoj na~in na aplikacija se koristat posebni pomagala
nare~eni inhalatori.
Dokolku aktivnata materija ne e volesno isparliva sostojba, toga{ taa se
rastvora vo nekoi lesno isparliv rastvoruva~( na pr. koncentriraniot etanol ) i potoa
se ukapuva vo vrela voda za da mo`e da se prevede vo gasovita sostojba i istata da
mo`e da se inhalira.

-4-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Mnogu ~esto vo doma{ni uslovi se

koristi poparuvawe na suvi eteri~ni
drogi so vrela voda ( kako na primer
kamilicata) pri {to doa|a do
isparuvawe na aktivnite komponenti
od istata, koi se vnesuvaat vo
respiratorniot trakt so vdi{uvawe.

inhalator

^adovi,dimovi-Fumigationes
^adovite pretstavuvaat disperzii na cvrsti supstancii vo gas.Ovie preparati
pretstavuvaat edna od starite formi na lekuvawe so vdi{uvawe.Ovoj vid na terapija bil
primenuvan kaj bolnite od astma, pri {to astmati~nite napadi bile ubla`uvani so
pu{ewe, sogoruvawe na cigari izraboteni od odredeni drogi koi sodr`at aktivni
supstancii, koi deluvaat bronhodilatatorno.
Ovie preparati naj~esto se primenuvale kako ~aevi koi se spaluvale vo malo la`i~e i
dimot direktno se vdi{uval.Isto taka se izrabotuvale i vo vid na cigari koi se pu{ele i
na toj na~in so vdi{uvawe na dimot (~adot) gi vnesuvale i cvrstite ~esti~ki koi
poteknuvale od spalenata smesa.

Magli-Nebule
Maglite pretstavuvaat disperzni sistemi na te~na ili cvrsta supstancija pridvi`ena so
gas.Samata lekovita supstancija ne e vo gasovita sostojba, tuku mo`e da bide
rastvorena ili suspendirana vo soodveten rastvoruva~(konstituens,
vehikulum).Principot na rabota se sostoi vo ispumpuvawe na sodr`ajnata te~nost od
recipientot niz edna cevka, koja na krajot ima edno stesnuvawe, so {to se ovozmo`uva
nejzino rasprskuvawe.Kapkite treba da imaat golemina maksimum do 30 m
.Sovremenite pumpici na krajot imaat posebna dizna koja sozdava fina magla od

-5-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

sodr`ajnata te~nost.Ovaa magla se vdi{uva ili se aplicira direktno vo usnata {uplina ili
na ko`ata.
Kako rastvoruva~(konstituens) naj~esto se upotrebuvat destilirana voda, fiziolo{ki
rastvor, ringerov rastvor ili pak razli~ni koncentracii na etanol.

Site dosega spomenati: parei, ~adovi i magli so zaedni~ko ime se ozna~uvaat kako
inhalacii i kako takvi se sretnuvat vo farmacevtskata i medicinskata praksa.

Pra{oci za inhalacija-Insuflationes
Vo minatoto na na{ite lu|e im bilo poznato vdi{uvaweto na pra{oci.Toa bilo
"{mrkaweto" na tutun, burmut.Toj pretstavuval mnogu fin pra{ok od tutunovi lisja
koi sodr`ele visok procent na nikotin.
Pra{ocite za inhalacija pretstavuvaat ednodozni ili pove}edozni pra{oci od edna ili
pove}e aktivni komponenti koi se apliciraat so posebni inhalatori za suvi pra{o~ni
komponenti.Goleminata na ~esti~kite dozvoleno e da bide od 0,5-7 m .

-6-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Gasoviti preparati pakuvani pod vnatre{en pritisok

Aerosol- sprejovi Preparationes pharmaceuticae in vasis cum pressu

Aerosolite pod pritisok ili popularno nare~eni sprejovi, kako gasoviti preparati
imaat relativno kratka istorija.Prvite eksperimenti se formulirani so vozduh, azot ili
jagleroden dioksid pod pritisok.Nedostatok na ovoj na~in e toa {to na po~etokot,
dodeka vnatre{niot pritisok e golem, ima silno istisnuvawe, dodeka na krajot vo
recipientot ostanuva golema koli~ina neistisnata odnosno neis{pricana.
Svojata ekspanzija aerosol preparatite ja zapo~naa so sintetiziraweto na hloriranite i
fluoriranite jaglenovodorodi od strana na firmata Du Pont. Ovie hemiski soedinenija
na relativno niski pritisoci se te~nosti, a na sobna temperatura se gasovi.So nivnata
upotreba vo formuliraweto na gasovitiot preparat se dobiva celosno
istisnuvawe( is{pricuvawe) na sodr`inata od recipientot.
Farmacevtskite preparati pod pritisok, pretstavuvaat preparati koi se sostaveni od
edna ili pove}e aktivni komponenti dispergirani vo eden ili me{avina od gasovi i se
spakuvani pod pritisok.
Vnatre{niot pritisok optimalno iznesuva okolu 0,2-0,3 MRa, dodeka izdr`livosta na
bocata(recipientot) e okolu 0,6-1 MRa.
Sodr`inata se istisnuva od recipientot so pomo{ na soodveten ventil niz
rasprskuva~( dizna) vo vid na aerosol(disperzija na cvrsti ~esti~ki vo gas). Gasovitite
preparati pakuvani pod pritisok se namenetiza lokalna aplikacija( na ko`ata ili
sluzoko`ata) ili pak za inhalacija so {to se postignuva brgu deluvawe na aktivnata
komponenta.
Kako pomo{ni supstancii mo`e da se upotrebuvat: rastvoruva~i, pomo{ni
supstancii za suspendirawe i lizga~i da ne dojde do zatnuvawe na ventilot.

-7-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Koga aerosol sprejot se koristi za nadvore{na aplikacija goleminata na ~esti~kite

mo`e da ima dimenzii pogolemi od 100 m , dodeka pak site onie aerosol sprejovi se
koristat respiratorno goleminata na ~esti~kite treba da iznesuva 0,5-40 m ( slika
podolu)

Od slikata se gleda deka onie aerosoli ~ii {to dimenzii na ~esti~kite se od 50-100
m mo`at da deluvaat samo vo nosot i `dreloto.Dokolku preparatot deluva samo na
nivo na bronhiite toga{ dimenziite na ~esti~kite treba da bidat od 5-10 m , a ako se
pomali od 5 m tie mo`at svoeto aktivno dejstvo da go poka`at vo alveolite.

-8-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Koga preparatot se aerosol preparatot se koristi za aplikacija

po respirativen pat( za postignuvawe brodhodilatatoren efekt
pri astati~ni ili alergiski napadi) za taa cel se konstruirani
specijalni inhalatori so koi mo`e to~no da se izvr{i doziraweto
na aktivnata komponenta.
Lekoviti peni – Musci medicati
Medicinskite peni pretstavuvaat farmacevtski preparati koi
se sostojat od golem volumen gas dispergiran vo
te~nost.Sodr`at edna ili pove}e aktivni supstancii, kako i drugi
pomo{ni sredstva.Sodr`at i povr{inski aktivni materii koi go
ovozmo`uvaat vormiraweto na penata.Lekovitite peni
voobi~aeno se nameneti za primena na ko`ata ili mukoznite
membrani.
Penata voobi~aeno se oformuva za vreme na istisnuvawe od
recipientot so pritisok.Recipientot poseduva ured koj se sostoi
od ventil i kop~e za pritiskawe, soodvetno za ispu{tawe na
pena.Lekovitite peni, nameneti za upotreba za razli~ni povredi na ko`ata i na golemi
otvoreni rani, morat da bidat sterilni.

Te~ni disperzni sistemi

Te~nite disperzni sistemi pretstavuvaat preparati so dve ili pove}e fazi koi mo`at da
bidat so ista ili razli~na agregatna sostojba, pri {to ednata faza sekoga{ e dispergirana
vo drugata.
Te~nite disperzni sistemi se podeleni vo tri osnovni kategorii.Ovaa podelba e
napravena vo zavisnost od goleminata na ~esti~kite od dispergiranata faza i brojot na

-9-
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

atomite vo oddelnite ~esti~ki od dispergiranata faza.Spored ovaa podelba razlikuvame

tri osnovni tipa na te~ni disperzni sistemi so slednive karakteristiki:

Grubo disperzni Koloidno disperzni Molekularni

sistemi sistemi disperzni sistemi
Broj na atomi vo > 109 103. . . . . . 109 <103
oddelni ~esti~ki
Golemina na > 10-4sm(1 m ) 10-4. . .10-7sm <10-7sm(1m)
~esti~kite (1 m  1m)
Vidlivost na Vidlivi so oko ili Vidlivi samo so Ne se vidlivi
~esti~kite so mikroskop mikroskop ili
ultramikroskop
Mo`nost za Se filtr. So filter Se filtriraat so Ne se filtriraat
razdvojuvawe hartija membr.filtri
Primeri Pesok vo voda, Sluzi, rastvori na Rastvor na natrium
suspenzii, miksturi metalni hidroksidi hlorid (vistinski r-
ori)
Od farmacevtsko-tehnolo{ki aspekt najzna~ajni se disperziite na te~nost vo te~nost,
i cvrsto vo te~nost, poradi toa {to so isitnuvawe na aktivnata
supstancija(dispergiranata faza) se postignuva pogolema povr{ina na deluvawe na
istata,mo`na e korekcija na mirisot i vkusot {to ovozmo`uva podobra podnoslivost na
preparatot i mo`nost da se sozdadat preparati so modificirano osloboduvawe na
aktivnata komponenta.

Molekularno disperzni sistemi

Ovie sistemi pretstavuvaat bistri farmacevtski preparati.Kaj ovie sistemi
dispergiranata supstancija e homogeno raspredelena(rastvorena) vo disperzivnoto
sredstvo(rastvoruva~ot).Vo molekularno disperzni sistemi spa|aat rastvorite na
natrium hlorid,rastvorite na glukoza,fruktoza i drugi organski soedinenija.

Koloidno disperzni sistemi

- 10 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Koloidno disperznite sistemi pretstavuvaat takvi sistemi kaj koi goleminata na

~esti~kite od dispergiranata faza e od 1 m  1m i brojot na atomite vo edna ~esti~ka
od disperzivnoto sredstvo e vo opsegot od 103-109 atomi.
Druga karakteristika na koloidnite ~esti~ki e nivnoto opti~ko odnesuvawe t.e.
Tindal-oviot efekt.Toa e takva pojava da koga }e se osvetli sistemot od strana, dobiva
izgled na opalescenten sistem.Toa zna~i deka svetlinata pretrpuva odredeni promeni
koga pominuva niz takov sistem.Pod vlijanie na svetlinata doa|a do polarizacija na
atomite od povr{inata na koloidnata ~estica.Sega ovie atomi stanuvaat emiteri na
svetlina so ista branova dol`ina kako i onaa {to gi polarizirala t.e. {to gi pobudila.
Vo kategorijata na koloidno disperzni sistemi spa|aat:
-Koloidni rastvori(Solutiones colloidalis)
-Sluzi(Mucilagines)
-@elea(Jellies)
Sluzi(Mucillagines)
Pod ovoj termin se podrazbiraat takvi preparati koi pretstavuvaat visoko koloidni
vodeni rastvori na prirodni, polusintetski ili sintetski supstancii.Ovie preparati mo`at
da sodr`at glicerol, etanol i konzervansi i voobi~aeno se dobivaat so rastvarawe ili so
ekstrakcija od spomenatiot materjal.

Za izrabotka na sluzite mo`e da se koristat gumi(arapska guma,tragakanta),agar-

agar, alginati,pektini (site ovie nabrojani se od prirodno poteklo), celulozni
derivati(polusintetsko poteklo) i polivinilpirolidonot, polivinilakrilot, bentonitot,
aerosilot(od sintetsko poteklo)

Drogi koi vo svojata struktura sodr`at sluzi i koi pretstavuvaat po~eten materjal za
nivno dobivawe se:Althea radix et folium, Farfaae folium(Tusilago farfara),
Salep tuber, Lini semen.Sluzite od ovie drogi se ekstrahiraat so maceracija(ladna
postapka)

Sluzite ne se apsorbiraat od gastrointestinalniot trakt, pa ova nivno svojstvo e

iskoristeno vo medicinski celi da se apliciraat so cel da vr{at mehani~ka za{tita na
sluznicata od grloto, `eludnikot i crevata od razni nadraznuvawa.

Sluzite se izrabotuvaat spontano, bez nekoi posreden mehani~ki process, bidejki site
navedeni supstancii imaat visok afinitet kon vodata.Pri izrabotkata se primenuva

- 11 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

metodot na postepeno kvasewe so vodata, {to podrazbira postepeno vronuvawe na del

po del od vre}i~kata vo koja {to e vrzana cvrstata supstancija( onaa koja {to treba
koloidno da se rastvori) vo vodata.Ovoj na~in na izrabotka se ozna~uva kako Par
descendum.Na ovoj na~in se izbegnuva sozdavaweto na grutki od nerastvorena
supstancija i na toj na~in se ovozmo`uva sozdavawe na kvaliteten koloiden rastvor.

Gumite se isto taka visoko koloidni vodeni rastvori koi pokraj viskoznosta imaat
svojstvo da se lepat.Ovaa leplivost se dol`i na prisustvoto na odredeni neorganski
materii.

@elea(Gelatinas Jellis)

@eleata pretstavuvat koloidni sistemi vo gel sostojba.Tie na obi~na temperature se

nao|aat vo polucvrsta sostojba, a so zagrevawe preminuvaat vo te~na
sostojba.Nameneti se za nadvore{na aplikacija i mo`at da se primenat sami ili vo niv
da se inkorporira nekoja lekovita supstancija.

Za `eleata e definirano deka se gelovi no sekoga{ kako medium se koristi vodata,

dodeka pak kaj gelovite mediumot mo`e da bide i maslo.

@eleata naj~esto se izrabotuvaat od rastitelni ili `ivotinski

hidrokoloidi:gumi,celuloza,gelatina alba, alginati i dr.

Principot na izrabotka na `eleata e ist.Gelira~kiot agens(Na-alginatot ili

`elatinata),prethodno se stava da nabubri vo voda a potoa se zagreva so vodata i
glicerolot.Vo toplata sme{a se dodavaat lekovitite supstancii i konzervansite i
ponatamu se prodol`uva so me{aweto se dodeka smesata ne se oladi i zgusne.

Dobrata strana na `eleata e toa {toovozmo`uvaat normalno di{ewe na ko`ata, lekot

dobro se fiksira na zabolenata ko`a a nad ranata se sozdava tenok film {to pravi
izolacija od nadvore{nata sredina.

- 12 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Grubo disperzni sistemi

Grubo disperznite sistemi pretstavuvaat takvi disperzni sistemi vo koi {to brojot na
atomite vo oddelnite ~esti~ki od disperzivnoto sredstvo iznesuva pove}e od 109, a
goleminata na ~esti~kite od dispergiranata faza e pogolema od 1m .Kako takvi mo`at
da se filtriraat niz obi~na filter hartija i da se nabquduvat pod obi~en svetlosen
mikroskop.
Vo grupata na grubo disperzni sistemi spa|aat:
- suspenziite;
- emulziite;
- magmite;
- losionite;
- mlekata;

Suspenzii-Suspensiones

Suspenziite pretstavuvaat disperzii na cvrsta faza vo te~en medium.Za da se

vospostavi sistem suspenzija mora da se ispolni uslovot cvrstata faza da ne se
rastvora vo te~niot medium(disperzivnoto sredstvo)
Vo prirodata ne mo`e apsolutno ni{to da se definira, i sekoja supstancija kolku i
da e nerastvorliva, vo izvesen stepen mo`e da se najde i vo rastvorena
sostojba.Sekoga{ postoi ramnote`a pome|u delot {to e rastvoren i onoj {to ne e vo
zavisnost od stepenot na rastvorlivost na supstancijata.Istoto se slu~uva i so
suspenziite.Iako cvrstata faza e dispergirana vo te~nata faza, ne mo`e da se ka`e deka
vo te~nata faza voop{to nema rastvoren del od istata.Vo ovoj slu~aj rastvoreniot del
od cvrstata faza e mnogu mal, pa zatoa velime i deka e prakti~ki nerastvorliv.

- 13 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Suspenziite koi {to se od interes na farmacijata imaat cvrsta faza ~ij procentualen
udel se dvi`i od 5-40%.Vo zavisnost od procentot na cvrstata faza }e im zavisi i
konzistencijata odnosno viskoznosta.
Disperznoto sredstvo vo suspenziite ne mora sekoga{ da bide voda, mo`e da bide i
maslo(Suspensiones oleosa-masleni emulzii).Od farmacevtsko-tehnolo{ki aspekt
poimot suspenzii se upotrebuva i kaj preparati kaj koi {to disperznoto sredstvo e vo
polucvrsta konzistencija( primer mastite i pastite).Treba da se napravi razlika me|u
konzistencija i agregatna sostojba.Agregatnata sostojba mo`e da bide gasovita, te~na
i cvrsta, dodeka konzistencijata pokraj gasovita, cvrsta i te~na mo`e da bide i
polucvrsta koja e specifi~na sostojba pome|u te~nata i cvrstata.
Suspenziite mo`at da se primenuvat interno( oralni i parenteralni oblici) i
eksterno(preparati za o~i i dermatolo{ki preparati).
Prednosta na suspenziite kako doza`ni oblici vo odnos na cvrstite farmacevtski
preparati e slednata :
-Golemata povr{ina pome|u cvrstata i te~nata faza doveduvaat do pobrgu
poka`uvawe na terapevtskiot efekt.Sekako nemo`at da se sporedat so rastvorite
bidejki kaj niv lekovitata forma e ve}e rastvorena i organizmot mo`e vedna{ da ja
prifati i apsorbira.Kaj suspenziite mo`e da se apsorbira samo onoj mal procent na
rastvoren del od cvrstata faza, dodeka pak cvrstiot del slu`i kako rezervoar koi bi
osloboduval nova koli~ina na rastvoren del vo te~nata faza, so {to se ovozmo`uva
eden kontinuitet vo apsorbcijata.
- Suspenziite lesno se apliciraat i mo`at da se davit kaj pacienti koi imat problemi
so goltaweto;
- Kaj niv mo`e lesno da se koregira neprijatniot vkus so dodavawe na pomo{ni
materii;
- Suspenziite ~esto se koristat kako vehikulum za modificirano osloboduvawe na
aktivnata komponenta.
Najgolem nedostatok na suspenziite e nivnata fizi~ka nestabilnost.Lesnoto
odvojuvawe na cvrstata od te~nata faza gi pravi pokomplicirani za izrabotka.Drug
nedostatok e mo`nosta za gre{ki pri doziraweto.Dokolku pacientot nepravilno ili
nedovolno ja homogenizira suspenzijata so promatuvawe, mo`e nepravilno da ja
dozira t.e.da aplicira pomalku od aktivnata komponenta koja {to e predvideno da ja
ima vo odreden broj mililitri.

- 14 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Oblici na destabilizacija na suspenziite

Nestabilnosta na suspenziite se iska`uva so slednite poimi:

- 15 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Sedimentacija-Pretstavuva tip na destabilizacija, kaj koj {to cvrstata faza so

stoewe na suspenzijata odi kon dnoto.Zna~i cvrstata faza ima pogolema relativna
gustina vo sporedba so te~nata faza i zatoa gravitira kon dnoto.
Flotacija-vo ovoj slu~aj cvrstata faza e so pomala relativna gustina vo odnos na
te~nata faza i taa te`i da ispliva na povr{inata na sistemot.
Flokulacija-pretstavuva takov proces kaj koj postoi vzaemno povrzuvawe na na
cvrstite ~esti~ki od suspenzijata i nivno zaedni~ko sedimentirawe kon dnoto.Me|
utoa sedimentot od flokuliraniot sistem nikoga{ ne e gust i nabien, tuku naprotiv toj
e isklu~itelno rastresit i lesno redisperzibilen.
Ovaa pojava na sozdavawe na lesni agregati, mnogu ~esto se koristi vo
farmacevtskata praksa i se predizvikuva namerno za da suspenzijata {to se priprema
bide sistem koj {to so lesno promatuvawe povtorno }e se dovede vo homogena
sostojba.
Pri~ina za nestabilnost na suspenziite, odnosno pojavata na separacija na fazite e
uslovena od tendencijata na sekoj sistem da ima {to e mo`no pomalku energija,
odnosno da se nao|a vo svojata ramnote`na sostojba koja {to e vsu{nost sostojba vo
koja {to sistemot sodr`i najmala mo`na energija.
Koga se dispergira eden sistem( suspenzija ili emulzija) tokmu so raspra{uvaweto
na cvrstata faza vo mali ~esti~ki na sistemot mu se vgraduva energija. Del od onaa
mehani~ka energija upotrebena za dispergirawe ostanuva zarobena vo sistemot vo
vid na slobodna povr{inska energija.Za da sistemot se oslobodi od ovaa energija,
prvo treba da ja namali grani~nata povr{ina so te~nata faza, a toa }e go postigna so
agregirawe na ~esticite od cvrstata faza vo se pokrupni i nivno
oddeluvawe(separirawe) od te~nata faza.Na ovoj na~in sistemot se osloboduva od
"vi{okot" energija.
Povr{inskiot napon pretstavuva sila koja {to na sekoja faza i dava
tendencija da ostane kompaktna, odnosno da ima {to e mo`no
pomala grani~na povr{ina.

Na~ini na stabilizacija na suspenziite

- 16 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Stabilizacijata na suspenziite t.e onevozmo`uvaweto na separacijata na fazite se vr{i

na nekolku na~ini.
1) Dokolku se namali goleminata na ~esti~kite od cvrstata faza treba da
o~ekuvame i pobavno odvojuvawe na fazite.Me|utoa vakvo namaluvawe na
goleminata na ~esti~kite nemo`eme da go prvime do beskraj, zo{to ako se
pretera so usitnuvawe na ~esti~kite mo`e da se dobie koloiden sistem ili da se
postigne sprotiven efekt.Imeno doka`ano e deka ako se positni ~esti~kite tie }e
imaat tendencija da se aglomeriraat i da sozdavaat pokrupni agregati.
2) Preku zgolemuvawe na viskoznosta na te~niot medium.Doka`ano e deka
brzinata na odvojuvaweto na fazite e pravo proporcionalno od razlikata vo
gustinite od cvrstata i te~nata faza.Dokolku razlikata me|u gustinite od dvete
fazi e pomala toga{ i tendencijata za nivno razdvojuvawe }e bide pomala.No
ovaa pojava vo praksa voop{to i ne postoi.Poradi toa se primenuva
zgolemuvaweto na viskoznosta(gustinata) na nadvore{nata faza.Ovaa voedno
pretstavuva i naj~esto primenuvana postapka za stabilizacija na
suspenziite.Kolku e pogusta i poviskozna te~nata faza tolku sedimentacijata }e
bide pobavna.
Vakvata te~na faza koja {to e zgusnata se narekuva struktuiran vehikulum.Za
taa cel se koristat liofilnite koloidi od prirodno poteklo: tragakanta, arapska
guma, `elatina i alginati.Od polusintetsko poteklo se koristat celuloznite
derivati(karboksi metil celuloza, natrium karboksi metil celuloza i dr.) a od
sintetsko poteklo se upotrebuvat Weegum, Aerosil( silicium dioksid). Pokraj
toa mo`at da se koristat i polivalentnite alkoholi: polietilen glikol, glicerol i
sorbitol.
3) So dodavawe na sredstva za kvasewe. Pri nakvasuvawe na cvrstata faza mo`e da
se slu~i taa lesno i brzo da se nakvasi( na pr natrium hloridot vo voda) ili te{ko i
voop{to da ne se nakvasi.Ova se primeri za dva ekstremni slu~ai dodeka vo
praksa se sretnuvame so supstancii koi se nao|aat nekade pome|u ovie dva
primeri.Sredstvata za kvasewe po svojata priroda pretstavuvat povr{inski aktivni
materii i imaat za cel da go namalat kontaktniot agol pome|u cvrstata ~esti~ka i
te~niot medium.Kvase~kite sredstva osobeno nao|aat primena vo industriskoto
proizvodstvo na suspenziite.

- 17 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

4) Peptizacija- podrazbira dodavawe na nekoja pomo{na supstancija od grupata na

elektroliti, so svojstvo da se atsorbira na povr{inata na cvrstite ~esti~ki i na toj
na~in da sozdava obvivka so elektri~en naboj.Poradi istoimeniot naboj koj go
dobivaat cvrstite ~esti~ki tie se odbivaat me|usebno {to istovremeno zna~i i
pomal afinitet da se aglomeriraat( slepuvaat) i da sozdavaat cvrst sediment.Kako
peptizatori se koristat slabi elektroliti kako {to se: natrium oksalat, kalium citrat,
natrium citrat, kalium tartarat, nekoj karbonati i sulfati.

Izrabotka,pakuvawe, ~uvawe i signirawe na suspenziite

Prakti~nata izrabotka na suspenziite voobi~aeno odi so dodavawe na mala

koli~ina od te~nata faza vo propisno isitnetata cvrsta faza, za da se dobie ka{esta,
gusta konzistencija koja se homegenizira.Potoa so dodavawe na preostanatoto
koli~estvo na te~nata faza se razbla`uva.Pomo{nite materii dokolku se propi{ani se
dodavaat vo onaa faza vo koja {to treba da deluvaat.Taka na primer: kvase~kite
sredstva se dodavaat vo cvrstata faza ili se me{aat zaedno so nea, bidejki tie tamu i
treba da deluvaat .t.e. da go namalat kontaktniot agol pome|u cvrstata faza i te~niot
medium.Hidrofilnite koloidi koi imaat za cel da ja zgolemat viskoznosta na
nadvore{nata faza se rastvaraat vo nea ili pak vo mal del od nadvore{nata faza.

- 18 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Suspenziite se pakuvat vo razli~na ambala`a vo zavisnost od mestoto na

aplikacija.Generalno ako e parenteralna suspenzija se pakuva na na~inot koj e
voobi~aen za parenteralnite preparati.
Oralnite suspenzii ili onie za nadvore{na aplikacija se pakuvaat vo {i{iwa so {iroko
grlo za da se ovozmo`i polesno istekuvawe na sodr`inata.Na signaturata mora da stoi
napomenata "Pred upotreba da se promati"Vo princip toa promatuvawe treba da trae
30 sekundi za da se postigne homogenost i suspenzijata ostanuva kako takva najmalku
3 minuti.
Pod terminot Suspensiones medicinales se podrazbiraat te~nite suspenzii koi
mo`at da bidat za vnatre{na ili nadvore{na aplikacija.
Suspenziite ne smeat da sodr`at supstancii so jako i mnogu jako
deluvawe.Nepreciznosta vo doziraweto( koe e ostaveno na samiot pacient), mo`e da
ima nesakani i negativni posledici.
Od vehikulumite naj~esto se koristi vodata, a alkoholite se koristat kako
korastvoruva~i( etanolot, glicerolot).Mnogu ~esto se sretnuvaat i masleni suspenzii no
tie naj~esto se nadvore{na primena bidejki masloto voop{te ne e prijatno za piewe.
Osven te~nite, vo praksa ~esto se sretnuvaat i suvite suspenzii koi se izrabotuvaat so
cel da se izbegnat odredeni destabilizacioni procesi i promeni pred se od hemiska
priroda.Ovie suspenzii pretstavuvaat smesa na cvrstata faza i site pomo{ni
materii( sredstva za kvasewe, za zgolemuvawe na viskozitetot) koi neposredno pred
upotrebata se rekonstituirat so propi{anata koli~ina na pro~istena voda.Kaj ovie
suspenzii razlikuvame dva roka na upotreba: rokot na upotreba do dodavawe na te~na
faza i rokot na upotreba koj pacientot treba da go zapazi od momentot na
rekonstitucija na preparatot.Toj voobi~aeno iznesuva 14 dena.
Magma i mleko Pretstavuvaat vodeni suspenzii na cvrsta faza od neorgansko
poteklo.Tie se mnogu gusti i se naogat na granicata pome|u te~noto i polucvrsto,
poradi {to zadol`itelno se izrabotuvaat so dodavawe na pove}e pomo{ni
supstancii.Ona {to e karakteristi~no za magmite e deka re~isi sekoga{ se izrabotuvaat
so hemiski reakcii pri {to aktivnata komponenta se sozdava so samata hemiska
reakcija.
Mlekata se so ne{to pote~na konzistencija i isto taka se neorganski suspenzii.Imeto
mleko go dobile poradi mle~no beliot izgled na suspenzijata.

- 19 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Miksturite pretstavuvaat slo`eni te~ni preparati koi imaat pove}e komponenti

sme{ani vo te~en medium.Koga imame pove}e cvrsti komponenti normalno e da
o~ekuvame i problemi so stabilnosta, pa zatoa kaj nekoi miksturi dozvolena e
pojavata na talog.Vakvite miksturi se narekuvat Mixturae agitandae ( Miksturi za
promatuvawe) koi pred upotreba treba da se promatat.Miksturite vsu{nost
pretstavuvat suspenzii od tehnolo{ki asekt a imeto im poteknuva od slo`enosta na
sostavot "mixtrura"-sme{a.

Emulzii (Emulsiones)

Emulziite pretstavuvaat disperzii na dve te~nosti koi {to me|usebno ne se me{aat ili
edna so druga se me{aat samo vo ograni~en del.Kaj emulziite edna od te~nostite ima
hidrofilni karakteristiki (voda i rastvoruva~i koi se me{aat so nea vo sekakov odnos),
dodeka drugata te~nost ima lipofilni karakteristiki ( masti, masla, vosoci i organski
rastvoruva~i).Spored toa hidrofilnata faza se bele`i so simbolot V( voda) a pak
lipofilnata faza se bele`i so simbolot M( maslo).
Postojat dva osnovni tipa na emulziski sistemi.Ako e hidrofilnata te~nost
dispergirana vo lipofilnata toga{ stanuva zbor za emulzii od tipot voda vo maslo V/M.

- 20 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

( slika a) Obratno, ako imame dispergirawe na lipofilnata te~nost vo hidrofilna faza

toga{ zboruvame za emulzii od tipot maslo vo voda M/V.( slika b). So emulgirawe na
emulzijata so te~nost koja ne se me{a so nea, dobivame dvojna emulzija koja mo`e da
bide V/M/V ( slika c) ili M/V/M (slika d).

Osven ovaa podelba, emulziite se podeleni i vo zavisnost od goleminata na

~esti~kite od dispergiranata faza odnosno vnatre{nata faza.
Kaj makroemulziite( koj vo sekojdnevnata praksa se ozna~uvat samo so poimot
emulzii), dijametarot na ~esti~kite od dispergiranata faza iznesuva od 1-20 m.
Vakvite emulzii naj~esto imaat mle~en izgled {to se dol`i na razlikite vo
prekr{uvaweto na svetlinata od dvete te~nosti.Mnogu retko koga dvete te~nosti
imaatista gustina i ist indeks na prekr{uvawe na svetlinata, toga{ emulziite bi bile
transparentni.
Mikroemulziite imaat zna~itelno pomal dijametar na ~esti~kite od dispergiranata
faza( 0,1-o,5 m) .Ovie emulzii se sekoga{ transparentni i bistri.
Emulziite kako farmacevtski preparati imaat mnogustrana primena.Peroralnite
emulzii od tipot M/V ( Ricini oleum emulsio, Paraffini liquidi emulsio)
ovozmo`uvaat poprijatna aplikacija na masloto i vo isto vreme, bidejki masloto e
dispergirano toa pobrgu se saponificira, pobrgu nastapuva terapevtskiot efekt.
Emulziite od tipot V/M ovozmo`uvaat aplikacija na nadraznuva~ki vodeni
rastvori.Parenteralnite emulzii se koristat parenteralno kako ishrana, bidejki na toj
na~in mo`at da se aplicirat masti koi kako {to znaeme pretstavuvat visoko energetski
materii.

- 21 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

So emulziite kako lekoviti oblici mo`e da se modificira brzinata na osloboduvaweto

na lekovitata komponenta.Ova e iskoristeno kaj multiplite emulzii, za koja cel se i
sozdavaat.
Nedostatok na emulziite vo prv red e nivnata nestabilnost i sekako upotrebata na
emulgatorite.Izrabotkata na emulziite e sekoga{ povrzana so upotrebata na emulgator,
za da dobieme stabilna emulzija.Me|utoa mora sekoga{ da se vodi smetka za
kompatibilnosta na emulgatorot so komponentite na emulzijata {to pretstavuva
ograni~uva~ki faktor pri izrabotkata na emulziite.

Stabilizacija na emulziite
Postojat nekolku pristapi vo procesot na stabilizacija na emulziite:
1) Eden od na~inite na stabilizacija na emulziite e preku zgolemuvawe na
viskozitetot na nadvore{nata faza.Ako nadvore{nata faza e poviskozna,
kapkite pobavno }e odat kon povr{inata ili kon dnoto vo zavisnost od
relativnata gustina.So zgolemuvawe na viskoznosta na nadvore{nata faza go
onevozmo`uvame bliskiot kontakt pome|u kapkite od vnatre{nata faza, koj e
preduslov za koalescencija( razdvojuvawe na fazite pome|u dvete te~nosti).
2) Drug na~in na stabilizacija na emulziite e preku namaluvawe na dijametarot
na kapkite od vnatre{nata faza.Vo princip emulzii so positni kapki se
postabilni iako imaat pove}e energija vo sebe.No usitnuvaweto ima svoi
negativni strani.Dokolku kapkite premnogu gi usitnime tie vo sebe }e sodr`at
pove}e energija i kako takvi }e imaat pogolema tendencija da se grupirat vo
pogolemi agregati.

- 22 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

3) Tret na~in na stabilizacija e preku zgolemuvawe na mehani~kata ja~ina na

granicata pome|u dvete neme{livi te~nosti.Vakvata postapka ima za cel
mehani~ki da ja zajakne grani~nata me|upovr{ina od dvete te~nosti.Ovie
materii gi obvitkuvaat kapkite od dispergiranata faza so {to im davat edna
pogolema cvrstina.Na toj na~in grani~nata povr{ina e pojaka i pootporna na
pukawe so {to i se namaluva tendencijata za spojuvawe na kapkite.
4) ^etvtrt na~in na stabilizacija na emulziite e so namalivawe na povr{inskiot
napon na fazata koja {to treba kapkovidno da se raspra{i.Dokolku go
namalime povr{inskiot napon na vakvata te~nost toga{ taa }e pru`a i pomal
otpor na mehani~koto usitnuvawe, bidejki povr{inskiot napon e toj {to te`nee
te~nosta da zafa}a najmala mo`na grani~na povr{ina.

Emulgatori
Emulgatorite kako stabilizatori na emulziite imaat efekt na site ~etri od
gorenavedenite pristapi na stabilizacija na emulziite.
Tie mo`at da ja zgolemat viskoznosta na nadvore{nata faza, odgovorni se za
namaluvawe na dijametarot na kapkite(dokolku se poefikasni }e formiraat positni
kapki); odgovorni se za zgolemuvawe na mehani~kata ja~ina na me|upovr{inata,
bidej}i tie i tokmu tuka deluvaat;go namaluvaat povr{inskiot napon na fazata vo
koja {to }e se najdat( vo fazata za koja {to imaat afinitet).
Idealen emulgator koj }e gi ispolnuva site gorenavedeni osobini
nepostoi.Razli~ni emulgatori zadovoluvaat pove}e ili pomalku od opi{anite
osobini, no emulgator koj gi ispolnuva site ~etri nema.
Emulgatorite pripa|aat na grupata povr{inski aktivni materii( tenzidi), ~ii {to
molekuli se sostojat od hidrofilni i lipofilni delovi.Hidrofilnite delovi se sostojat
od soedinenija koi {to imaat silno izrazen dipolen moment kako {to se
hidroksilnite, karboksilnite, sulfatnite i amino grupite.Ovie grupi imaat golem
afinitet kon vodata i site drugi polarni te~nosti i da gradat vodorodni mostovi.
Lipofilnite grupi se izgradeni od lanci na jaglenovodorodi ili jaglenovodorodni
prsteni, i tie se potpolno apolarni poradi {to poka`uvat afinitet kon apolarnite
rastvoruva~i( masti, masla i drugi nepolarni rastvoruva~i).Za {ematsko
prika`uvawe na funkcijata i gradbatana emulgatorite se koristat ednostavni
simboli: hidrofilnite grupi se prika`uvat se top~e a lipofilnite pravoagolnik.

- 23 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Tokmu ovaa struktura na emulgatorot, }e go tera emulgatorot da dojde na

franicata me|u dvete te~nosti i da se orientira so hidrofilniot del kon vodata a so
lipofilniot del( opa{kata) kon maslenata faza.Negovata dvojna struktura e osnova
za nivnata dvojna aktivnost i nivnata primena vo site preparati kade e neophodno
negovoto deluvawe.

Emulgatorite kako povr{inski aktivni materii deluvaat kako stabilizatori na emulziite

me|utoa deluvaat i kako solubilizatori i kako stabilizatori na suspenziite(kvase~ki
sredstva).
Koga imame edna lipofilna supstancija i sakame da ja rastvorime vo hidrofilen
medium.Ova e nevozmo`no so obi~ni procesi na rastvarawe.Vo vakov slu~aj mora da
upotrebime nekoja povr{inski aktivna materija koja }e deluva kako solubilizator.Na
primera ako treba da dobieme voden rastvor na nekoe eterno maslo.Eternite masla ne
se rastvorlivi vo voda, no so dodavawe na povr{inski aktivna materija taa zapo~nuva
da gradi miceli so sferi~na ili laminarana struktura, vo koja {to se zarobuva masloto a
vodata si ostanuva kako nadvore{na faza.Na ovoj na~in sme postignale rastvarawe na
eternoto maslo vo voden medium.
Se posavuva pra{aweto kako edna povr{inski aktivna materija mo`e da deluva i
kako emulgator i kako solubilizator?
Emulgatorite se adsorbiraat na grani~nata povr{ina od fazite taka {to hidrofilnite
delovi se orientiraat kon vodata a lipofilnite kon maslenata faza.Na ovoj na~in se
namaluva povr{iskiot napon pome|u dvete te~nosti no istovremeno doa|a do izraz i
mehani~kata za{titna uloga na elasti~niot emulgatorski sloj koj go spre~uva

- 24 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

agregiraweto na dispergiranite kapki.So zgolemuvawe na koncentracijata na

emulgatorot, celokupnata povr{ina pome|u fazite se prekriva i negovite molekuli
zapo~nuvat da gradat miceli.Tokmu ovie miceli se odgovorni za solubilizatorniot
efekt na povr{inski aktivnite materii.Ovaa koncentracija nad koja emulgatorot
po~nuva da gradi miceli se ozna~uva kako kriti~na micelarna koncentracija.Pod
ovaa koncentracija PAM deluvaat kako emulgatori a nad ovaa kako solubilizatori.
Kaj suspenziite PAM se koristat kako kvase~ki sredstva i kako sredstva koi mo`at da
izvr{at elektrostatska stabilizacija na sistemot(peptizatori).

Podelba na emulgatorite

- 25 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Podelbata na emulgatorite e napravena vrz osnova na mehanizamot na deluvawe na

supstancijata koja poseduva emulgira~ki osobini.Vrz osnova na ovaa klasifikacija
razlikuvame tri pogolemi grupi na emulgatori i toa:
-Pravi(vistinski) emulgatori.Ovie supstancii sozdavaat eden sloj od naso~eni
molekuli od emulgatorot pome|u dvete fazi od edna emulzija.Lipofilniot del od
molekulata na emulgatorot se orientira kon lipofilnata(maslenata) faza, dodeka
hidrofilniot del od emulgatorot se orientira kon kon hidrofilniot del ( naj~esto toa e
vodata).Ovoj sloj od molekuli ramnomerno e raspredelen pome|u dvete fazi i so
svoeto prisustvo go namaluva povr{inskiot napon a so toa ja namaluva i povr{inskata
energija.Na ovoj na~in se ovozmo`uva polesno dispergirawe na ednata faza vo
drugata.
-Netipi~ni emulgatori(hidrofilni koloidi). Ovie materii gradat
multimolekularan sloj na grani~nata povr{ina pome|u dvete te~nosti.Voglavno ova se
koloidni materii, i so sozdavaweto na pove}esloen film na grani~nata povr{ina tie
mehani~ki ja zacvrstuvaat granicata pome|u dvete fazi.Pokraj toa tie imaat svojstvo da
ja zgolemet viskoznosta na nadvore{nata faza i na toj na~in dopolnitelno da ja
stabilizirat emulzijata.
Stabiliziraweto na emulziite preku zgolemuvawe na viskozitetot ne e vistinsko
stabilizirawe na emulziite, pa vakvite emulgatori se narekuvat pseudo ili kvazi
emulgatori, a vaka dobienite emulzii pseudo ili kvazi emulzii.Kaj ovoj vid na
emulzii nemame namaluvawe na povr{inskiot napon tuku samo mehani~ko
zacvrstuvawe na fazite.
-Emulgatori koi formiraat film od cvrsti ~esti~ki.Za da mo`e ovie
~esti~ki da se naso~at kon grani~nata povr{ina pome|u dvete te~nosti prvo i osnovno
mora da bidat fino usitneti t.e ~esti~kata mora da bide mnogu pomala vo odnos na
kapkata od emulzijata.Drug uslov e vakvata cvrsta supstancija da se kvasi i vo dvete
fazi i da ima afinitet kon granicata me|u maslenata i vodenata faza.So svoeto prisustvo
cvrstite ~esti~ki mehani~ki ja zacvrstuvaat granicata. Vakvite emulgatori isto kako i
koloidnite materii, mehani~ki ja stabiliziraat emulzijata a ne go namaluvaat
povr{inskiot napon.Ovie materii u{te se ozna~uvat kako pomo{ni emulgatori, bidejki
ne se koristat sami tuku se dodavaat vo emulzii vo koi ve}e ima vistinski emulgator, a
se dodavaat za da mu se podobri deluvaweto.

- 26 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Podelba na vistinskite emulgatori

Vistinskite emulgatori od svoja strana mo`at da se podelat spored odnesuvaweto vo
voden medium t.e. dali disociraat koga }e se najdat vo voden medium.Spored vakvoto
nivno odnesuvawe razlikuvame:
- Jonski emulgatori koi pak od svoja strana se podeleni na anjonski i katjonski vo
zavisnost od toa koj del e nositel na emulgira~kite osobini po disocijacijata.
- Nejonski emulgatori toa se onie emulgatori koi nedisociraat.

- 27 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

- Amfotermni emulgatori toa se onie emulgatori koi poka`uvaat amfotermni

dvojni osobini vo zavisnost od RN na sredinata.
Jonski emulgatori
a) anjonski emulgatori.Ovie emulgatori vo voden medium disociraat, a anjonot e
nositel na emulgira~kite osobini(svojstva).Ovie emulgatori obrazuvaat emulzii
od tipot M/V i se koristat edinstveno za nadvore{na upotreba.Kako najva`ni
anjonski emulgatori se vbrojuvaat:
- Sapuni- Sapunite pretstavuvaat dobri emulgatori, no edinstveno se koristat kaj
preparatite za nadvore{na upotreba osobeno kaj linimentite.
Alkalnite sapuni pretstavuvat soli na ednovalentnite katjoni so vi{ite masni
kiselini.Poniskite ~lenovi od homologniot niz, ne poka`uvaat emulgira~ki
osobini.Povisokite ~lenovi od homologniot niz( onie so pove}e od 10 S atomi) imaat
emulgira~ki osobini bidejki koloidno se rastvaraat vo voda.
Od alkalnite sapuni kako emulgatori se koristat: natrium-oleat, natrium-palmitat,
natrium-stearat i dr.
Metalnite sapuni pretstavuvat soli na pove}evalentnite katjoni(zemnoalkalni i
te{ki metali) so vi{ite masni kiselini.Ovie sapuni gradat emulgatori nerastvorlivi vo
voda poradi {to gradat emulzii od tipot V/M.
Aminskite sapuni se dobivaat so parcijalna ili potpolna supstitucija na vodorodnite
atomi od amoniumoviot jon od poliaminite, so vi{i masni kiselini.Najpoznat
emulgator od ovoj vid e trietanolamin-stearat.
-Sulfurirani i sulfonirani soedinenija
Ovie emulgatori se sozdavaat so esterifikacija na natriumovi soli na sulfurnata ili
sulfonskata kiselina, so vi{i masni alkoholi( lauril, cetil, stearil). Mnogu se koristat
za izrabotka na masti i kremi.Najpoznati pretstavnici od ovaa grupa se: natrium-
laurilsulfat, natrium-cetilstearilsulfat, natrium-cetilsulfonat.
-Soli na `ol~nite kiselini
@ol~nite kiselini pretstavuvat hidroksikarbonski kiselini i se vbrojuvaat vo
steroidi.Imaat odli~ni emulgira~ki osobini, i vrz osnova na ova nivno svojstvo
mastite vo organizmot se pretvaraat vo oblik pogoden za apsorpcija.Tie vo
organizmot ne se nao|aat slobodni, tuku peptidno se vrzani za
aminokiselinite(glikol).
-Arapska guma

- 28 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Arapskata guma pretstavuva smesa na kaliumovi, kalciumovi i magneziumovi soli

na poliarabinskata kiselina.Ovaa polisaharidna smola e edinstveniot anjonski
emulgator koj {to se koristi za izrabotka na preparati za vnatre{na upotreba.
b) Katjonski emulgatori
Kaj ovoj vid na emulgatori po disocijacijata katjonot e nositel na emulgira~kite
osobini na soedinenieto.Kako katjonski emulgatori najpoznati se: benzalkonium-
hlorid, cetrimonium-bromid, dodekarbonium-hlorid.Tie pretstavuvaat kvaterni
amoniumovi soedinenija kaj koi {to vodorodniot jon e zamenet so organski
ostatoci.Pokraj tie katjoni se javuvaat i hloridi i bromidi kako anjoni.
Karakteristi~no za ovie soedinenija e toa {to retko se upotrebuvat kako emulgatori,
a mnogu pove}e se koristat kako konzervani osobeno vo kapkite za o~i.
Va`no e da se spomene deka site jonski emulgatori, retko se koristat kako
povr{inski aktivni materii poradi nizata negativni osobini( alkalnost,
inkompatibilnosta so mnogu lekoviti supstancii i dr)

Nejonski emulgatori
Ovie emulgatori vo voden medium voop{to ne disociraat, poradi {to se smetaat za
kompatibilni so mnogu lekoviti supstancii.Najva`ni hemiski grupi od nejonskite
emulgatori se:
a)Vi{i masni alkoholi
Kako vi{i masni alkoholi koi poseduvaat emulgira~ki osobini naj~esto se koristat
lauril,cetil, stearil. Kaj niv hidroksilnata grupa e nositel na hidrofilnite osobini
osobini, dodeka jaglenovodorodniot lanec e nositel na lipofilnite osobini.
Ovde spa|a i holesterolot koj pretstavuva nezasiten ednovalenten hidroaromatski
alkohol.Se nao|a vo lanolinot, a mo`e da se koristi i kako izolirana supstancija.
b)Monoestri na masnite kiselini so polivalentnite alkoholi
Dvovalentnite alkoholi(glikoli) esterificirani so nekoja masna kiselina se vbrojuvaat
vo grupata na stabilizatori.Me|utoa estrite na trovalentniot alkohol glicerol i vi{ite
masni kiselini pretstavuvaat dobri emulgatori.Kako takvi se koristat
gicerolmonostearat i glicerolmonooleat koi gradat emulzii od tipot V/M.
v)Derivati na sorbitanot
Sorbitanot pretstavuva anhidrid na sorbitolot.Izgraden e od eden {esto~len prsten so
kislorod( furanski prsten), i ima edna primarna i tri sekundarni ON grupi.Ako na

- 29 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

primarnata hidroksilna grupa esterski se vrze karboksilnata grupa od nekoja masna

kiselina , toga{ se dobivaat estri na sorbitanot so vi{i masni kiselini.Ovie emulgatori
gradat emulzii od tipot V/M i se ozna~uvat kako Span.Dodadenata brojka ozna~uva
za koja masna kiselina se raboti. Na primer Span 20 ozna~uva deka se raboti za ester
na sorbitanot so laurinskata kiselina ( sorbitan-monolaurat)
Dokolku pak na sekundarnite hidroksilni grupi na sorbitanskite estri so masnite
kiselini, so eterifikacija se vrze so polioksietilenot, se sozdavaat emulgatori kaj koi
preovladuvaat hidrofilnite karakteristiki i gradat emulzii od tipot M/V.Ovie
emulgatori se sretnuvaat pod imeto Tween.
Nejonskite emulgatori se pove}e se razvivaat i se raboti na nivno usovr{uvawe,
poradi faktot {to ovie materii imaat golema primena kako povr{inski aktivni materii.
Amfotermi emulgatori
Nekoi supstancii poradi prisustvoto na katjonski i anjonski grupi vo svojata
molekula, vo voda disociraat i vo zavisnost od RN na sredinata se odnesuvaat ili kako
katjonski ili anjonski emulgatori.Vo kisela sredina se odnesuvaat kako katjonski, a vo
alkalna kako njonski emulgatori.Vo ovaa grupa na amfotermni emulgatori spa|aat:
a) Proteini
Prostite belkovini izgradeni se samo od aminokiselini i istite vo svojata struktura
imaat hidroksilni, karboksilni, imino i amino grupi.
Prednost im e toa {to se proizvodi od prirodno poteklo pa mo`at da se koristat i za
vnatre{na upotreba.Od prakti~no zna~ewe se: `elatinata, kazeinot, `ol~kata od jajceto,
ekstraktot od slad i pra{okot od obrano mleko.
b) Lecitin
Lecitinot se vbrojuva vo grupata na fosfatidi, koi se me{ani estri na glicerolot i
holinot so masni kiselini i fosfornata kiselina.Se dobiva od `ol~kata od jajceto i od
sojata.Negovata prednost e vo toa {to mo`e da se upotrebuva i parenteralno.
c )Betaini
Betainite pretstavuvat kvaterni amoniumovi soli na aminokiselinata trimetilglicin:
( CH3)3 N+CH2COO-.Metilnite grupi mo`e da se zamenat so so drugi alkilni radikali i
so jaglenovodorodi so dolgi lanci.Vaka sozdadenite soedinenija se ozna~uvat kako
tegobetaini.Dokolku pak karboksilnata grupa se zameni so sulfonska grupa toga{ se
dobivat sulfobetaini.

- 30 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Faktori na destabilizacija na emulziite

Emulziite poradi golemata me|upovr{inska energija koja {to ja sodr`at pretstavuvat
nestabilni preparati.Pod fizi~ka stabilnost se podrazbira sposobnosta na disperznata
faza ostane {to podolgo, fino i ednoli~no raspredelena vo disperznoto sredstvo.
Postojat nekolku faktori koi {to doprinesuvat za pobrgu fazite od emulzijata da se
razdvojat.Toa se:
1) Viskoznosta na nadvore{nata faza. Dokolku nadvore{nata faza ima pomala
viskoznost, toga{ ~esti~kite od vnatre{nata faza }e imat pogolema mobilnost
i }e se slepuvaat vo pogolemi kapki i kako takvi ke sedimentiraat na dnoto ili }e
isplivuvaat na povr{inata od sistemot, so {to }e dojde do celosno odvojuvawe na
fazite.
2) Odnosot pome|u nadvore{nata i vnatre{nata faza.Precentualniot (maseniot) udel
na vnatre{nata faza ima golemo vlijanie na stabilnosta na emulzijata.Ako imame
pogolem procentualen udel na vnatre{nata faza( okolu 90%) vo odnos na
nadvore{nata toga{ kapkite od vnatre{nata vaza se pogusti i se poblisku edna do
druga i mo`atpolesno da se slepat, poradi maloto me|usebno rastojanie.[tom
vakvite kapki ke se slepat tie }e okrupnat i pogolema e verojatnosta da se
oddelat od drugata faza.Doka`ano e deka najstabilni se emulziite kaj koi
vnatre{nata faza e zastapena so okolu 74%.
3) Temperatura.Temperaturata na koja {to se ~uvaat emulziite isto taka ima
vlijanie vrz nivnata stabilnost poradi toa {to HLB vrednosta na emulgatorite e
temperaturno zavisna.Dokolku dojde do promena na temperaturata, emulgatorot
mo`e da ja promeni svojata rastvorlivost i da se rastvori vo edna od fazite so
{to }e dojde do destabilizacija na emulzijata.
4) Prisustvoto na joni.Prisustvoto na joni vo emulzijata mo`e da ja promeni jonskta
priroda na emulgatorot, so {to }e nastapi elektrostatska destabilizacija na
emulzijata.

- 31 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

Izrabotka na emulziite
Izrabotkata na emulziite mo`e da se odviva na sobna temperatura ili pri poka~ena
temperatura.Zgolemena temperatura se koristi koga prime{uvame maslena faza so
slo`en hemiski sostav i koja {to ima cvrsta konzistencija.Pri toa se sme{uvaat site
komponenti od maslenata faza i se zagrevaat na temperatura od 50-700S.Vodata i
hidrofilnite supstancii isto taka oddelno se zagrevaat na istata temperatura i
postepeno se prime{uvaat edna vo druga.Fazite postojano se me{aat se dodeka ne se
nameli temperaturata na smesata.
Pri industriskoto proizvodstvo na emulziite se koristat razli~ni me{alki,
homogenizatori, koloidni melnici i aparati so ultrazvuk.
Homogenizatorite se takvi uredi vo koi {to pod pritisok se ufrla prethodno
pripremenata emulzija niz mali otvori (dizni).Ovie aparati slu`at za fino
homogenizirawe(voedna~uvawe) na kapkite od emulzijata.
Koloidnite melnici rabotat so rotori koj {to imaat i do 20 000 vrtewa vo minuta, so
{to se postignuva fino dispergirawe na emulzijata
Kaj aparatite so ultrazvul dispergiraweto na vnatre{nata faza se postignuva so
upotreba na ultrazvuk(vibracii)
Pri industriskoto proizvodstvo na emulziite, za da se dobijat postabilni emulzii se
koristat t.n. kompleksni emulgatori(smesa od pove}e emulgatori) a se dodavaat i
antioksidansi ( za da se spre~i rasipuvaweto na masnata faza), konzervansi,
korigensi i dr.
Emulziite se ~uvat vo dobro zatvoreni recipienti, za{titeni od svetlost i
sekoga{ se izdavaat so napomena "pred upotreba da se promati".

- 32 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

- 33 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

- 34 -
Farmacevtska tehnologija Dipl.farm.Maja Gi~eva
Polifazni sistemi

- 35 -